Murska Sobota, 5. oktober 1989 • Leto XLI • Št. 39 * Cena 9000 din Po prodoru hladnega zraka v prvi polovici se bo ob koncu tedna ogrelo, z jugozahodnimi vetrovi bo pritekel vlažen zrak, ki bo v zahodnih krajih povzročil poobla-čitve. TURIZEM JESEN PREDRAGA Če smo še pred kratkim pisali, da so pomurski turistični delavci zadovoljni z minulim poletjem, saj so bile vse zmogljivosti zasedene, bilo pa je dovolj tako tujih kot domačih gostov, pa je jeseni ravno obratno. Gostov je manj, skoraj vsak dan pa jim kaka skupina prekliče rezervacijo. Ali turistična prodaja ni opravila svojega dela ali pa se je kakovost storitev v nekaj tednih tako poslabšala? Ne eno in ne drugo. Razlog so preprosto — cene. Jeseni je največ izletov, maturantskih, sindikalnih in drugih, vendar želi vsaka agencija izbrati za svoje možne goste res najcenejšo različico. Tako pokličejo razne hotele, zdravilišča in turistične kraje, kombinirajo in iščejo najcenejše možnosti. Če jim uspe organizirati cenejši izlet kot druge agencije, imajo tudi več možnosti, da ga bodo prodali. So pač taki časi, da ni pomembna kakovost ponujenega izleta (način potovanja, ogledi, dobra hrana ...), ampak cena. Tudi v turistični prodaji Radenske so morali zadnje čase prečrtati kar nekaj rezervacij. Skupno naj bi bili ob 500 gostov, vendar so nekaj podobnega pričakovali, ko so zvedeli za novo razmerje cen. Medtem ko so v objektih Radenske s 1. septembrom cene penzionov in drugih storitev zvišali, pa so jih ob morju znižali. Odšteti za penzion 230 tisočakov (povprečje v Opatiji, Poreču) ali 500 disoč dinarjev, pa je že precejšnja razlika. Najcenejši penzion najdete v Pulju in Poreču, in sicer po 170 tisočakov, najdražji pa je še vedno cenejši od »celinskega«, saj je potrebno zanj odšteti 450 tisoč dinarjev. In še najdražji penzion v hotelu kategorije B v Radenski: 700 tisoč dinarjev. Kako torej pridobiti in ohraniti goste v časih, ko je najpomembnejša cena? No, vse ni tako črno. Treba je pač pozabiti na številne izletnike, ki res napolnijo hotele, drugega pa ne. Preusmeriti se je treba na pridobivanje zahtevnih gostov, ki bodo tudi več porabili. Toda ali imamo temu primerno ponudbo ali pa smo usposobljeni le za sprejemanje manj zahtevnih izletnikov? Bernarda B. Peček RAZSTAVO: PLASTIK V soboški galeriji bodo jutri zvečer odprli 9. jugoslovanski bienale male plastike — največjo likovno manifestacijo, ki združuje avtorje iz vse Jugoslavije. O njej več na 9. strani kulturnih obzorij, bb Prvo steklenico mineralne vode so v Radencih napolnili 1869. leta, letnica 1833 pa pomeni odkritje slatinskih vrelcev. Leta 1882 je bil uraden začetek zdraviliškega turizma na območju Radenec, 1936. pa so začeli uporabljati blagovno znamko in simbol tri srca. V Radencih so torej praznovali 120-letnico polnjenja mineralne vode, mi pa o tem pišemo na 5. strani. UKINJANJE SISOV Samoupravnih interesnih skupnosti torej ne bo in nekateri samo dodajajo: končno. Če tako pravijo tisti, ki so bili vzgojeni in podučeni tako, da so za vse težave v delovni organizaciji krivili sise, lahko razumemo njihovo zadovoljstvo in olajšanje. Toda, kaj takrat, ko bodo težave, a sisov za izgovor in krivca več ne bo? Različno torej sprejemamo in razumemo reorganizacijo interesnih skupnosti, vendar pa je res in paradoksalno to, da se prav zaradi istih razlogov in napak ukinjajo, kot se je očitalo prejšnji organiziranosti pod državno upravo in so zato ustanavljali interesne skupnosti kot bolši sistem, ki bi bil brez napak državnoupravne organiziranosti. Če se spomnimo, so se sisi družbenih dejavnosti rodili zato, da bi prerezali popkovino z državno regulative in administracijo, da bi stvari pocenili in uničili birokratizem. Interesne skupnosti družbenih dejavnosti naj bi postale antibirokratske inštitucije, kjer bi se srečevali uporabniki in izvajalci in se pogovarjali in dogovorili, ne da bi jim kdo drug dirigiral kaj in kako. Toda sisi niso postali to, za kar so jih ustanovili. Vedno je bila državna uprava in nadzor toliko povezan z njimi, tako da popolne samostojnosti pri odločitvah in čistega samoupravlja ni bilo nikoli. Tudi zakonsko se je večji del časa določalo, kaj se v družbenih dejavnostih sme in kaj ne. Tudi administriranja niso odpravili, kar je logična posledica rojstva samostojnih javnih inštitucij z vsem potrebnim vzporednim sistemom. Več je bilo treba strokovnih in upravnih delavcev, da so pripravljali stvari za ogromen delegatski sistem ter za organizacije združenega dela v družbenih dejavnostih, ki so prav tako postale samostojne. Srečanja izvajalcev in uporabnikov na sejah interesnih skupnosti pa so bila največkrat brez prave vsebine in življenja. Tudi zato so se nekatere dejavnosti lahko dvignile nad in postale močne, ne da bi ljudje (družba) tako želeli in mogli plačati. Zgled je gradnja Cankarjevega doma v Ljubljani. Interesne skupnosti so bile torej rojene v času, ko se je vse mb-ralo samoupravno organizirati, tako v gospodarstvu kot negospodarstvu, pa če je bilo pametno in racionalno ali ne. Torej za vsako ceno. Ob vsem naštetem, kar govori v prid ukinjanja interesnih skupnosti družbenih dejavnosti, pa vendar ne moremo zatiskati oči pred tistim dobrim, kar so prinesli sisi. Prav gotovo je, da je bil bolj kot v državno-upravnem sistemu v sisovski organizaciji poslušan človek s problemi, ki so jih večkrat reševali po človeško in ne zgolj zakonsko in določeno. Tu so bile službe interesnih skupnosti več kot inštitucije umetne stvaritve. Tudi ob pomanjkanju denarja za družbene dejavnosti so znali uporabiti vsak dinar in ga obračati tako, da dejavnosti le ne bi trpele. V republiških središčih so znali postaviti zahtevo za svojo občino, regijo. Sedaj pa nekateri upravičeno dvomijo, da bodo nacionalni programi rešitev. Če se bo plačevalo iz skupne blagajne in denarja ne bo več, kot je bilo, potem se je upravičeno treba bati, da bo denar za velike sisteme v republiških centrih, kar pa bo ostalo, če sploh kaj bo, se bo dalo za občinske in regijske stvari. Reorganizacijo sisov torej lahko razumemo kot ponovni poskus iskanja boljšega in cenejšega, ki pa le ne sme odvreči tistega, kar se je pokazalo kot dobro za človeka in njegove potrebe. Majda Horvat DAJEMO OTROKOM RES NAJBOLJŠE? Prvi teden v oktobru je teden otroka in prvi dan v njem mednarodni dan otroka, ko prihajata poleg gesel v ospredje bolj organizirana aktivnost in skrb za najmlajše. Enkrat na leto je to odločno premalo v času, ko zaradi lakote vsaki dve minuti umre otrok in ugasne mlado življenje pred razcvetom telesa. Zato, ker se odrasli kljub diplomaciji in tudi drugim bolj ali manj orokavičenim dogovarjanjem še vedno niso sposobni dogovoriti o tem, da je planet, na katerem živimo, dovolj velik za vse in tudi hrane bi bilo dovolj, če bi jo pravičneje razporedili. Tako pa zaman tudi pri nas pišemo Pravice otrok v SFRJ — danes in jutri, ko pa je pravica vedno tistega, ki je močnejši in je naš vsakdanjik negotov, prihodnost pa — o tej si ne upamo razmišljati obremenjeni z nezavidljivim ekonomskim položajem in grožnjami ter vonjem po smodniku na razburkanem Balkanu. Posredno prehaja naša bojazen na otroke in mnogi so že opeharjeni za brezskrbno otroštvo, pa čeprav piše v deklaraciji Združenih narodov, da mora dati človeštvo otroku najboljše, kar premore. bb KO Sl ZRA VEN PR! PREPORODU SLOVENSKE DRŽAVNOST! CVET IN SAD ZA SUVERENOST Reminiscence o(b) 27. septembru med deveto in dvajseto uro na Šubičevi 4 v Ljubljani »Doslej smo branili, danes pa smo odtočeni, da v ustavnopravno normo povzdignemo pravico slovenskega naroda in ljudstva Slovenije, da po svojih legalnih in legitimnih predstavnikih odloča o svoji usodi. To pravico priznavamo tudi drugim. Toda ne dovolimo nikomur, da bi jo krati! nam,« je pribi! ključni mož republiškega parlamenta Miran Potrč ob koncu svojega nagovora zbranim delegatom vseh treh zborov. Med gromkim aplavzom so parlamentarci vstali in očitno je bilo, da napovedujejo državljansko »neposlušnost« pogromaškemu centralizmu z juga. Tudi Zdravljica bo, si mislim, ko bo vsega konec. Sicer pa smo že zdavnaj uvideli, da si bo narod pisal sodbo sam in da Sloveni nismo naprodaj nikdar. Slovenski parlament na Šubičevi 4 v Ljubljani je bil tega dne še posebno dobro zastražen, sistem preverjanja popoln, parkirnega prostora skoraj ni bilo mogoče dobiti, sekretariat za informacije je deloval s polno paro, v restavraciji doma slovenske državnosti pa obupna gneča in nizke cene. Po vseh zborih se je slišalo sorodno izrazoslovje: strah, upanje, nevarnost, boj, poskusi discipliniranja, pritiski, grožnje, obtožbe. AH smo res pred kosovizacijo Slovenije? Pomurski delegat v družbenopolitičnem zboru, Franc Fašalek, je prepričan, da ne. Miran Potrč, ki smo ga na pogovorih v sekretariatu za Informacije obkrožili kot jastrebi, kategorično zavrne možnost kakršnekoli vojaške ali sorodne intervencije na najsevernejšo republiko jugoslovanske (konjfederacije, posredno pa tudi izključi možnost državljanske vojne. Toda to me ne pomiri, kajti v strogo zaupnem dokumentu — objaviti so ga v zadnji številki Mladine — najdem (v izvirniku) tole: »Legatizovanje prava na ustavno konstituisa-nje republika suprotno ustavu SFRJ onemogučuju oružane snage da izvrše svoju osnovnu funkciju zaštite ustavom SFRJ utvrdjenog društvenog uredjenja. Takva situacija se ne sme dozvoliti, a u torne odlučujuču ulogu / odgovornost ima predsedništvo SFRJ kao najvišji organ rukovodjenja in komandovanja oružanim snagama SFRJ. Zato predlažemo da ono preduzme sve mere i aktivnosti da do ta-kvog stanja ne dode, da ga predupredi i spreči« Franc Fašalek, ki je hkrati član republiške ustavne komisije, z gotovostjo zatrjuje, da bo spremembe in dopolnitve k ustavi SFRJ prerešetalo zvezno ustavno sodišče in jih vrnilo v ponovno obravnavo republiški ustavni komisiji in skupščini. Računa! sem na srečanje z zvezno delegatko Viko Potočnik, toda ostala je v Beogradu. Z Nušo Kerševanovo, ljubljansko županjo, članico republiške ustavne komisije, sva se pogovarjala o 41. dopolnilu, ki se (ne)posredno tiče tudi Pomurja, ki bi moglo postati posebna družbenopolitična skupnost — če bi se tako odločile tukajšnje občine. V najbližji knjigarni mi pride v roke posebna izdaja Nove revije in Slovenska državnost dr. Tineta Hribarja. »Gibanje za novo slovensko ustavo je gibanje za slovensko suverenost. Utiranje poti iz omejene suverenosti. Utemeljevanje slovenske državnosti. Utrjevanje naše samobitnosti,« se začne Predgovor. »Grem po stopnicah v skupščini. Kakšno vzdušje! Vzdušje suverenosti. Stebri stojijo suvereno: Kamen se sveti suvereno. Les diha suvereno. Te-pih se podaja suvereno,« nekoliko ironično premišljuje stanovski sotrudnik. Z neškropljenimi jabolki in svežimi cvetovi so bili pred parlamentom dočakani delegati iz vse Slovenije. S ploskanjem in stoje so od slovenskega naroda izvoljeni predstavniki (z Milanom Kučanom, Janezom Stanovnikom, Jožetom Smoletom, Janezom Drnovškom) sprejeli spremembe in dopolnitve SR Slovenije. Mrak in pršenje se je zgrnilo na slovensko glavno mesto. Republiški parlament je razsvetljen. Vsi slavijo. Po letu in po! javnega razpravljanja. Pokončno in državljansko pogumno je bi! storjen)korak k prenovljeni osebni izkaznici slovenske države, k preporodu slovenske državnosti. In zapeti smo Zdravljico. . . Branko Žunec Pripravljen za odhod v Srbijo . Ali naj vlak bratstva in prijateljstva pelje iz Slovenije v Srbijo, četudi so se medsebojni odnosi med obema republikama zelo skrhali? Kaj če se tam komu kaj zgodi? Takšna in podobna vprašanja so se te dni porajala med tistimi, ki so zadolženi za organizacijo. Nekateri so se celo odjavili. Toda prejšnji četrtek, dan po sprejemu dopolnil k slovenski ustavi, je postalo vse jasno: vlak bo peljal v Srbijo, saj je prav sedaj takšna manifestacija še bolj potrebna. Dnevna politika ne sme ogroziti tradicionalnega prijateljstva. Tako so menili in sklenili na seji medobčinskega koordinacijskega odbora za organizacijo vlaka bratstva in prijateljstva v Mariboru, sestanka pa se je udeležila tudi predsednica odbora za izvedbo te manifestacije v Srbiji, Olga Nikolič. Med drugim je povedala: »Naši gostitelji v 36 občinah so že pripravljeni, da pričakajo prijatelje, in to tako, kot srbsko ljudstvo sprejme najiskrenejšega prijatelja. Gostje bodo potovali po že znani poti. Imeli bodo priložnost, da spoznajo, kaj se v Srbiji dela, kakšne spremembe so v rasti proizvodnje, kakšni so načrti nadaljnjega razvoja in kaj nameravamo postoriti s posojilom, ki smo ga razpisali. Srbija je v tem letnem času izredno lepa, barvita ... Pričakujemo rekorden pridelek koruze, vse polno je sadja, sončnic... Žal nam je, ker se je število potnikov zmanjšalo. Vemo, da so nekateri onemogočeni zaradi delovnih in družinskih obveznosti ali materialnih možnosti. Toda, kadar koli bodo hoteli priti v Srbijo, vrata naših domačinov jim bodo odprta na stežaj. Sedanji čas je res kočljiv zaradi velike kritičnosti v medsebojnih odnosih.Toda mi smo se opredelili, da varujemo naše prijateljstvo in ga branimo z vsemi sredstvi. Vemo za modrost, da zgodovina in potomstvo ničesar ne priznata vnaprej, ampak bo čas pokazal, kaj je kaj. Trudimo se, da je vlak čvrsta vez srbskega in slovenskega naroda in da se razvijajo številne vezi tudi v času med dvema vlakoma. Sodelujejo šole, mladina, zdravstveni delavci, kulturne skupine, gasilci, kmetijci, planinci in tako dalje. Prav zdaj bo novo pobratenje med občinama Osečina in Radlje ob Dravi. Vlak torej ni ritualna kompozicija, ki gre vsako drugo leto v drugo smer, ampak se po zaslugi te manifestacije dogajajo številne lepe stvari. Ljudje se med seboj spoznavajo, povezujejo se občine in na tem je treba graditi medsebojno zaupanje.« Vlak bratstva bo torej kljub vsemu peljal v Srbijo. Pravzaprav bosta kar dve kompoziciji 961 potnikov popeljali proti Beogradu, Para-činu, Titovemu Užicu in drugim krajem v noči od 12. na 13. oktober. Udeležence bo vodil predsednik republiške konference SZDL Slovenije Jože Smole, na vlaku pa bo tudi okrog 30 potnikov iz Pomurja. Jože Graj »Imeli smo možnost pogledati za ogledalo« stran 3 aktualno doma in po svetu Najpomembnejši dogodek zadnjih dni ' Sloveniji je bilo sprejetje ustavnih dopolnil v republiški skupščini. Dogodku je dala posebno obeležje tudi prisotnost predsednika.predsedstva SFRJ dr. Janeza Drnovška. Predsedstvo SFRJ: ni razlogov za nemire Jugoslovanski notranjepolitični scenarij preteklih dni je bil poln dramatičnih zapletov in tudi razpletov. Predsedstvo SFRJ je »tik pred zdajci« obravnavalo dopolnila k ustavi SR Slovenije in slovenski skupščini predlagalo, naj preloži sprejem dopolnil. Podobno stališče je zavzela do omenjenih ustavnih dopolnil tudi zvezna ustavna komisija. Ustavno sodišče Jugoslavije pa o dopolnilih ni hotelo dati mnenja, ker zaradi značaja svoje funkcije stori to lahko šele, ko so dopolnila sprejeta. Pet minut pred dvanajsto — bi lahko rekli, je bila sklicana izredna seja zveznega zbora skupščine SFRJ, istočasno pa tudi seja centralnega komiteja ZKJ. Zvezni zbor skupščine SFRJ je po dolgi razpravi šele ob pol dveh zjutraj v četrtek sprejel predlog, naj se sprejem dopolnil k slovenski ustavi preloži za 15 dni. Še v hujšo časovno stisko je prišel centralni komite ZKJ, ki je po skoraj 18-urni razpravi šele v četrtek zjutraj, malo pred osmo uro, se pravi dobro uro pred začetkom zasedanja Skupščine SR Slovenije, izglasoval odklonilno stališče do sprejema nekaterih ustavnih dopolnil, ki naj bi bila v nasprotju z Ustavo SFRJ. Čemu naglica? Dopolnila k slovenski ustavi so bila objavljena in že dolgo je trajala razprava o njih. Naglico o interventnih zasedanjih številnih zveznih političnih in drugih forumov, skoraj dobesedno nekaj ur pred začetkom zasedanja Skupščine SR Slovenije, najbrž pojasnjuje tednik Mladina z objavo sicer strogo zaupnih stališč zveznega sekretariata za narodno obrambo, ki jih je ta posredoval Predsedstvu SFRJ. Sekretariat za NO meni, da bi sprejem dopolnil k slovenski ustavi, katera so v nasprotju z ustavo SFRJ, postavil pod vprašaj funkcioniranje oboroženih sil SFRJ itd. Polemika o tem ali so dopolnila k slovenski ustavi v navzkriž z zvezno ustavo ali niso je na seji centralnega komiteja Z K Jugoslavije trajala vso noč, spremljali pa smo jo lahko na televizijskih zaslonih. Komentator sarajevskega Oslobodenja je naslednji dan nekoliko pikro pripomnil, da bi televizijske kamere raje nastavili v zvezni skupščini kjer je vzporedno potekala izredna seja zveznega zbora, kajti tam so predstavniki ljudstva — če to sploh so — razpravljali o isti zadevi. Zagrebški Vjesnik je sejo CK ocenil kot testiranje odnosa moči, splitska Slobodna Dalmacija pa kot simetrijo drame. Tito-grajsko Oslobodenje se sprašuje, od česa naj bi se Slovenci,odcepili,‘prav gotovo z vsemi ostalimi v Jugoslaviji ne od preteklosti, ki nas je pripeljala tja kjer smo. Stališče cekaja, da se ogradi od štirih, petih ali celo sedmih, kot rečeno spornih admandma-jev, je bilo sicer sprejeto, neslo-glasja pa so ostala. Beograjska Borba je »rekonstruirala« glasovanje in pri tem poudarila, da brez kakršnihkoli namenov. Brez posebnih namenov tudi mi posredujmo rezultat glasovanja: 97 članov CK in predsedstva se je izreklo za predlog, naj se »sporna« dopolnila umaknejo, 40 jih je bilo proti. Tu so bili poleg vseh prisotnih slovenskih in hrvaških članov CK proti tudi po eden iz BiH in s Kosova, dva iz Črne gore ter dva iz Makedonije. Drugi korak pred prvim Ni bilo sicer prvič, da so temperaturo polemike dvigovali tisti, ki se z dopolnili slovenske ustave sploh niso seznanili, kar je razpravi jemalo tudi težino. Niso zalegla opozorila, naj teče zadeva normalno pot: sprejetje dopolnil in šele potem morebitna ocena ustavnosti oziroma usoglašenosti slovenske ustave z Ustavo SFRJ, ki jo opravi za to merodajni organ: Ustavno sodišče SFRJ. Ponovila seje pač naša stara praksa: napraviti najprej drugi korak in šele potem prvega- To se je potrdilo tudi potem, ko je Skupščina SR Slovenije vsa dopolnila v četrtek sprejela in ko so po znani mitingaški maniri v Srbiji, Vojvodini, Črni Gori, in še kje pripeljali na cesto enostransko informirane množice ter jim govorili o »Slovencih, ki rušijo federacijo.« Seveda pa te dni ni manjkalo tudi bolj umirjenih in treznih stališč. Na zahteve titograjskih zborovalcev: »Dajte nam orožje!« meni predsedstvo mestne konference ZSMH v Zagrebu, da je klic k orožju, s katerim bi odložili kopičenje ekonomskih, socialnih in nacionalnih problemov, brezumno dejanje. Ni razlogov za nemir Tako meni Predsedstvo SFRJ, ki trdi, da organi federacije s svojo dejavnostjo zagotavljajo funkcioniranje ustavnega in političnega sistema države, da ni razloga za proteste občanov. Da bi čimprej odpravili nastali položaj, bi moralo ustavno sodišče na podlagi že izražene zahteve zveznega zbora skupščine SFRJ obravnavati dopolnila k slovenski ustavi in ugotoviti, ali so ali pa niso v skladu z zvezno ustavo. FVOJVODINA DANES I Doslej so v Vojvodini odstavili s političnih in drugih položajev dobrih 20.000 ljudi, samo zato, ker niso podpirali politike Slobodana Miloševiča. Več kot tisoč ljudi pa so izključili iz Zveze komunistov. Da bi bilo vse skupaj še huje, so jim vzeli tudi os-Inovne državljanske pravice. Veliko tako imenovanih avtonomašcv je izgubilo stalno zaposlitev, marsikaterega so poslali v rojstni kraj, podobno kot je Brežnjev ravnal s Saharovom in drugimi sovjetskimi disidenti, izdanih je bilo na desetine nalogov za izse-_ litev avtonomašev iz stanovanj, ki so jih zakonito dobili v minulih desetih letih. Vojvodina ne pomni tako grobega in neusmiljenega I političnega obračuna še iz časov informbiroja. Vojvodinska partija skriva pred javnostjo podatek, da jo je v minulem letu zapustilo več kot 10.000 članov, da je dobrih 7.500 I vrnilo partijske izkaznice, od tega več kot 4.000 komunistov mlajših od 27 let. Ne gre le za pregone političnih nasprotnikov in njihovih pristašev, marveč tudi za protest večnarodne Vojvodine zoper čedalje bolj naraščajočo moč srbskega nacionalizma, proti kateremu je predsedstvo PJ ZK Vojvodine kljub deklarativnim opredelit-I vam nemočno. Kot nikoli doslej v povojni zgodovini je namreč I Vojvodina izpostavljena za to okolje nepojmljivim izlivom nacio-I nalističnih strasti. »Dežurni nacionalisti« pa skoraj vsak dan v eni izmed vojvodinskih občin podžigajo sovraštvo zlasti do Hrva-rtov, a tudi Slovencev, Muslimanov in drugega nesrbskega življa. (Delo) ZA RESNICO 0 UBEŽNIKIH V Nemški demokratični republiki so prvič javno zahtevali natančen in pravi odgovor na vprašanje, zakaj so nekateri državljani letos ilegalno odšli na Zahod ali pa to še nameravajo. Obravnavo tega problema je na osrednjem zasedanju Liberalnodemokratske stranke, ob 40-letnici ustanovitve NDR v Berlinu, zahteval predsednik stranke Gerlach. »Ugotoviti moramo vzroke, zaradi katerih posamezniki bežijo na Zahod. Vsak državljan ima pravico do resnične informacije o tem in država mu jo mora dati. Begunci so večinoma mladi ljudje, rojeni in vzgojeni v socializmu,« je dejal Gerlach. Opozoril je, da je treba poti za izboljšanje socializma iskati v dejanjih in politiki sovjetskega voditelja Gorbačova. Podobno je ob drugi priložnosti govoril tudi namestnik ministra za kulturo Klaus Hopke. Zavzel se je za vso resnico o beguncih in drugih razvojnih vprašnjih, pa tudi o razmerah v drugih državah. O tistih, ki so pobegnili na Zahod, je govoril kritično in namignil na prevelike zahteve mladih. »Moralo pa bi priti do sprememb, tako da bi tisti, ki dobro delajo, občutili sadove tega,« je dejal Hopke. Opazovalci v Berlinu menijo, da sta Gerlachov in Hopkejev govor pomembna novost, saj vzrokov za odhod državljanov NDR v ZR Nemčijo ne pripisujeta samo zahodni propagandi, temveč jasno navajata, da jih je treba iskati tudi v notranjih razmerah. Razprave pred odločanjem o Ustavi Slovenije so bile tukaj zelo skrbniško grozeče, češ da je potrebno uporabiti vsa sredstva proti razbijanju Jugoslavije, kot da je Jugoslavija cilj socializma, ne pa samo naš sedanji okvir življenja. Spomnimo se samo časov, ko se je že govorilo o možni federaciji balkanskih dežel, torej ne samo južnih Slovanov, kakor je bila Jugoslavija spočeta, do česar sicer ni prišlo, kar pa ne pomeni, da se kaj podobnega kdaj pozneje ne bo zgodilo v nekih drugih razmerah uresničevanja plodnejšega internacionalizma, saj je Jugoslavija že dalj časa nekakšen — vsaj trgovinski, če ne že gospodarski — most med evropskim Zahodom in Vzhodom, razmere za takšno in drugačno odprtost pa se očitno naglo izboljšujejo. Razvoja družbenoekonomskih odnosov si torej ne moremo zamisliti brez dejanskega, ne samo deklarativnega uporabljanja načel, kakršno je tudi načelo samoodločbe narodov. Kljub vsem prepirom v Jugoslaviji je vendarle očitno, da v vsem svetu prevladujejo integrati-vni motivi razvoja človeštva, zato so sholastične razprave o tem, ali je pravica do odcepitve že potrošena (konzumirana, kakor prevaja ta pojem Ciril Ribičič), kot da je pravica sendvič, ki ga ni več, ko ga sne-deš, če pa ga ne snedeš, se pokvari in postane neuporaben. IZRABLJENOST Vse te »globokoumne« razprave o pravicah izzvenijo v že pozabljena modrovanja o tem, ali je traktor v rokah zasebnika kapitalističen ali pa nemara ostaja, kljub temu, še vedno socialističen, kakor da je socializem odvisen od stroja, ne pa od dela z njim. Načela svobode, ki so obveljala, so namreč trajna, ne glede na to, ali so zapisana tudi v ustave, in jih ni mogoče enostavno pohoditi niti s tanki, kakor je res, da jih je mogoče tudi zlorabiti, saj doslej zapisana načela v naših ustavah niso bila niti približno tako uresničevana, kot bi sledilo iz ustavnih besedil. Spomnimo se končno, da smo bili tudi podpisniki deklaracije o izključevanju nočnega dela žensk in delovne prakse, pa je prav največ žensk v nočnih izmenah, ker imamo največ tekstilne industrije, pa nam še na pamet ne pride, da bi nočno delo žena ukinili v časih, ko z delom enega člana družina ne more preživeti, da o armadi nezaposlenih sploh ne govorimo. Življenje pač ni črno-belo, kot se to zdi politikom, ki se opirajo vsak ha svojo ideologijo pod tisto zvezdo na zastavi, zato je nesmiselno obtoževati narod za tisto, česar sploh ne namerava storiti z utemeljevanjem načel, ki so že utemeljena, pa zrahljana s prakso, ki ni z ničemer utemeljena kot zares načelno dosledna v oblikovanju prihodnosti, ki se zrcali prav iz temeljnih načel ureditve naše mnogonacio-nalne družbe. Nesmiselno je namreč začenjati vse znova, ko smo prehodili že toliko poti, da je vračanje v nekoč neoprostljivo izgubljanje časa, prepotrebnega za jinalizacijo proizvoda, ki se mu pravi socializem v pomenu: materialno bogatejše in duhovno svobodnejše življenje. Pa ne glede na državne meje, od onih občinskih naprej, da o krajevnih skupnostih kot zasnovah samoupravne družbe sploh ne govorimo, ker so ostale nedonošenčki in so pač v inkubatorjih sedanjih reformskih prizadevanj, ki praktično bore malo obetajo. Težava je gotovo v tem, da je v naši državni družini veliko najra-q zličnejših družin, ki naravno razmišljajo o istih stvareh tako različno, t* da se o najpreprostejših rečeh ne morejo sporazumeti niti načeloma, Oj kakor je očitno glede ustavnih sprememb v Sloveniji. Kosovska druži-na s svojim svetom starcev je še vedno takšna, kot je bila nekoč: naj-O starejši brat, največji brat ima vse v svojih rokah in mu celo doktorji znanosti, če jih ima v družini, prinašajo plačo za skupno razpolaga-nje. Tudi v sodobni družini Bosanca »se ve, kje je mesto žene« in N »kdo ima besedo pri hiši«, kar velja še za odločilno vlogo tudi v dru-_ gih krajih, ne nazadnje tudi še kje pri nas. med tem ko se v Črni gori 2 sprašuje: »Iz katerega plemena si?« S tem je tako, kot je zapisal pokojni Janez Voljč v zgodbici o 52 bratih v časih informbiroja: starejši brat je mlajšim, ki niso znali pla-vati, govoril, naj nikar ne skrbijo, jih bo že on rešil, če se bodo potapljali. Ko pa se je sam utapljal, mu mlajši niso mogli pomagati, saj jih ni naučil plavati. Janez ni vedel, da bo to še zdaj aktualno. Pa ie. . Viktor Sirec Pri Vas nepe ne vejo? Madžarski novinarji sombotel-skega dnevnika Vas nepe so pred nedavnim objavili skoraj celostranski zapis, ki so ga pripravili v Mačkovcih blizu Murske Sobote. Pobuda je vredna pohvale, saj so z njo hoteli razvrednotiti staro resnico, da se sosedi premalo poznamo. V drugačnih razmerah od domačih pač vsakemu novinarju lahko tudi spodrsne, zato bi bilo nazadnje mogoče takšen spodrsljaj, da je zemlja v Mačkovcih skoraj v celoti v družbeni lasti, nekako prebaviti. NL pa mogoče tega ob ugotovitvi in hkrati nekakšnem začudenju, da v Mačkovcih ne znajo »več« madžarsko. K temu je pa že treba pribiti, da so v Mačkovcih govorili ljudje slovensko vse do razpada Avstro-Ogrske in da govorijo slovensko tudi danes. Nekaj madžarščine so se naučili le tisti, ki so šole obiskovali med okupacijo. -jm globus PRAGA — Več kot dva tisoč vzhodnonemških beguncev, ki so se zbrali v poslopju in na vrtu zahodno-nemškega veleposlaništva, so pred dnevi, z dovoljenjem vzhodnonemških oblasti, čez. ozemlje NDR z vlaki prepeljali v ZRN. V Prago je prišel posredovat sam zunanji minister ZRN Genscher. RIM — Italija je na zasedanju držav članic NATO zahtevala, naj Zahod podpre reforme v Jugoslaviji, ki je po mnenju italijanskega predstavnika v svetu NATO zaradi svojega položaja povezujoči dejavnik varnosti ih trdnosti v Evropi. DUNAJ — Avstrijski tisk posveča veliko pozornost dogovoru zunanjih ministrov Avstrije, Madžarske, Jugoslavije in Italije, da se bodo v prvi polovici novembra srečali v Budimpešti. Zvedelo se je, da se bodo pogovarjali o izboljšanju prometa med državami ter o zamisli o skupni organizaciji zimskih olimpijskih iger. BONN — V ZRN je doslej prispelo že več kot 23 tisoč vzhodnih Nemcev odkar so jim Madžari pred tremi tedni odprli mejo. Kot poročajo bavarske oblasti jih pride v ZRN vsak dan od 400 do 600. BUDIMPEŠTA - Tu so se sestali ministri za promet 19 zahodnoevropskih držav, ZDA, Kanade, Avstralije, Japonske in Maroka, ter držav članic sveta za vzajemno gospodarsko pomoč. Na posvetovanju je sodelovala tudi jugoslovanska delegacija. MOSKVA — Lani so v SZ rehabilitirali več kot 47 tisoč ljudi, ki so bili pod Stalinovim režimom po nedolžnem obsojeni. PEKING — V poplavah, ki so v letošnjem poletju prizadele Kitajsko, je umrlo skoraj 3000 ljudi, poplavljenih pa je bilo okoli 14 milijonov hektarov zemlje. BUDIMPEŠTA — Predstavo madžarske partije je izdalo posebno sporočilo, s katerim je zaščitilo ime pred kratkim umrlega voditelja Janosa Ka-darja. V tem dokumentu obsojajo vse tiste, ki si iz agresivnih razlogov skušajo pridobiti privržence, zavračajo pa tudi klevete na račun najvišjih partijskih funkcionarjev. BUDIMPEŠTA — Madžarski ministrski svet se je zavzel za popolno rehabilitacijo skoraj 100 tisoč ljudi, ki so bili v letih od 1945 do 1952 v različnih taboriščih ali nasilno preseljeni. BUKAREŠTA — Romunski politbiro je sklenil, da bodo dobili državljani od 1. oktobra naprej dvakrat več mesa kot lani. Čez dva meseca bo namreč kongres romunske partije. globus _—_____i MANJ OD PRIČAKOVANJ V satiričnem kabaretu Mikroskop, ki je najbolje obiskano bu-dimpeštansko gledališče, je Madžarska predstavljena kot avtomobil na popravilu. Mehanik pove poslušalcem, da nekje odteka gorivo, da ni rezervnih delov, tudi na črnem trgu ne. Primer sicer ni brezupen, bo pa popravilo precej drago. » Mehanikovo duhovičenje je komentar na dejstvo, da je madžarska proizvodnja letos v glavnem stagnirala, vendar so podjetja zabeležila povečane prihodke. Uspešnost poslovanja izhaja torej iz podražitev in ne iz delovnih učinkov. Madžarska vlada je zadovoljna s številom mešanih podjetij, ki jih je 700, več kot v vseh dru- gih vzhodnoevropskih državah skupaj. V ta podjetja je vloženih okoli 400 milijonov dolarjev, kar je veliko manj, kot so pričakovali predvsem po sprejetju zakona, po katerem sme biti delež tujega vlagatelja tudi 100-odstoten. Nekateri menijo, da je tako, ker se tuji poslovneži ne nadejajo dovolj velikega dobička pri udeležbah na Madžarskem. Dolarji namesto rubljev Markovič: spremembe vtemeljih Dolgo pričakovani pogovor predsednika zveznega izvršnega sveta Anteja Markoviča seveda ni, in tudi ni mogel, ponuditi čarobne palice, s katero bi si takoj po njegovem govoru lahko odgovorili na vsa vprašanja. Uspeh je že to, da na seji obeh zborov skupščine SFRJ ni doživel popolnega in frontalnega odklanjanja. Markovič je povedal, da izhod iz krize ne bo niti enostaven, niti brez bolečin, potrebne pa so pri tem tudi spremembe v temeljih naše družbe. Predsednik zveznega izvršnega sveta je delegatom skupščine povedal, da smo v minulih treh letih plačali nekaj več kot 12 milijard dolarjev za odplačilo posojil in obresti, samo v osmih mesecih letošnjega leta pa skoraj dve milijardi, čeprav letos nismo dobili nobenih novih posojil. Ste že slišali za agronoma, ki je dobil najvišje državno priznanje, ker je vzgojil novo sorto pšenice, ki jo posejejo v sovjetskem Kazahstanu, požanjejo pa v ameriški Nebraski. S to šalo zadnje čase v Moskvi komentirajo stanje v sovjetskem kmetijstvu. Po pisanju International Businessa bo morala SZ letos kupiti rekordnih 36 milijonov ton žita. Zato ni niti presenetljiva odločitev sovjetskega voditelja Mihaila Gorbačova, da bodo sovjetskim pridelovalcem žit odslej plačevali v dolarjih namesto v rubljih. S tujo valuto naj bi kupovali na Zahodu kmetijsko mehanizacijo. Če se bo ta — za sovjetske razmere izjemen ukrep obnesel, bodo plačevanje z dolarji uvedli tudi v drugih gospodarskih panogah. Sovjetska zveza zasluži največ dolarjev s prodajo nafte, orožja in zlata. STRAN 2 VESTNIK, 5. OKTOBRA 1989 od tedna MURSKA SOBOTA — Med 15. in 22. decembrom bo v soboški občini kar 13 večjih ali manjših prireditev, ki sodijo v okvir letošnjega praznika občine. To je veliko več, kot so pričakovali, so ugotovili na seji koordinacijskega odbora za proslave pri predsedstvu OK SZDL. Na seji so sprejeli tudi sklep, ki ga bodo naslovili na predsedstvo OK SZDL. To naj bi na eni prihodnjih se razpravljalo o smiselnosti nadaljnjega obstoja tega koordinacijskega odbora, ki ima po mnenju njegovih članov premalo pristojnosti in vpliva na organiziranje raznih prireditev, zato se marsikatere zadeve podvajajo. MURSKA SOBOTA — V občini je 215 občanov, ki se ukvarjajo z obrtno dejavnostjo kot postranskim poklicem. V zadnjem času se je pokazalo veliko zanimanje za opravljanje komisijske prodaje na drobno, zlasti prodaje rabljenega blaga, kot postranskega poklica. V krajih, oddaljenih od Murske Sobote, pa se pojavljajo potrebe po prodaji plina v jeklenkah za gospodinjstva. Ker se pojavljajo še potrebe po opravljanju nekaterih intelektualnih dejavnosti, so se odločili za spremembo odloka o zasebni obrti, ki je bil sprejet pred dvema letoma. S tem bi omogočili enakomernejše pokritje potreb prebivalstva in hitrejši razvoj drobnega gospodarstva. MURSKA SOBOTA — V skladu z odlokom o nadomestnih in povračilih stroškov delegatom in drugim osebam, ki sodelujejo v delu občinske skupščine in njenih organov, so od septembra povečali te zneske. Prevozni stroški so višji, upoštevajoč cene javnega prevoznega sredstva, višina kilometrine pa je enaka kot za delavce upravnih organov. Po novem znaša nadomestilo za izgubljeni zaslužek, ki se povrne osebam, ki niso v delovnem razmerju, 40 tisoč na uro. Za več kot 8 ur odsotnosti se stroški prehrane povrnejo v obliki dnevnice, ki znaša 45 tisoč dinarjev. Nadomestila bodo poslej sproti usklajevali. MURSKA SOBOTA — Na sestanku predsednikov KK SZDL mesta so uskladili nekatere aktivnosti frontne organizacije v naslednjih mesecih. Že ta mesec bodo organizirali javno razpravo o programskih usmeritvah Socialistične zveze v novih razmerah, opraviti pa bo treba tudi programske konference v vseh šestih mestnih krajevnih skupnostih. Skupna naloga so tudi priprave na volitve 1990. Dogovorili so se, da bi javno razpravo o poslovnem času opravili sveti KS in potrošniški sveti, v kratkem pa naj bi govorili še o informaciji, kaj je s konceptom obnove soboškega gradu. MADŽARSKI NOVINARJI V SLOVENIJI Skupina poklicnih kolegov iz Gy6r-sopronske, Žalske, So-modžske in Železne županije, ki sodelujejc v skupnosti Alpe-Ja-dran, je na povabilo Republiškega komiteja za informiranje tri dni spoznavala Slovenijo — od Pomurja (in njegove dvojezičnosti), Maribora, Ljubljane (zapolnjene s srečanji s slovenskim političnim vrhom), do Primorske (s predstavitvijo Luke Koper in drugim). Nekaj vtisov so nam zaupali, vse pa bodo zapisali v svojih časopisih oziroma radijskih in televizijskih programih, zato bomo poskušali v prihodnjih številkah Vestnika povzeti vsaj del tega. Najbolj so jih z informacijami LASZLO MOLNAR, vodja mestne televizije v Nagykanizsi: — »Še sam nisem verjel, ko sem se odločil za to potovanje, da se bom znašel sredi zgoščene politike. Tudi tega nismo vedeli, niti.pričakovali, da nas bodo sprejeli prvi možje SR Slovenije. Vtisi? Triintrideset let imam in radikalen pogled na svet. O pluralizmu imamo ideje pri nas in pri vas, vendar vse stvari še niso razčiščene. Ali pa jih mogoče še ne želimo razčistiti? Mogoče se bojimo prevelike eksplozije? Slišali smo precej o idejnih vprašanjih delitve oblasti, manj pa o konkretnih korakih. Globalno poznam politične dogodke zadnjih mesecev v Jugoslaviji, gre res za travmatične zadeve in mogoče se mi. prav zato dozdeva, da niste bili dovolj jasni pri ključnih vprašanjih. do tedna »Imeli smo možnost pogledati za ogledalo« oborožili vodilni slovenski politiki in na njih je bilo naslovljenih tudi največ vprašanj. Predsednik slovenske vlade je govoril o aktualnem gospodarskem trenutku z inflacijo kot vrhom ledene gore, ki ga po njegovi oceni zdaj že sprejeti program ukrepov zvezne vlade v relativno kratkem času lahko začne taliti. V razmerah, ko se država srečuje z dvema konceptoma, čeprav se tudi tisti z državno usmerjanim tržnim gospodarstvom zaklinja na trg. Slovenija ne čaka na odločitev. V letu dni je bilo v naši republiki ustanovljenih 3 tisoč zasebnih, mešanih in družbenih podjetij malega tipa, reorganizirajo se velika podjetja, očitna je Razstavljeno blago zanimivo za kupce Zadnje dni septembra je bila v sombotelskem hotelu Savaria razstava izdelkov več kot tridesetih slovenskih delovnih organizacij, posebej je bila razstavljena kmetijska mehanizacija, bila je gala modna revija in turistična razstava. Prireditve je slavnostno začel predsednik Gospodarske Razstava je priložnost za prodor — tudi soboške Panonije. zbornice Slovenije Marko Bulc ob navzočnosti naših in madžarskih gospodarstvenikov ter predsednika sveta Železne županije dr. Zoltana Borsa. Marko Bulc je v otvoritvenem nagovoru poudaril, da že osma razstava slovenskih izdelkov spada v čas, ko Madžarska in Jugoslavija spreminjata politična in gospodarska sistema. Sama otvoritev pa je sovpadla s sprejemom pomembnih ustavnih dopolnil v težnja priključevanja Evropi (mešana podjetja, kooperacije, znanstveno-tehnično sodelovanje), sodelovanju z deželami EGS že zdaj predstavlja 65 odstotkov. Skupnost Alpe-Jadran je po Šinigoju okno v Evropo 92, ima vse možnosti, da postane ekološko zaščiteno območje in evropska turistična Florida. Gospodarsko sodelovanje z Madžarsko oživlja in v tem postaja znova aktualna tudi železniška povezava Slovenije z Madžarsko, še posebno zavoljo nujnega preusmerjanja s cestnega na železniški tovorni promet. O reformi slovenske partije je madžarskim novinarjem govoril Milan Kučan. Tudi domačo javnost je v politično razburkanem trenutku še najbolj potolažil s Švejkovo mislijo: Predvsem nobene panike. Pogled slovenskih komunistov v prihodnost je približal s predstavitvijo treh reform kot osnove za preobrat od modela, ki je omogočil razvoj po revoluciji, zdaj pa se je iztrošil. Madžarske kolege je posebej zanimala ocena o moči politične konkurence. Kučan sodi, da o tem nihče ne more dati natančnega odgovora. Tudi politična alternativa si mora svojo težo ve- slovenski skupščini, ki bodo med drugim omogočila tudi napredek v gospodarskem povezovanju med našima deželama. Gospodarsko sodelovanje je dobro, vendar še daleč pod resničnimi možnostmi. Že začete reforme v obeh državah so pot iz krize, kajti omogočile bodo hitrejše preha janje na gospodarjenje v tržnih razmerah, kar pomeni v primeru meddržavnega sodelovanja mnogo višje in donosnejše ravni. O novi zakonodaji, ki ureja gospodarjenje in gospodarske stike, so govorili dan po otvoritvi razstave, in sicer so naši eksperti govorili madžarskim poslovnežem. Nekaj novega pri letošnji gospodarski razstavi je bil poseben prikaz kmetijske mehanizacije. rificirati na volitvah. Protikomunistična legitimiteta je le relativna prednost prava politična teža se pridobiva na pozitivnem programu in še posebej na njegovem uresničevanju. Zmanjševanje števila članov partije ga ne skrbi najbolj, pravo vprašanje je po njegovem moralna moč in vpliv članstva. V tem smislu bodo vrednostno razsodile spomladanske volitve. Izčrpno je odgovoril tudi na vprašanje o vlogi Tita in možnosti ponovne ocenitve njegove in vloge drugih političnih osebnosti. Na republiški konferenci SZDL so se pri sekretarju Duša-, nu Semoliču podrobneje seznanili z možnimi rešitvami in dilemami pred spomladanskimi volitvami in iskali odgovore na vprašanja, kaj bo s frontno organizacijo po novem. Slovenska mladinska organizacija jim je na čelu s predsednikom Jožetom Školjčem predstavila svoje volilne priprave in zase oziroma za svoj program napovedala najvišji odstotek glasov na spomladanskih volitvah. I. Benko Z. Bati Konc Organizacijo so zaupali delovni organizaciji Agrotehnika. Njen predstavnik Stefan Benko je takole komentiral poslovno potezo: »Že dalj časa smo želeli, da se registriramo tudi za maloobmejni promet, to smo letos uresničili. Tu se predstavljamo z delom programa, ki ga prodajamo doma. Predstavljamo izdelovalce kmetijske opreme iz Slovenije in deloma tudi Hrvaške. Zastopamo soboško Panonijo z izdelki, namenjenimi večjim gospodarstvom m družbenemu sektorju, s hoby programom in programom za vrtičkarstvo. Z zelo širokim programom zastopamo Gorenje Muto, potem je tu še Cimos iz Kopra, Torpedo z Reke, Progres iz Labina in še nekaj proizvajalcev, za katere smo menili, da imajo program, zanimiv za madžarske kupce...« Naključni ali namerni obiskovalci razstave naših izdelkov, predvsem pa kmetijske mehanizacije so gotovo opazili občutne razlike v cenah naših izdelkov in izdelkov iz Češke in Poljske, ki jih je prav tako mogoče videti v prodajalnah Afesza, katerega gostje so bili naši trgovci. Vendar so naši poslovneži pogumni, pravijo, da bodo morali cene res nekoliko uskladiti, sicer pa so prepričani, da bodo odločali kakovost, dizajn in navsezadnje učinkovit pristop. Razstavljeno blago, tako tisto v hotelu Savaria kot ono pred trgovino s kmetijskimi potrebščinami, je zbudilo zanimanje kupcev, in čeprav predstavlja v primerjavi z resničnimi sejemskimi prireditvami drobiž, je korak k večjemu prodoru naših delovnih organizacij na trg v prenavljajoči se deželi Madžarski. Jože Šabjan Celoviteje o poslovnem času Člani Občinske konference svetov potrošnikov pri predsedstvu OK SZDL Murska Sobota so spodbudili dejavnosti v krajevnih skupnostih soboške občine o osnutku odloka o poslovnem času. V KK SZDL na terenu so pripravili vrsto razprav o tem pomembnem dokumentu. Osnutek odloka o poslovnem času določa razporeditev, začetek in konec delovnega časa v prometu, trgovinah blaga na drobno, gostinstvu, turizmu, obrti in drugih družbenih dejavnostih, ki bi moral biti usklajen s potrebami delavcev in občanov. Ker je bilo v minulem obdobju precej pripomb na poslovni čas posameznih obratov, trgovin, gostiln, tržnic in zdravstvenih služb, so tokrat pričakovali več konkretnih predlogov. Te je sprejemal komite za družbeno planiranje in družbenoekonomski razvoj skupščine občine, ki jih bo proučil in jih tudi vključil v pripravo predloga o poslovnem času v soboški občini, ki bo tudi predmet razprave v delegatskih klopeh. -še ZASEDANJE SKUPŠČINE OBČINE LENDAVA Urbarne skupnosti v zemljiško knjigo Zasedanje skupščine občine Lendava — predzadnji torek — je bilo ob pravem času; trgatev grozdja namreč še ni bila aktualna, zato temu primerna udeležba in pripravljenost delegatov za poslušanje uvodničaijev in lastno sodelovanje v razpravah. Dnevni red je bil zelo obsežen, saj v dopustniških mesecih ni bilo zasedanj. Delegati so zelo pozno obravnavali poročilo o gospodarjenju v prvem polletju, za katero je značilno, da tokrat ni bilo izgubarjev. Dlje časa pa se je razprava sukala o uresničevanju akcijskega programa o varstvu okolja, ki ga je skupščina sprejela pred dvema letoma. V tej zvezi je nedvomno velika pridobitev »občinsko« odlagališče odpadkov v Redičkem gozdu pri Dolgi vasi, za katero bo te dni izdano gradbeno dovoljenje, potem pa ga bodo začeli postopoma urejali in bo nadomestilo (vsaj uradno) sedanja krajevna odlagališča. V lendavski skupščinski dvorani je tekla beseda tudi o škodi, ki jo je povzročila voda, ki je julija prebila murski nasip. Glede na to, da je po dosedanji razdelitvi denarja iz republiškega sklada za elementarne nesreče dobila občina Lendava komaj 5 odstotkov od višine dejanske škode, je lendavska občina sprožila akcijo za dodelitev dodatnega denarja; v zborih skupščine občine Lendava pa je delegat Gradbenika predlagal, naj bi v občini — poleg dosedanjih solidarnostnih sobot — delali še en dan. Denar bi namenili tistim, ki so imeli zaradi poplav največ škode. Pobudo bo pretresel izvršni svet in v skladu s svojimi pristojnostmi ustrezno odločil. Delegati skupščine občine Lendava pa so bili na zadnji seji obširno informirani tudi z romsko problematiko. O tem poročamo na drugem mestu, tu pa naj omenimo predlog, izoblikovan na skupščini, naj v krajih, kjer so romski zaselki, z ustreznimi prostor-sko-ureditvenimi načrti uredijo tudi ta območja. Tudi zanje velja, da jih ni mogoče kar tako širiti, ampak v skladu s predpisi. S sklepom, sprejetim na zasedanju skupščine občine Lendava, pa so lahko zadovoljni člani tako imenovanih urbanih gozdovi knjiženi sprejela skupnosti. Doslej njihovi v zemljiški knjigi niso bili nanje. Zdaj je skupščina posebno izjavo, na podlagi katere bo zemljiška knjiga lahko opravila vknjižbo pravice do koriščenja gozda za pridobivanje tehničnega lesa in drv. S tem je tudi odpravljena bojazen, da bi bile urbane skupnosti ob gozdove. Omenjeno pravico pa bo seveda možno, na primer z dedovanjem, prenašati. Pomembna točka zadnjega zasedanja je bilo tudi poročilo o uresničevanju družbenega dogovora o pospeševanju drobnega gospodarstva v občini Lendava.. Kar nekaj je takih, ki so dokument pred leti podpisali, naredili pa niso nič. Najbrž je tudi to vzrok, da se število zasebnih obratovalnic in v njih zaposlenih delavcev ni bistveno povečalo. Skupščina je podprla predlog izvršnega sveta, naj bi imeli na obrtnem združenju (univerzalnega?) strokovnega delavca, ki bi lahko ustrezno svetoval oziroma delal za ustanovitev novih obratovalnic. Za to pa bo potrebna večja pomoč še medobčinske gospodarske zbornice in domače obrtne zadruge Lindau. Š. Sobočan EVA BALAZSI MARIA urednica mestnega časopisa v Keszthelyi Hirlap Keszthelyu: Ker imamo tudi doma precej zanimivih dogodkov, sem se odločila za to potovanje. Pričakovali smo španskega predsednika Soaresa, začel se je mednarodni kongres specialistov za pljučne bolezni. .. Vendar mi ni žal, da sem prišla. V naglici vsakdanjega družbenopolitičnega življenja, v središču velikih sprememb je pomembno, da vidimo sebe v luči mednarodnih povezav. Kar sem videla in doživela, je preseglo moja, tudi naj večja pričakovanja. Naš obisk je potekal v izrednem trenutku, pravzaprav je to čas rojstva. Posebno priznanje za madžarsko novinarstvo je, da so nas sprejeli najvišji voditelji, odgovarjali na vsa vprašanja. Informacije iz prve roke so za nas neprecenljive vrednosti, lahko bi rekla, da smo imeli možnost pogledati za ogledalo. Pri nas pripravljamo novo ustavo. Vsekakor bomo posredovali vaše izkušnje. In končno: osebni stiki so več vredni od še tako dobrega dopisovanja. LAJOS BERTALAN: sodelavec neodvisnega časopisa Ter-Kep iz Sombotela: Če sem prav štel, že 25 let hodim v Slovenijo. Občutek imam, da smo mi Madžari včasih polni sebe. Nič nam ne škodi, če včasih malo pogledamo po svetu. Visoko cenim, da so nas sprejeli najvišji voditelji republike, tisti, ki so se pred nedavnim pogovarjali s tov. Pozsgaiem. Všeč nam je bil njihov samozavesten, uravnovešen nastop in menim, da je naš obisk poteka! v najboljšem zgodovinskem trenutku. Govorili smo o narodni suverenosti: tudi pri nas visoko cenimo in spoštujemo, da se o suverenosti govori — ne prepirljivo — temveč odločno, z vsemi sredstvi politične kulture. Zelo simpatični so vaši mladinski politiki. Oni so že storili prve korake k pluralizmu v interesu slovenskega naroda. SLAVNOSTNA SEJA ZBOROV SKUPŠČINE OBČINE MURSKA SOBOTA OB OBČINSKEM PRAZNIKU V počastitev padlih borcev za svobodo, žrtev fašističnega nasilja in spomina na depertacije in intervencije v II. svetovni vojni praznuje občina Murska Sobota 17. oktobra svoj praznik. Delovni ljudje in občani občine Murska Sobota se bodo praznika občine spomnili s številnimi kulturnimi in drugimi prireditvami. Delegati vseh zborov občinske skupščine bodo praznik občine počastili s slavnostno sejo. V skladu z določili statuta občine sklicuje predsednik občinske skupščine SLAVNOSTNO SEJO VSEH ZBOROV OBČINSKE SKUPŠČINE v torek, 17. oktobra 1989, ob 11. uri v sejni dvorani Skupščine občine Murska Sobota. Na slavnostni seji bodo podeljena priznanja in nagrade občine M. Sobota za leto 1989. PREDSEDNIKI ZBOROV SKUPŠČINE MURSKA SOBOTA SKLICUJEJO 37. SEJO ZBORA ZDRUŽENEGA DELA 37. SEJO ZBORA KRAJEVNIH SKUPNOSTI 38. SEJO DRUŽBENOPOLITIČNEGA ZBORA Seja bo v torek, 17. oktobra 1989, ob 8. uri v veliki sejni dvorani Skupščine občine M. Sobota Predsedniki zborov občinske skupščine predlagajo naslednji dnevni red: 1. Izvolitev in poročila verifikacijskih komisij Osnutek sprememb in dopolnitev dolgoročnega plana občine M. Sobota za obdobje od leta 1986 do leta 2000 2. 3. 4. 5. 6. 7. Predlog odloka o sprejetju ureditvenega načrta za izvedbo melioracijskih in regulacijskih posegov na območju Jurij— Sotina (to točko obravnavata samo zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti) Predlog občinskih priznanj in nagrad Volitve in imenovanja: — izvolitev sodnika Temeljnega sodišča v M. Soboti Delegatska vprašanja in odgovori na vprašanja Predlogi, sklepi, mnenja in obvestila Gradivo za obravnavo 2., 3., 4. in 5. točke dnevnega reda bo posredovano vodjem delegacij in vodjem konferenc delegacij ter delegatom DPZ. Informacija k 6. točki bo na seji. STRAN 3 VESTNIK. 5. OKTOBRA 1989 * -------------------------------------------------------- Številne slovesnosti ob soboškem občinskem prazniku JAVNA RAZPRAVA Letošnji program prireditev in proslav ob občinskem prazniku Murske Sobote je dokaj obsežen, razvlečen pa je na čas med 15. in 22. oktobrom. Že 6. oktobra bo v Galeriji Kulturnega centra Miško Kranjec v Murski Soboti otvoritev bienala male plastike; na ogled bo do 6. novembra. Člani soboškega planinskega društva bodo 15. oktobra pripravili že tradicionalno vožnjo s kolesi do spomenika Štefanu Kovaču v Gančanih, tega dne ob 17. uri pa bodo na Lendavski 22 v Murski Soboti odprli klubske prostore odbojkarskega kluba Mladost. 16. oktobra ob 18. uri pa se nam v Pokrajinski in študijski knjižnici obeta zanimiv večer ob otvoritvi razstave Po cesti življenja, s katero se bodo spomnili 70-letnice Vaneka Šiftarja. Slavnostna seja zborov MARIBOR Ne vsem enako, temveč le enake možnosti Demokratizacija družbe in znotraj nje prenove Zveze komunistov pomeni nujen premik od vere v lepšo prihodnost k razumskemu tehtanju programskih usmeritev. Pri tem so prav gotovo dobrodošle tudi izkušnje naprednih sil v Evropi, kajti obstaja nekaj ključnih vprašanj, ki so zajeta domala v vseh programih: ekologija, položaj žensk, demokracija, pluralizem, pravice in svoboščine ljudi, soodločanje in avtonomija, tržno gospodarstvo, združevanje Evrope idr. Na teh točkah se oblikuje nov profil evropske levice, ki bi ji morala pripadati tudi naša Zveza komunistov. Da bi se nekoliko podrobneje seznanili s programi levih sil v Evropi, je mestni komite ZKS Maribor pretekli četrtek pripravil okroglo mizo, na kateri so sodelovali tudi predstavniki občinskih partijskih organizacij iz Pomurja in Socialistične delavske partije iz Lentija na Madžarskem; za okroglo mizo pa je sodeloval tudi Rudi Čačinovič, ki je spregovoril predvsem o demokratizaciji na Madžarskem, pa tudi med levimi silami v Zahodni Evropi. Uvodničar, dr. Branko Pribičevič iz Zagreba, pa je med drugim ugotovil, da se je socializem, kakršnega imamo danes, izrabil in da je potreben nov projekt socializma, ki ne bo temeljil na družbi kolektivizma, temveč bo upošteval posameznika. Ne moremo pristati tudi na tezo — vsem enako, ampak je treba vsem zagotoviti le enake možnosti, drugo pa si je potrebno priboriti z delom, sposobnostjo, znanjem— Jože Graj ROMI LENDAVSKE OBČINE V lendavski občini živi 300 Romov in z njimi so se sistematično začeli ukvarjati v začetku 70 let. Takrat so menili, da je treba začeti z otroki in tako so uspeli pripeljati romske otroke v šolo in vrtce. Ce so uspeli s tem, pa se je s slabšanjem gospodarskih in socialnih razmer v zadnjem času skoraj povsem ustavilo zaposlovanje. Le 24 Romov je zaposlenih za nedoločen čas, največ v Planiki v Turnišču (enajst), priložnostno pa jih dela še 20, vendar si s takim delom ne zagotavljajo socialne varnosti. Lendavski Romi živijo v lastnih in družbenih stanovanjih, ki so neprimerna za bivanje, saj so prostori vlažni, majhni in higiensko zanemarjeni. Najhuje je v Crenšovcih, kjer so provizoriji iz leta 1972 ter zasilni bivalni prostori in kolibe. V enem prostoru živi tudi petnajst članov družine. Zato bi bilo nujno narediti še štiri stanovanja in pri zidavi bi pomagala tudi delovna organizaci AGRARUNION SUDOST reg. Gen. m. b. H. LAGERHAUS KG RABLJENI REZERVNI DELI ZA TRAKTORJE STEYR: 80, 84. 86. 188. 180, 190, 288, Plus 40, Plus 50 . FERGUSON: 30, 35x, 135 8330 FELDBACH, (Vrbno) Lugitschstrasse 1 Telefon: 9943 3152/2247-41 Skupščine občine Murska Sobota bo na praznični dan, to je 17. oktobra ob H. uri v veliki sejni dvorani. Ob tej priložnosti pripravljajo krajši kulturni program in slovesni nagovor ter podelitev občinskih priznanj in nagrad zaslužnim posameznikom in kolektivom, praznovanje pa sovpada tudi z 10-letnico podpisa listine o pobratenju z občino Paračin v SR Srbiji. Popoldne ob 15. uri pa bo še tradicionalni ulični tek na Trgu zmage. Prireditve ob soboškem občinskem prazniku se bodo nadaljevale 19. oktobra, ko bo ob 13. uri otvoritev trgovine Kemo na Titovi 5 v Murski Soboti. Strokovna razprava ob 70-letnici priključitve Prekmurja k Jugoslaviji pa bo 20. oktobra ob 9. uri v salonu hotela Diana; pripravlja jo Zgodovinsko društvo Pomurja. Isti dan ob 1 L uri bo v kinod- Poučna solidarnost za zdravstvo Republiška zdravstvena skupnost je v začetku septembra pripravila seznam tistih občin, ki imajo za zdravstvo nižjo prispevno stopnjo od republiškega povprečja, ki je bilo 10,41 odstotka. Zaradi tega so jim namreč zmanjšali delež solidarnosti. Na prvem mestu je ormoška občina; odvzeli so ji nekaj nad 12 odstotkov — v solidarnostnega dinarja, na drugem mestu pa je soboška občina, ki ima prav tako zelo nizko prispevno stopnjo za zdravstvo in tako vsak mesec izgubi 11,72 odstotka odobrenih solidarnostnih dinarjev. Na seznamu je tudi Gornja Radgona, ki ji zaradi nižje prispevne stopnje odtegujejo 4,32 odstotka upravičene solidarnosti. V obeh občinah so prispevne stopnje že povečali in od prvega avgusta veljata v Soboti 1032- in v Gornji Radgoni 11,11-odstotna. vendar pa s tem niso ujeli slovenskega povprečja, ki se je spet dvignilo. Tako se dogovarjajo o pripravi predloga za višje prispevanje ža zdravstvo, da ne bi več izgubljali solidarnostnega denarja. nih NEODZIVNOST IN ODVEČNOST SVETOV Tudi zadnji sestanek Sveta zveze pionirjev osnovnošolskega vzgoj-no-izobraževalnega zavoda v Murski Soboti je potrdil pasivnost večine izbranih predstavnikov iz organizacij združenega dela, ki naj bi pomagali pri izvajanju interesnih dejavnosti po šolah, pa tudi pri preoblikovanju organizacije. Tako kot večina formalnih, oblikovanih po vzoru odraslih, je Zveza pionirjev okostenela oblika organiziranja, ki gotovo ne zadovoljuje pričakovanj mladih. Predvsem so vanjo preuranjeno sprejeti — kot prvošolčki že v tretjem mesecu pouka, ko imajo še premalo izkušenj, mentorji med pedagogi pa časa, ki bi ga morali nameniti pripravi doživetega sprejema v zvezo pionirjev. Simbolizirata ga rdeča rutica, modra titovka z značko, pionirjeva knjižica in izkaznica, po novem pa naj bi naštetim simbolom dodali še priponko. Lahko bi karkoli, toda bolj kot simbole potrebujejo tudi pionirji občutek pripadnosti organizaciji in uporabnosti, ki bi jo pionirska izkaznica imela kot vstopnica s popustom pri vhodu v kopališča, pokrite bazene, kinematografe in knjižnice ter druge kulturne inštitucije. Predlogi v tej smeri so, vendar očitno z njihovo osvojitvijo ne bo nič, dokler se za otroke ne bodo zavzeli odrasli, ki lahko vplivajo. Bolj kot le papirnato geslo Igrajmo se (očitno po vzoru nič kaj spodbudnih besednih iger in groženj, ki smo jim priča) bi našim potomcem morali dajati igrače in prostor za igro ter tak šolski sistem, v katerem jih ne bi po nepotrebnem obremenjevali s količino podatkov, temveč vzgojno spodbujali v smeri razvijanja osebnosti. Poneumljanja je dovolj, rezultati usmerjanja opazni, takšni in drugačni sveti pa nepotrebni, če so neodzivni in zaradi svetov samih. B. Bavčar ja Planika. Nekoliko bolje pa je v grajenem delu v Dolgi vasi in Trnju. Vsa romska naselja imajo vodovod, ki so ga delali tudi Romi s svojimi denarnimi prispevki in lastnim delom, sedaj pa bi jih bilo potrebno tudi urbanistično urediti. Tak predlog so podprli delegati na zadnjem skupščinskem zasedanju, pri tem pa bi morali sodelovati tudi Romi. Pred enajstimi leti je občinska vorani proslava ob 50-letnici delovanja Srednje družboslovne in ekonomske šole. Enak jubilej bodo naslednji dan, to je 21. oktobra ob 10. uri proslavili tudi na« Srednji kmetijski šoli Rakičan, kjer bodo odprli nove prostore za praktični pouk in pripravili razstavo izdelkov kmečkih gospodinj. Ob 1 L uri bodo v Puconcih predali namenu prvo etapo hladilno-predelovalnega centra, ob 14. uri pa načrtujejo otvoritev vodovoda Murska Sobota—Puconci. Že uro prej pa bo v Murski Soboti slovesnost ob 40-le-tnici delovanja radio TV kluba. V nedeljo, 22. oktobra, ob 12. uri bo v Murski Soboti začetek turističnega avtorallya po Pomurju, ob 14. uri pa bo v Prosenjakovcih slovesnost ob otvoritvi ceste Prosenjakovci—Mot-varjevci. Milan Jerše skupnost otroškega varstva sprejela sklep, da se romski otroci vključijo v vrtec s tretjim letom starosti. Tako je v prejšnjem šolskem letu vrtce obiskovalo 19 malčkov, vzgojiteljice v Crenšovcih in Dolgi vasi pravijo, da prihajajo otroci dokaj redno, slabše pa je v Turnišču. V šolo je lani hodilo 67 učencev, večina pa na šolo s prilagojenim programom. Dva učenca pa letos nadaljujeta šolanje v poklicni šoli. Slaba izobrazba je potem tudi slaba osnova za pridobitev dela. Na Zavodu za zaposlovanje je prijavljenih 49 čakajočih in njihov težki socialni položaj kaj dosti ne pomaga, da bi imeli pri zaposlovanju v delovnih organizacijah prednost. Delegati na zadnjem zasedanju zborov skupščine pa so menili, da je treba iskati vse možnosti za delo in zaslužek tudi pri nabiranju odpadnega materiala, zdravilnih zelišč in odkupu nekaterih njihovih izdelkov, kot so na printer metle. So pa tudi za to, da bi pripravniško delo Romov v delovnih organizacijah plačal kdo drug in ne organizacija. Zaradi nezaposlenosti in majhnih plač zaposlenih je 38 Kultura je pomemben dejavnik obstoja in razvoja vsakega naroda. Za narodnost je to še pomembnejše, saj gre za njeno ohranitev. Tega se zavedajo tudi pripadniki madžarske narodnosti, ki žive v Pomurju. Zato so pretekli teden pripravili javno razpravo, na kateri so želeli oceniti sedanji položaj narodnostne kulture v Pomurju. Spregovorili pa so tudi o načrtih za prihodnost. Amaterska kulturna dejavnost poteka pretežno v okviru kultur-noumetniških društev, ki so sek-cijsko organizirana. Tačas deluje na narodnostno mešanem območju 21 društev. Njihovo delovanje je zelo različno, saj je ponekod le ena sekcija, drugod več, eni so bolj aktivni, drugi manj. Najštevilčnejši so pevski zbori (13) in folklorne skupine (12), ponekod delujejo še dramske, likovne, fotografske in lutkovne sekcije. Skoraj za vse je značilno, da črpajo svoj repertoar iz ljudske dediščine. Po mnenju uvodničarja Laszla Gonca, tajnika narodnostnega si-sa iz lendavske občine, s takšnim stanjem ne smemo biti popolnoma zadovoljni. Poleg finančnih težav je najbolj skrb zbujajoč podatek, da je vedno manj mladih, ki delujejo v kulturnih društvih. Zato bi bilo dobro dosedanje delo vsebinsko obogatiti s sodobnejšimi oblikami. Tako bi lahko ustanovili manjše skupine, ki bi se ukvarjale z domoznanstvom, zgodovinskim opisom krajev. Pri taki dejavnosti pa bi morali svoje mesto najti tudi izobraženci iz vrst narodnosti. Nekatere spremembe bi bile dobrodošle tudi pri kulturi, ki jo ponujajo poklicne tovrstne ustanove. Se naprej bodo v Pomurje prihajala poklicna gledališča iz Vojvodine in Madžarske. Tu so tudi organizirani obiski gledaliških predstav na Madžarskem. Narodnostna literarna dejavnost je dobro razvita. Tačas obstaja že 18 leposlovnih izdaj in KAJ PRINAŠA NOVO ŠOLSKO LETO V PORABJU ŠOLSTVO NE MORE VSEGA POPRAVITI Skoraj leto dni je že minilo, odkar se je Janez Kerčmar preselil iz Murske Sobote v Monošter, kjer zdaj kot pedagoški svetovalec pomaga porabskim učiteljem pri dvigu kakovosti pouka slovenskega jezika. Novo šolsko leto se je začelo, zato nas je zanimalo, kaj je prineslo novega pri dvojezičnem pouku v porabskih osemletkah. Številke kažejo, da bo letos obiskovalo pouk slovenskega jezika 253 učencev (lani 277), v vrtcih bosta v slovensko vzgojno delo vključena 102, štirje pa bodo obiskovali fakultativni pouk slovenskega jezika na gimnaziji. Obiski osnovnih šol so pokazali, da smo s stanjem na Gornjem Seniku in v Števanovcih še nekako zadovoljni, medtem ko je iz leta v leto slabše v Monoštru. Samo trij'e prvošolčki so se prijavili k slovenskemu jeziku. Ob tem pa je treba povedati, da jih je bilo lani iz te generacije k dvojezičnemu delu v vrtcu vključenih kar deset. Kje so torej vzroki tega osipa? »Vidimo torej, da slovenski starši še sorazmerno radi dajo družin upravičenih do otroškega dodatka. Da bi denhr res porabili za otroke, ga v večini primerov nakazujejo v funkcionalni obliki, za prehrano v vrtcih in šolah tei za nakup živil v trgovinah. Zaradi slabega socialnega položaja pa je stalno denarno pomoč prejemalo petnajst Romov, trije kot edini vir in dvanajst kot dopolnilni vir za preživljanje, začasno denarno pomoč pa lani ni dobil nobeden. Zaradi slabih higiensko-stano-vanjskih razmer in nasploh slabega materialnega položaja zdravstveni delavci ugotavljajo, da se pri Romih pogosteje pojavljajo infekcijske in revmatske bolezni ter tuberkuloza in alkoholizem, in da so le redki tisti, ki dočakajo višjo starost. Le pet Romov ali 1,65 odstotka vseh je starih nad 65 let, medtem ko jih ie v občini okoli 14 odstotkov. Ce v občini ugotavljajo, da so določeni uspehi tako pri otroškem varstvu, šolstvu in zdravstvu. da delajo pri zaposlovanju in stanovanjskih ter komunalnih vprašanjih, pa bi sedaj morali več narediti za ohranjanje romske identitete, pomagati pri ustanavljanju društev ali klubov ter pri organiziranju romske mladine. ‘ Majda Horvat Več mladih v narodnostno kulturo 38 drugih publikacij. Pomanjkljivost je mogoče ta, da,primanjkuje proznih del, saj je večina narodnostnih literatov bolj zagreta za pesnikovanje. Večina razpravijalcev seje strinjala z omenjenimi stališči.' Nekateri so dali še nekaj koristnih predlogov. Na gostovanja bi lahko povabili tudi amaterska gledališča iz Madžarske, ki po kakovosti velikokrat ne zaostajajo za poklicnimi. Dvigniti bi bilo treba kakovost lokalnih prireditev, ob tem pa ne bi smeli poza POSOJILO DRUŽBENIM DEJAVNOSTIM Od tistih petsto milijard, ki so se našle v republiških blagajnah za . posojilo sisom družbenih dejavnosti, so interesne skupnosti pomurskih občin dobile 28 milijard in 23 milijonov dinarjev. Največ posojila brez obresti, ki pa ga je treba vrniti do konca leta, je najela soboška občina | in sicer 17 milijard 634 milijonov, zdravstvo je dobilo 8 milijard in 301 milijon, izobraževanje 7 milijard 758 milijonov, kulturi pa naj bi dali milijardo in 575 milijonov dinarjev. Radgonska občina je dobila 4 mili- ’ jarde in 716 milijonov. Zdravstvo milijardo 643 milijonov, izobraževanje 2 milijardi ter otroško varstvo milijardo 73 milijonov dinarjev. Ljutomer je vzel posojila: za zdravstvo milijardo 692 milijonov, za . izobraževanje milijardo 500 milijonov, 90 milijonov za kulturo 550 za otroško varstvo in 186 za socialno skrbstvo — ah skupno 4 milijarde 19 milijonov dinarjev. I Lendava pa je dobila za zdravstvo milijardo 491 milijonov in za socialno skrbstvo 162 milijonov dinarjev. Denar gre torej predvsem za zdravstvo in izobraževanje, a še nič ni I rečeno, da bi to posojilo odpisali, kar pomeni, da bodo morale biti pri- I spevne stopnje tako visoke, da se bo zbralo dovolj denarja, da bo ob koncu leta dolg tudi vrnjen. otroke k slovenskemu vzgojnemu delu, ob prihodu v šolo pa to zastane. Ce globje razčlenjujemo, najdemo mnogo vzrokov. Eden pomembnejših je prav gotovo ta, da se starši zavedajo, da bodo otroci v šoli dobivali ocene, ki bodo vplivale na šolski uspeh razreda, in ker povzroča učencem težave slovenski jezik, ne želijo posebej obremenjevati otroka in mu kvariti splošnega uspeha, ki je pomemben za nadaljnje šolanje,« meni Jane Kerčmar. Ob tem pa dodaja, da mlada generacija nima motivov, zakaj bi se sploh učila slovensko. »V madžarskem okolju je slovenski jezik nekako izločen. Tudi starši, ki prav tako niso Obiskovali pouka slovenskega jezika, ker ga takrat ni bilo, ne vidijo pomena jezika, ki ga ne morejo nikjer rabiti.« Pred leti sta bili podružnični šoli v Slovenski vesi in Sakalov-cih. Prvo so ukinili, druga ima zdaj le še prva dva razreda, potem pa'gredo učenci v Monošter. »Seveda so tudi to negativne posledice. Ce bi ti otroci ostali v šoli v svojih vaseh, vsaj v prvih 4 razredih, bi imeli več možnosti stika z maternim jezikom tudi zunaj učilnic, v trgovini, na cesti. Imeli bi možnost rabiti ta jezik, vsaj narečje.« Kljub tem težkim razmeram se bodo učitelji seveda še naprej trudili po svojih močeh. Predvsem pa bi morali jezik prenesti le iz šolskih klopi. »Na to se težko navajajo. V odmorih, ob srečanjih jih kar hitro zavede in tako se s slovenskimi učenci pogovarjajo kar v madžarskem pogovornem jeziku.« Rekli smo že, da je tudi pri starših potrebno buditi narodno zavest. »Ponovno bi morali obuditi to, kar je bilo nekdaj, ko se je mati s slovensko pesmijo, s preprosto slovensko besedo sklanjala k zibki svojega otroka in to potem gojila v srcih svojih otrok. Danes to žal izginja.« Kaj bodo torej v letošnjem šolskem letu še storili? Ruski jezik je začel počasi izginjati iz predmetnikov. Letos ga v četrtem razredu nimajo več. V preostalih razredih pa ga bodri ukinjali po biti, da je kultura pomemben dejavnik povezovanja med narodi. In kot da smo pri nas v zadnjem obdobju na to pozabili, saj je vedno manj prireditev, na katerih bi poslušali tako slovensko kot madžarsko govorico. Slišati je bilo tudi misli, da je za uspešen razvoj kulture potrebna narodnostna zavest. Pravzaprav sta zavest in kultura močno povezani. Druga brez druge ne moreta. In kakor se demokracije učimo vse življenje, tako se učimo tudi kulture. Kljub vsem problemom in težavam smo torej lahko zadovoljni z mnogimi doseženimi rezultati na tem področju. Samo ne bi smeli pozabiti, da se je potrebno prilagajati času in iskati nove poti tudi v kulturi. Silva E6ry stopoma. Tako so del teh ur porazdelili za nemški in slovenski jezik. Nadaljuje se sistematično izobraževanje učiteljev. Iz učnih načrtov in učbenikov pa bodo poskušali izluščiti temeljno gra-. divo. Že lani so začeli pripravljati zbirko strokovnih izrazov, ki jo bodo v naslednjih mesecih tudi dokončali. »Poglabljamo stike z dvojezičnimi šolami v Pomurju. Želimo si predvsem več strokovnega sodelovanja. Tako smo se pred kratkim srečali na posvetu ravnateljev v Lendavi, enkrat v naslednjih tednih se bomo dobili tu v Monoštru.« Seveda pa šolniki ne morejo storiti vsega. »Šolstvo ne more vsega popraviti, niti izboljšati. Več bi morala storiti Demokratična zveza južnih Slovanov, druge organizacije in oblastni forumi. Ne pozabimo pri tem na še en pomemben element. Verouk v narečju je izginil iz porabskih šol. Cerkev je bila dolgo časa tisti kraj, kjer so starši in otroci slišali domači jezik. Tega zdaj ni več.« Odpiranje meje z Avstrijo pa je pokazalo še nekaj. V Porabju je zelo naraslo zanimanje za nemški jezik. Zato bi se morali zdaj še bolj zavzeti, da se odpre tudi meja z Jugoslavijo. »Ta madžarska družba bi vendarle morala uvideti, da je prehod pri Gornjem Seniku nujnost, če želimo povečati zanimanje Porabja za slovenski jezik. Prav tako bi morali razmišljati o manjših obratih za zaposlitev. Zdaj namreč ljudje zjutraj odidejo na delo. Ves dan so praktično v madžarskem okolju in ne uporabljajo svojega materinega jezika.« Vsi ti dejavniki so močno povezani. Vse to vodi tudi k pomanjkanju narodnostne zavesti. Izginja tudi narečje. Ce torej hočemo, da bomo ohranili slovensko besedo v Porabju bomo morali vsi skupaj narediti več. Tudi matična domovina, ki rada vse pokritizira, manj pa konkretno pomaga. »S takšnimi stiki, kot jih imamo zdaj, ne morem biti popolnoma zadovoljen. Slovenija daje veliko več Koroški kot Porabju. In če bomo hoteli, da se ohrani slovenski jezik v Porabju, bomo morali sem tudi več vlagati. Mislim tudi na večjo navzočnost strokovnjakov različnih profilov. Tu so strokovne knjige, priročniki, otroška literatura. Poglejte, na šoli imamo zdaj le en Ciciban, otrok pa je 55. Kako si potem lahko pomagamo le z eno revijo?« se sprašuje Janez Kerčmar. Tudi izobraževanje učiteljev v Sloveniji pa različni tabori za otroke so pokazali, da je potrebno neposredne stike še krepiti. Le na ta način bomo Slovence v Porabju spodbudili, da ne pozabijo jezika svojih dedov in babic. Silva Ebry VESTNIK, 5. OKTOBRA 1989 STRAN 4 Zvezda vodnica jubilejnega Podima Množica misli idejo iskri, mnogo idej zlato rodi, inovativno družbo uspešno gradil bodi inovator tudi ti! Tudi naša dežela je lahko dežela vzhajajočega sonca — je slogan, ki se bržčas prileže gornjemu verzu; oboje kot zunanji znak na propagandnem gradivu za jubilejni deseti Podim ( = Prireditve ob dnevu inovatorjev v Mariboru), izpeljan 28. in 29. septembra v prostorih Tehniške fakultete v Mariboru. Pravzaprav pa so bila razpoznavna znamenja strokovnega posvetovanja o inovacijah in podjetništvu — organizatorji: podravska gospodarska zbornica, mestna raziskovalna skupnost in mestni sindikat, mariborska univerza ter izumiteljski zvezi Jugoslavije in Slovenije — Rodinov mislec, Nikola Tesla in zvezda vodnica. Prvo simbolizira miselni proces in je že od vsega začetka imidž Podima, veliki Nikola Tesla (o njem na ogled priložnostna razstava in predavanje Momči-la Radiča), »človek zunaj časa« — kot je naslov Teslinega življenjepisa avtorice Margaret Cheney — zavoljo spomina na bivanje svetovno znanega izumitelja pred 110 leti v Mariboru, zvezda vodnica pa je bila vizualna pogruntavščina profesorja Veksa, dr. Matjaža Muleja, ko je hotel čim bolj nazorno posredovati dogajanje v trikotu konkurenčnost-inovacije-so-dobno podjetništvo. »Morda pa je letošnja tema rahlo sumljiva ali pa gre še za zaporo informacij o posvetu,« je na vprašanje, zakaj tolikšen osip udeležencev v primerjavi z lam — odzvala se je le petina od kakih 500 povabljenih —' repliciral že vrsto let prvi človek Podima prof. dr. Mulej. Iz Pomurja so se srečanja cveta ustvarialno-raziskovalnO-sveto- Teme vseh desetih Podimov: I. leta 2. leta 3. leta 4. leta 1978: Množična inventivna dejavnsot (zbornik je izšel kot posebna knji- 5. leta ga) 1981: Množična inventivna dejavnost v povezavi s 6. leta poklicnim in pošlo- 7. leta vodskim delom 1982: Novi pravni predpisi o množični inventivni 8. leta dejavnosti 1983: Inovacije — edina al- 9. leta ternativa za ozdravi- • tev gospodarstva? 10. leta Ustvarjalnost — privi- valnih zmogljivosti iz Slovenije, delno z juga države in Madžarske, udeležili: trije svetniki medobčinske gospodarske zbornice —mag. Andrej Janc, Stefan Dravec in dr. Štefan Špilak (slendji tudi predavatelj!), mag. Milorad Vidovič iz sozda ABC Pomurka, trije predstavniki iz lendavske Ine-Nafte in Milena Marovič iz radgonskega Gorenja Elrad. Lendavska firma je tudi dala na ogled v okviru priložnostne razstave štiri inovacijske dosežke s področja umetnih lepil in čiščenja voda. Mimogrede: za vsega 700 oz. 500 tisočakov, kolikor je znašala kotizacija za udeležbo na Podimu, je bila ponudba o inovacijah in podjetništvu kar vabljiva in nestra. Deset programov raziskovanja, deset zbornikov, milijoni prihranjenih in milijarde čakajočih dolarjev »Sadovi, izšli iz znanja, sporočenega na Podimih, so mnogo milijonov dolarjev prihrankov in dobičkov. Po presoji Jožeta Jana je vsa akumulacija SR Slovenije za preteklo leto enaka inovacijskemu dohodku. Izračunali pa jmo tudi to, da bi prenos uspešne uporabe naših in drugih inovatorskih znanj na vse organizacije SFRj lahko dal vsaj dve tretjini družbenega proizvoda SFRJ v inovacijskem dohodku, torej v najkakovostnejših in mimo aktiviranja inovatorjev nedosegljivih sredstvih. S tem denarjem bi lahko odlplačali vse mednarodne in domače dolgove, se znebili problema obresti, vsaj podvojili naložbene in potresne sklade, in to zelo hitro. Toda: vplivni bi morali hoteti naša zhanja sprejeti, podrejeni pa zaupanje v svojo ustvaijalnost sprejeti kot izziv za ambiciozno ustvarjanje, ne pa kot priložnost za zlorabo, »Preudarja prof. dr. Mulej in v uvodnem inovatiie delu brošurice 10. prireditve ob dnevu inovatorjev 1989 v poročilu pod naslovom Deset prireditev ob dnevu inovatorjev .—-deset programov raziskovanja, deset zbornikov, milijoni prihranjenih in milijarde čakajočih dolarjev dodaja: »K taki spremembi mora pomagati uvajanje trga namesto mono-politično-dogovornega gospodarstva. Le-lo pa se očitno ne more zgoditi brez krepke podpore države in drugih organov organizirane družbe. Zato sedaj posvečamo veliko naporov pripravam na 2. kongres izumiteljev Jugoslavije, ki bo 27. in 28. oktobra letos v Titovem Užicu in je namenjen naši, ino-vatorski zakonodajni pobudi, kako naj bi posodobili družbenoekonomske predpise, da bi laže in hitreje napravili iz SFRj inovativno družbo in jo tako izvlekli iz sedanje krize, saj druge poti iz nje ne vidimo.« < Zavestna dnevna oz. tdenska medijska indoktrinacija za Ev-ropo’92 — Tvoja domovina je Zedinjena Evropa! Prvi dan smo pod tematskim paketom Družbeno aktiviranje poslušali več predavateljev (Mulej, Majerič, Pučko,_Piskar, Lipičnik, Glogovšek, Žakelj), ki so se razgovorili o različnih vidikih podjetništva in inovativnosti. Izjemno sočen in nazoren se nam je zdel Viktor Žakelj, sicer podpredsednik Republiške konference SZDL Slovenije, rekoč, da bi si morali prizadevati za zavestno dnevno oz. tedensko medijsko indoktrinacijo (prek časopisov, revij, radia in televizije) za Ev-ropo’92. »Tako je recimo v Švici izšel večjezični Ciciban z združujočo mislijo: Tvoja domovina je Zedinjena Evropa!« Smo ga razumeli. Sledil je blok z mednarodnimi izkušnjami: madžarskimi (L. Neuman, G. legij nekaterih ali obveznost vseh? 1984: Vgrajevanje inventive v politiko in prakso ozdov 1985: Prenos znanja 1986: Organizacijske oblike za aktiviranje neizrabljenega znanja 1987: Planiranje inovativnega poslovanja 1988: Inovacijski, tehnološki in podobni centri 1989: Inovacije in podjetništvo Kovacs: Nastajanje malih in srednjih podjetij na Madžarskem), japonskimi (Romana Pajenk: Usposabljanje za podjetništvo na Japonskem) in ameriškimi (Bojan Praznik: Inkubatorji kot oblika pospeševanja podjetništva v ZDA). K madžarskim izkušnjam se bomo še vračali, o japonskih pa povejmo, daje že leta 1947 vlada začela pospeševati razvoj malih podjetij. Leto kasneje so ustanovili prvo vladno agencijo za majhna in srednja podjetja, ki še danes deluje v okviru ministrstva za industrijp in trgovino. Leta 1963 je bil sprejet temeljni zakon za mala in srednja podjetja, usklajen z narodnim gospodarstvom; zelo konkreten, z vsemi ukrepi. Dejstvo je namreč, da mala in srednja podjetja prenašajo največje breme preustroja gospodarstva. Drugi dan 10. Podima so se — še bolj razredčene vrste! — zbrani ukvarjali kar s tremi tematskimi paketi: upravljalsko-organizaciiski ukrepi, posodobitev družbenih in organizacijskih dokumentov ter razvojni regijski pristopi. Udeleženca sta dodobra (predramila« zlasti dva predavatelja: Emil Milan Pintar, namestnik predsednika Republiškega komiteja za raziskovanje in tehnologijo SR Slovenije (Ali je Slovenija dozorela za podjetništvo?) in Jože Jan, upokojeni direktor Novu-ma, podpredsednik Zveze društev izumiteljev in avtorjev tehničnih izboljšav Slovenije (Ino-viranje po pogodbah in delo inovatorjev v svobodnem poklicu kot oblika povezovanja podjetništva in inovativnosti). Iskrivo in izzivalno je zašpičil Jan: »Kaj bi s čvekanjem na zborovanjih in mitingih! Raje inovirajmo in ustvarjajmo, prej ko nas pobere hudič!« Branko Žunec PRAZNOVANJE 120-LETNICE POLNJENJA RADENSKE MINERALNE VODE Kg V petek, 29. septembra, so delavci Radenske proslavili 120-letnico polnjenja slatine. Okrog tisoč zaposlenih (vseh je čez 2500) se je opoldne zbralo na prizorišču dogajanja — njim domačem skladiščnem prostoru. Kljub temu pa so bili njihovi občutki podobni občutkom gostov, ki le redko zaidejo na asfaltirane površine obrata v Boračevi, kjer polnijo mineralno vodo in brezalkoholne pijače - dolga pot do prostora« kjer je potekala slovesnost, ogromni, nepregledni skladi rumeno-zelenih zabojev, zbrana množica delavcev na enem prostoru ... vse to je opozarjalo navzoče na mogočnost Radenske. Prvo steklenico mineralne vode so v Radencih napolnili 1869. leta, letnica 1833 pa pomeni odkritje slatinskih vrelcev. Leta 1882 je bil uraden začetek zdraviliškega turizma na območju Radenec, 1936. pa so začeli uporabljati blagovno znamko in simbol tri srca. Pa še nekaj pomembnih datumov iz preteklosti: 1960. leta so odkrili termalni vrelec v Moravskih Toplicah, 1971. leta začeli polniti brezalkoholne pijače na osnovi mineralne vode, 1973. leta so se združile gostin-sko-turistične organizacije v občinah Gornja Radgona, Ljutomer in Murska Sobota v delovno organizacijo Radenska, 1980, pa so v Boračevi, kamor se je preselila polnilnica mineralne vode, odprli prostore Tovarne polnilne opreme. Tu je. Pridite vsi, kopljite, kopljite! Tu, v tej vlažni zemlji! Kakšen vonj po večnosti — Osrednja slovesnost je bila v petek dopoldne, čeprav je že četrtkova otvoritev razstave domačina Lojzeta Logarja spadala v okvir praznovanja. Dopoldne je bila v Mineralni vodi v Boračevi najprej slavnostna seja centralnega delavskega sveta Radenske, na kateri so 26 delavcem podelili priznanja za dvajset, trideset in več let delovne dobe. Med njimi je bilo precej takih, ki so slatino polnili še ročno v vrelčni jami v Radencih. ’ »Človeška sla po nečem novem, znanje in vztrajnost posameznika so pripeljali do odkritja in izkoriščanja naravnega bogastva — mineralne vode,« je dejal v svojem nagovoru generalni direktor Radenske (ki je v tem kolektivu zaposlen že dvajset let) Herbert Sefer. Dejal je tudi: »Radensko je vedno, seveda v danih razmerah, odlikovalo vlaganje v kadre in humanizacijo dela. Spomnil bi samo na šestdeseta leta, ko se je ob takratni vodilni ekipi postopoma oblikoval kader, ki je prišel iz visokih šol, bodisi tehničnih ali ekonomskih. Organizirali smo lastno enoletno slatinarsko šolo in kar je zame izrednega pomena — materialno pomagali pri oblikovanju Gostinske šole v Radencih. To tradicijo vlaganja v kadre in znanje nadaljujemo še danes. Humani, zacija dela se je začela z zgraditvijo nove polnilnice v Boračevi. Sodobnejši stroji, uvedba manjših zabojev nosilk, paletizacije itd. Izredno pomembni zadevi sta bili vlaganje v trg in geološke raziskave. Če so bile geološke raziskave nekaj samoumevnega, pa so prve tržne raziskave in vlaganja v ekonomsko propagando predstavljali nekaj povsem novega, za takratno okolje tudi nekaj nerazumevajočega. Oboje pa je omogočilo hiter in sinhron nadaljnji razvoj...« ----LJUTOMER " »Raje pridite kdaj drugič, ker je zdaj stanje pri nas precej vroče,« mi je pred dnevi, ko sem poklical v delovno organizacijo Murales v Ljutomeru, predlagal njihov direktor Stanislav Škalič. Ravno prav, kajti kovati je treba vroče železo, sem si dejal v mislih in odgovoril, da bom še tisti dan vseeno prišel k njim. Tako je tudi bilo in direktor si je kljub vsemu uspel najti čas tudi za novinarje. Zakaj >vročevroče< čutijo delavci? »Doslej morda tega še niso 1 posebej občutili. Kaže pa, da bomo morali hočeš nočeš zmanjševati proizvodnjo in tako bodo morali delavci ali koristiti redne ali izredne dopuste. Verjetno nas bo stanje prisililo tudi v zmanjševanje števila zaposlenih, ker nas je lesarjev zdaleč preveč. Vse to pa se seveda pozna pri osebnih dohodkih. V prejšnjem mesecu (avgustu) je bil povprečen zaslu- žek 5.900.000 dinarjev. Marsikdo s tem ni bil zadovoljen in srečujemo se z velikimi pritiski za povečanje plač. Takšne so pač potrebe, ker ljudje morajo preživeti. Toda ne vem, kako lahko delimo mimo ustvarjenih rezultatov. Bojim se, kot sem že dejal, da bo prodaja še upadla. Dosedanja kupna moč je bila namreč neko- Z »bublo« do svetovnega trga Gledališčniki iz Murske Sobote so v igri ob 120-letnici Radenske med drugim prelagali zaboje, tako kot včasih delavci. Foto: nj agresivnejši, veliko izbiro različnih vrst in količin mineralne vode in brezalkoholnih pijač (med njimi je vse manj »prave radenske« in tudi novinarji smo presenečeno ugotovili, da med ponujenimi izdelki Radenske ni bilo •navadne mineralne vode) pa bodo ponujali v krogu 450 kilometrov zaradi prevoznih stroškov, smo slišali), pri tem pa naj državne meje ne bi bile ovira. Stanko Lipaj. tozd Moravske toplice: »Radenska je vsekakor velika delovna organizacija, ki ogromno pomeni za vse Pomurje. Če bo ostala enovita ali ne, je sedaj še prezgodaj govoriti. Zame osebno pomeni Radenska s svojim imid-žem veliko. Ponosen sem, da sem zaposlen v tej delovni organizaciji in je ne bi zapustil, tudi če bi kaj zaškripalo: Mineralna voda se mora obdržati, čeprav je danes težko povedati, kako bo vnaprej. V svetu in tudi doma je veliko mineralnih vod. Vse pomembnejša je kakovost in le z njo bodo lahko prodirali na Ludvik Grah, tozd Mineralna voda: »V Mineralni vodi delam že od 17. marca 1958. leta. Po poklicu sem kvalificirani čevljar, vendar je ta poklic izumrl. Tako smo se jaz in mnogi moji kolegi zaposlili v Radenski. Takrat, pa tudi danes, je bilo to najugodneje. Večina nas je ostala do danes. V začetku je bilo delo bolj ročno. Nalivanje, zama-ševanje, nalaganje. V začetku sem nekaj mesecev delal vse, kar je bilo treba, potem | sem bil mašilec steklenic v' obratu Petanjci, ko pa seje v Boračevi posodobila polnilna linija, sem prišel na delovno mesto k pralnemu stroju in , tu delam še danes. Po mo-1 jem je Radenska svetovno znana firma tako po mineralni vodi kot po-zdraviliš-ču.« Ona je z nami vsemi in vsi smo v njeni družbi. Ona zadošča, da nam daje naše večno prvino . . . Marsikdo se je verjetno zavedal pomena in vloge Radenske ter vrelcev mineralne vode prav ob igri in plesu murskosoboških amaterskih igralcev in plesne skupine Intakt. Prvo presenečenje je bilo, da so morali udeleženci slovesnosti na kulturni program v sosednji prostor, ogromno skladišče, ki je bilo zapolnjeno z (kljub temu pa načrtno zloženimi) zaboji. Na zabojih so gledalci tudi sedeli. Duša Škof je zrežirala dinamično igro, s katero so igralci prikazali razvoj Ra- liko napihnjena, saj smo jo kreditirali 6 mesecev. Novi ukrepi Zveznega izvršnega sveta pa bodo prinesli večjo realnost na trgu. Kapitalu bodo dali namreč pravo ceno.« S L marcem ste se izločili iz DO Marles Maribor in sedaj poslujete kot samostojno podjetje Murales. Kaj se je spremenilo s tem? »Veliko se je spremenilo. Predvsem zdaj skoraj vse probleme in vsa razvojna vprašanja rešujemo sami v kolektivu. Vezi pa niso povsem pretrgane, čeprav so bila v začetku precejšnja nesoglasja, predvsem med zdaj že bivšim glavnim direktorjem Marlesa in menoj. Toda mislim, da to v primerih, ko en del podjetja izstopa, in to smo bili mi, realno privede do problemov. Prav tako mislim, da je. bil za izločitev to zadnji trenutek in da smo ta ko denske vse od odkritja prvih vrelcev, ki so bubljali in vznemirjali prebivalce, pa do sodobnega načina dela in praznovanja 120-letnice. Spontani aplavz, ko se je na prizorišče s kočijo pripeljal mlad študent (Milivoj Roš, kočijaž pa je bil stari znanec Ja-pek, ki je včasih že prevažal zdraviliške goste), ko so se pred gledalci sprehajali prvi zdraviliški gostje ali ko sta se k delav- Lojzka Klaneček, tozd Grozd: »Moja prva služba je bila v Radenski, ko sem se 1946. leta zaposlila kot natakarica. Meni osebno Radenska . veliko pomeni in ponosna sem nanjo kot na delovno organizacijo. Poznala sem jo še kot otrok in mineralna voda je za nas in to okolje že od nekdaj veliko pomenila ... Tu so se ljudje zaposlovali že pred vojno, prav tako pa so že od nekdaj prihajali sem gostje z vseh koncev sveta. Od prvih začetkov pa-do danes se je veliko spremenilo, vse se je posodobilo. Moji predniki in moj dedek so prevažali radensko s konji do Maribora in Zagreba.« cem, ki so prelagali zaboje, pripeljala viličarja, je najboljši dokaz, da je predstava delavce prevzela (mogoče tudi šokirala) ter da je bilo to zares primerno »darilo« ob njihovem praznovanju. Hkrati pa je tudi priznanje organizatorjem, igralcem in plesalcem ter seveda režiserki. V središču dogajanja je bil vrelec (vodnjak, delo mladega akademskega kiparja Mirka Bratuše), ves čas pa je bilo slišati znano bubljanje. Škoda bi bilo, če bi bila ta predstava zaigrana le enkrat, kajti prav lahko bi jo uporabili v propagandne in turistične namene. Bernarda B. Peček rak morali storiti, kajti ravno v zadnjih letih se je poslovanje v Marlesu — L polletje so končali z izredno visoko izgubo, mi pa je nismo imeli — precej poslabšalo. Mislim predvsem na likvidnostni položaj. V Marlesu je finančna služba namreč pridno najemala le vedno nova posojila, zlasti kratkoročna za obratna sredstva, in posledice takšnega poslovanja smo v sorazmernem deležu prevzemali tudi mi.« Kako pa naprej? »Ne mislimo širiti proizvodnje, ker nas je lesarjev že zdaj preveč, kar pomeni, da je prostor na trgu omejen, če pa ponudiš višje kakovostne izdelke po konkurenčnih cenah, potem se tržni prostor vseeno najde. Torej vidim izhod v zahtevnejših proizvodnih programih oziroma izdelkih, v katere bomo vložili več dela in znanja. To nam potrjujejo tudi izvozni posli.« Jože Graj VESTNIK, 5. OKTOBRA 1989 STRAN 5 SE: OKUŽBA VODE V LJUTOMERU Mesec dni je minilo od okužbe s pitno vodo v Ljutomeru, pa vendar nimamo vsaj uradno še nič dokončnega, morda le nekaj novih podatkov. Nekoliko novejši je podatek, da je obolelo 281 ljudi, da sta se dva zdravila v bolnišnici, da so bili trije iz drugih krajev in so se okužili ob obisku v Ljutomeru. To lahko preberemo v poročilu, ki ga je pripravil Zavod za socialno medicino in higieno. Prav tako so v njem podrobneje opisane ugotovitve ob strokovnem ogledu vodnjaka. Ob ogledu je imel namreč vodnjak daljšo razpoko, široko približno tri centimetre. Na razpoki in pod njo so bile vidne navpične srage, ki so lahko nastale ob curljanju vode. Na nasprotni strani vodnjaka so opazili mokro steno ter ob njej mlako čiste vode, ki se je verjetno scejala skozi zid. V okolici in v zaščit POPOLN UŽITEK BIVANJA V MEDŽIMURJU Naši sosedje Medžimurci so nam v marsičem podobni. Imajo plodno ravnino, valovite vinograde, potoke, reke in so gostoljubni. In lahko bi rekli, da se od nas razlikujejo po iznajdljivosti. Svojo gostoljubnost. kulturne in druge znamenitosti želijo ponuditi gostom od drugod. V ta namen so ustanovili agencijo Unionturist, ki bo posvečala vso skrb predvsem organiziranim obiskom tujcev v svoji pokrajini. Gostom bo zagotavljala popoln užitek bivanja v Medžimurju. Posnemanja vredna iznajdljivost Čakovčanov, bi lahko rekli. Goste bodo popeljali v Štrigovske gorice na poskušnjo vin in domačih dobrot. V kleteh se bodo ustavili in pri izdelovalcih spominkov. Ribili bodo in jedli lovske in ribje dobrote. Z letalom ali kočijami se bodo vozili ali pa bodo kar sami s konji jahali po Medžimurju. Znašli so se! Unionturist iz Čakovca ponuja gostom neizumetniče-no domačnost, idilo, po kateri sodoben meščan vedno bolj hrepeni. F. Š. ZDRAVILIŠČE MORAVSKE TOPLICE KAKO SMO RAZDELILI NAGRADE? 1. 2. 3. £1 Še enkrat najlepša hvala vsem, ki ste s svojimi predlogi pomagali, da smo novemu hotelu lahko izbrati tako lepo ime! Vsem ljubiteljem Moravskih Toplic, še posebej pa tistim, ki so sodelovali v javnem anonimnem natečaju za ime novega hotela, sporočamo, da smo z njihovo pomočjo »poročili« hotel Termal z njegovo slovensko nevesto, ki ji je ime Ajda. nagrada: 10 milijonov din (neto) in vikend paket za dve osebi v novem hotelu prejme Miča Abramovič, Vojkovo nabrežje 18, 66000 Koper, za ime AJDA: nagrada: enotedensko bivanje v Moravskih Toplicah za eno osebo prejme Sašo Pavlič, Resljeva 34, 61000 Ljubljana, za ime Klas (nagrada je bila izžrebana, ker je to ime predlagalo več predlagateljev); nagrada: vikend paket v Moravskih Toplicah za eno osebo je prejel Geza Benčec, Gajeva 3, Černelavci, 69000 M. Sobota, za ime Tulipan. Komisija je med prek 1.000 predlaganimi imeni izbrala ime AJDA, ker le-to na žlahten način združuje številne značilnosti naravnega okolja, sestavine kulture in način življenja v Prekmurju. Ime je splošno znan slovenski izraz, ki pri izgovorjavi ne bo delal težav preostalim gostom. Je kratko in melodično in omogoča številne aplikacije tako pri ureditvi interierov (ajdovo zrno je prvo slovensko ornamentalno znamenje) kot pri urejanju zunanjih površin ter vključevanju v kulinarično ponudbo hotela. Kratkost imena omogoča tudi dobre grafične rešitve. Hotel AJDA v Moravskih Toplicah bo sprejel prve goste v drugi polovici leta 1990. Zelo bomo veseli, če boste med prvimi gosti tudi vi. nem pasu vodnega zajetja niso opazili odpadkov in drugih sumljivih virov onesnaženja. Pregledali so tudi vodo greznice, ki je znotraj ograjenega prostora, in po opravljeni bakteriološki analizi lahko rečejo, da voda ni onesnažena s fekalijami. Ostane jim še analiza zemlje okoli vodnjaka, kjer, bi lahko bile fekalije in se stekale skozi spodnji del razpoke vodnjakovega prstana. To pa bodo opravili ob odkopavanju vodnjaka. Na vprašanje, od kot je bakterija prišla v vodo vodnjaka, se bodo verjetno morali prizadeti in javnost zadovoljiti s sumom ali domnevo. Težko je namreč karkoli dokazati in tako dokončno potrditi ali zavreči. Dejstvo pa je, da je prišla, ker vodno zajetje ni sodobno opremljeno s takojšnjim kloriranjem ob okužbi, ker ni nadzorovano 24 ur (morda bi takrat lahko pravočasno ugotovili vdor meteorne vode in predvideli možno okužbo), ker se ne ve, kdo ima dostop do vodnjaka in kdaj ga obiskuje, ker ga že lep čas niso popravljali, tudi razpoke ne. Vsega tega pa niso delali, ker ni, bilo denarja. Vzdrževalci lahko očitajo, da tudi zato ne, ker izvršni svet ni odobril ekonomske cene za vodo. Vodnjak bodo morali urediti in po odredbi sanitarne inšpekcije namestiti naprave za stalno dezinfekcijo vode. Majda Horvat Podpora ZČRD politiki CK ZKS Številnim izrazom podpore CK ZKS, ki ni klonil pred raznimi pritiski zaradi sprejemanja dopolnil k ustavi SR Slovenije, so se na seji pridružili tudi člani osnovne organizacije Zveze komunistov Zavoda za časopisno in radijsko dejavnost Murska Sobota. V brzojavki, ki so jo naslovili na vodstvo slovenskih komunistov, poudarjajo, da so s ponosom spremljali pokončno in dostojanstveno držo članov CK ZKJ in naše republike na zadnjem plenumu zveznega cekaja. S svojimi argumentiranimi razpravami, v katerih je izražena enotna volja slovenskega naroda in komunistov, ko je bilo treba braniti svobodo, državnost in demokracijo, so pokazali, kakšen mora biti lik komunista danes. Zato dajejo tudi v prihodnje vso podporo CK ZKS, da vztraja na začrtani poti, so v svojem sporočilu poudarili člani osnovne organizacije Zveze komunistov na Zavodu za časopisno in radijsko dejavnost v Murski Soboti. — še TUDI KONEC MURE SPOKOJEN Pred nama je še končni cilj — izliv Mure v Dravo. Po murski poti se s čolnom in veslom poda Jože, Dušan pa >zajaše< jeklenega konjička. Za prvo vmesno postajo se dogovoriva, da bo le-ta v Podturnu. Slišala sva namreč, da je tudi tamkaj dokaj prometen brod. In boljšega sogovornika bi težko našla kot prav tamkajšnjega brodarja IVANA SAJNOVI-ČA, ki je prav tako kot midva letos pred 44 leti hodil blizu izvira Mure. JOŽE GRAJ DUŠAN LOPARNIK »To je bilo leta 1945, ko sem se vračal iz taborišča, kjer sem preživel leto dni. Šel sem peš in vem, da meje pot vodila blizu izvira Mure. Videl sem, kako priteče s hribov dokaj hiter potoček, ki se v dolini, po kateri je speljana pot, nekoliko umiri in razširi. Ej, pa to je Mura, ki teče skozi našo vas, sem ugotovil: Tam bi jo skoraj lahko preskočil, v Podturnu pa je precej širša in na drugo stran lahko prideš samo z bro-dom. In jaz brodarim na njem dve leti, pri Muri pa živim, odkar sem se rodil. 20 let sem bil tudi mlinar. Tu jih je bilo nekoč celo IVAN ŠAJNOVIČ je brodar pri Podturnu, ki sva ga odkrila čisto naključno. Njegovo zgarano lice in od žuljev otrdele roke govorijo, da je v življenju garal. To garanje pa je bilo precej povezano z Muro. 32, nazadnje je ostal le eden, zdaj pa še. tega ni. Ni se več splačalo mleti, čeprav je bila energija zastonj. Mislim, da bi lahko tu postavili električni generator in bi imel Podturen dovolj elektrike. Jaz bi znal sestaviti >kumpe< in drugo, le financerje bi morali najti ...« nama je pripovedoval Ivan. Povedal je tudi, da se z brodom vozijo večinoma krajani Podturna in okoliških vasi, ki imajo čez Muro okrog 700 >me-kot< zemlje. Nekoč pa je tudi on potoval po reki, in sicer iz Rade-nec do Podturna, ko so spuščali mlin. To je trajalo okrog* 8 ur. Hitrost so uravnavali s posebnimi verigami, ki so jih spuščali v vodo ali dvigali. KOLIKO VODE! Veslanje je bilo možno brez skrbi še do Novakovca, malo dalje pa je Mura že mejna reka z Ljudsko republiko Madžarsko. Kaj storiti? Dovoljenja nimava — ne našega ne madžarskega. Kar tako pa ne upa nobeden tvegati. Kaj če bi na naju streljali graničarji? Greva torej k njim, v stražnico pri Kotoribi. Poveva, kdo sva, s kakšnimi namenom sva prišla in se pozanimava, kako bi se dala stvar urediti. Dežurni gre najprej vprašat svojega predstojnika, se vrne in pove, da žal ne smeva iti naprej, razen če nimava potnega naloga oziroma kakšen dokument, iz katerega se vidi, da imava službeni opravek. Brž mu izročiva potna naloga in dežurni z njima spet nekam odide. Čez čas se vrne in pove, da kljub vsemu zadeva ni tako enostavna. Pokaže nama zemljevid (specialko), na katerem je jasno videti, da Mura na več mestih teče v Celoti po madžarskem ozemlju. Tam bi torej morala posebej paziti, da ne bi prestopila meje in s tem naredila prestopka. Predlaga nama, naj se odpeljeva z avtom do stražnice v Legradu in poskusiva srečo tam. Tako tudi storiva. Žal pa najprej blodiva pri iskanju vojašnice, ko pa jo končno odkrijeva, ugotoviva, da je prazna. Spet nov problem. Čas pa neusmiljeno teče. Zapeljeva se do najbiižje hiše in se pozanimava, kako priti do Mure. Na srečo se nama eden od domačinov ponudi, da gre z nama in nama pokaže. Tako tudi storimo. Ampak tam se ne da priti drugače do Mure kot še prej preveslati (ali preplavati) # Dravo oziroma najprej stari rokav, nato pa se po glavni strugi nekoliko spustiti nizdol prav do ustja in potem zaviti v Muro. Ta končna, lahko bi rekli tudi častna naloga je doletela bolj izkušenega med nama. Kateri je to, sva že napisala. Pa njegovi občutki? »Moram priznati, da meje bilo spet nekoliko strah, kako se bo vse to končalo. Okrog vratu si obesim tudi fotografski aparat. Kaj če se morebiti prevrnem? Kaj če me bodo zagledali madžarski graničarji in zahtevali, da se moram vrniti na našo stran ali pa se pripeljati k njim na zaslišanje? In če poči celo puška? Vse to me zelo bega. Ampak grem kar bo, pa bo. Čez kakšni dve minuti veslanja po rokavu sem že v Dravi. Oh, koliko vode, kako široka je malo naprej! Previdno veslam proti levemu bregu. Srce mi začne hitreje biti. In ko sem približno tam, kjer sem se odločil, da bom nekoliko postal, mi je nekoliko laže. Murine struge pa še vedno ne vidim; le gozd in nekaj hiš na drugi strani. Tedaj zagledam vlak, ki pelje mimo. Ugotovim, da je madžarski, in tako sem tudi predvideval, da je tam že druga država. Še malo postojim, in ko se nič ne zgodi, zaveslam naprej. Pravzaprav prečkam tisto veliko vodovje. Da, to je ustje Drave in Mure, kmalu ugotovim. Pozabim na strah in veslam še naprej. Tedaj končno zagledam, od kod priteče Mura. Podam se tudi v njen tok, in sicer moram veslati navzgor (ob desnem bregu), saj naprej od tam teče samo Drava. Po kakšnih stotih metrih vožnje se obrnem in se potem po isti poti vrnem do kra- VLADO SABOLIČ je župan mesta in občine Legrad, to je občina, v kateri Mura konča svojo 444 kilometrov dolgo pot od dežele Solnograške (v Avstriji) skozi avstrijsko Štajersko do Pomurja in končno do Hrvaške. ja, kjer me je čakal Dušan. Vse to pa je trajalo dobre pol ure. Ampak splačalo pa se je!« Tako je bilo torej na koncu 444 kilometrov dolge poti po Muri. In preden se odpraviva iz Legrada, zadnjega kraja ob reki na naši strani, se oglasiva pri njegovem županu VLADU SABO-LIČU. Zveva, da živi tamkaj okrog 1600 prebivalcev, daje Legrad pravzaprav že v Podravini in da se domačini preživljajo s kmetovanjem, imajo pa tudi In to je zadnja slika z najinega potovanja. Stek Mure in Drave je mogočen in nepozaben. Preveva te občutek, kot da se zlivata in prelivata dve mogočni reki in vsaka zase je poseben simbol. To pa je nekaj, kar ostane vsakemu človeku za vedno v spominu. manjši proizvodni obrat, in sicer za pletenje košar iz vrbovega šibja. Nekateri pa se vozijo na delo v Koprivnico ali druge kraje, kjer je kakšna tovarna. Zadnja leta je Legrad začel napredovati. Dobili so telefone in pravkar končujejo z deli pri napeljavi pli-novoda.'To energijo bodo dobili kot prva vas v Podravini. Načrtujejo pa še napeljavo vodovoda in ureditev kanalizacije. In kako so povezani z Muro? »Če drugega ne, hodimo v Muro lovit ribe. Na samem ustju zna biti dober ulov. Tam pa imamo tudi del gozda, ki je na med-žimurski strani. Mura je tudi meja z Madžarsko.« ŠE NA MADŽARKSO STRAN Kako pa je na drugi strani? Čoln naloživa na avto in se zapeljeva tudi tja. Blizu samega ustja leži vasica Szentmihaly — hegy, za katero pa bi lahko rekli, da je pravzaprav že obdravski kraj. Pravi obmurski pa je Murake-resztur/Murski Krstur. Oglasiva se torej tam in eden od domačinov, Pišta Tišier, ki tekoče govori hrvaško, naju seznani, da živi pri njih nekaj čez 1000 prebivalcev. Večina jih govori materni, hrvaški jezik, v šoli imajo dvojezični pouk in pri bogoslužju uporabljajo hrvaške molitvene knjige. Sodelujejo tudi s sosednjimi kraji na naši strani. V Muro pa PIŠTA TIŠLER je bil zelo zgovoren in kmalu se je zbrala precejšnja skupina ljudi. Vsi so govorili hrvaško in nama skušali povedati čim več o življenju v Murskem Krsturju. tudi oni hodijo lovit ribe, iz nje pa si lahko vozijo tudi pesek ali gramoz za zidanje hiš. IN KAJ ZAPISATI ZA KONEC? Ko prebirava vse to, kar sva napisala (in tega je bilo kar precej), upava, da ste dobili vsaj majhen pregled nad tem, kar sva počela, kaj sva videla in občutila, kako doživela. A vse to je dosti premalo. Vtisov je dosti več. Toliko, da jih niti ne bi mogla strniti v kakršenkoli zapis. V glavnem gre za tiste občutke, ki so globoko v človeku in vsakemu posamezniku osebni. Nekaj je takšnih, ki so nama bili skupni, saj sva imela pred potovanjem, med njim in po njem glede na pot. Nikakor ne bi mogla na papir zliti vso tisto prijaznost posameznikov, ki sva jih srečala na poti, pa najsi gre za oskrbnico koče tam nekje visoko v avstrijskih gorah ali za prijaznega sekretarja občine, za žandarje iz avstrijske Štajerske ali pa za dobrosrčne miličnike in carinike na prehodu v Gornji Radgoni, ki so nama dali občutek, da sva res doma, saj so naju tako prisrčno sprejeli. Težko je z besedami opisati glo- boko čustveno navezanost edinega še živečega mlinarja ob Muri, Marka Babiča, na reko, ki mu daje kruh in s katero živi in diha, v dobrem in slabem. Težko je tudi opisati občutke, ko srečaš nekoga, s katerim si si pred dolgimi leti dopisoval in ga po toliko letih tudi srečal. Vse to je težko napisati. A nekaj pa je ostalo: ostala je izjmemna življenjska izkušnja, ki človeka še krepi, ki ga zavezuje, da se z vsemi močmi začne ali nadaljuje boriti za to, da Mura ostane to, kar je bila: reka, ki povezuje države, ljudi in njih usode. Reka, ki smo jo onesnažili, ki jo moramo očistiti, da bo takšna, kot je bila nekdaj: čista, brezmadežna, skratka reka, ki bi ji lahko rekli - ŽIVLJENJE. KONEC STRAN 6 VESTNIK, 5. OKTOBRA 1989 kmetijska panorama Strokovno srečanje v Rakičanu----- ZA BOLJŠI KORUZNI JUTRI Običajni smrtniki zelo radi poenostavljamo in pragmatično zatrjujemo, kako je znanost sama sebi namen, kako je zaprta v ozek akademski krog, kako nima nobene praktične vrednosti. Pa je kar nekaj dokazov, da ni vedno tako. Tako imenovani dan koruze, prireditev s pridihom tradicionalnosti, bi prav lahko postal strogo akademsko izmenjavanje mnenj, znanost zaradi znanosti. Toda prireditelji — Strokovni odbor za kmetijstvo pri sozdu ABC Pomurka, Srednja kmetijska šola Rakičan in Kmetijsko gospodarstvo Del udeležencev dneva koruze med ogledom poskusnega polja pri Srednji kmetijski šoli Rakičan. Foto: N. Juhnov 10 LET SODELOVANJA MED NIZOZEMSKIMI IN JUGOSLOVANSKIMI PARTNERJI V letu 1979 so zastavili kooperacijsko sodelovanje pri vzgoji semen — od krmnih rastlin, cvetja, zelenjave in začimb do sadik sadnega drevja in okrasnih rastlin med jugoslovanskima partnerjema ABC Pomurko iz Murske Sobote in Agrosemenom Panonijo iz Subotice ter nizozemskimi partnerji Zwaan de Wiljes B. V. Kromhout B. V. in Hille-brand B. V. Po težavah na začetku so se v ABC Pomurki odločili, da se izvrševanje kooperacijskega sodelovanja prenese na Harma B. Scholteja, direktorja Erste Euro Graan B. V. Novi nosilec poslov Scholte se je potrdil kot pravilna odločitev, saj je največ prispeval k hitremu povečanju obsega kooperacijske proizvodnje. Scholte je sicer bil mnenja, da je treba proti zastavljenim ciljem kooperacije stopati s kratkimi koraki — ob tem, da se pridelano iz nizozemskega osnovnega »materiala« proda prek dobrega trženj-skega sistema. Gospod Scholte je posebej poudaril, da so naši strokovnjaki pokazali veliko pripravljenost, da od Nizozemcev pridobijo nova znanja s področja vrtnarstva, sadjarstva in kmetijstva. Nizozemska je znana kot velik izvoznik agrarnih pridelkov. Letno izvozi za 4 milijone dolarjev, pred- ZLOŽBE TUDI V MARKOVCIH 284 hektarjev površin, ki so za zdaj še precej razdrobljene, saj so razdeljene na 1587 parcel njihova povprečna velikost pa je 18 arov. Računajo, da bodo po končani zLžbi — Jrok ie določen za 15. april 1990 - število parcel zmanjšali na približno 530, povprečna velikost pa bi bila 54 arov. ek£ delovalnih kosov na kmetijo, z zložbo pa bi dosegli se rug odstotkov ne-nomski, pravni, geodetski in navsezadnje socialm. Omemmo da 90odstotkov ne povratnih sredstev zagotavlja Zveza vodnih skupnosti Slovenije, 5 odstotkov Kme t^sTo zeml občine Murska Sobota, preostalih odstotkov pa= upravna interesna skupnost za pospeševanje promodnje hrane m zagotavljanje osnovne preskrbe. Rakičan — poudarjajo prav nasprotno. Želijo, in v ta namen tudi delajo, da sicer res strokovno srečanje kasneje vpliva tudi na dogajanje na slovenskih in drugih poljih, in to pri pridelovanju koruze. Letošnjega dneva koruze se je udeležilo okrog 100 gostov iz različnih delov Jugoslavije, pa tudi strokovnjakov iz Avstrije in Madžarske. Med zbranimi je bilo opaziti kmetijske pospeševalce, predstavni svoje ke selekcijskih hiš (ti so predstavili —nove hibride), znanstvenike vsem kmetijskih in pridelkov vrtnarstva. Med nizozemskimi partnerji je le firma Zwaan de Wiljes B. V. selekcijska, zato je bilo na samem začetku sodelovanja najtežje dobiti osnovni material. Ko pa so se nizozemski partnerji prepričali v solidno poslovanje naše strani, je kooperacijsko; sodelovanje znatno poraslo. Tačas ABC Pomurka in prek nje subo-tiško Agroseme Panonija sodelujeta z 38 nizozemskimi podjetji. Izvrševalec poslov za nizozemske firme, gospod Scholte, pravi: »Razvoj v zadnjih desetih letih je pokazal, da so bili jugoslovanski partnerji sposobni prodajati izdelke, ki povsem ustrezajo evropskim normativom, kar je ABC Pomurki omogočilo uvoz dobrega semena in sadik. Jugoslovanski kooperanti so dokazali dovolj gibčnosti in tako lahko zadovoljijo zahtevam ES.« Največji problem pa je konkurenčnost Jugoslavije, na kar zelo negativno vpliva tudi inflacija. V letu 1992 mora biti Jugoslavija sposobna konkurirati deželam, kot so Grčija, Portugalska, Španija in Turčija. Za izdelke, uvožene iz Turčije, so carina ter druge uvozne dajatve kar za 50 odstotkov nižje. Seveda gre tu za politično odločitev ES, vendar pa je to realnost, s katero mora (predaval je Zoran Cergan s Kmetijskega inštituta Slovenije) in zastopnike znane ameriške firme Pioneer, za katero pri nas že vrsto let opravljajo različne poskuse. Nasploh za dneve koruze velja, da so namenjeni pregledu dosežkov pri izbiri najnovejšib koruznih sort, uvajanju sodobnih agrotehničnih ukrepov, izmenjavi mnenj o izbiri, pridelavi in dodelavi semena in seveda različnim empiričnim poskusom. Letošnja prireditev je bila v skladu s prizadevanji organizatorjev bolj naravnana k praksi, saj so si prisotni lahko ogledali poskusno polje in tako imenovane mikro- ter makroposkuse. Izvajata jih KG Rakičan in kmetijska šola. Običajno je novinarska ocena podobnih srečanj brez velikega miselnega naprezanja: uspešno. Pa pri tem niti dodobra ne premislimo, zakaj — za dan koruze pa je mogoče trditi, da je povsem v skladu z nujno navezo znanosti in prakse, brez katere je sodobno kmetovanje onemogočeno, vsaj kar zadeva koruzo. Tudi zato je po letošnjem dnevu dobro spomniti še na senčnejšo plat srečanja, ker pomurski kmetje niso izkoristili priložnosti, da bi prišli v Rakičan, da bi dobili koristne informacije in napotke za »delo s koruzo«. Sicer pa: nič ni zamujeno, saj lahko izkušnje posredujejo pospeševalci.'Po drugi strani pa zatrjujejo, da so vrata šole v Rakičanu, sozda ABC Pomurka in Kmetijskega gospodarstva vedno na stežaj odprta za radovedne kmečke glave. Le stopiti je treba čez prag! bop Jugoslavija računati in živeti. Jugoslovanski izdelki morajo doseči raven cen ES brez carinskih dajatev. Kooperanti iz Jugoslavije pa se morajo zavedati, da izdelki iz Turčije niso nič slabši od enakih v Jugoslaviji. Turčija tačas izvaža v države ES vrsto kmetijskih pridelkov, kot so plavi mak, laneno seme in čičerka, vendar pa tudi že jabolka, češnje in višnje. Za Jugoslavijo je zelo pomembno, da ima kakovostnejše cenejše izdelke od tistih iz Turčije, Grčije, Portugalske in Španije. Poleg tega pa je Jugoslavije še preveč odvisna od uvoza selekcijskih izdelkov, ki so večinoma v lasti velikih multinacionalnih podjetij. Zelo pomembno je, da se v Jugoslaviji ustanovijo lastna podjetja ali podjetja s skupnim vlaganjem, ki bi se ukvarjala s selekcijo in vzgojo novih sort. V nasprotnem bo Jugoslavija vse preveč odvisna od ES. Evropski parlament je nekajkrat napovedal, da morajo sredstva za sofinanciranje raziskav oziroma selekcije novih sort preskrbeti odjemalci. ES predlaga in želi, da bazični material, ki je bil razvit ob pomoči dotacijskih sredstev evropskih* držav, ne bi bil dostopen drugim deželam, če te ne krijejo del stroškov. Poleg tega bo ES uvedla zelo stroga merila pri uvozu kmetijskih pridelkov. Primer za to je analiza težkih kovin in zaščitnih sredstev v pridelkih, ki jo morajo opraviti pred uvozom v države ES. To pomeni zelo pazljivo in omejeno uporabo teh sredstev. Glede na vse našteto gospod Scholte predlaga tudi posvet vseh kooperantov o možnostih oziroma nalogah, ki jih morajo opraviti do leta 1992. Boris Hegeduš PREDELAVA GROZDJA Prejšnji teden smo se na kratko spomnili, kaj vse moramo storiti pred trgatvijo, danes pa si v grobih obrisih poglejmo, kako naj bi potekala predelava grozdja. Lahko rečemo, da se predelava grozdja začne v vinogradu, ko grozd odtrgamo, ga damo v vedro, iz vedra sipljemo v večje kadi ali v brento in ga po najkrajši, predvsem pa najhitrejši poti spravimo do grozdnega mlina (drozgalnika). Grozdje čim manj presipavajmo iz posode v posodo, nikakor pa ga ne tlačimo v posodo, da bi le-to čim bolj izkoristili. Drozgalniki so ponavadi v kombinaciji s pecljalnikom. Za kakovostno predelavo je pomembno, da nam eden ali drugi tip strojev ne poškoduje jagodne kožice, grozdnih pečk in peclje; vine. Ko smo zdrozgali in spec-Ijali prve kilograme grozdja, če je potrebno ponovno nastavimo razmak med valjema, kajti vse sorte nimajo enake velikosti jagod. Pecljanje grozdja je vedno koristno za kakovost vina. Le pri močno gnilem grozdju je zaradi nujnosti čim hitrejšega stiskanja bolje, če je poleg pecljevina. Mošt izpod drozgalnika takoj prečrpavajmo s potopno ali drugo črpalko v sod, tako da se mošt čim manj zrači. Za črpalko si lahko naredimo poseben koš iz lesa, obdan z gosto plastično mrežo, da črpalka črpa samo čisti mošt brez primesi. Stiskanje drozge naj poteka čim hitreje in z manjšimi pritiski, da se iz pec-Ijevine in pečk, ki se poškodujejo pri velikih tlakih, ne izlužijo preveč za vino nezaželjene sestavine (taninske snovi itd.). Tudi mošt izpod stiskalnice čim prej odvajajmo v sod. Sedaj pa nekaj o žveplanju, ki si ga marsikateri vinogradniki razlagajo preveč šablonsko ne glede na zdravstveno stanje grozdja in vinskega letnika nasploh. Ko je grozdje gnilo, ga lahko žveplamo že v kadeh, posebej še, če traja transport do kleti dalj časa. Pri takojšnji predelavi gnilega grozdja žveplamo drozgo pod mlinom. V obeh primerih uporabljamo vinobran (kalijev metabi-sulfit), eno do dve vrečki na 100 kg grozdja ali drozge. S tem začasno preprečimo porjavitev mošta, pa tudi kasnejšega vina. To žveplanje grozdja ali drozge upoštevamo, ko bomo žveplali sod, v katerega bomo točili mošt. Ena vrečka vinobraha (10 g) ustreza eni žveplenici (azbestni trak). Skupno damo, ko imamo opraviti z gnilim grozdjem, do 2,5 žveplenice na hektoliter. Ce pa. je grozdje zdravo, dobro dozorelo (pomeni da bo imelo manj kisline), in če je topla jesen, žveplamo največ 1,5—2 trakova žvepla na hektoliter, zato da preprečimo padanje kisline (jabolčno-mlečno vrenje). Za kisel mošt in zdravo grozdje je dovolj, da žveplamo z eno žveple-nico na haktoliter mošta. Mošt drugega stiskanja zažveplamo z 1,5—2 trakova na hektoliter, ker je bil. dalj časa v stiku z zrakom. Mošt, ki smo ga žve--plali po enem od zgoraj navedenih načinov (lahko rečemo, da bomo letos zaradi velikih razlik v zdravstvenem stanju med posameznimi vinogradi doživeli vse primere) je priporočljivo po 24—32 urah pretočiti (raz-sluzenje). Razsluzenje letos posebej še priporočamo zaradi velikega števila škropljenj in gnilobe. Posebej pomembno, da je razsluzenega mošta ponovno ne žveplamo. Po možnosti dodajmo po razsluzenju v mošt vrelni nastavek. Ernest Novak, dipl. inž. agr. LJUTOMER Letošnjo trgatev pričakujejo s strahom Pred trgatvijo je vsako leto mrzlično vzdušje zaradi priprav tudi v delovni organizaciji Ljutomerčan. Letos je tamkaj dokaj turobno, saj v tozdu Klet in vinogradništvo ne pričakujejo dobre letine. Nasprotno — bo med slabšimi. Pravzaprav niso krivi v kolektivu, glavno krivdo bi lahko zvalili na izjemno slabo vreme, ki je trajalo od cvetenja vinske trte do sedaj, ko so tik pred trgatvijo. Nekaj več nam je povedal direktor tozda, Fran Žličar: »V družbenem sektorju imamo 260 hektarov vinogradov. Prevladujejo takšne sorte grozdja, ki so značilne za naš vinorodni okoliš: laški rizling, šipon, chardonay, renski rizling ...« To je v družbenem sektorju, kaj pa zasebni vinogradniki? »V zasebnem sektorju je okoli 250 hektarov vinogradov. V nasprotju z nami pa so zasebniki v nekoliko boljšem položaju. Mi kot delovna organizacija moramo pridelovati vse kakovostne sorte grozdja, saj tržišču moramo ponuditi naša standardna vina. To je zahtevna naloga, saj vsaka sorta zahteva drugačno tehnologijo pridelovanja. Zasebnik pa zasadi eno, največ dve različni sorti in se lahko posveti samo njima.« Kakšna bo letos kakovost? »Nimam še čisto natančnih podatkov, toda vse kaže, da bo letošnja trgatev takšna, da jo bomo morali hitro pozabiti. Začelo se je že ob cvetenju trte. Vreme nam že takrat ni bilo naklonjeno in vplivi slabega vremena so bili opazni vse leto. Grozdje je hitro začelo gniti, jagode so še nezrele odpadale, tako da je že poletje IZGUBE TELET ZARADI POPORODNIH OBOLENJ NOVOROJENCEV Ko se na terenu srečujemo s porodi goveda, dobimo veliko anamnestičnih podatkov o tem, da je tele po porodu ali pa v nekaj dneh po porodu poginilo. Vsekakor je to določena materialna izguba za kmetijo, ki po današnjih cenah sploh ni zanemarljiva. Odstotek izgub je'po letih različen in se giblje od 4 do 10, včasih celo več. Vzroki za tako različne izgube so zlasti v vitalnosti novorojenih telet, kar je povezano s prehrano in zdravstvenim stanjem matere (različna kakovost letne vegetacije), drugi vzroki so v samem poteku poroda in pa v poporodnih obolenjih novorojencev. Poglejmo nekaj najvažnejših vzrokov: 1. Porodne poškodbe novorojencev: vsak porod je neznanka, ker nikoli ne vemo vnaprej, oziroma ni zanesljivo, kako se bo končal’ Poškodbe (travmatske) med porodom so lahko le blažje narave lahko pa so nepopravljive, odvisno od tega, kako velik je plod in kako je pripravljena porodna pot. Pri vsakem porodu moramo biti previdni da ne bi uporabili prevelike sile pri vleki, kajti travmatske poškodbe bi lahko bile usodne za tele. Poleg tega nikoli ne smemo poroda izsiljevati in moramo porodnico pustiti, da popadki in plodovni mehurji pripravijo porodno pot, da popustijo vezi in da se porodni kanal dovolj navlaži. Poškodbe lahko nastanejo tudi zaradi porodnih inštrumentov, kot so preostre vrvi, nepravilna navezanost nog, posebno pa nepravilna navezanost glave. Posledice teh nepravilnosti so lahko izvini in izpahi sklepov nog, prelomi kosti, prelomi spodnje čeljustnice in notranje krvavitve. Priporočamo, da ob pregledu porodnega kanala vsak porodničar (posebno še laik) pozorno oceni velikost ploda, lego ploda in stanje porodnega kanala. Če zaznate kakršnokoli nepravilnost, je najboljše, da pokličete živinozdravnika. Pri porodih uporabljajte originalne porodne vrvi, ki naj bodo pred vsakim porodom prekuhane. 2. Prividna smrt novorojenca (ASPHYXIA NEONATORUM): je stanje novorojenca, ki ga klinično ugotavljamo takoj po porodu. Novorojenec leži negiben, ne diha ali pa le občasno vdihne zelo plitvo. Srce bije plitno in redko, gobček in jezik sta pomodrela. Tako stanje lahko nastane med samim porodom, če le-ta' poteka predolgo ali pa nastane že v materi, če je prekrvavitev prek placente nepravilna oz. nezadostna. Vzrok je nabiranje CCh v celicah, posebno v možganskih, in zaspanosti centra za dihanje. Pogosto tak novorojenec prehitro zadiha in pride še dodatno do aspiracije plodnih vod. Takega novorojenca takoj po porodu dvignemo za zadnje noge, odstranimo sluz z nosnic, zatilje polivamo z mrzlo vodo, z večjim šopom slame pa močno masiramo območje srca in pljuč, posebno na le- nekoliko oklestilo pridelek. Ko je bilo v Začetku jeseni nekoliko boljše vreme, smo si oddahnili, a, kot kaže, prezgodaj. Sedaj, ko bi morali začeti s trgatvijo ranih sort, se je vreme zopet poslabšalo. Ne samo, da dežuje, tudi temperatura se je precej znižala.« Kakšne pa so letošnje cene? »Zaenkrat imamo orientacijske. Za kilogram grozdja sorte laški rizling bodo vinogradniki dobili okoli 20.000 dinarjev. To je seveda za grozdje s povprečno vsebnostjo sladkorja. Ce bo sladkorna stopnja višja, bodo na to ceno dobili še dodatke.« Menite, da je za vinogradnike ta cena spodbudna? »To boste morali vprašati tiste, ki bodo grozdje prodali. Menim da bi morala biti zadovoljiva, sicer pa smo se o njej dogovorili v širšem krogu vinarjev.« Ste v minulem letu pripravili v kleti kakšno novost? »Če mislite na širitev kleti ali novo strojno opremo, je odgovor negativen. Kljub temu pa smo dobro pripravljeni na trgatev in odkup. Menim, da bomo vse količine, ki jih bodo vinogradniki ponudili, sposobni odkupiti.« Dušan Lopamik vi strani, in to 5 do 15 minut. CENE PUJSKOV V TURNIŠČU Rejci so minuli teden ponudili v prodajo 16 pujskov starih do 10 tednov, težkih od 10 do 20 kilogramov. Cene so se gibale od dva do dva milijona 200 tisoč dinarjev za par. Kupcev je bilo veliko, zato je pujskov zmanjkalo. mag. Ivan Zver, dipl. vet. (nadaljevanje prihodnjič) • Zatira istočasno vse širokolistne semenske in travne plevele. H • Čas za škropljenje lahko izbirate, od setve pa vse do raz- /J raščanja žita spomladi. .. 7 • Ni omejitev glede temperature in razvoja žita. li Dicuran forte... najbolj gospodarna rešitev proti plevelom v žitu. J. Zato v vaši zadrugi zahtevajte dicuran forte. S VESTNIK, 5. OKTOBRA 1989 STRAN 7 pisma, mnenja, stališča Odgovor na vprašanje poslušalca oddaje Poslušamo vas Kakor smo v našem prejšnjem odgovoru že povedali, je način obračuna obresti korekten in matematično pravilen, kar pomeni, da je izračun opravljen mesečno po obrestno obrestnem računu. To pa pomeni, da banka mesečne obresti prišteje k znesku glavnice in naslednji mesec izračuna obresti od tako dobljenega novega zneska — povečanega za pripisane obresti. Ce vzamemo preprost šolski zgled, je to takole: Pri 20-odsto-tni mesečni obrestni meri za vpogledna sredstva bi bile od glavnice 1,000.000,— dinarjev obresti ob koncu meseca 200.000..— di- Na osnovi sklepa časopisno-radijskega sveta Vestnika in Radia Murska Sobota slovenski program na seji 28. julija 1988 si Uredništvo pridržuje pravico, da v skladu z Zakonom o jasnem obveščanju, s sprejeto vsebinsko zasnovo Vestnika in v skladu z materialnimi možnostmi objavo posameznega pisma, mnenja ali stališča odkloni, pismo skrajša, ali samo povzame družbeno pomembne odlomke. Kopij tekstov ne objavljamo. Objava pisma, mnenja ali stališča še ne pomeni, da se uredništvo z vsebino strinja. Kdo je odgovoren za zgodovino? To vprašanje ni odveč, celo preveč je. Protivprašanje niti ni potrebno, ker uničuje monolitnost človeške družbene ureditve, ki pa ima svojevrstne sposobnosti, da se razvija evo-lucionalno in po potrebi tudi revolucionalno. Vsak naravoslovec bo vedel odgovor, zakaj je tako na tem ljubem svetu. Tudi noben politik ne bo nasprotoval, da mu je potrebna kontracepcija misli in diagnostična instrukcija možganov nasprotnika miselnosti, če želi zmago svoje miselnosti. To je zakon narave. Nočem posebej poudarjati, da je v človeški družbi narodnost ali nacija — fenomen. Kaj naj bo narodnost ali človečnost, ni mogoče ugotoviti niti v sedanjem stoletju, v tem času, v tem trenutku! Morda želi to kdo poudariti, prosim, dobil bo Nobelovo nagrado! Mogoče bo to gospod ali tovariš Štefan SMEJ s svojim dopisniki so zabeležili BENCINSKA ČRPALKA Kmetijska zadruga G. Radgona gradi na Spodnji Ščavnici bencinsko črpalko, namenjeno predvsem kmetovalcem za oskrbo traktorjev in drugih kmetijskih strojev. Na Sp. Ščavnici je veliko kmetov s traktorji, po gorivo pa so se morali voziti v G. Radgono. Bencinska črpalka bo stala na območju kmetijskooskrbovalnega centra v vasi. Bencinsko črpalko na Spodnji Ščavnici naj bi odprli še pred zimo. L. Kramberger Lovci iz Križevec najboljši Lovska družina v Rankovcih je že drugo leto pripravila na strelišču pri lovski koči streljanje na umetne golobe. Tekmovali so lovci iz Pomurja in sosednje Avstrije. Z lovci iz Zetinec (Avstrija) domačini uspešno sodelujejo že nekaj let. Na tekmovanju so bili najboljši lovci lovske družine iz Križevec v Prekmurju pred Cankovo in M. Soboto. Frku Radgonski upokojenci na počitnicah Upokojenci iz G. Radgone so v začetku septembra preživeli nekaj lepih počitniških dni v Lovrečiči pri Umagu. V tem prijetnem istrskem kraju ima občinski sindikalni svet G. Radgona svoje počitniško naselje. Pred prihodom upokojencev so se v Lovrečiči oglasili tudi predstavniki občinske skupščine G. Radgona in izrekli posebno priznanje dolgoletnemu družbenemu delavcu Janku Stranj-šku, ki je veliko storil za razvoj tega naselja. Feliks Neuvirt, sedanji upravnik, je poskrbel, da so se upokojenci dobro počutili. Ob dobri hrani in pijači je nekaj dni hitro minilo, ostal pa bo spomin na lepe dni v Lovrečiči. Rihard Ovček narjev. Te obresti banka prišteje k glavnici in tako dobi novo glavnico 1,200.000. — din, od katere se naslednji mesec-izračuna-jo obresti. Tako dobijo varčevalci vsak mesec vedno tudi obresti na že pripisane obresti, res pa je, da pri sedanjem načinu pripisa varčevalci lahko koristijo obresti šele vsake tri mesece. To pa je ravno tisto, kar varčevalce tudi najbolj prizadene, saj obračunanih obresti ne morejo koristiti mesečno. V Pomurski banki tega žal sami ne moremo spremeniti, ker NE UNIČUJTE mnenjem Karavla, Kosta Nagy in implikacije. — Ne želim, da bo ta človek užaljen, toda nisem njegovega mnenja in prav zaradi tega si dovolim vprašati gospoda ali tovariša SMEJA, če pozna zgodovino človeštva ali pa vsaj svoje ožje, celo zelo ožje domovine? Žalitev osebnosti in odprtega mnenja osebe, ki se občuti svobodno, da prizna intelektualno pravico svobodoljubne besede, ni moja lastnost. Toda odstavek, ki ga v celoti navajam: »V tem dvojem namreč, v objektu, ki demonstrira doseg oblasti na nacionalni meji, in v stališčih, ki jih je dajalec imena imel do nacionalnosti, vidimo namene, ki se ne skladajo s slovenskim nacionalnim interesom. Nameni, ki stojijo za tem poimenovanjem, so v neizmernem nasprotju z doslejšnjim tisočletnim mednacionalnim sre-čavanjem na tem območju.« Mogoče je mislil avtor poudariti tudi področje?! Ne vem, to je njegova stvar. Posnetek nam prikazuje še ne eno leto staro asfaltno prevleko ceste v Šulincih, ki pelje v smeri Že-navelj proti mejnemu prehodu v Kuzmi. Po njej se prevaža veliko Avstrijcev. Predel se imenuje Vuč-kin breg, srečavanje vozil pa je tod skoraj nemogoče. Da je za promet ta del ceste nevaren, ni treba posebej poudariti, o kakovosti del pa ni potrebno trošiti besed. Milan Gašpar Na sončnih predelih Goričkega so minuli teden učenci višjih razredov osnovne šole Cankova pomagali nabirati jabolka v nasadih v Kramarovcih. Za pridno opravljeno delo bodo dobili denarno nagrado in si tako plačali izlet. M. Juhnov nimamo lastnega računalniškega sistema, ampak smo odvisni od skupnega računalniškega centra pri Združeni banki, kjer se opravljajo izračuni obresti po enotnem računalniškem programu za večino temeljnih bank Ljubljanske banke. Izjema sta le banki v Koprivnici in Mariboru, ki imata vsaka svoj računalniški sistem in zato pri svojih odločitvah nista vedno odvisni od skupnih odločitev LB. Na koncu želimo še enkrat poudariti, da so prizadevanja v Ljubljanski banki že ves čas usmerjena k čim večji ažurnosti obdelave podatkov, ki je med najpomembnejšimi pogoji za prehod na mesečni pripis obresti. Zato upamo, da nam bo vsaj v zadnjem trimesečju letošnjega leta morda le uspelo, da bomo pri tekočih računih obresti začeli izplačevati mesečno. LB Pomurska banka ZGODOVINE! Tovariš SMEJ! Prvič: Zavedajte se, da se zgodovina nikoli ne ponavlja! Drugič: Vsak človek bo ob svojem času želel povedati svoje mnenje! Želim Vam pa povedati, daje v tistem času, ko je imel pravico povedati svoje mnenje Kosta NAGY, bilo, in še je, toliko tistega, kar bi Vam on in tudi jaz rad povedal — nerazumljivo! Zakaj? To lahko vidite po svetu. Na vzhodu in zahodu, nočem poudarjati z velikimi črkami. Nagy ni veliko govoril. Bil je pa med T nami, med Slovenci in Madžari. Vedel je, kaj smo mi pretrpeli in kaj je pretrpel sam. Si Vi, tovariš SMEJ, to lahko predstavljate? Jaz ne verjamem! — Vidite, pa smo skupaj! Kdo bo rešil vprašanje Nemcev in njihove skupne države?! Mar Vi, tovariš SMEJ, s svojo iniciativo? Povem Vam, da ste prerevni in si morate nekaj več predstavljati za v bodočnost! Vaša združena pomurska alternativa je navaden galop v nič. Povejte našim pomurskim Srečanje v Ključarovcih Pred nedavnim so člani Rdečega križa v Ključarovcih sprejeli v goste člane Rdečega križa od Grada na Goričkem. Gostje so si ogledali novo cerkev v Radencih in domačijo Ivana Krambergerja. Domačini so goste popeljali tudi k Marku Slaviču, znanemu rejcu kasaških in dirkalnih konj, ki je znan tudi zunaj naših meja. Po ogledu valilnice kmetijske zadruge Križevci so pri domačiji dolgoletne krvodajalke Irme Marinič pripravili piknik. V pogovoru so izmenjali izkušnje pri delu te humanitarne organizacije in se dogovorili o nadaljnjih stikih. Prihodnje srečanje članov obeh društev Rdečega križa bo prihodnje leto pri Gradu. Na srečanju so z veseljem ugotovili, da so takšna srečanja koristna, saj jih pri delu združuje pomoč ljudem v nesreči. Franjo Balažič ALI TUDI BANOVSKI NUDISTIČNI BAZEN »CVETE«? Obiskovalci nudističnega bazena v Banovcih so bili letošnjo sezono neprijetno presenečeni. Voda v bazenu (glede na to, da jo menjajo vsak drugi dan) ie bila velikokrat zelo umazana. Se bolj preseneča dejstvo, daje bila umazana že zjutraj ob koncu tedna, koie kopalcev največ. Še hujši je odnos odgovornih na kopališču. Izjava odgovornega — 17. septembra »pojdite se kopat kam drugam, lahko tudi v reko Muro« jasno kaže, da smo domači gostje nezaželeni, še huje pa je to, da kritik ne sprejemajo in zato tudi v prihodnje ni pričakovati izboljšanja. Resje škoda-, daje na tem koncu samo en bazen za nudiste. Turističnim delavcem priporočam, naj razmišljajo še o kakšnem. Potem bi lahko govorili o tržni zako- * nitosti, morda pa bi se zganilo tudi turistično društvo. D. Š. ljudem, kaj hočete, kaj bi radi imeli, kdo ni z vami, kdo je proti vam in koneckoncev: kaj želite! Demokracijo. Svobodo miselnosti. Zaslužek, ki je dostojen delu. Vrednost, ali pravo vrednost umskega razvoja mladine. Da. To so tudi moje misli. Ampak Vi, tovariš ali gospod SMEJ, tega z Vašim stališčem nikoli ne boste dosegli! Naj Vam povem samo to, da se družbena aktivnost posameznika odpira vsaki nacionalni meji, potem bo Vam mogoče razumljivo, zakaj Kosta NAGY ni hotel videti niti slovenske, hrvaške, madžarske, srbske, albanske itn. nacionalnosti. Zakaj gledate v narobe svet, je Vaše vprašanje. Zakaj pa Vam ni jasno, kaj je bilo za takrat, pa si postavljajte vprašanja še v naprej! IVAN KRAMAR, 7240 — HORB 88 IZLET POMURSKEGA DRUŠTVA SLEPIH IN SLABOVIDNIH Lepega septembrskega jutra smo se člani Medobčinskega društva slepih in slabovidnih v Murski Soboti zbrali v polnem številu in se namenili na izlet na Pohorje. Zadovoljni, ker smo zopet skupaj, smo se na pot odpravili dobro razpoloženi. Naš klepet je tu in tam prekinil le predsednik, ki je povedal mnogo zanimivosti. Med šalami in 'pogovorom je čas skoraj prehitro minil, in Maribor je bil že za nami. Vzpenjali smo se po slikoviti pokrajini do počitniškega doma Jelka. Ker so bili v dobro organizacijo našega izleta vključeni tudi doma pripravljeni krofi ter potice naše Jolanke in Romane, smo se še pred kosilom posladkali z njimi. Po kosilu pa na kratek potep po bližnji okolici, kjer je bilo v spokojnosti in miru Pohorja slišati naš prešerni in sproščeni smeh. Nato smo se zapeljali še na Areh in zvedeli mnogo podrobnosti o legendarnem Pohorskem bataljonu, o borbi med NOB, o mnogih nedolžnih žrtvah in krutosti fašističnega terorja. Vrhove dreves so že zlatili žarki zahajajočega sonca, ko smo se poslovili od teh lepot. Zadovoljni smo se s pesmijo na ustih in v dobrem razpoloženju vrnili domov. Bilo je lepo, smo si rekli ob slovesu, hvaležni vsem, ki so kakorkoli pripomogli k temu in z željo, da bi bilo prihodnje leto zopet tako. Zares je bilo lepo — ne verjamete? Pridite med nas! R. Hartman z Iz leta 1963 najprej nekaj značilnejših naslovov: — Nov delovni uspeh obrata HIMO v Lendavi; — Zakaj se VG Radgona in VG Kapela ne združita: — Pri Gradu — sadjarstvo in živinoreja; — Za čitalnico v Soboti ni mesta!? — Že maja letos v Murski Soboti avtomatska centrala; — Zakaj bežijo kadri? Mnenja ob združevanju občin v Pomurju — Argumenti močnejši od predsodkov posameznikov — »Zmagal je razum: prebivalci beltinske in petrovske občine so se odločili za močno komunalno skupnost s sedežem v Murski Soboti — ponoven dokaz politične zrelosti in hkrati dokaz gospodarskega duha občanov, ki znajo ocenjevati svojo lastno prihodnost skozi prizmo našega gospodarskega in družbenega razvoja — Bodoča občina Murska Sobota bo s približno 63.000 občani tretja največja komunalna skupnost po številu prebivalcev v Sloveniji, z 69.000 hektarji površine pa celo na drugem mestu v naši republiki,« je na naslovnici 7. februarja v 5-številki priobčil naš časnik. Pa spet nekaj naslovov, predvsem z lendavskega območja: — Lendavski industrijski center v znamenju nadaljnjega razvoja — Po Metanolki: Nov bakelitni obrat; — Premog v lendavskem okolišu: — V lendavskem obratu tovarne Elma iz Črnuč — Prvi bakelitni izdelki; — Kako bomo volili zvezne poslance? — Kdo lahko postane kandidat? — Kje urediti muzej na prostem ? — Pogumne poti soboške Panonije; — Celotno Pomurje v široki akciji za pomoč prizadetemu Skopju — Nihče noče izostati: — Gorička slatinska »renesansa«. Svojevrsten rekord križevskih zadružnikov (V KZ Križevci tudi povprečno 300 kg umetnih gnojil na hektar) — »V kmetijski zadrugi Mursko polje v Križevcih pri Ljutomeru ugotavljajo, da jim izvajanje občinskega odloka o agrotehničnem minimumu ne dela posebnih preglavic, saj znaša poraba umetnih gnojil pri nekaterih zadružnikih že povprečno okrog 300 k^ na ha. To je prav gotovo svojevrsten rekord križevskih zadružnikov, uspeh. BMM^ESTIJil? VESTNIK Uto XYR«. — J MORSKA IW* C--« ; SPET ZLATI »DA« Pred kratkim sta praznovala zlati jubilej zakonca Terezija in Stanko MEGLA iz Bučkovec 30, kar dokazuje, da sta sklenila resnično trajno zakonsko zvezo in ustvarila družinsko skupnost, na katero sta lahko ponosna. Zlatoporočno listino jima je izročil podpredsednik Skupščine občine Ljutomer Zlatko Zdovc in slavljencema zaželel še mnogo srečnih in zdravih skupnih let. Besedilo in fotografija: Marija Tivadar ki pa bi bil še bolj prepričljiv, če bi se tej znamki približali prav vsi zadružniki. Toda tudi med njimi se najdejo zaostankarji in zamudniki, ki na svojih njivah in ravnikih porabijo mnogo manj umetnih gnojil. Prav njim pa je tudi potreben občinski odlok o agrotehničnem minimumu, za katerega uresničenje se je potrebno še odločneje zavzeti.« (Pomurski Vestnik, št. 19/63, 16. maj 1963) November tega leta je bil mesec Pomurskega Vestnika, ko si je uredništvo med drugim omislilo najbrž prvo tovrstno anketo dotlej med bralstvom, da bi dognalo, kaj in kako spremeniti oz. dopolniti v časniku. Branja vreden je sestavek Gradnja steklarne? (v 50. številki, 19. decembra), povzetka pa pismo D. L. iz M. Sobote pod naslovom Tudi to je naše na 8., zadnji strani 30. številke tednika (L avgusta 1963): »Ribiči iz Murske Sobote si že dalj časa prizadevajo, da bi iz okoliških gramoznic uredili VESTNIK manjše ribnike in vanje vsadili ribji zarod. Kdor pa pozna razmere v tem pogledu, se mora začuditi, kakšne so te gramoznice. Vse so pravzaprav smetišnice soboških podjetij. Vprašamo se, ali tu ni potreben noben > režim;. ki bi določil, kam se smeti smejo in kam se jih ne sme odlagati? Slišati je, da je o tem med drugim razpravljala tudi občinska skupščina. Seveda pričakujemo primeren ukrep. To je na videz malenkost, pa vendar. Smotrne vzgoje ribje zalege si ob sedanjih razmerah ne moremo zamisliti, pa tudi noben užitek ni šariti po nesnagi in smeteh, ki so jih te gramoznice polne.« Tako! Se mar zgodovina ponavlja ? Preberite! Več honorarnih zunanjih sodelavcev potrebujejo uredništva in uprava Pomurskega Vestnika, Nepujsaga in Radia M. Sobota — v Murski Soboti, na Goričkem, v ljutomerski, lendavski in radgonski občini ter v beltinskem okolišu . . . No, da ne bo pomote, gornje sporočilo je objavil naš predhodnik Pomurski Vesstnik na naslovni strani 4. številke 30. januarja 1964. (B. Ž.) STRAN 8 VESTNIK, 5. OKTOBRA 1989 kulturna obzorja — PREJELI SMO:--------------------------------fUKT........1 PRED 9. BIENALOM LQI MALE PLASTIKE V MURSKI SOBOTI V petek, 6. oktobra 1989, bomo v galeriji Kulturnega centra Miško Kranjec Murska Sobota odprli 9. jugoslovanski bienale male plastike. Razstava sodi med prireditve, ki so v skupnem interesu republiških in pokrajinskih kulturnih skupnosti. Poznamo 43 tovrstnih prireditev, med njimi iz knjižne dejavnosti šest, gledališke šest, glasbene dvanajst, filmske štiri, likovne osem (v Sloveniji samo dve, poleg bienala male plastike še grafični bienale v Ljubljani) in raznovrstnih dejavnosti sedem. Sekretariat 9. bienala v sestavi Aleksander Bassin, dr. Ješa Dene-gri, Franc Mesarič, Franc Obal in Zdenko Rus je ob pomoči zunanjih svetovalcev Melihe Husedjinovič, Dragana Radovanoviča in Viktorije Vasev-Dimeske povabil 59 jugoslovanskih avtorjev iz vseh republik in pokrajin, od teh se dva nista odzvala vabilu. Na odprti razpis za sodelovanje (v zgodovini bienala sedaj prvič) je prišlo 21 pisnih prošenj. Komisija je ugotovila, da dela (po priloženi fotodokumentaciji) ne dosegajo ravni, ki ga bo 9. jugoslovanski bienale male plastike dosegel, in zato ni sprejela na razstavo nobenega kandidata. Tako bo na razstavi sodelovalo 57 sodobnih jugoslovanskih kiparjev in predstavilo 110 malih plastik in 27 originalnih risb. Častni nagrajenec 8. bienala, Vasko Lipovac, rojen 1931. v Kotorju, končal je akademijo za likovno umetnost v Zagrebu leta 1955, bo razstavil deset svojih skulptur, ki bodo predstavile njegovo ustvarjalnost skozi razvojne stopnje. Od 5. bienala so se s tovrstnimi razstavami že predstavili Dušan Džamonja, Drago Tršar, Ivan Kožarič in Slavko Tihec. Spominske razstave pomembnih jugoslovanskih kiparjev, ki so ustvarjali malo plastiko, se vrstijo že od 2. bienala. Doslej smo jih pripravili o Frančišku Smerduju (1908—1964), Karlu Putrihu (1910—1959), Pavau Periču (1907—1978), Sretenu Stojanoviču (1899—1960), Branko Vlahoviču (1924—1979), Jakobu Savinšku (1922—1961) in Francetu Kralju (1895—1960). Tokrat bomo s štirimi skulpturami predstavili srbskega kiparja Dušana Jovanoviča-Djuki-na. Rojenje bil leta 1891 v Beogradu. Študiral je arhitekturo v Dresdnu, kiparstvo pa na Accademia di Belle Arti v Firencah (1913—19177), nato pa še na Ecole des Beaux-arsts v Parizu. Umrl je v Beogradu leta 1945. Dela za razstavo sta nam posodila Muzej sodobne umetnosti in Narodni muzej iz Boegrada. Na 9. bienalu bomo razstavili tudi 22 skulptur 11 belgijskih kiparjev v izboru Marcela van Jolea, predsednika Muzeja sodobne umetnosti v Antwerpnu. Deset kiparjev iz Moskve pa nam bo poskušalo z izborom 20 skulptur približati prizadevanja sodobne sovjetske skulpture. Prispevek nam je posredovala Zveza umetnikov ZSSR iz Moskve. Doslej so na bienalih (začenši z drugim) že gostovali italijanski kiparji iz Benečije, Furlanije-Julijske krajine, udeleženci Mednarodne šole za oblikovanje v steklu v Muranu — Benetke, kiparji iz Španije, Francije in ZRN (Bavarske). MUDI BELTINSKI FOLKLORISTI IN BOROSHANKO Borostyankb je naslov mednarodnega otroškega festivala, na katerem so letos nastopili tudi mladi beltinski folkloristi in potrdili, da ima priznana beltinska folklorna skupina z nepogrešljivo bando Kociper— Baranja svoj podmladek, ki je vreden tradicije kraja. Otroška folklorna skupina na osnovni šoli 17. oktober, ki jo vodi mentorica Jelka Breznik in šteje sedemnajst članov, se je v Sombotelu predstavila z otroškimi igricami iz Prekmurja in tremi prekmurskimi plesi: tkalečko, polko in plesom s klobuki. Dostojno in izvirno, kot to znajo le otroci, je posredovala tradicijo svojih dedkov in babic. Pred odhodom na Madžarsko pa se je razgovorila v vadbenih prostorih šole v Beltincih, kjer preživljajo plesalci med šolarji vsaj uro na teden, pred nastopi pa še več. Nanje so se zdaj že navadili, saj jih imajo kar dvajset letno; to potrjuje njihovo uspešnost, obenem pa so spodbuda za vztrajnost. No, treme je bilo kljub temu še kar nekaj, toda tudi ta se da premagati. V pogovoru pred mikrofonom z nasmehom in dobro besedo, na odru pa z zanesljivostjo. Med zgovornejšimi beltinskimi folkloristi na šoli je Matej Za-vec, ki ne pleše, ampak igra na harmoniko, in tako skupina nima problema s spremljavo, predstavili pa so se tudi mladi plesalci: Simona Fekonja, Niki Glavač, Boštjan Horvat, Leon Poredoš, Bojan Kavaš, Dušan Panker, Franc Maučec, Drago Jerebic, Dominik Vrbnjak, Matej Vi-rag, Majda Baligač, Mateja Novak, Natalija Štrokaj, Valentina Šemjak, Aleksandra Zver in Metka Zavec. Odkar je na šoli, vodi folklorno skupino pedagoginja Jelka Breznik, ki ji mentorstvo ni le obveza, ampak tudi sama rada zapleše. Plesala je kot učenka te šole, devet let je že učiteljica, o svojih plesalcih pa je povedala le najboljše: »Radi vadijo, trudijo se, vadili smo že tudi ob prostih sobotah in nedeljah pred nastopi. Folklora sicer jemlje veliko prostega časa, posebno še, ker je potrebno urejati tudi vse v zvezi z nošami, toda interesna dejavnost ima svoje mesto.« Po številu nastopov zunaj šole in tudi popestritvi njenih proslav bi sodili, da ga zares ima in da so mladi plesalci, ki so (mimogrede) izjemno disciplinirani in obenem otroško spontani v svoji zvedavosti, prepričljivi. Plesati so večinoma začeli že v tretjem razredu osnovne šole, zdaj pa obiskujejo že petega in so prava Razstava in podobe naših prevratnih dni Kot sestavni del 9. bienala smo letos prvič organizirali I. delovno srečanje jugoslovanskih kiparjev v oblikovanju male plastike v glini. Srečanje je potekalo od 4. do 12. septembra 1989 v Lendavi, udeležili pa so se ga vabljeni umetniki Peru-ško Bogdanič iz Zagreba, Zdravko Joksimovic iz Beograda m Ferenc Kiraly iz Lendavi Namen tega srečanja je v tem, da postane jugoslovanski b.ena e male plastike tudi priložnost zbliževanja sodobnih jugoslovanskih kiparjev, ki lahko v živo ustvarjajo malo plastiko v glini - v materialu ki pomen, za našo krajino »prisotnost likovne kulture, ki izhaja iz trad.cionalnega prekmurskega lončar-stva«. Ustvarjena dela na tovrstnih srečanjih, ki bodo odslej tradicionalna, bodo Vključena v stalno zbirko male plastike, ki nastaja pri Galeriji Kulturnega centra Miško Kranjec Murska Sobota kot edinstvena tovrstna zbirka v Jugoslaviji. Seveda moram ob tem povedati, da brez glavnega pokrovitelja tega L delov nega srečanja, to je Ine Nafte Lendava, ter pomoči tozda Konstruktor Opekarne Dolga vas ter Zavoda za kulturo občine Lendava, DE Muzej-galerija ne b> mogl. tako uspešno izpeljati te akcije. Eksponate 9. jugoslovanskega bienala (samo jugoslovanski avtorji) bomo nato predstavili še v Galeriji C D v Lju jam <- . . 20. II. 1990 v Novi galeriji v Szombathelyu marca 1990. leta mp red vidoma še v Moskvi v poletnih mesecih leta 1990. nale male plastike predstavlja edinstveno tovrstno hkovno mam esta-cijo v Jugoslaviji. Doslej sojo lahko pob ize spoznal Beogradu Banjaluki, Sarajevu, Novem Sadu, Ljubljani m Ingolstadtu, kjer je razstava gostovala. Ob koncu razmišljanja o bienalih male plastike se želim zahvaliti vsem pokroviteljem, delovnim organizacijam in • .j še ožje in širše domovine ter vsem drug.m, k. so kako kol pnspevah k temu da ie mesto Murska Sobota uspesno organizirala ze 9. bienalov hkrati pa pričakujemo njihovo nadaljnjo pomoč m razumevanje ob ’pripravah naslednjega, jubilejnega 10 jugoslovanskega b.enala male plastike, ki bo v Murski Soboti leta f.ranc Obal Obletnice prve združitve jugoslovanskih narodov v enotni državi so minevale bolj sramežljivo, predvsem po drugi svetovni vojni. Stara jugoslovanska država je bila ocenjena z vrsto negativnih pridevnikov, ki so bili lahko tudi resnični, vendar so zaradi svoje absolutnosti popačili vrsto zgodovinskih dejstev. Sreča je, da so zgodovinarji pri svojem ocenjevanju in sklepih velikokrat bolj previdni, kot je to vsakokratno politično vzdušje, in so zato tudi temu obdobju dali ali vsaj poskušali dati realno oceno in podobo. Poskus takšne podobe je tudi razstava, ki jo je pod naslovom Prevrat v Prekmurju pripravil pokrajinski muzej v-Murski Soboti in bo na ogled do konca oktobra. Razstava želi opozoriti obiskovalce, predvsem pa prebivalce te pokrajine na eno najbolj dramatičnih obdobij v njihovi zgodovini. Dramatičnih za Slovence, ki so po skoraj tisočletnem bivanju v okviru ogrske države z negotovostjo in gotovo tudi s strahom prišli v novo državo, o kateri niso vedeli skoraj ničesar, še najmanj pa to, kaj naj si od nje obetajo. Dramatičnih za Madžare, ki jih je nova trianonska meja ločila od njihovega matičnega narodnega jedra in jih postavila v dotedanji položaj Slovencev na Ogrskem. Kako se je takrat počutil in kako je razmišljal povprečen prebivalec te pokrajine, ki ga politika ni kaj dosti zanimala, je težko z gotovostjo povedati in prikazati. Na otroškem festivalu v veliki kulturni in športni dvorani v Sombotelu, kjer so se zbrali nastopajoči iz Češkoslovaške, Poljske, Avstrije, Madžarske in Jugoslavije, so mladi Beltinčani navdušili s »pbeketešem«. plesna generacija, ki drži skupaj, verjetno bodo plesali vse do odhoda s šole. Po njihovih zagotovilih jih ples pri pouku ne ovira, nenavadno pa je, da med mladimi plesalci ni takega, ki bi ga za folkloro navdušili starši, sami člani znane in priznane beltinske folklore. Njen podmladek se je doslej že štirikrat predstavil z nastopi v Cankarjevem domu v Ljubljani, na Festivalu otroka v Šibeniku, v Monoštru med porabskimi Slovenci, v Avstriji, pa tudi v Mariboru, na Ptuju in v Pesnici. Za Festival otroka v Šibeniku so bili izbrani med petnajstimi. »Mislim, da zaradi tega, ker je vodilo v slovenski otroški folklo- Brigita Bavčar Genterovske citrarke: dve Renati, Brigita, Gabriela, Klavdija in Kornelija, ki so članice kulturnoumetniškega društva Radmožanci, so bile izvirne v svojem nastopu na otroškem festivalu v Sombotelu. Prava paša za oči pa so bili češkoslovaške plesalke in skupno rajanje nastopajočih — ob odlični scenografiji in koreografiji prireditve, ki se je iztekla v skupni pesmi Za vse otroke sveta. Foto: Vojči Celec Veliko je namreč stvari, ki se nam danes zdijo pomembne, v okviru takratnega informacijskega prostora pa morda večina ljudi sploh ni slišala zanje. Vendar so bili dogodki, ki so takrat pretresali Evropo: največja vojna v dotedanji zgodovini človeštva in nastanek številnih novih držav in meja tako razburljivi, da so morali vznemiriti in razgibati tudi najbolj odročne pokrajine. Nastanek madžarske ljudske republike in obljubljena agrarna reforma na eni strani ter nastanek Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev ter obljubljena narodna svoboda za Slovence, na dru- Z razstave v pokrajinskem muzeju Foto: N. Juhnov kulturni koledar ri zadnja leta igra — in mi ga upoštevamo. Bolj kot plešemo se igramo, predvsem pa nadaljujemo s tradicijo naših prednikov. Tako smo na letošnjem folklornem festivalu v Beltincih prikazali žetvene običaje otrok, z igro v ospredju,« je dejala Jelka Breznik, mladi plesalci pa ji pritrdili in vsi skupaj dajali videz uigrane ekipe. Verjetno je prav v tem, da jim ples ni nadležna obveza, ampak del igre, bistvo njihovega uspeha in vztrajnosti, ki je pri drugih interesnih dejavnostih po šolah ni v tolikšni meri. PETEK, 6. OKTOBRA MURSKA SOBOTA — V galeriji Kulturnega centra Miško Kranjec bo ob 19.00 otvoritev 9. jugoslovanskega bienala male plastike. Odprta bo do 6. novembra, spremlja pa jo tudi razstava plakatov od prvega do devetega bienala nalih plastik, ki si jo lahko ogledate v likovnem razstavišču Ljubljanske banke — Temeljne pomurske banke. LJUTOMER — V galeriji Anteja Trstenjaka bo ob 19.00 koncert klasične glasbe. Nastopila bosta violist Mirna Kolbl inpianist Janko Šetinc. Slednji je profesor klavirja na mariborski baletni in srednji glasbeni šoli — umetnik, ki koncertira doma in v tujini, ustanovitelj znanega komornega ansambla Collegium Musicum, prejemnik nagrade Julija Belteta ter mesta Maribor. Miran Kolbl pa je študent Igorja Ozima na Renski visoki glasbeni šoli v Kolnu, obetaven violinist in prejemnik številnih nagrad in priznanj, med njimi tudi Demšarje-ve violine. Nastopajoča bosta začela z Beethovnovo 5 — Pomladno sonato in končala z Bramso-vim Madžarskim plesom, vmes pa predstavila tudi druga dela znanih glasbenih mojstrov. NEDELJA, 8. OKTOBRA MURSKA SOBOTA - ob 14.30 bo s soboške avtobusne postaje proti Mariboru odpeljal avtobus gledališke abonente občinske Zveze kulturnih organizacij v Slovensko narodno gledališče, kjer bo predstava Triumf smrti. Njen avtor je predstavnik najmlajše slovenske generacije režiserjev Bojan Jablanovec, naše gore list, ki smo ga videli V Žalujočih ostalih Branislava Nušiča in režiji Rajka Stuparja pred več kot desetimi leti na soboškem grajskem dvorišču. Po njegovem scenariju je tokrat glasba enakovredna likovno-scenski postavitvi, govorici gibov in nastopajočih igralcev. razstave gi strani, niso ostali brez odmeva. Kaj šele dogajanja ob uvedbi nove sovjetske uprave in izrazitejša propagandna akcija, ki je spremljala potek mirovne konference v Parizu. Pa vojaška akcija kapetana Erminija Jurišiča in samovoljen oklic Murske republike Vilmoša Tkalca. Vse to v pičlih devetih mesecih, dokler ni mirovna konferenca L avgusta 1919 dovolila jugoslovanski vojski, da zasede Prekmurje. Z zasedbo se je začelo postopno uvajanje jugoslovanske uprave na vseh podorčjih dela in življenja, ki pa je bilo težavno, saj je nova oblast s prenekaterim nepremišljenim ukrepom povzročala le nezaupanje. Tudi madžarska propaganda se pred podpisom mirovne pogodbe in po njem ni unesla. V času dela razmejitvene komisije so bile v Prekmurju silovite demonstracije za revizijo pogodbe' Vse razgibano dogajanje se je umirilo šele leta 1924, kb je bil v Zagrebu podpisan dokončen razmejitveni dokument. O vznemirljivih dogodkih takratnega časa nam pripovedujejo številni dokumenti, fotografije, pisma in spomini, ki jih na razstavi Prevrat v Prekmurju predstavlja soboški pokrajinski muzej. Namen razstave pa je, da bi nekoliko več vedeli o dogodkih, ki so nam v mnogočem opredelili življenje, o svoji preteklosti, s katero moramo in naj bi znali tudi živeti. Metka Fujs MURSKA SOBOTA — V pokrajinskem muzeju je v prostorih stalne likovne zbirke na ogled dokumentarna razstava Prevrat v Prekmurju, posvečena 70-letnici priključitve Prekmurja Jugoslaviji- LENDAVA — V Galeriji v Lendavi je še vedno na ogled dokumentarna razstava Pomniki sedmih stoletij, ki jo posreduje Arhiv županije Zala. Razstavljeni sta tudi stalna likovna in muzejska zbirka. RADENCI — V razstavnem salonu hotela Radin so razstavljena najnovejša dela akademskega slikarja Lojzeta Logarja. Razstava sodi v okvir praznovanja I20-le-tnice polnjenja mineralne vode, njene otvoritve v petek zvečer pa se avtor — radenski rojak — ni mogel udeležiti, ker je odpotoval v Ameriko, kjer predava in potrjuje sloves tudi v tujini priznanega likovnega umetnika. LJUTOMER — V galeriji Anteja Trstenjaka je razstavljena zasnova o prenovi ljutomerskega mestnega jedra. I. slikarski Extempore Ante Trstenjak — Ljutomer 89 Od 7. db 8. oktobra organizira Odbor za galerijsko dejavnost pri občinski kutlurni skupnosti L slikarski Ex-tem-pore Ante Trstenjak. Obvezne teme za tri odkupne nagrade so: prleško tihožitje, kulturna dediščina in varstvo okolja. Priglasitev in žigosanje platen bo v galeriji, izbira tehnik prosta, format podlag pa praviloma ne sme biti včeji od W x ISO centimetrov. Najboljša dela bodo razstavljena v galeriji (otvoritev bo v nedeljo, 8. oktobra, ob 18.00), do 22. oktobra, avtorji pa jih morajo prevzeti do konca meseca, bb VESTNIK, 5. OKTOBRA 1989 STRAN 9 samozaščita, varnost, obramba POŽARI V KMETIJSTVU Listajoč po statističnih podatkih o požarih in škodi zaradi njih preteklo in letošnje leto, je občina Murska Sobota med redkimi v Sloveniji, v kateri ta škoda v zasebnem sektorju presega nastalo škodo v družbenem sektorju. S tem ne trdim, da je stanje požarnega varstva v družbenih objektih na zadovoljiv: ravni. Kmetijstvo je v naši občini najbolj izrazita panoga in ravno na kmetijskih objektih so požari najštevilnejši. Naštel bi samo nekaj zadnjih: Pečarovci, Pordašin-ci, Dokležovje, Rakičan . .. Na kmetijskih in gozdnih površinah so požari redkejši ter škode manjše, čeprav ob spomladanskih čiščenjih ni lepo videti požganih bregov potokov in jarkov ter obronkov gozdov, vsako tako kurjenje pa lahko uide kontroli in zajame tudi gozd ali druge površine. Najštevilnejši požari (in največja škoda) pa so vsekakor na kmetijskih objektih ter kmetijski mehanizaciji. Ne želim podrobneje analizirati vzrokov požarov, najpogostejši so vsekakor igra otrok z zažigalnimi sredstvi, provizorično speljana ali dotrajana električna inštalacija, številna kurišča kotlov, prekajevalnice, razni stroji . . . Pogosto so kot povzročitelji omenjani samovžigi krme, vendar zanesljivih dokazov o tem ni, ker ne morejo nastati ob vsakem času. Če teže preprečimo nastanek požara, pa bi z določenimi ukrepi lahko zmanjšali škodo. Kot sem že omenil, je škoda največja na kmetijskem objektu (tudi stanovanjskem, mehanizaciji ter pri poginulih živalih. Za novejše goveje in svinjske hleve že imamo tipske projekte, MESEC OKTOBER - MESEC POŽARNEGA VARSTVA ŠTEVILNE AKTIVNOSTI IN AKCIJE POMURSKIH GASILCEV Pomurski gasilci so pripravili pester program aktivnosti in akcij. ki jih bodo izvedli v oktobru — mesecu požarnega varstva. Tako načrtujejo, da bodo organizirali predavanja na katerih bodo delovne ljudi in občane poučili o varstvu pred požari in samozaščitnem ravnanju. Organizirali bodo problemske konference po krajevnih skupnostih. delovnih organizacijah in občinah. Izvajali bodo preventivne požarnovarstvene preglede v delovnih in bivalnih okoljih ter ustanavljali industrijska gasilska društva v delovnih organizacijah z večjo požarno ogroženostjo. Preverjali bodo občinske gasilske centre in radijske zveze ter pripravili vajo občinskih centrov. Poskrbeli bodo za razpečevanje plakatov in parol po šolah in posameznih krajih, prikazovali filme s požarnovarnostno tematiko in objavljali članke v časopisu in na radiu. Organizirali bodo zbore društev po sektorjih, opravili preglede opreme in imeli pogovore s poveljniki gasilskih društev o njihovih nalogah pri vodenju gašenja ter načinu alarmiranja gasilskih društev. V nekaterih sektorjih bodo pripravili nenapovedane vaje ter ocenjevali potrebe po vodnih virih v posameznih krajih. Pregledali bodo tudi gospodarstva in gospodinjstva ter opozorili na nevarnosti požara na kmetijskih strojih, in pri gorivu, potrebo po gasilnih aparatih in drugo. V krajevni skupnosti Murska Sobota pa načrtujejo tudi skupno vajo primestnih društev. Z realizacijo tako zastavljenega programa v mesecu požarnega varstva želijo pomurski gasilci prispevati svoj delež k boljši požarni varnosti. F. Maučec Z UPRAVE ZA NOTRANJE ZADEVE VOZNICA UMRLA Smo v oktobru, ko se začne in konča trgatev. Ta povzroča številne težave v prometu, še zlasti, če so vozniki vinjeni. Oktober je tudi mesec drugih kmečkih opravil, zato je na cestah povečan promet s kmetijskimi stroji, ki nanašajo nanjo obilo blata. Če torej sedemo za volan, bodimo previdni. Zadel mostno ograjo 28. septembra se je zgodila prometna nesreča v Radencih. Voznik kolesa z motorjem Vilko Mir iz Radenec se je peljal proti M. Soboti. Ko je pripeljal do mostu čez slepi rokav Mure, ga je zaradi neprimerne hitrosti na mokrem vozišču zaneslo v desno, z nogo je zadel steber mostne ograje, padel in se hudo poškodoval. Trčenje na prehodu za pešce 29. septembra se je zgodila prometna nesreča v M. Soboti. Voznik osebnega avtomobila Adolf Gomboc iz Kroga je vozil po Titovi utici v smeri Lendavske ulice. V semaforiziranem križišču je pravilno zapeljal skozi zeleno luč, vendar z neprimerno hitrostjo, tako da ni mogel pravočasno zaustaviti pred prehodom za pešce, po katerem je prečkal cesto Jožef Huber z G. Slaveč, čeprav je na semaforju gorela rdeča luč. Pri trčenju se je pešec hudo poškodoval. ki večkrat ne vsebujejo vseh varnostnih elementov, med gradnjo pa določene še opustimo, zaradi pocenitve objekta, namesto da bi jih izboljšali s takimi posegi, ki krepijo varnost. Opuščamo graditev požarnih zidov, čeprav je gospodarski objekt prizidek k stanovanjskemu ali obratno. Teh nekaj sto opek nas lahko reši, da ne zgori celotno ostrešje, ker je na takih ovirah požar najlažje omejiti. Nad hlevi je prostor za spravljanje krme ali slame, vendar tudi ta ni zaprt s kovinskimi ali vsaj lesenimi vrati, da bi bil prostor podstrešja ločen od skednja in določen čas omejena možnost širjenja požara. Največ požarov nastane ravno na skednju in ker so ti napolnjeni š slamo ali senom, se požar zelo hitro razširi na podstrešje. Ob takih požarih je največkrat ogrožena tudi živina, ker pa so vrata v hlev ravno s strani skednja ali krmilnice, zato je ta izhod za reševanje živali neuporaben. Za dobro varnost moramo imeti več izhodov (tri) Spregledal parkirani avtomobil 30. septembra se je zgodila prometna nesreča v Radencih. Voznik kolesa z motorjem Jože Gomboc s Petanjec se je peljal proti Radencem. Pri bencinski črpalki je spregledal ustavljeni osebni avtomobil in zaradi neprimerni hitrosti trčil vanj. Gomboc se je hudo poškodoval. Med prevozom v bolnico umrla 30. septembra se je zgodila prometna nesreča v G. Radgoni. Voznica osebnega avtomobila Dragica Vinčec iz G. Radgone je vozila po lokalni cesti iz Črešnjevec proti G. Radgoni. V bližini cestnega podjetja jo je zaradi neprimerne hitrosti na ravnem delu cestišča začelo zanašati, zapeljala je v levo čez robnik pločnika, zatem pa v desno na bankino in ponovno na cesto. Po nekajkratnem prevračanju se je vozilo ustavilo na cesti. Voznica je dobila hude poškodbe in med prevozom v bolnico umrla. Strela udarila v dva objekta 27. septembra proti večeru je na različnih koncih hleva, od katerih mora vsaj eden voditi direktno na prosto in biti primerne širine. Skozi take bočne izhode je bila v zadnjih požarih (Pečarovci, Pordašinci) rešena vsa živina, čeprav so bili precej ozki. Mehanizacija in stroji predstavljajo ogromno vrednost vsake kmetije. Zato je toliko manj razumljiv odnos do varovanja teh pred požarom. Vložimo velika sredstva v njihov nakup, potem pa jih od konca jeseni, po končani uporabi, parkiramo v skednje ali šupe, poine sena ali slame, tako da tudi najhitrejša intervencija več ne pomaga pri reševanju. Škodo na zgorelih objektih laže nadoknadimo, saj nam solidarnostno pomagajo vsi vaščani, z lesom, gradbenim materialom in delom, škodo za uničene stroje pa nosimo sami, ker jih imamo le redko zavarovane za realno vrednost. Že vsaka nadstrešnica, ki je ločena od ostalega dela gospodarskega objekta, je jamstvo, da nam mehanizacija v požaru ne bo v celoti uničena. Funkcionalno in za delo je res najlažje, kadar imamo pod eno streho hlev, na njegovem podstrešju spravljeno krmo, zraven skedenj s slamo in v nadaljevanju shranjene stroje, vendar nam požar na takem objektu ponavadi uniči vse, dostikrat tudi živino. Če nam dvoriščna parcela dovoljuje, je najbolj varno, da ločimo od hleva objekte za spravljanje lahko gorljivih snovi, kot so seno in slama, ter objekt za hranjenje mehanizacije. Preskrbe s požarno vodo si res ne more zagotoviti vsak gospodar, to tudi ni potrebno, lahko pa si jo zagotovi skupina gospodarstev ali skupina hiš ob pomoči vaške in krajevne skupnosti ter sodelovanju gasilskega društva. S pomočjo širše skupnosti pa smo ravno v zadnjih letih pri tem dosegli največ. Številne požare pa povzroča tudi udar strele, pred katero nas varuje le strelovodna inštalacija. Da bo tako varovanje zares zanesljivo, mora biti inštalacija brezhibna, kar lahko preverimo z meritvami, ki naj bi jih opravili na dve leti ali tri. Pretrgani, poškodovani ali drugače poškodovani strelovodi predstavljajo večjo nevarnost za varovane objekte, kot če strelovoda nimamo. Teh nekaj kratkih navodil nas ne obvaruje pred nastankom požara, občutno pa bo zmanjšana škoda, če bi požar na našem objektu nastal. V oktobru — mesecu požarnega varstva vas želimo gasilci spomniti na preventivne ukrepe, ob katerih bomo varnejši pred požarom Jože Pintarič, inž. strela udarila v gospodarsko poslopje Maksa Stolnika v Muršča-ku. Ogenj je zajel poslopuje, veliko 27 krat 12 metrov, in to je v celoti zgorelo. Zgorelo je tudi 16 ton sena in razno kmečko orodje. Živino so pravočasno rešili. Škode je za 2 milijardi dinarjev. Skoraj ob istem času je strela udarila v gospodarsko poslopje Kolomana Mačka iz Beznovec. Ogenj je zajel gospodrsko poslopje, veliko 50 krat 5 metrov, s 30 tonami sena in slame. Poslopja je zgorelo, gasilcem pa je uspelo zavarovati stanovanjski del. Škode je za 5 milijard dinarjev. Pogin rib v Ledavi 28. septembra je ribič Miha Naglič iz Lendave opazil v potoku poginule ribe. Zaradi tega je medobčinski vodnogospodarski inšpektor vzel vzorec Vode, da bi ugotovili, kaj je povzročilo pogin rib. Na vodi je bilo opaziti mastne madeže ter fekalije. Poginilo je okoli 40 kilogramov rib. Povzročitelj onesnaženja še ni znan. J. D. Ali je varnostna čelada koristna? Minila sta nekaj več kot dva meseca, odkar je stopilo v veljavo določilo 100. člena Zakona o temeljih varnosti cestnega prometa, ki obvezuje voznike koles z motorjem in njihove sopotnike, da morajo imeti med vožnjo po cesti na glavi atestirano varnostno čelado. Z naraščanjem števila koles z motorjem se povečuje tudi njihov delež v prometu in žal tudi število žrtev. Ogroženost voznikov koles z motorjem je zlasti velika v starosti med 14 in 18 letom. V raziskavah, ki so jih opravile nekatere evropske dežele, so ugotovili, da je vožnja s kolesom z motorjem tudi 20-krat nevarnejša kot vožnja z osebnimi avtomobili, še posebej če osebe, ki se na teh vozilih vozijo, ne uporabljajo varnostne čelade, saj dobijo večino poškodb (60 do 70 %) vozniki in sopotniki na kolesih z motorjem prav po glavi. Čeravno milica ugotavlja, da okrog 40 % voznikov koles z motorjem in njihovih sopotnikov še zmeraj ne uporablja varnostne čelade, nam primerjalni podatki, zbrani za mesec julij in avgust leta 1988 ter 1989, ko je uporaba varnostne čelade zakonsko predpisana, nedvomno potrjujejo, da je varnostna čelada zelo učinkovito zaščitno sredstvo. V zgoraj omenjenih poletnih mesecih leta 1988 se je namreč na območju Pomurja pripetilo skupaj 32 nezgod, v katerih so bili udeleženi vozniki koles z motorjem ali njihovi sopotniki, v letu 1989 pa je bilo 39 takih nezgod. Lansko leto je v teh nezgodah umrlo ali se poškodovalo skupaj 25 ljudi (1 je izgubil življenje, 7 jih je bilo huje in 17 lažje poškodovanih) ali 78,1%, v letošnjem letu pa 21 ljudi (smrtnih žrtev ni bilo, huje se je poškodovalo 9 oseb, lažje pa 12) ali 53,8 %. Dušan POHOVNIKAR Kršitve iz javnega v zasebni prostor Javni red in mir naj bi zagotovil mirno in prijetno počutje občanov v kraju bivanja, na delovnem mestu in tam, kjer preživljajo svoj prosti čas, se zabavajo, ukvarjajo s športom, rekreacijo in drugim. Vendar se pogosto pojavljajo posamezniki ali skupine, ki se ne zmenijo za dobro počutje drugih in na razne načine vznemirjajo občane ali svoje družinske člane. V prvem polletju tega leta je bilo v Pomurju 453 kršitev javnega reda in miru, kar je le za 1 odstotek manj kot v enakem obdobju minulega leta. Kršitve javnega reda in miru so v močni zvezi z uživanjem alkohola, saj je bilo 67 odstotkov kršiteljev pod vplivom alkohola. Tudi močan padec življenjskega standarda občanov ni bistveno vplival na zmanjšanje števila vinjenih kršiteljev. Največ kršitev je bilo v zasebnih stanovanjih (130), gostinskih lokalih (123), na cestah (74), javnih prireditvah (25) in na drugih krajih, kar kaže, da so občani najbolj pogosto moteni v svojih stanovanjih. Kot kršitelji pa se pojavljajo družinski člani, po navadi očetje in sinovi, ki nepravilno uporabljajo svojo odvečno energijo. Največkrat gre za povratnike, ki se spuščajo v čezmerno uživanje alkohola in imajo neurejene družinske razmere. Kršitve javnega reda in miru se bodo zmanjšale takrat, ko nekateri občani ne bodo počenjali tistega, česar ne želijo, da bi drugi delali njim. Božo CULIČ Zaradi napake v tiskarni ponavljamo objavo razpisa del in nalog čistilca(ke) za nedoločen čas, s polnim delovnim časom na Osnovni šoli Vinko Megla Odranci Pogoj — končana osnovna šola, poskusno delo 3 mesece. Rok prijave 10 dni po izidu razpisa-v Vestniku. agromerkur proizvodnja perutninskega mesa p.o. Murska Sobota ABC POMURKA Agromerkur, proizvodnja perutninskega mesa Murska Sobota objavlja prosta dela in naloge: 1. kuharja v bifeju za nedoločen čas pogoji: KV kuhar, 1 leto delovnih izkušenj, poskusno delo 3 mesece, 2. natakarja v bifeju za nedoločen čas pogoji: KV natakar, 1 leto delovnih izkušenj, poskusno delo 3 mesece, 3. pripravnika v skladišču za določen čas (6 mesecev) pogoji: srednješolska izobrazba ekonomske ali kmetijske sme-. ri. Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh na naslov: ABC POMURKA, Agromerkur Murska Sobota, Iva Lole Ribarja 4. . Kandidate bomo o izidu obvestili v 15 dneh po izbiri. / Strokovna služba občinskih skupnosti za zaposlovanje Pomurja, M. Sobota — zbor delavcev na podlagi 26. in 62. člena statuta 1. Razpisuje dela in naloge: vodja strokovne službe Pogoji: — visoka ali višja šolska izobrazba ekonomske, pravne, psihološke, pedagoške, sociološke, politološke, socialne, organi-zacijsko-kadrovske usmeritve; široka družbena in politična razgledanost in angažiranost ter poznavanje osnove problematike zaposlovanja; sposobnost vodenja, organiziranja in koordiniranja strokovne in organizacijske dejavnosti, — najmanj 5 let delovnih izkušenj na ustreznih delovnih mestih. Mandat za dela in naloge traja 4 leta. 2. Oglaša dela in naloge: poklicni svetovalec — psiholog, za nedoločen čas Pogoji: — visoka izobrazba psihološke smeri, komunikativnost, socialni čut, široka razgledanost in sposobnost posredovanja snovi v obliki predavanj, — dela in naloge lahko opravlja tudi začetnik. Prijave s priloženimi dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite za točko 1 v 15 dneh, za točko 2 pa v osmih dneh od objave razpisa na naslov: Strokovna služba občinskih skupnosti za zaposlovanje Pomurja, Arhitekta Novaka 3, M. Sobota, z oznako »za razpis« oziroma »oglas«. Kandidate bomo obvestili v 8 dneh po sprejemu sklepa o izbiri. INTES, TOZD MLINOPEK MURSKA SOBOTA Lole Ribarja 11 na podlagi sklepa delavskega sveta razpisuje JAVNO DRAŽBO Za prodajo osnovnih sredstev: 1. osebni avto ZASTAVA 101, leto izdelave 1379, prevoženih km 107.700, vozen, izklicna cena 13,443.744.— din 2. tovorni avto ZASTAVA 850 — kombi, leto izoelave 1983, prevoženih km 37.433, vozen, izklicna cena 31,728.000.—din. Javna dražba bo 10. 10. 1989 ob 9.00 na sedežu tozda. Udeleženci javne dražbe bodo morali pred začetkom plačati varščino v višini 10% izklicne cene. Prometni davek plača kupec. Kupec mora plačati kupnino in osnovno sredstvo prevzeti v 3 dneh po dražbi. Če kupec ne plača kupnine v navedenem roku, bomo osnovno sredstvo ponovno prodali, kupec pa bo izgubil pravico do vračila varščine. POMURSKEMU DRUŠTVU ZA BOJ PROTI RAKU SO PRISPEVALI: Namesto cvetja na grob pokojnih so prispevali: LB — Pomurska banka, likvidatura M. Sobota, za pok; očeta sodelavca A. Sartica 580.000 din; družina Ke-uschler iz M. Sobote za pok. Branka Samca iz M. Sobote 200.000 din: OŠ D. Lugarič Lendava za pok. Stanka Mlinariča iz Lendavskih Goric 50P.000 din; Geza Benčec, Černelavci, Gajeva ul., za pok. mamo Zvonka Potočnika iz Černelavec 200.000 din; OŠ Fokovci za pok. Elzo Čarni 500.000 din; OK SZDL Lendava za pok. Jožeta Dravca iz Turnišča 100.000 din; OOS SO M. Sobota za pok. Ernesta Šiftarja 200.000 din. Vsem darovalcem iskrena hvala! Prispevke nakazujte na št.: 51900-678-48545 — Pomursko društvo za boj proti raku. ELEKTRO-KONTAKT ZAGREB TOZD ELEKTROMATERIAL LENDAVA Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge ORGANIZATOR-PROGRAMER Pogoji: — visoka ali višja izobrazba organizacijsko-informacijske in druge ustrezne smeri, — 3 leta delovnih izkušenj pri programiranju in organiziranju sistemov INFO, — pasivno znanje enega tujega jezika, — 3-mesečno poskusno delo. Delovno razmerje sklenemo za nedoločen čas, prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pa sprejemamo 8 dni po objavi na naslov: ELEKTRO-KONTAKT TOZD ELEKTROMATERIAL 69220 LENDAVA KOLODVORSKA 8 O izbiri bomo kandidate obvestili v 30 dneh po končnem zbiranju prijav. STRAN 10 VESTNIK, 5. OKTOBRA 1989 sport PREDSTAVLJAMO VAM Z vztrajnim delom do mojstra FIDE Jože Gerenčer iz Lendave je na mednarodnem šahovskem turnirju na Madžarskem izpolnil pogoje za mojsta FIDE. To je drugi pomurski šahist, ki si je pridobil ta naziv, potrditi ga mora le svetovna šahovska zveza v Lucernu v Švici. (Prvi pomurski šahist, ki je postal mojster FIDE, je bil Štefan Cigan — sedaj mednarodni mojster). S šahom se je Jože Gerenčer začel ukvarjati že v osnovni šoli, za kar ga je navdušil prv mentor Ištvan Ivanec, sedaj predsednik Šahovskega društva Lendava. Kot pionir in mladinec je sodeloval na republiških prvenstvih in dosegel solidne rezultate tako v ekipni kot posamični konkurenci. Leta 1975 je na republiškem mladinskem prvenstvu zasedel šesto mesto, kar je bil zanj velik uspeh. Pozneje je uspešno tekmoval za elipo Lendave v drugi republiški ligi, saj so dvakrat zasedli drugo mesto, večkrat pa so bili tetji. Od leta 1980 pa se udeležuje odprtih mednarodnih turnirjev, kjer si je najprej pridobil naziv prvokategornik, kasneje pa naziv mojstrskega kandidata. Na letošnjem, že petem odprtem mednarodnem ▼ / I turnirju na Madžarskem pa je izpolnil pogoje za naziv mojstra FIDE, kar je njegov največji uspeh. Na turnirju so namreč sodelovali šahisti iz Sovjetske zveze, Češkoslovaške, Madžarske in Jugoslavije. Tudi v prihodnje se bo udeleževal mednarodnih turnirjev. Upa, da tudi uspehi ne bodo izostali. Po osvojitvi naziva mojstra FIDE je že dobil povabila na mednarodne turnirje v Romuniji, Švici, in Češkoslovaški. K doseženemu uspehu čestitamo. F. Maučec — ROKOMET-----------------—------------------ PORAZA POMURKE RAKOVEC V zaostali prvenstveni tekmi prvega kola republiške moške rokometne lige je Jadran v Sežani premagal Pomurko Bakovce z 32:25. Strelci za Bakovce: Petek 9, Lebar in Lovenjak po 4, Žalodec in Kozel po 3 ter J. Buzeti 2. V tretjem kolu tekmovanja pa je Slovenj Gradec premagal Pomurko Bakovce z 28:25. Strelci za Bakovce: Petek 11, Kozel 6, Lebar in Lovenjak po 3 ter Žalodec 2. V naslednjem kolu igra Pomurka Bakovci v Murski Soboti s Prulami. Tekma bo ob 19. uri. ZMAGAL LE KROG V tretjem kolu tekmovanja v drugi republiški moški rokometni ligi je od pomurskih ekip osvojil točki le Krog. Doma je premagal Šoštanj z 38:17. Najboljši strelci pri Krogu: Varga 8, Titan in Šernek po 5. Drava je na Ptuju premagala Radgono z 29:24, Fužinar pa je na Ravnah premagal Toko iz Črenšovec z 19:13. Najboljši strelci pri Toku: Kreslin 6, Gjerek in Kramar po 2. V četrtem kolu igra Toko z Radgono, Mladinec z Dravo in Aero s Krogom. --ODBOJKA-----------------------------— POMURJE TRETJE V Murski Soboti je bil odbojkarski turnir, ki ga je pripravil OK Agroplod Ljutomer. Sodelovalo je šest ekip, ki so se v predtekmovanju pomerile v dveh skupinah. Rezultati — skupina A — Agroplod Ljutomer : Jedinstvo (Čakovec) 2:1, Šempeter : Jedinstvo 2:0 in Agroplod : Šempeter 2:1. Skupina B — Pomurje (MS) : Stavbar MTT (ml.) Maribor 2:1, Stavbar : Granit (SB) 2:1 in Pomurje : Granit 2:1. Polfinale — Stavbar : Agroplod 2:1 in Šempeter : Pomurje 2:0. V borbi za prvo mesto je Stavbar premagal Šempeter z 2:0, za tretje mesto pa Pomurje Agroplod z 2:1. Vrstni red: L Stavbar, 2. Šempeter, 3. Pomurje, 4. Agroplod. --INDVALIDSKI ŠPORT ----------------- JUBILEJNO SREČANJE V MURSKI SOBOTI V Murski Soboti je bilo 10. jubilejno srečanje članov Društva za rekreacijo in šport invalidov Paračina in Murske Sobote. Ekipno seje srečanje končalo z 2:2. V posamezni konkurenci pa je vrstni red naslednji — streljanje z zračno puško: 1. Karel Turner, 267, 2. Franc Vajndorfer (oba MS), 263, in 3. Ivica Babič (Paračin) 203 krogi; pikado — 1. Olivera Marjanovič, 256, 2. Slobodanka Pajič (obe Paračin), 166, in 3. Valerija Šeruga (MS), 163 krogov; namizni tenis - I. Davorin Dervarič (MS), 6 točk, 2. Miroslav Milanovič (Par.), 4, in 3. Marjan Nemec (MS), 2 točki; šah — 1. Ljubo Mihajlovič, 6,2. Lazar Jovanovič (oba Paračin), 4, in 3. Franc Gomboc (MS), 2 točki. Udeležence srečanja je pozdravil predsednik skupščine občine Murska Sobota Andrej Gerenčer. Gostje iz pobratenega Paračina so položili venec pred spomenik zmage in si ogledali Moravske Toplice. | DRAGICA VINČEC | V komaj 31. letu je nepričakovano ugasnilo življenje Dragice Vin-čec iz Gornje Radgone, priznane telesnokulturne delavke. Že v osnovni šoli se je začela aktivno ukvarjati s telesno kulturo, predvsem z gimnastiko. Vključila se je tudi v radgonsko društvo Partizan, najprej kot aktivna tekmovalka, kasneje kot vodnica mlajših kategorij. Zadnja leta je pod njenim vodstvom zaživela tudi dejavnost članic. V društvu je bila cenjena kot zelo dobra organizatorka in vodnica. V Mozirju je končala tečaj za vodnice in svoje znanje uspešno prenašala na mladi rod. Zelo aktivna je bila tudi v organih ZTKO in TKS občine Gornja Radgona. Njeno vedro lice se je pojavljalo na vseh množičnih teles-nokulturnih prireditvah v radgonski občini, zlasti na vsakoletnem teku mladosi in trimskem pohodu za kostanjev piknik. Bila je tudi animator telesne kulture v delovni organizaciji Gorenje Elrad. Na delavskih športnih igrah je ženska vrsta njene delovne organizacije dosegla vidne uspehe. Se prejšnjo dohoto je sodelovala na tretjem srečanju društev Partizan iz radgonske občine pri Vidmu ob Ščavnici. vendar ji je kruta usoda preprečila vrnitev domov k svoji hčerki. S prerano smrtjo Dragice Vin-čec je radgonska telesna kultura veliko izgubila. Judo — republiška liga ZOPET POPOLN USPEH SOBOČANOV V Ljubljani je bilo drugo kolo tekmovanja v prvi republiški judo ligi. Zopet so se izkazali Sobočani, saj so dosegli dve zmagi. Premagali so Golovec z 12:2 (45:10) in Jesenice z 8:6 (40:27). Po dve zmagi za Soboto so dosegli: Fajhtinger, Kisilak Kavčič in Vrdjuka. Enkrat sta zmagala Meničanin in Krančič. Horvat pa je moral zaradi poškodbe borbo predati. V Celju pa so tekmovali judoisti Lendave in ostali praznih rok. Srečanje s Slovenj Gradcem so izgubili s 6:8 (30:35) in z Ivom Rejo 0:14 (0:70). Po eno zmago za Lendavo so dosegli: Kovač, Brezniki« Bakan. Tretje kolo bo 28. oktobra na Ptuju, ne sporedu pa bo tudi pomurski derbi med Mursko Soboto in Lendavo. T. Kos BREZNIK IN ŠTOTL PETA V Tacnu je bilo republiško prvenstvo v judu za mladince. Sodelovalo je 75 tekmovalcev, med njimi tudi judoisti iz Lendave in Murske Sobote. Najbolje med njimi sta se odrezala Breznik (Lendava) v kategoriji do 60 kg in Štotl (MS) v kategoriji do 65 kg, saj sta zasedla peti mesti. Šooš je bil v kategoriji do 71 kg sedmi. V kategoriji do 78 kg je bil Kos sedmi, Recek pa deveti. V kategoriji do 65 kg je Kulčar zasedel deseto mesto. » T. K. — Konjeništvo------------- Duvan MS in Nora G četrta na Dunaju Na Dunaju je bila mednarodna kasaška dirka, na kateri sta sodelovala tudi Duvan MS z Markom Slavičem mlajšim in Nora G, last Štefana Klemenčiča iz Murske Sobote. Oba sta zasedla četrti mesti na vajetih Marka Slaviča mlajšega. Duvan MS sije tako prislužil 4.200, Nora G pa 3.500 .avstrijskih šilingov. — Tenis------------------- ZMAGAL REGVAT Društvo pravnikov Pomurja je v Moravskih Toplicah pripravilo prvi teniški turnir pod pokroviteljstvom Moravskih toplic in Potrošnika. Sodelovalo je 10 igralcev. Zmagal je Regvat pred Horvatom in Bercetom. Turnir bo odslej tradicionalen. — Hokej na travi------ VODI ABC POMURKA V Murski Soboti je bil drugi turnir v hokeju na travi za prvenstvo Slovenije skupine A. Sodelovala so tri moštva. Rezultati — ABC Pomurka : Lipovci 2:1, Lipovci : PIC Maribor 2:0 in ABC Pomurka : PIC Maribor 5:0. ABC Pomurka 3 3 0 0 14:1 6 Lipovci 2 10 1 3:2 2 PIC Maribor 3 0 0 3 0:14 0 PRL — moški Rezultati — 3. kolo Razkrižje : Bistrica 41:32 Polet : Krog II 10:0 Videm : Bakovci II 26:31 Polet Krog II Bakovci II Razkrižje Bistrica Videm 3 2 0 1 51:35 4 3 2 0 1 79:51 4 2 2 0 0 47:41 4 3 10 2 87:94 2 2 0 1 1 55:64 1 3 0 1 2 63:97 1 PRL — ženske Rezultati — 3. kolo Radgona : Polana II 18:19 Razkrižje : Bistrica 19:34 Bakovci : Mladinec 10:19 Mladinec 3 2 0 1 55:25 4 Polana II 2 2 0 0 47:24 4 Radgona 3 2 0 1 49:36 4 Bistrica 2 1 0 1 45:40 2 Bakovci 2 0 0 2 16:47 0 Razkrižje 2 0 0 2 24:64 0 —Tekaški maraton----------- HOZJAN DVANAJSTI V Plitvicah je bil tradicionalni mednarodni tekaški maraton. Pod pokroviteljstvom Gorenja Varstroj iz Lendave sta sodelovala tudi Milan Hozjan in Ladislav Voroš. Izvrsten je bil Hozjan, saj je v teku na 21 km s časom 1:18,07 zasedel dvanajsto mesto. Enainpetdesetletni Voroš pa je bil 129. A. Z. — Šah—————————— ZMAGAL GERENČER Šahovsko društvo Lendava je pripravilo hitropotezni turnir za september. Med 14 šahisti je zmagal Gerenčer z 12,5 točke pred Gaberjem (11), Tomijem in Jožetom Gruškovnjakom (po 10), Ligetijem (9,5) in Vukom (8,5 točke). J. G. PNL Rezultati — 6. kolo Veržej : Ižakovci Dobrovnik : Renkovci Cankova : Tišina Črenšovci : Polana Lipa : Kobilje Turnišče : Bakovci Turnišče 6 4 2 0 9:1 0:2 1:3 1:2 1:0 2:3 2:0 10 Polana 6 4 1 1 16:4 9 Ižakovci 6 3 1 2 8:7 7 Bakovci 6 3 1 2 8:9 7 Črenšovci 6 3 1 2 6:9 7 Tišina 6 2 2 2 8:8 6 Kobilje 6 2 1 3 9:9 5 Veržej 6 1 3 2 8:8 5 Renkovci 6 1 3 2 8:10 5 Lipa 6 1 2 3 12:14 4 Dobrovnik 6 2 0 4 6:10 4 Cankova 6 1 1 4 9:18 3 I. MNL MS Rezultati — 6. kolo Ljutomer : Šalovci Serdica : Bratonci Rogašovci : Puconci Rakičan : Radgona Gančani : Čarda , Tromejnik : Dokležovje 4:0 1:2 6:1 1:1 3:1 2:0 Ljutomer 6 5 1 0 22:8 11 Rogašovci 6 4 2 0 22:8 10 Bratonci 6 5 0 1 18:7 10 Gančani 6 3 1 2 11:15 7 Tromejnik 6 2 2 2 20:9 6 Radgona 6 2 2 2 13:12 6 Rakičan 6 1 4 1 15:15 6 Dokležovje 6 2 2 2 13:13 6 Šalovci 6 1 1 4 8:16 3 Serdica 6 1 1 4 9:23 3 Čarda 6 1 0 5 8:15 2 Puconci 6 0 2 4 9:27 2 II. MNL MS Razultati — 6. kolo Romah : Grad 0:1 Prosenjak. : Hodoš 3:3 11 plavih : Apače 3:5 Filovci : Vrelec 3:3 Tešanovci : Križevci neod. Grad 6 5 0 1 20:5 10 Apače 6 5 0 1 18:11 10 Prosenjak. 6 3 2 1 24:10 8 11 plavih 6 3 2 1 16:14 8 Hodoš 5 3 11 20:14 7 Filovci 6 2 1'3 13:14 5 Vrelec 6 0 3 3 13:25 3 Romah 6 10 5 9:16 2 Tešanovci 5 10 4 5:23 2 Križevci 4 0 13 4:10 1 1. ONL Lendava Rezultati — 5. kolo Nafta B : Graničar Mostje : Bistrica Odranci : Petišovci Lakoš : Mladost Hotiza : Nedelica Mladost 5 3 2 0 2:0 0:4 6:0 1:1 1:2 10:5 8 Lakoš 5 3 2 0 6:3 8 Nedelica 5 3 0 2 10:9 6 Odranci 5 2 1 2 11:6 5 Nafta B 5 2 0 3 13:11 4 Bistrica 4 2 0 2 8:7 4 Graničar 5 2 0 3 7:6 4 Hotiza 5 2 0 3 6:8 4 Petišovci 4 2 0 2 6:13 4 Mostje 5 0 1 4 3:12 1 II. ONL Lendava Rezultati — 5. kolo Panonija: Kapca 1:1 Zvezda:Olimpija 4:2 Žitkovci prosti Kapca 4 3 10 17:6 7 Panonija 4 13 0 8:5 5 Zvezda 4 2 1 I 10:8 5 Olimpija 4 10 3 6:12 2 Žitkovci 4 0 1 3 9:19 1 --NAMIZNI TENIS---------------------------------- ZMAGI NA GOSTOVANJU V nadaljevanju tekmovanja v drugi zvezni ligi so Sobočani najprej v Ljubljani po ogorčenem boju premagali Ilirijo, kjer je bil najzaslužnejši za zmago odlični Unger s tremi zmagami, levji delež je prispeval tudi borbeni Benko z dvema zmagama, čeprav se mu še zelo pozna pomanjkanje treninga, tretja igralca Rihtarič in Benkovič pa sta tokrat popolnoma odpovedala, saj sta igrala medlo brez pravega žara. V drugem srečanju proti novincu v ligi, Merkurju iz Kranja, za katerega igra nekdanji igralec Sobočanov Gašič, je bilo veliko lažje, saj je spet odlično zaigral Unger, dosegel tri zmage, odločilna za dvoboj pa je bila njegova zmaga nad Gašičem. Tudi Benko je spet uspel zmagati dvakrat, tokrat pa se je v boljši luči predstavil mladi Rihtarič z dvema zmagama, medtem ko ©ri, ki je zamenjal Benka, ni imel nobenih možnosti proti najboljšemu domačinu Gašiču. Sobočani so z 8 točkami na drugem mestu in v naslednjem kolu igrajo v Mariboru derbi z vodilno Strojno. V A republiški ligi sta pomurski ekipi na gostovanju enkrat zmagali in enkrat izgubili. Sobočani so brez težav premagali Jesenice ob treh zmagah Orija, medtem ko je Kus nepričakovano enkrat izgubil, v drugem srečanju v Kočevju z Melaminom pa so tesno izgubili. Najboljši je bil Benkovič z dvema zmagama, ni pa mu uspelo premagati najboljšega domačina, Komca. Radgončani so izgubili tudi v Kočevju, saj nobenemu ni uspelo premagati Komca in Murna, na Jesenicah pa so slavili ob treh zmagah Fridriha in Žitka. Sobočani so s 6 točkami na drugem, Radgona pa z istim številom točk na tretjem mestu; v naslednjem kolu je derbi med obema ekipama. Rezultati — II. zvezna liga: ILIRIJA—SOBOTA 4:5 (Zajtl—Unger 0:2, Šarlah—Rihtarič 2:1, Boldin—Benko 0:2, Šarlah —Unger 0:2, Zajtl —Benko 2:0, Boldin—Benkovič 2:0, Šarlah—Benko 0:2, Boldin—Unger 0:2, Zajtl—Benkovič 2:0); MERKUR—SOBOTA 2:7 (Jovič—Unger 0:2, Gašič—Rihtarič 2:1, Jeraša—Benko 1:2, Gašič—Unger 0:2, Maček—Benko 0:2, Jeraša—Rihtarič 0:2, Gašič^ Ori 2:0, Jeraša—Unger 0:2, Maček—Rihtarič 0:2); A rep. liga: JE-SENICE-SOBOTA 3:6 (Ori 3:0, Kus 2:1, Sapač 1:2); MELAMIN-SOBOTA 5:4 (Benkovič 2:1, Kus 1:2, Sapač 1:2); JESENICE—RADGONA 3:6 (Fridrih 3:0, Zitek 3:0, Županek 0:3); MELAMIN —RADGONA 6:3 (Fridrih 1:2, Žitek 1:2, Županek 1:2). M. U. --NOGOMET--------------------------------------— Mura v koraku z vodilnimi V šestem kolu tekmovanja v slovenski nogometni ligi je soboška Mura gostila Elkroj iz Mozirja in zmagala z 2:0. Gola sta dosegla Ga-ševič in Črnko. Sobočani so predvsem v drugem polčasu prikazali lepo igro in navdušili maloštevilne obiskovalce. Sodil je Kolarič s Ptuja. Mura je trenutno na petem mestu z 8 točkami in le za dve zaostaja za vodilnim Teolom Slovanom. V naslednjem kolu igra Mura s Steklarjem v Rogaški Slatini. ZMAGI BELTINKE IN NAFTE V GOSTEH V petem kolu tekmovanja v drugi republiški nogometni ligi vzhod sta oba pomurska ligaša gostovala — Nafta v Središču, Bel-tinka pa na Ptuju — in dosegla lep uspeh. Beltinka je premagala Dravo z 2:1. Strelca golov sta bila Baša in Jančar. Nafta je premagala Središče s 3:2. Gole pa so dosegli: Horvat, Herceg in Rob. Nafta je z 9 točkami na vrhu, Beltinka pa s 5 v sredini lestvice. V naslednjem kolu igra Nafta doma s Šmartnim, Beltinka pa doma s Partizanom iz Slovenj Gradca. —SPIDVEJ----------------------------------------— Horvat drugi, Lazar tretji V Ljubljani je bila četrta dirka za državno prvenstvo v spidveju za posameznike. Tokrat se je izkazal Artur Horvat in zbral 14 točk, enako kot domačina Pintar in Peterca, tako da so morali za razvrstitev na prvih treh mestih voziti dodatno vožnjo. V njej je zmagal Pintar, Horvat pa je bil tretji. Čaba Lazarje zbral 10 točk. Po štirih dirkah vodi Pintar (Ljubljana) s 53 točkami pred Horvatom (Lendava), 50, in Lazarjem, 45 točk. --KOLESARSTVO-----------------------------------. Hajdinjak dvakrat med deseterico Tekmovalci Kolesarskega kluba Pomurje iz Beltinec so nastopili na državnem prvenstvu v gorski vožnji na Roglo in državnem prvenstvu na kronometer v Kozjem, ki ga je organiziral KK Merx iz Celja, in dosegli lepe uspehe. V gorski vožnji je Hajdinjak zasedel deseto’ mesto, Šooš pa je bil sedemintrideseti. Pri starejših mladincih je Gumilar zasedel osemindvajseto mesto. V vožnji na kronometer je bil Hajdinjak še boljši, saj je zasedel deveto mesto, Šooš je bil dvainštirideseti. Pri starejših mladincih je Gumilar zasedel trideseto mesto. V nedeljo se bodo tekmovalci Pomurja udeležili spominske dirke Vlada Horvatiča v Zaprešiču in tako sklenili letošnjo sezono. — Atletika--------------------------------—----- SREČANJE UČENCEV SCTPU IN ŽENAVEC (JENNERSDORF) Ob odprtju stadiona je bilo v Ženavcih (Jennersdorfu) v Avstriji atletsko tekmovanje učencev soboškega Srednješolskega centra tehni-ško-pedagoške usmeritve in Ženavec. Rezultati — moški: troboj: L mesto (Pucko, Husar, Nemeš, Gomboši); višina L Golubovič, 2. Vukan, 3. Bačvič: kopje: L Košti, 2. Džuban, 3. Gaber: štafeta (3 x 650): L mesto (Sraka, Horvat, Vukan); ženske — troboj: 2. mesto (Hegeduš, Ternar, Rožman, Mohar); višina: L Mohar; kopje: L Ternar, 2. Malačič. GRABAR DRUGI V Mežici je bil spominski tek Borisa Keršbaumerja na 10 kilometrov. Sodelovalo je nad sto tekačev iz Avstrije in Slovenije, med njimi tudi trije pomurski, ki so se lepo odrezali. V absolutni kategoriji je Geza Grabar, član AK Pomurje iz Murske Sobote, s časom 35:34,98 zasedel drugo mesto. Slavko Kumek iz Gornje Radgone je bil med veterani tretji, Roman Klančar iz Radenec pa četrti. G. G. --Srečanje društev Partizan pri Vidmu----------- Družabno srečanje s tekmovanjem Pri Vidmu ob Ščavnici je bilo preteklo soboto tretje srečanje društev Partizan radgonske občine, ki sodi v okvir akcije Razgibajmo življenje. Pred tremi leti so se namreč pri ZTKO občine Gornja Radgona pri Svetu za športno rekreacijo odločili, da je potrebno poživiti rekreacijsko dejavnost, in organizirali prvo srečanje v Radencih. Na prvem srečanju so imeli športne igre - odbojko, mali nogomet, rokomet — in tekmovanje na poligonu, kar je zahtevalo precej organizacijskega dela. Na drugem srečanju v Apačah ob 40-letnici društva so imeli prav tako športne igre. Na letošnjih tretjih igrah pa so se odločili za družabno srečanje. Tako so imeli na programu vlečenje vrvi, hoja s smučmi, met žoge na koš, kotalkanje žoge in streljanje z zračno puško. Na srečanju pri Vidmu je zmagala ekipa radgonskega Partizana pred Vidmom (obe ekipi sta zbrali po 150 točk) ter Radenci in Apačami (120 točk). Četrto srečanje bo prihodnje leto v Gornji Radgoni. . VESTNIK, 5. OKTOBRA 1989 STRAN 11 MBB»»PHMrr7>MHWWMIBrilMranwqMIWmiBinž^^^ ne zgodi se vsak dan Disneyland tudi v EVROPI V kraju Marne—La Vallee, 32 kilometrov vzhodno od Pariza, so že začeli pripravljalna dela za velikanski Eurodisneyland, ki naj bi ga odprli konec leta 1991. Francozi so projekt komaj izpulili iz rok velikima tekmecema Britaniji in Španiji, za njegovo uresničenje pa bodo namenili 14 milijard frankov. Seveda ne vsega sami, nekaj bo prispevala tudi ameriška matica, filmska hiša Walt Disney. Potem ko bi bila leta 1984 skorajda bankrotirala in so bile njene delnice vredne komaj 12 dolarjev, veljajo danes 100 dolarjev, njena glavna menedžerja pa sta najbolje plačana človeka svojega poklica v ZDA. Denar torej bo. Tako bo blizu Pariza zraslo četrto »dis-neylandsko čudo« sveta, za tistim v Kaliforniji, na Floridi in v Tokiu. Eurodisneyland bo največji in najmodernejši zabaviščni park na svetu, zatrjujejo. Na leto bo pritegnil 11 do 15 milijonov obiskovalcev in v blagajne vsako leto vrgel natančno toliko, kolikor stane vsa naložba. Sanje? Kje pa — Dis-neyworld v Tokiu je v petih letih obiskalo 60 milijonov ljudi! Eurodisneyland bo veliko mesto na skoraj dva tisoč hektarih, povezano s Parizom s posebnimi želez- nicami in z lastnim letališčem. V njem bo delalo 15 tisoč ljudi, ki bodo skrbeli, da bo disneyevska fantazija — zgodovina, znanstvena fantastika, filmi in njihovi junaki — brezhibno delovala in začarala množice, da bodo čim več porabile. Tisti, ki bodo morali upodabljati miki miško, Pluta, Minni in neštete druge junake, že obiskujejo posebne igralske šole. Začeli pa so graditi že tudi največjega od hotelov, ki bo imel pet tisoč sob. Finančniki mislijo na vse, zato tudi že vedo, koliko bo stala vstopnica v Disneyevo čudo: 300 francoskih frankov. (Kdo ve, kakšen bo leta 1991 tečaj franka v dinarjih!) Usodna privlačnost Grehi od Viseči most v Jokohami A do Ž »Ali je greh zares greh?« se sprašuje frankfurtski filozof Weiss in ugotavlja, da je že skrajni čas za »etično inventuro«. V pravkar izšlem Leksikonu grehov jih je natančno razvrstil po kategorijah. Moralna bilanca obsega 338 pogreškov, pregreh in razvad. Njegov vodič po grehih sega od alkoholizma, cinizma in praznoverja do zapeljevanja. Pri tem se zavestno opira na srednjeveški spokorniški priročnik. Posamezne prestopke nazorno opisuje, jih definira, ovrednoti in pospremi z ustreznimi citati. Raziskovalec grehov upošteva sodobne razvade, na primer »computeris«, pa tudi stare, srednjeveške pregrehe, na primer spolno občevanje s hudičem. Predvsem pa skuša filozof predstaviti zamotano pojmovanje greha: »Svet greha si moramo predstavljati kot kroglo z dvema skrajnima poloma, vmes pa je nepregledna množica dejanj, ki jih v posameznih obdobjih razglasijo za grešne.« SESALNIK ZA INSEKTE Poletni večeri na deželi imajo svoj čar, žal pa to idilo motijo številni insekti, ki jih privablja luč, pa tudi znotraj stanovanja človek ni varen pred njimi. Nadležne muhe brenčijo okoli ušes, mravlje si iščejo posladek v kuhinji, včasih tudi ose in sršeni, ko pa se v spalnici naseli nočni spokoj, priletijo komarji in terjajo svoj krvni davek. To je druga plat podeželske idile, ki gre marsikomu na živce. Rešitev ponuja ameriška firma Remington, to je sesalnik za insekte majhen in praktičen. Deluje na baterijski pogon in ga zlahka strpamo med osebno prtljago, ko se odpravljamo na deželo. V nastavku ima plastičen vložek, v katerem končajo insekti, ki jih močan curek zraka posesa. Ko je vložek poln, ga lahko zamenjamo. Američani si lahko ta novi lovski pripomoček privoščijo za 35 dolarjev, vložek pa stane nadaljnjih pet. Pravijo, da društvo za zaščito živali proti morilski napravi še ni protestiralo. Jokahama je pred kratkim dobila viseči most, ki spominja na tistega v San Frančišku, le da je malo daljši (dolg je 880 metrov, visok pa je 172 metrov) in je zato drugi na svetu. Mojstrovina sodobne japonske arhitekture, ki jo je zgradilo združenje Metropolitan, povezuje nasprotni strani Jokohamskega zaliva. V Južni Koreji imajo nekateri ameriške firme zares v želodcu. Tako sta se dva filmska režiserja spustila v boj proti distribuciji ameriških filmov v tej državi na zelo poseben način. Nekemu rejcu kač sta plačala 10 000 dolarjev, da je v eno od seulskih kinodvoran med projekcijo filma Usodna privlačnost spustil štirinajst kač. Te sicer niso bile strupene, povzročile pa so velik preplah. V ZDA so postavili še enega bolj žalostnih rekordov. Te dni bo, kot vse kaže, moral stopiti pred sodnika doslej najmlajši obtoženec v zadnjih sto letih ameriškega sodstva, in sicer bo sodišče ugotavljalo krivdo in dodelilo kazen 9-letnemu Camero-nu Kocherju, ki ga obtožnica bremeni, da je lani ubil sedemletno Jesico Anno Carr. Po zakonih zvezne države Pensilvanije, v kateri se je dogodil umor, mora vsakomur, ki je ob- POPOTNIK 2 ZAPUSTIL NOVINARJA NAŠE OSONČJE V VESOLJU Pred nedavnim je ameriška vesoljska sonda Voyager 2 (Popotnik) zapustila naše osončje. Ob domenjeni uri je namreč plovilo preletelo severni tečaj Neptuna; Tečaj je bil pokrit z oblaki metana. Neptun, osmi planet v osončju, je tačas oddaljen od Zemlje 4,42 milijarde kilometrov. Voyager se mu je približal oziroma letel okoli njega na razdalji 5000 kilometrov. Hitrost leta je bila za sedanjo človekovo tehnologijo fantastičnih 120 000 kilometrov na uro. To pomeni, da bi Voyager razdaljo med Zemljo in Luno premagal v manj kot treh urah. Tako veliko hitrost je dalo sondi, ki potuje skozi vesolje z umirjenimi 50 do 60 tisoč kilometri na uro, orjaško gravitacijsko polje Neptuna. Javnost je pričakovala, da bodo iz Pasadene takoj posredovali fotografije, ki jih je sonda posnela ob srečanju z Neptunom. Na to pa bo potreba še malo počakati, fotografije bo treba najprej elektronsko očistiti, signal, ki je vseboval podatke in slike je na zemljo potoval kar 4 ure in 6 minut. Na tej dolgi poti se je valovom, ki potujejo s svetlobno hitrostjo, marsikaj zgodilo. Znanstveniki so sporočili, da je Voyager 2 samo za 32 kilometrov zgrešil načrtovan položaj nad Neptunom. Pet ur po srečanju z osmim planetom je Voyager proučil še Triton, največjo Neptunovo luno. Po opravljeni nalogi je plovilo, ki so ga z Zemlje izstrelili pred 12 leti, zapustilo naš sončni sistem. Pričakujejo, da se bo s poti po medzvezdnem prostoru oglašalo še kakih 50 let. Dva reporterja japonske zasebne televizijske družbe TBA so ^izbrali za prva »vesoljska novinarja«. Skupaj s sovjetskimi kozmonavti bosta delala na vesoljski postaji Mir. Med sedmimi kandidati sta v vesoljskem sovjetskem središču vse preskušnje najbolje opravila. Novinar zunanjepolitičnega uredništva Tohohiro Aki-jama in njegova kolegica snemal-ka Roiko Kikuči bosta v vesolje poletela 1991. leta, na postaji pa bosta 6 dni. Od tam bosta na zemljo pošiljala redne televizijske reportaže. Družba TBS se je o tem s sovjetskimi oblastmi dogovorila februarja letos in bo s tem dogodkom proslavila štiridesetletnico ustanovitve. Upanje za kratkovidne Zdravniki na inštitutu za očesne bolezni v Moskvi zdravijo kratkovidnost tako, da v ozadje očesnega zrkla vbrizgajo sintetični polimer, tako imenovani pe-nogel. Pri kratkovidnih ljudeh se očesno zrklo sčasoma podaljša. Zdravniki to lahko preprečijo tako, da skušajo operativno ojačati zunanjo membrano zrkla, tako imenovano beločnico. Moskovski oftalmologi lahko s postopkom, ki so ga odkrili, kratkovidnim pomagajo brez operacije. Polimer, penasto tekočino, vzbri-zgajo v beločnico, kjer se strdi v nekakšno želatino. Sčasoma tu zraste novo tkivo in nadomesti želatino. Polimeru lahko dodajajo tudi snov, ki spodbuja rast novega tkiva. V petih letih je že več kot 1500 kratkovidnih dobilo injekcije polimera. Edvard Avetisov, namestnik direktorja inštituta, trdi, da se dvema tretjinama bolnikov po več kot treh letih vid ni poslabšal. Morski pes Na bregu Saone, kakšnih 40 kilometrov severno od Lyona in 400 kilometrov od morja, so pred kratkim našli ostanke dva metra dolgega in več kot 50 kilogramov težkega morskega psa. Strokovnjakom se zdi skoraj nemogoče, da bi ta morska žival lahko preplavala 400 kilometrov dolgo pot po Roni in Saoni. Bolj verjetno so tam žival pustili poklicni ribiči — za šalo. Morski psi v Saoni res da ne živijo, živijo pa mesojedi somi, ki dosegajo enake mere in celo več. Vendar imata živali čisto različno zobovje, tako da ju ni mogoče zamenjati. Osebni stražar Alarmnih naprav, ki naj bi zaščitile avtomobile pred vlomilci, je mogoče dobiti na trgu (zahodnem) že celo vrsto, vendar bi tako praktično, kot jo je izdelala neka firma iz Denverja v ZDA, težko našli. To je namreč prenosna alarmna naprava, prikladna, da ob nevarnosti zavaruje tako človeka kot avtomobil ali bolje preplaši vsiljivce, saj takrat, ko je sprožena, zažene tak hrup, da zbudi pozornost daleč naokoli. Naprava je velika približno kot električni brivnik. Lastnik jo v avtomobilu priključi v cigaretni prižigalnik in položi na vidno mesto na prednji polici. Vanjo v posebno tipkovnico natipka svoje šifre in jo tako aktivira. Aktivirana naprava oddaja rahlo mežikajočo svetlobo, kar opozarja tatove, da je avtomobil zavarovan in da je bolje, da se ga izogibajo. Če se vrgta avtomobila nasilno odpro ali tat razbije šipo, se prižge slepeča luč in sirena začne glasno zavijati, kar vsiljivca zagotovo prežene. Alarmno napravo lahko izključi samo tisti, ki pozna šifro. Zanimivo pri vsem tem je, da je napravica lahko tudi neke vrste osebni stražar, saj jo zlahka skrijete v večji žep plašča, v torbico ali aktovko. Za osebno rabo ima naprava posebne baterije, in če se lastnik znajde v težavah, mu je treba samo pritisniti na gumb in že se sproži alarm. Nadležna priseljenka Na otoku Guam se je začelo dogajati nekaj skrivnostnega. Biologi, ki jih ta odmaknjeni košček sveta zanima zaradi posebnosti, so se vznemirili. Podatki so namreč kazali, da ptice na otoku hitro propadajo. Še pred nekaj desetletji je na njem živelo 30 ptičjih vrst, med njimi kar 22 avtohtonih. Po letu 1970 pa se je število ptic začelo zmanjševati. Zadnja opazovanja so pokazala, da so se številne vrste znašle pred izumrtjem, dvoje vrst, ki so živele samo na Guamu, pa je že izumrlo. Nalogo razkriti, kaj se dogaja s pticami na tem otoku, je dobila biologinja Julie Savidge. Ko je prvič obiskala otok, je preverjala zdravje ptic; iskala je parazite, bakterije ali druge vzroke možnih bolezni, ki naj bi redčile ptičje jate. Vendar odgovora ni našla. Pač pa so jo domačini opozorili, da so za izumiranje ptic najbrž krive kače. In res. Nadaljnje raziskave so pokazale, da se je po drugi svetovni vojni na otok Guam priselila drevesna kača Boiga irregularis, sicer doma na Novi Gvineji, v severni Avstraliji na Salomonovih otokih. Na otok je drevesna kača prišla s katerim od številnih vojaških tovorov, namenjenih za ameriško vojaško bazo. V nekaj desetletjih se ja kača udomačila in se začela gostiti s priljubljenimi stvarmi, kot so ptičja jajca, ptičji mladiči in tudi manjše odrasle ptice. Se več: biologinja je ugotovila, da je kača kriva tudi za izumiranje dveh vrst netopirjev na Guamu. Zdaj biologi iščejo naravnega sovražnika kače, ki bi na otoku ponovno vzpostavil ravnovesje. 9-letni morilec tožen umora, soditi redno sodišče, sodišče za mladoletne prestopnike tako ne pride v poštev. Do umora je prišlo lani marca pred hišo Richarda Rattija v Kunkletownu. Malo pred tragičnim dogodkom je lastnik hiše pograjal otroke zaradi hrupa, kar je razjezhiio mladega Camerona. Besen je odvihral domov, kmalu nato pa je prižvižgala krogla in ubila sedemletno Jessico, ki seje igrala z drugimi otroki pred Rat-tijevo hišo. Nekaj trenutkov za- tem je na kraj zločina prišel tudi Cameron, nad obrvjo pa je imel nalepljen obliž. In prav ta je raziskovalce pripeljal do storilca. Medicinski strokovnjak je namreč ugotovil, da polkrožna poškodba nad očesom ni nastala zaradi ureza z nožem, kot je trdil fantič, marveč jo je povzročil daljnogled na lovski puški. Fantič je streljal z očetovo lovsko puško, katere vzvratni sunek ga je pri strelu poškodoval. Cameronu grozi po veljavnih zakonih dosmrtna ječa. NAJVEČJE LETALO Antonov 225 mriya je največje letalo na svetu. Ko so ga predstavili na minulem letalskem sejmu v Abbotsfordu v Kanadi, je tristo tisoč strokovnjakov dobesedno obstalo z odprtimi usti. To je as v rokavu! Ima 6 motorjev in 32 koles in je mimogrede odvzel primat boe-ingu 747—400, ki je pri vzletu lahko tehtal 408 ton. Antonov 225 mriya jih tehta še dvesto več. Pilotska kabina je kot večnadstropna palača, pravijo tisti, ki so smeli stopiti vanjo. Moskva upa, da bodo takšna letala za 20.000 dolarjev na uro najemale družbe, ki morajo prevažati težke tovore. Podjetje Aviaexport iz Moskve napoveduje, da bodo leta 1995 prodali za dve in pol milijarde rubljev sovjetskih letal, najsi bodo to an 225, mig 29 ali helikopterji ka 32, ki lahko dvignejo še enkrat tolikšno težo kot ameriški. Gulfstream Aircraft, ameriško podjetje, ki izdeluje zasebna letala, pa že premišljuje o sodelovanju s sovjetsko družbo Sukoj, s katero bi se lotili majhnih nadzvočnih letal z desetimi sedeži. Lahko bi preletela osem tisoč kilometrov, ne da bi se morala vmes ustaviti zaradi goriva, dosegla pa naj bi hitrost 3200 km/h, kar je za osemsto več kot znamenito letalo Concorde. Generalni direktor Gulfstrea Allen Paulson zagotavlja, da imajo pri nadzvočnih potniških letalih Sovjeti vsaj dve leti prednosti pred Američani. -SPOMINKI---------- SLAVNA ŽICA Kot poročajo z Dunaja, bodo trgovci vnovčili bodečo žico, ki je še do nedavnega ločevala Avstrijo in Madžarsko. Iz nje bodo oblikovali trnove vence s premerom kakih 20 centimetrov in jih kot spominke prodajali turistom. Napovedujejo, da bo tak spominski venec stal okoli 500 šilingov. Za tiste (vzhodne Nemce), ki so med simboličnim odstranje- vanjem žice na madžarskoavstrij-ski meji brez pretiranih težav pobegnili na »obljubljeni« Zahod, pa bi bil tak simbol verjetno vreden še veliko več. Komur se ljubi, naj izračuna, koliko takih vencev bi lahko -kupil šrečni vzhodni Nemec, ki je po nekaj tednih v Zahodnem Berlinu zadel na športni napovedi skoraj 2 milijona mark. Nekaterim se sreča nasmehne dvakrat. Nepismenih je čedalje več Na mednarodni konferenci o nepismenosti v Rimu so strokovnjaki Združenih narodov opozorili, da bo v prihodnjem desetletju nepismenost zelo narasla. Predvidevajo, da se bo do leta 2000 število nepismenih povečalo z zdajšnjih 890 na 912 milijonov. Največ nepismenih je v državah v razvoju, zlasti v Afriki, kjer jih je kar 54 odstotkov. Brazilski inštitut za geografijo in statistiko je sporočil, da ne zna pisati in brati kar 32,4 odstotka Brazilcev, kar je 25,7 odstotka prebivalcev, starejših od 5 let. Že dve desetletji se brazilske oblasti trudijo, da bi se nepismeni odrasli naučili brati in pisati. Vsi programi, ki jih je država izdatno podprla z denarjem, so propadli. STRAN 12 VESTNIK, 5. OKTOBRA 1889 za vsakogar nekaj STORI NEKAJ ZA SVOJE ZDRAVJE Velikost sedežnega pohištva VLAGANJE Za izpadanje las je več vzrokov. Lasje, na primer, močno izpadajo tudi zaradi hormonskih motenj. Če na primer žleza ščitnica ne deluje pravilno. Lasje pa lahko začnejo izpadati tudi zaradi hudih duševnih pretresov ali zaradi bolezni, pri katerih je značilna visoka temperatura. Tudi nosečnost lahko vpliva na izpadanje las ali pa nekatere zastrupitve, preveč vitamina A itd. Kaj če bi za zdaj poskusili z masažo lasišča? Če imate mastne lase, si umijte glavo vsak drugi ali POHIŠTVO Kadar se mize in stoli majejo, se vrata omar povešajo, ima oprema praske, si z nekoliko prizadevnosti lahko pomagamo. Ce se mize in stoli začnejo majati, je vsako polovičarsko delo odveč. Popravilo mora biti opravljeno temeljito, to pomeni da moramo stari klej odstraniti, da lahko nanesemo novo lepilo. Prek starega se novo lepilo ne vpije v les in torej ne prime, ne zlepi. Treba je torej majavi kos pohištva razkopati, kar pa zahteva precej poguma in odločnosti. Ko smo staro lepilo odstranili in površine zgladili, nanesemo novo lepilo in predmet sestavimo. Po možnosti nanesemo lepilo v zatične luknje s pršilcem. Ko dele sestavljamo, moramo odvečno lepilo sproti obrisati z mokro krpo. Da lepilo dobro drži, mora prodreti v les. Torej je potreben pritisk. Lahko si pomagamo z elastičnimi trakovi. Za ugotovitev pravega kota pa nam služi diagonala. Obe diagonali se morata križati natanko na njuni sredini, okvire vežejo zatiči. Ce so se zatiči sčasoma zožili, jih okrepimo ob straneh s tankim furnirjem ali pa jim v sredino zabijemo droben klin. Da mize in stole utrdimo, nam služijo tudi kladilca. Prilepimo jih na spodnji strani med sedežno ploskev in mizno ploščo in stranice oziroma obod. tretji dan, ce pa imate suhe lase, je dovolj vsakih deset dni. Najbolje bo, da za umivanje glave vzamete dober naraven zeliščni šampon. Potem pa si naredite za dobre pol ure še oblogo: olivno olje, v katero kanete malce ruma, si dobro vtrite v lasišče, da bo prekrvavitev boljša. Potem si seveda lase ponovno umijte. Tu in tam si jih lahko umijete tudi z zvarkom iz pekočih kopriv: pol pesti drobno zrezanih kopriv kuhajte nekaj minut. Zadnji vodi za izpiranje las dodajte vsekakor tudi malo kisa ali limoninega soka. Če imate suhe lase, pa si lasišče po umivanju natrite še z ricinovim oljem. Nasveti za vsakdanjo rabo Saje zlahka odstranimo, če po madežu drgnemo s koščkom svežega kruha, nato pa oblačilo izperemo v topli vodi. x Čle se zlomi svinčnik za senčenje oči in ga ne moremo ošiliti, ga damo za nekaj ur v zamrzovalnik. Z lahkoto ga nato ošilimo. x Če se je lak za nohte zasušil, postavimo stekleničko v posodico z vrelo vodo in: pustimo vreti dve do tri minute. Potem še mlačnega nanesemo na nohte. Če nimamo acetona za odstranjevanje laka za nohte, si pomga-mo tako, da nohte premažemo z lakom in ga po treh sekundah zdrgnemo z vato. x Pilico za nohte hitro očistimo, če jo prelepimo s samolepilnim trakom, ki ga nato odstranimo. Umazanija se bo prilepila nanj. x Če si sami barvamo lase, nas prav gotovo motijo madeži, ki pri tem ostanejo na koži. Odstranimo jih tako, da jih zdrgnemo s cigaretnim pepelom. Zatem si kožo natremo s hranilno kremo. RADIO MURSKA SOBOTA 5 NAJ Višine miznih ploskev so odvisne od njihove uporabe Te velikosti so v neposrednem sorazmerju z merami človeškega telesa. Za stol ob delovni in jedilni mizi je po izsledkih naših strokovnjakov razmerje med višino človeka ter višino sedežne ploskve stola in višino delovne oziroma jedilne mize takole: — za sedežno ploskev — višina od tal — 26 odstotkov človekove višine, ~ višina od tal ~ 42 odstotkov človekove višine, po navedenih odstotkih lahko določimo idealno višino mize m stola za poljubno višino odraslega ali otroka. PROTI KAJENJU Mrzle prhe, vroče kopeli Kdor se hoče odvaditi kajenja, ga v prvih tednih pogosto dajejo depresije in motnje v krvnem obtoku. Te značilne neprijetne pojave pa je mogoče zelo učinkovito premagati z mrzlim polivanjem obraza večkrat na dan in s kratkimi, vročimi kopelmi v kadi. To svetuje znani vzhodnonemški balneolog dr. Krauss v brošuri o naravnih zdravilnih postopkih. Kopeli v kači naj bodo vroče od 38 do 40 stopinj, a največ do 43 stopinj. V vodi je treba biti samo minuto do štiri minute in stopiti iz kadi, še preden pride do znojenja. Kopel je priporočljiva uro do dve pred obedom. Zjutraj je za dober start priporočljivo mrzlo prhanje ali izmenično prhanje z mrzlo in vročo vodo. Mrzlo obliva-nje obraza je sploh preprosto: sklonimo se nad umivalnik, spustimo mrzlo vodo v dlani in si z njo trikrat do štirikrat oblijemo obraz. In to večkrat čez dan. Kuhajte z nami Glasbena lestvica Radia Murska Sobota. Slišite jo lahko ob petkih v oddaji 21 232. L My brave face — Paul McCartney 2. Batdance — Prince 3. Nikši si nej — Magnet 4. One — Bee Gees 5. Mirno morje Miki Maus — Lačni Franc Glasbena lestvica nastaja s sodelovanjem s hi-fi videostudiem na Kidričevi 21, 69000 Murska Sobota. Glasovnice - dopisnice - pošljite na naslov: Radio Murska Sobota, Titova 29/1, 69000 Murska Sobota, s pripisom, za 5 naj. Oddaja 21 232 je na sporedu Radia ^“tska Sobota, L MHz ali SV 648 kHz, ob petkih od 18.00 do 19.00. __________. V Budimpešti se je šest vlomilcev zaman trudilo, da bi odprli blagajno neke restavracije. Preden so odšli, so izrazili svoje negodovanje nad ponesrečenim obiskom v restavraciji v pritožni knjigi. Toliko besni pa le niso bili, da bi se podpisali s polnimi imeni in naslovi. Zelenjava, ki jo vlagamo v kis ali ji kis le dodajamo, mora biti užitno zrela, popolnoma zdrava in cela ter kar se da sveže nabrana, če hočemo imeti okusne shranke, prehransko čim manj osiromašene in trpežne. Poleg tega morajo biti vse posode čiste. Kis naj bo zanesljivo dober in okusen ter dovolj močan. Največkrat ga pred uporabo prevremo in nato ohladimo. S tem ga razkužimo. Če se zgodi, da postane shranek moten, je znak, da se je začela zelenjava kvariti. Če je ta napaka zelo razvita, zelenjava ni užitna, prav tako ne, če se pojavi plesnivost. Ker pa je kis močno konservacijsko sredstvo, se shranki z njim kar dovolj dobro drže, posebno ker kis podpirajo še dodana sol in začimbe. Letos bo korenje dobro obrodilo. Korenje je izredno koristno v prehrani človeka, saj vsebuje veliko vitaminov in mineralnih snovi. V svežem korenju je veliko vitaminov, najpomembnejši je karotin (provitamin A), ki ga domači zdravilci priporočajo za boljši vid. V korenju je tudi zelo veliko vitaminov^ 1 in B 2, kalcija, kalija, magnezija, fosforja, natrija, sladkorja in pektina. Sveže korenje domači zdravilci priporočajo ljudem, ki imajo težave z žolčnimi kamni, pospešuje tudi delovanje ledvic in mehurja ter pomaga pri obolenju vranice. Priporočljivo je tudi če se prehladite ali če vas pogosto muči zgaga. Z nastrganim korenjem, lahko preganjate gliste. Če pa hujšate in vas začne mučiti lakota, jejte sveže korenje. To daje občutek sitosti, nima pa veliko kalorij. Nastrgano sveže korenje lahko dajemo tudi dojenčkom in majhnim otrokom. Lahko ga pomešate z nastrganim jabolkom, osladite z malo sladkorja in pokapljate z limoninim sokom. Domači za jec v smetanovi omaki Kunčje meso vsebuje 23 odstotkov beljakovin in le 3,6 odstotka maščob. Je lahko prebavljivo, meso mladih živali pa prištevamo med dietno. Prav okusno je, če ga znamo dobro pripraviti. Lahko ga pečemo, nadevamo z različnimi nadevi, dobra je obara, rižota ali džuveč. Mladi zajci so izvrstni, če jih ocvremo ali pečemo na žaru. Za 6 oseb potrebujemo: 120 dag kunca, 9 dag maščobe, žličko gorčice, manjšo korenino peteršilja in korenčka, 6 dag čebule, 7 poprovih in prav toliko brinovih zrn, ščep majarona, vejico svežega ali suhega šatra-ja (ali rožmarina), strok česna, manjšo žlico gladke moke, 1/2 del črnega vina, I del kisle smetane in približno 7 del vode za zalivanje. Priprava: Zajčji hrbet in stegna narežemo na lepe kose. Namažemo jih z gorčico in opečemo na vroči maščobi, da svetlo porjavijo. Meso preložimo, pokrijemo in postavimo na toplo. Na preostali masti prepražimo na listke narezano čebulo in preostalo zelenjavo. Dodamo poper, brinove jagode, majaron in šatraj ter strt česen. Priložimo opečeno meso, prilijemo malo vode, solimo in dušimo do mehkega. Vmes večkrat premešamo in po potrebi dolivamo vode. Mehko meso poberemo iz zelenjave in damo na toplo. Zelenjavo pomokamo, popražimo, malo zalijemo in pokuhamo. Dodamo vino in vse skupaj dobro prevremo. Omako pretlačimo in ji dodamo kislo smetano. Meso damo v omako in zraven serviramo kruhove cmoke ali široke rezance. VAS PRIPIS NASA RISBA Pripise k novi risbi pošljite najkasneje do četrtka 12. oktobra na naslov: VESTNIK, filma 29/1. 69000 MURSKA SOBOI A. Objavljene pripise honoriramo. — Padec inflacije je pri nas ze dolga tema s področja nadnaravnih pojavov, (tian) — Kdor marke kupuje z dinarji ne varčuje, (hec) — Kjer se dogovarjata dva, še tretji izgubo ima. (Matej) — Joj tale bankovec je vreden tri moje pokojnine! Ne skrbi, dam ti ga na tri obroke. (Duh) — Inflacija pozitivno vpliva na tehnični razvoj. Po malem bo moral vsak nositi kalkulator, (tian) SESTAVIL MARKO NAPAST AMBASADOR > VRHNJA PLAST KOŽE ALI SLUZNICE DELAVEC V KAMNOLOMU VELIKA STANOVANJSKA ZGRADBA KRAJ V SLOVENSKIH GORICAH REKA V GANI, PRITOK VOLTE DEL TEDNA ENOGRBA KAMELA 0RCIRSW ZNAK NA UMI GRENKA SNOW LIMONINI LUPINI NRAVO-SLOVJE MESTO V SRBIJI OB REKI IBAR mržnja, SOVRAŠTVO GRELNA NAPRAVA AM. FILM. DRUŽBA ŽENSKO IME PIJAČA ŠTABIH SLOVANOV PROIZVOD ČEBEL PETER USTINOV MORSKA ŽIVAL Z LOVKAMI ANTON INGOLIČ ARHITEKT SAARINEN PREVAL ; V KARAVANKAH AVTOMOBILSKA OZNAKA AVSTRIJE AMERIŠKA FILMSKA IGRALKA GARDNER KOROŠKI PLES RUMENOKLJUNA PTICA PEVKA ZABAVA S PLESOM KAR JE NABRANO MESTO SEVERO VZHODNO OD MOSKVE SLOVENSKI IGRANI FILM (IME PSA) SREDIŠČE VRTENJA VESTNIK, 5. OKTOBRA 1989 STRAN 13 križemkražem po naših šolah Iz Maribora se je vrača! stric Kalist peš domov v Osek. Spotoma se je ustavi! pri mlinu in bratu Tirzeku zaupa! svojo bolečino. Vsi pri hiši smo ga nato obstopili in imeli solzne oči takrat in še dolgo za tem, ko je stric povedal počasi in obupano: “Mojega ... Našega Kalisteka, verjetno ni več med živimi... Bog, usmili se njegove duše... Rad sem ga imel... Vsi smo ga imeli radi... Pridno je študiral, igral, delal na sodišču... O, Bog, usmili se njegove duše ... Niti za njegov grob ne vem... V Gradcu mi je nekdo povedal, da so Nemci ubili veliko Slovencev in jih pokopavajo v skupne grobove... Kdaj se bo ta morija končala?... Kalistek. . . Moj Kalistek...!« “Dragi brat! Najprej te lepo pozdravljam. Pri nas je vse po starem. Tirzek se ti lepo zahvaljuje za vse, kar si nam poslal. Električna luč nam že sveti. Res si bi! dober, ker si nam pomagal. Nikoli ti tega ne bom pozabila. Vojne pri nas ni dosti čutiti, Bog nas obvaruj hujšega. Dragi brat! Poleti se najlažje pripelje do našega mlina, ker takrat na cesti ni blata. Pridi nas obiskat in s seboj pripelji še sestri in brata...« je pi-sla teta Katika bratu Francu Tonitzu na Dunaj in potem nestrpno čakala na odgovor. Brat ji je kmalu odpisal, da se bodo skoraj pripeljali na obisk. Nadvse da si želi srečanja pri Sveti Trojici, saj čas hitro teče in kdo ve, kako dolgo bo trajala vojna in kako bo z zdravjem, je pisal. Eleganten čm mercedes je zapeljal po troji-škem trgu. Ljudje so se radovedno ozirali za njim In že smo vsi stali pred hižo. v pričakovanju, da se bo ustavi! v naselju in si bodo lahko to lepo vozilo pobtiže ogledali. A mercedes, v katerem sta bili ženski in moška, je zapeljal mimo doma kulture in nato počasi zavil levo proti pokopališču in se ustavil. Potniki so odnesli na grob Jožefa Tonitza šopek rož in prižgali so sveče. Postali so ob grobu in po tiho zmolili očenaš. Sončno sobotno dopoldne je bilo. Moška sta delala v mlinu, ženski in jaz pa na njivi. Ko je Lizika zaslišala ropot avtomobila in ga kmalu zatem tudi zagledala, kako počasi pelje iz trga, je začela vpiti: »Mati, mati, Franček, obisk dobimo...« In potem smo vsi leteli proti hiši, si medtem popravljali oblačila, čistili nesnago z njih, kolikor se je pač dalo, saj smo bili po domače oblečeni, ker obiska nismo pričakovali v dopoldanskem času. In Lizika je hitro letela v hišo, da bi pospravila, kar se je na hitro pospraviti dalo, tudi očetu in bratu je povedala novico in potem so vsi tekali naokoli. Moška sta si otresla moko z oblek in že smo vsi stali pred hišo in zijali v lepi mercedes, ki se je počasi bližal. Vozi! je lastnik avtomobila Franc Tonitz, kavar-nar z Dunaja, Katikin najstarejši brat. Na obisk je pripeljal še brata Johana, duhovnika, in sestri Marijo in Jozefino. Lizika je najprej planila k srednji, saj ni mogla pozabiti, kako ji je bilo lepo v Wein-dorfu. Teta Katika je pozdravila sestri in brata umirjeno, sijočega obraza in solznih oči. Govorili so po nemško, ker gostje slovensko niso vedeli in tudi Lizika se je trudila, da bi čimveč razumela in govorila in s tem pokazala, kaj se je naučita med obiskom pri teti. Tunček in jaz pa sva napeto poslušala in nisva vedela, o čem se pogovarjajo, le domnevala sva. Franc je povedal sestri, da jo brat Wilhelm lepo pozdravlja in da mu policijska služba ne dovoli, da bi prišel na obisk. Zamolčal pa je bratove besede: »Četudi bi imel čas, tja ne bi hodil... Tam nimam kaj iskati...« Vsak pri hiši je dobi! darilo. Teta Katika me je učila, kako se moram zahvaliti po nemško; vsi so se smejali, ko so me poslušali. Na srečo je nekdo od gostov obrni! pozornost na novo hišo in mlin in potem so pričeli z ogledom. Moška sta razkazovala, Lizika in teta pa sta hiteli v kuhinjo pripravljat prigrizek. Pozno v noč smo sedeli za mizo v prednji hiši. Pogovor je teke! o grozotah vojne in opaziti je bilo, da vedo gostje o vojni več, kot stric Tirzek in teta Katika. Franc je vedel povedati, da je bral v dunajskih časopisih, da delajo Nemcem preglavice na Kranjskem in predvsem dol po Balkanu domači uporniki, borci za osvoboditev, ki se imenujejo partizani. In nazadnje so si rekli, da je bolje pustiti politiko ob strani. Zaskrbljeni so postali, ko je stric povedal, da se boji, da bodo Tunčeka poklicali v nemško vojsko. Pripovedoval je tudi o Ka-listeku in slovenskih duhovnikih in učiteljih ter nekaterih družinah, ki so jih Nemci izgnali v Srbijo. “Zaupajmo v božjo milost. Daj Bog, da bi se vojna čimprej končala!« je dejal duhovnik in se zazrl v križanega v hišnem kotu. “Le zakaj so vojne na svetu? Zakaj se ljudje med seboj sovražimo in hočemo gospodovati drug nad drugim?« se je vprašala Marija. »Kako se časi menjajo ... Ni še dolgo, ko smo objokovali padle v prvi vojni in govorili, da ne sme biti nikoli več vojne, a že je tukaj druga svetovna morija ...« je razmišljal Franc. »O, Bog, usmili se nas! Pravijo, da bo ta vojna strašna... Tisti Nostradamus, ati kako se mu že reče, je prerokoval, da bo v tej vojni vse uničeno ... Malo bo ostalo živih in tisti se bodo našli med seboj tako, da bodo kurili ognje po gričih ...« je dodala teta Katika. »Velike načrte sem imel in pravzaprav jih še imam . .. Rad bi, da bi mlin poganjala turbina ... A za koga naj se mučim, če nam bo vojna vse vzela... Ne vemo ne za uro ne za dan, ko nas bo doletelo gorje ... je tarnal stric Tirzek, Franc To-nitz pa ga je potolažil: »Dobro si začel Tirzek. ., Vse si dal skrbno obnoviti in s tem le nadaljuj... Živeti in delati moramo, kot da bomo večno živeli. . . Zaupati pa moramo v Boga in se pripravljati za konec potovanja po tem svetu, kot da nas bo jutri poklical Bog k sebi... Vidva s Katiko imata otroke in vesta, za koga delata . .. Jaz sem brez njih in vseeno z ženo delava v najini kavarnici, kot da ni vojne in kot da bova živela do neskončnosti...« »Bog ve, če se bomo še kdaj videli?...« je rekla ob slovesu teta Katika in s težavo je zadrževala solze. Gledali smo za črnim luksuznim avtomobilom, ki se je izgubi! v cestnem prahu. POLETNI DAN Bil je večer. Jasno se je slišal odmev valov, ki so zadoneli ob vsakem udarcu ob skalo, ki se je dvigovala ob pomolu ter se razgledovala po čudoviti gladini vode, po gladini Blatnega jezera. Čutil sem, da jutri ne bo lep dan. Strah pred nočjo mi je preprečeval, da bi zaspal. Noč je bila dolga in razburljiva. Zbudil nas je glas radia — nekatere iz lepega sanjarjenja, druge iz grozne nočne more. Spomnil sem se sinočnjega sumničenja o dobrem dnevu, v trenutku zdrvel proti oknu in se naslonil na okensko polico. In glej! Od začudenja so se mi stresle noge, kajti moje oči so se zazrle v prelepo jutranje sonce, ki se je ogledovalo v Balatonu. V meni se je rodilo veselje, kajti sedaj sem bil prepričan, da me čaka lep dan, poln novih doživetij in novih izkušenj. Napočil je čas kopanja. V trenutku sem bil pripravljen in sem zdrvel proti plaži, na kateri je pihljal lahen vetrič in nas varoval pred žgočim poletnim soncem, ki je imelo v tem času dneva že kar veliko moč. Čez čas sem se naveličal posedanja na kamniti obali in pod žgočim soncem, kajti postajalo mi je vedno bolj vroče. Zdrvel sem po kamenju proti vodi in se brez premisleka vrgel vanjo. Voda je bila ledeno mrzla. Spoznal sem, da ta dan vseeno ni tako lep, kot se mi je zdel na prvi pogled, zato sem pobral svoje stvari, ki so bile razmetane po moji brisači, ter se brez premisleka odpravil proti domu. Tudi drugi so spoznali, da je premrzlo, da bi lahko uživali ob kopanju. Tako je plaža čez nekaj časa postalp prazna. Ta dan je mineval zelo počasi, ker smo bili brez dela. Nekateri so poležavali po posteljah, drugi so se spet šli najrazličnejše igrice, jaz pa sem si vzel v roke knjigo ter začel brati. Na ta način mi je dan vsaj malo hitreje minil, kot če bi sedel brez dela s pogledom v prostrano nebo. Bila je navada, da smo ob dvaindvajsetih morali v sobe, vendar je bil danes izjemen dan. Ob dvaindvajsetih so se začele igre, lahko bi tudi rekli Igre brez meja. Tekmovali smo Jugoslovani proti Madžarom. Tekmovali smo v brcanju žoge na gol s sredine igrišča, nošenju vode iz jezera, vrtenju obroča, preskakovanju kolebnice in v drugih igricah, ki so zahtevale kar precej spretnosti in vztrajnosti. Po tekmovanju smo odšli v sobe. Utrujeni smo se sprehajali sem ter tja, ne vedoč, kaj želimo. Noge so nam pešale in si želele počitka. Vendar smo bili vztrajni. Nismo se hoteli predati utrujenosti, čeprav smo že vsi dobro čutili utrujenost, ki si je osvajala nova ozemlja v naših telesih. Čez čas pa smo se vseeno odločili, da bo boljše, če zaspimo, kajti le na tak način se bo mogoče zjutraj zbuditi spočiti in brez sledu prejšnjega dneva. Ta noč je bila povsem drugačna kot prejšnja. Utrujenost nam je preprečila, da bi mislili na kaj drugega, kar bi nam lahko samo oteževalo noč, ki smo si jo s trudom priborili. Branko Nemeš, OŠ Rogašovci »Sliši se, da nam bodo Nemci še koline prepovedali ... V škripcih so in pripravljajo prisilno oddajo ... Toliko svinj že dolgo nisem zaklal, kot to zimo ...« je pripovedoval mesar, medtem ko je na hitro snemal kožo z debele svinje v stričevi prednji hiši. Začelo se je leto 1943. Stric in bratranec Tonček sta pomagala mesarju, jaz sem sveti! s petrolejko, da bi se bolje videlo, ker je domača elektrika preslabo svetila in se je stric bal, da bo imela koža preveč lukenj in bo za njo premalo iztržil. Moški so med delom govorili o vojni. O tem, da Nemcem ne gre vse tako, kot so si želeli, da se jim postavlja po robu vedno več upornikov in je na bojiščih vedno več mrtvih. Zgodnje jutro je bilo, ko smo začeli klati; ko je bila koža sneta, je bi! zunaj že dan in teta je prinesla na mizo pekač z dišečo, lepo zapečeno svinjsko krvjo. Posedli smo za mizo. Odrasli so vzeli v roke hleb črnega kruha, si odrezali velike kose inf pričeli jesti kri iz skupnega pekača in kruh. Meni ga je odrezala teta. Navada je bila, da si otroci niso smeli rezati kruha sami, četudi ga je bilo pri hiši na pretek. In ko mi je bi! kos kruha dodeljen, sem se zahvalil: , »Bog lonaj!« Če bi na zahvalo pozabil, bi zaslišal strica: »No, kako smo te učili... Kako se reče?...« Kadar sem si v tistih časih zaželel kruha, ker sem bi! pač lačen, sem moral vedno prositi: »Lepo prosim, če bi mi odrezali malo kruha.« Po jedi so moški sneli svinji Špeh, ji odprli trebuh in iz njega začeli vleči čreva, potem pa je dejal mesar: »Hitro nam gre delo od rok, prehitro... Premalo bom zaslužil, če bomo tako delali naprej... Lizika, prinesi nam malo pijače . ..« In potem je zvrnil kozarec vina, vzel nož in ga nabrusi! z dolgim ovalnim mesarskim brusom ter se med tem vprašujoče ozri po meni, usta pa so se mu raztegnila v porogljivo začudenje: »Ja, ti, mali, si še vedno tukaj?... Kaj pa mera? ... No, kaj me gledaš tako noro?... Mero za klobase bomo skoraj potrebovali... Mero prinesi od sosedovih!« Potem je mesar pomežiknil Tunčeku, jaz sem to opazil in vedel, da ima nekaj za bregom. »Ja, ja, Franček, po mero moraš iti, skoraj bi pozabil... Kar h Krajnčevim pojdi... No, idi že, kaj me gledaš tako začudeno?...« je pomagal mesarju stric. Odšel sem v kuhinjo, ker sem pač nekam mera! iti, in teti sem povedal naročilo. »Nič hudega ne bo Franček. H Krajnčevim pojdi in ko prideš tja, lepo pozdravi in povej, da so te stric poslali po mero za koline...« mi je odgovorila teta. Obotavljaje sem se izmikal: »Lizika naj gre .. . Ona je večja... Pri Krajnčevih še nikoli nisem bil... Sram me je...« Jokati sem začel in iz cmeravosti me je spravila Lizika: »Bojazljivec bojazljivi... Jeseni boš šel že ve šolo, zdaj pa še k sosedovim ne upaš... Takoj* pojdi... Po mero za klobase hodijo otroci...« Teta me je ljubeče stisnila k sebi in mi zašepetala: »Le pojdi Franček. Nič hudega ti ne bodo storili pri sosedovih, takšna je pač navada ...« Neznansko dolgo sem hodil proti sosedovi hiši. Šel sem par korakov, obstal, se obrni! zdaj proti mlinu, zdaj proti sosedovim; sram me je bilo prosit za mero drugam in razmišljal sem, kakšen neki je to mesar, ki ne ve, kako velike morajo biti klobase. (Nadaljevanje prihodnjič) 8. ase predstavi Je res to že 8. a razred? Je res že minilo toliko časa, odkar smo kot prvošolčki prestopili prag šolskih vrat? Postali smo starejši za osem let in iz prestrašenih in radovednih cicibanov so zrasli razposajeni mladinci. V osmem a nas je 21 učencev, večina je dečkov, deklic pa imamo le nekaj in le-te so nam v nadlogo, saj ne delajo nič drugega, kot da nas zatožijo tovarišu razredniku. Tudi za razrednika imamo tovariša, tako da smo res moški razred. To se pozna tudi pri obnašanju, saj smo vedno za vse krivi dečki iz 8. a. Imamo pač nekaj pomembnih asov, ki izstopajo po učenju in vedenju v negativnem smislu. Kadar je pa treba delati na šolskem vrtu. je 8. a prvi v vrsti za orodje, s katerim je treba delati. Fantje se radi oziramo za dekleti, ne manjka pa tudi pogledov za lepimi mladimi tovarišicami, ki jih je kar precej na šoli. Naša dekleta so ostala osamljena, saj so njihovi fantje verjetno odšli v srednje šole. Za nas so dobre le takrat, ko nam dajo zvezek, da prepišemo domačo nalogo, včasih pa tudi kontrolno nalogo. Naj vam povem še to, da smo dečki iz 8. a razreda najboljši športniki na šoti. Nič čudnega, saj komaj konec ure zazvoni, vsak za svojo žogo že leti. To bi bilo zaenkrat vse, če pa želite zvedeti kaj več o 8. a, pridite na našo šolo. Zagotovo se bomo našli na košarkarskem igrišču, kjer ne vidite drugega kot dečke iz 8. a razreda, med njimi seveda ne manjkam tudi jaz. Sandi Koca, 8. a raz. OŠ Ivan Cankar, Bogojina Rad hodim po gobe Z atijem greva večkrat po gobe. On jih pozna in nabira veliko vrst, zato jih tudi jaz že veliko poznam. Večkrat jih grem nabirat tudi sam, ali pa gre z mano kakšen prijatelj. Ni dolgo, kar sem nabral črne trobente in ježke ter jih prodal. Ata je tudi član gobarske družine. Večkrat gredo člani nabirat gobe. Primož Mauko, 5. raz. OŠ Kapelski Vrh Naš Bodri Naš pes sliši na ime Bodri. To ime mu je dala babica. Bodri je najraje kosti in kruh. Kadar mu nesemo jesti, kar skače od veselja. Včasih pa se tudi razjezi in takrat laja. Krivi so največkrat golobi, ki hodijo po dvorišču.. Laja pa tudi takrat, kdo gre k' nam. Bodri je privezan, včasih pa ga spustimo, da lahko teka naokrog. Vsi ga imamo zelo radi in ponosni smo nanj, ker čuva hišo. Apolonija Požgai, OŠ Drago Lugarič, Gaberje Moja stara mama Večkrat imam občutek, da je moja babica prav tista babica, o kateri berem v knjigah, in ravno zato sem " odločil, dajo op;šem. Živi v lepi prekmurski vasici. Leta ji rečejo proti šestdesetim, a je še vedno živahna, vedno nasmejana in razumevajoča. Vedno, ko pridem k njej na obisk, me pričaka razprtih rok in z iskrenim veseljem, ki se kaže v njenih rjavih očeh. S svojo pokončno in odločno postavo mi daje občutek varnosti in zaupanja. Občudujem njeno voljo, saj je vsak trenutek pripravljena pomagati, se z mano igrati in pogovarjati o vsem, kar me zanima. Vesel in ponosen sem nanjo, da se še vedno ukvarja s športom, posebno rada plava in kolesari. Posebno me je presenetila, ko se je pri svojih petdesetih letih prvič podala na smučke. Bil sem presenečen nad njeno spretnostjo. Moja babica je zelo rada urejena, skrbno si ureja svoje svetle lase in pazi na postavo. Pridejo pa tudi dnevi, ko je babica zamišljena in zdi se mi, da je tudi žalostna. Ob tem navadno potoži, da se ne počuti dobro, da jo bolijo noge, včasih tudi glava. Takrat stopim do nje in jo skušam potolažiti. Ob tem začutim, da me ima še bolj rada in da je vesela, ker sva skupaj. Želim si, da bi moja babica, vesela, vedno polna energije in ljubeča, pa čeravno včasih žalostna in bolehna, še dolgo dolgo ži-vela- Jure Horvat, 8. raz. OŠ Edvard Kardelj, Murska Sobota Moj prvi kuharski poskus Moj prvi kuharski poskus je bil, ko sem ocvrla jajca. Naredila sem jih bratcu in mamici za večerjo. V vročo ponev z oljem sem dala štiri jajca, jih zmešala in jih ocvrla. Skuhala sem tudi kakav. To sem pa naredila tako, da sem v večjo in majhno posodo nalila mleko. Nato sem večjo posodo z mlekom dala na štedilnik in segrela. V manjšo posodo sem dala dve žlički kakava v prahu in dve žlički sladkorja. Vse to sem zmešala in vlila v posodo s toplim mlekom, takoj ko je zavrelo. Vse skupaj semrzmešala in vzela s štedilnika. Pripravila sem krožnike in večerja je bila pripravljena. Meni je poskus uspel, bratec in mamica pa sta bila zadovoljna. Mateja LUlik Nekega dne sem se odločil, da bom presenetil mamo in naredil miške. Vzel sem mamine recepte in pogledal, kako se pripravijo. Za miške potrebujemo jogurt, jajce, moko, sladkor in pecilni prašek. Maso sem s kuhalnico pomešal ter dal cvret v olje. Ces čas sem miške vzel iz olja. Miške so se mi posrečile, nato sem jih poskusil, bile so odlične. Mama je bila vesela, ker sem ji ponudil miške. Ugotovil sem, da sem dobro pripravil miške. Aleš Oblak (Učenci 4. a raz., OŠ Edvard Kardelj, M. Sobota) Bil sem ribič Bilo je na morju. S prijateljem sva lovila ribe. On je metal trnek, jaz pa pazil na ribe. Rekel sem mu, naj trnek vrže dlje. Vrgel je tako, kot sem mu rekel. A naenkrat se je trnka oprijelo nekaj težkega. Midva sva mislila, da je velika riba, zato sva se ustrašila in zbežala. Bilo mi je vroče, trepetal sem in tekel kot še nikoli. Drugi dan, ko sva mislila, da se je riba rešila, sva šla gledat z maskami pod vodo. Ugotovila sva, da je bil to velik sod za vodo. Ugotovil sem, da sem slab ribič, saj se bojim še praznega soda. Jurij Korošec, 5. raz. Oš Edvard Kardelj, M. Sobota Korenček za šolsko kuhinjo V drugi polovici septembra je potekala na naši šoli zbiralna akcija za šolsko kuhinjo. Učenci smo prinašali krompir, zelje, fižol, čebulo, česen in korenček. Vsi smo se kar najbolj potrudili pri zbiranju, in tako so lahko naše malice boljše in cenejše. Klaudija Petrovič, 5. b, OŠ Videm ob Ščavnici . STRAN 14 VESTNIK, 5. OKTOBRA 1988 URABNE OBJAVE Leto XXV Murska Sobota, dne 5. oktobra 1989 Št. 25 URADNE OBJAVE OBČINSKIH SKUPŠČIN: GORNJA RADGONA, LENDAVA IN MURSKA SOBOTA Odgovorni urednik: Martin Vinčec 165. Odlok o sprejetju prostorskih ureditvenih pogojev za mesto Murska Sobota in okolico 166. Odlok o sprejetju zazidalnega načrta za območje med Št. Kovača, Kocljevo, Cankarjevo, Kopitarjevo in Prežihovo ulico v Murski Soboti (v nadaljnjem besedilu: blokovski kompleks). 167. Odločba o uvedbi komasacijskega postopka na komasacijskem območju Dolenci 168. Odločba o uvedbi komasacijskega postopka na komasacijskem območju Markovci 165 Na podlagi 39. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Ur. list SRS, št. 18/84, 37/85 in 29/86) ter 167. člena Statuta občine Murska Sobota (Ur. objave, št. 12/80, 36/81, 11/84 in 4/86), je Skupščina občine Murska Sobota na seji Zbora združenega dela in Zbora krajevnih skupnosti, dne 25. 9. 1989, sprejela. ODLOK o sprejetju prostorskih ureditvenih pogojev za mesto Murska Sobota in okolico I. UVODNA DOLOČILA 1. člen S tem odlokom se v skladu z Dolgoročnim planom občine Murska Sobota za obdobje 1986—2000 in s Srednjeročnim Družbenim planom občine Murska Sobota za obdobje 1986—1990 ter programom priprave prostorsko izvedbenih aktov, sprejmejo prostorsko ureditveni pogoji za mesto Murska Sobota in okolico, katere je pod št. 11/88—MS/PUP, v oktobru 1988 izdelal Zavod za ekonomiko in urbanizem v Murski Soboti. '2. člen Prostorsko ureditveni pogoji vsebujejo: A) Tekstualni del: 1. Obrazložitev meril in pogojev za posege v prostor. 2. Soglasja pristojnih organov in organizacij. B) Grafični del: 1. Prikaz območja obdelave v M 1 : 50000, 2. Izrez iz dolgoročnega plana občine M. Sobota za obdobje 1986—2000 — namen prostora v M 1 : 25000, 3. Izraz iz dolgoročnega plana občine M. Sobota za obdobje 1986—2000 — načini urbanističnega urejanja v M 1 : 25000, 4. Razmejitev namenskih površin s predposegi v M 1 : 5000, 5. Prikaz veljavnosti PUP v M 1 : 10000, 6. Prikaz meril in pogojev za pos. nas. v M 1 : 2880. 3. člen Prostorski ureditveni pogoji določajo: — mejo območja urejanja, — funkcijo območja, — splošne pogoje in merila glede vrste posegov, — pogoje in merila za urbanistično oblikovanje območij’, — splošne pogoje za arhitektonsko oblikovanje objektov in naprav, — merila in pogoje za: — komunalno in energetsko urejanje, — prometno urejanje, — druge posege, ki trajno spreminjajo prostor. Prostorski ureditveni pogoji določajo tudi merila in pogoje za: — ohranjanje in varovanje naravne in kulturne dediščine ter drugih dobrin splošnega pomena, — razvijanje in izboljšanje okolja, — urejanje prostora za potrebe splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite ter — končna določila. Merila in pogoji, določeni v odloku o prostorskih ureditvenih pogojih so podlaga za pripravo lokacijske dokumentacije za posamezen objekt ali drug poseg v prostor na območju, ki ga urejajo. II. MEJA OBMOČJA 4. člen Meja ureditvenega območja je razvidna iz pregledne karte in poteka po zunanjih mejah naslednjih političnih (Krajevna skupnost — KS) in prostorskih (katastrska občina — k. o.) enot: A) KS MURSKA SOBOTA — vse KS na področju mesta Murska Sobota 1. k. o. Kupšinci 2. k. o. Veščica 3. k. o. Černelavci 4. k. o. Polana C) KS KROG 1. k. o. Krog 2. K. o. Satahovci D) KS RAKIČAN 1. k. o. Rakičan E) KS MARTJANCI 1. k. o. Noršinci 2. k. o. Martjanci 3. k. o. Nemčavci F) KS PUCONCI 1. k. o. Markišavci. 5. člen Prostorski ureditveni pogoji veljajo za celotno območje znotraj naštetih katastrskih občin, razen za naslednja območja, ki se urejajo s prostorskimi izvedbenimi načrti in prostorskimi ureditvenimi pogoji: PIA/V-1 Območje zazidalnega načrta ob Razlagovi ulici, št. proj. 22/85 (Ur. objave, št. 32/86), PIA/V-2 Območje zazidalnega načrta za Poštno-prometni center ob Bakovski ulici, št. proj. 3/88 (Ur. objave, št. 8/89), PIA/V-3 Območje zazidalnega načrta obrtno skladiščne cone ob Marki-šavski cesti v M. Soboti, št. proj. 11/87 (Ur. objave, št. 29/87), PIA/V-4 Območje zazidalnega načrta ob Trstenjakovi in Mladinski ulici, št. proj. 28/86 (Ur. objave, št. 18/87), PIA/V-5 Območje prostorskih ureditvenih pogojev med Mladinsko, I. Regenta, Žitno, Talanjyjevo, Trstenjakovo, Tomšičevo, J. Kramarja ulico in Cankarjevim naseljem, št. proj. 12/88 (Ur. objave. 4/89), PIA/V-6 Območje zazidalnega načrta med Štefana Kovača, Kocljevo, predvideno Kocljevo, Cankarjevo, Kopitarjevo in Prežihovo ulico (blokovski komleks) št. proj. 6/88 (Ur, objave, št. 25/89), Pl A/V—7 Območje zazidalnega načrta ob Mladinski in Prešernovi ulici v Rakičanu, št. proj. 5/88 (Ur. objave, št. 9/88), PIA/V-8 Gozd Čreta kot del zazidalnega načrta za kompleks Moravskih Toplic, št. proj. 11/84 (Ur, objave, št. 8/85), PIA:V-9 Območje zazidalnega načrtu Černelavci Veščica, vzhodni del št, proj, 26/86- ZN/S (Ur, objave, št, 19/87), Vsa našteta območja so označena v grafičnih podlogah, ki so sestavni del PUP. III. VELJAVNOST PROSTORSKIH UREDITVENIH POGOJEV 6. člen Območja, za katera prostorski urditveni pogoji veljajo začasno — do izdelave ustreznih prostorskih izvedbenih načrtov, so: PIN/P—1 Območje STTI cone med Noršinsko in Lendavsko ulico ter predvideno severno obvoznico, PIN/P—2 Območje za predvideno stanovanjsko gradnjo Sobota-jug, južno od Žitne, Mladinske in Trstenjakove ulice do planskih meja zazidave, PIN/P—3 Območje za predvideno gradnjo kmetijskih objektov vzhodno od Kroške ulice, PIN/P—4 Območje rekreacijske cone ob Razlagovi in parkovnega gozda Fazanarija, PIN/P—5 Območje mestnega parka v Murski Soboti, PIN/P—6 Območje mestnega pokopališča v Murski Soboti, PIN/P—7 Območje za predvideno rekreacijsko cono Kamenšnica ob Bakovski ulici, PIN/P—8 Območje za predvideno rekreacijsko cono ob kanalu, PIN/P—9 Območje tovorne postje ob železniški progi v Markišavcih, PIN/P—10 Območje letališča v Rakičanu, PIN/P—11 Območje gramoznice Satahovci—Krog (2 območji), PIN/P—12 Območje predvidene kafilerije, čistilne naprave in drugih komunalnih dejavnosti. 7. člen Območja obstoječih zazidalnih načrtov, za katera veljajo prostorski ureditveni pogoji začasno, do delne ali celotne spremembe le-teh, so: PIN/S—1 Območje zazidalnega načrta za center mesta med Titovo, Trgom zmago, Kocljevo in Kidričevo ulico, PIN/S—2 Območje zazidalnega načrta za center mesta med Staneta Rozmana, Gregorčičevo, Ul. Arh. Novaka in Titovo ulico, PIN /S-3 Del območja zazidalnega načrta za Lendavsko-sever, in sicer območje med kompleksom Pomurski tisk in poslovno zgradbo (mesnico) ABC Pomurka ter celotni kompleks ABC Pomurke, PIN/S—4 Del območja zazidalnega načrta med Lendavsko, Cvetkovo, Staneta Rozmana in Titovo ulico, PIN/S—5 Del severnega območja zazidalnega načrta med Cvetkovo, Lendavsko, Gregorčičevo in Staneta Rozmana ulico, PIN/S—6 Del območja zazidalnega načrta med Gregorčičevo, Arh. Novaka, Lendavsko ulico in železniško progo, PIN/S—7 Del območja zazidalnega načrta med Arh, Novaka, železniško progo, Cankarjevo in Mladinsko ulico, PIN/9-S Del območja zazidalnega načrta za industrijsko cono, Del območja zazidalnega načrtu med Cankarjevo, Juša Kramarja, Tomšičevo in Trstenjakovo ulico (gasilski dom), PIN/S 10 Območje zazidalnega načrta za Agroservis in obrtno cono med Tišinsko ulico/kanalom in Kraško ulico, PIN/S-II Del območja zazidalnega načrta med Štefana Kovača, kanalom, Ciril Metodovo in mestnim parkom in sicer za kompleks osnovne šole, PIN/S—12 Nepozidan del območja zazidalnega načrta za romski zaselek Pušča, PIN/S—13 Območje ureditvenega načrta za rekreacijsko cono v Nemčavcih, PIN/S—14 Del območja zazidalnega načrta za kompleksa Cernelavci—Ve-ščicca, zahodni del, PIN/S—15 Del območja zazidalnega načrta za del naselja Krog, PIN/S—16 Del območja zazidalnega načrta za del naselja Martjanci, PIN/S-17 Območje zazidalnega načrta med Cankarjevo, J. Kramarja in Cankarjevim naseljem. 8. člen Prostorski ureditveni pogoji veljajo neomejeno za območja v mestu Murska Sobota in nekaterih naseljih, kjer so prostorski izvedbeni načrti delno realizirani, in sicer: PUP/D-1 'Del območja zazidalnega načrta Lendavska-sever, ki zajema komplekse Pomurski tisk, Elektro in Platana ter kompleks stanovanjskih blokov ob Lendavski ulici, PUP/D-2 Del območja zazidalnega načrta med Lendavsko, Cvetkovo, Staneta Rozmana in Titovo ulico, PUP/D-3 Del območja zazidalnega načrta med Lendavsko, Gregorčičevo, Staneta Rozmana in Cvetkovo ulico, PUP/D-4 Del območja zazidalnega načrta med Lendavsko ulico, železniško progo, Arh. Novaka in Gregorčičevo ulico, PUP/D-5 Del območja zazidalnega načrta med Arh. Novaka, železniško progo, Cankarjevo in Mladinsko ulico, PUP/D-6 Del območja zazidalnega načrta za industrijsko cono, PUP/D-7 Del območja zazidalnega načrta med Cankarjevo, J. Kramerja, Tomšičevo in Trstenjakovo ulico, PUP/D-8 Del območja zazidalnega načrta med Štefana Kovača, kanalom, C. Metodovo in mestnim parkom, PUP/D-9 Del območja zazidalnega načrta na romski zaselek Pušča, PUP/D-10 Del območja zazidalnega načrta za kompleks Cernelavci—Vešči-ca, PUP/D-11 Del območja zazidalnega načrta za naselje Krog, PUP/D-12 Del območja zazidalnega načrta na naselje Martjanci. 9. člen Prostorski ureditveni pogoji veljajo neomejeno tudi za nekatera območja v mestu Murska Sobota in nekaterih naseljih, kjer so izvedbeni akti pretežno realizirani, in sicer: PUP/C-1 Območje zazidalnega načrta na Pionirovo naselje med kanalom in Kraško ulico, PUP/C-2 Območje zazidalnega načrta Petrolovo naselje med kanalom, Miklošičevo, M. Kuzmiča in Tišinsko ulico, PUP/C-3 Območje zazidalnega načrta med kanalom, Prešernovo, M. Kuzmiča in Miklošičevo ulico, PUP/C-4 Območje zazidalnega načrta med kanalom, C. Metodovo, Kopališko in Malim Doblom, razen območja zazidalnega načrta ob Razlagovi ulici, PUP/C-5 Območje zazidalnega načrta med Štefana Kovača, Prežihovo, Kopitarjevo in Štefana Kuzmiča ulico, PUP/C-6 Območje zazidalnega načrta med Kopitarjevo, blokovskim kompleksom, Prešernovo in Stefana Kuzmiča ulico, PUP/C-7 Območje zazidalnega načrta med Prešernovo, Cankarjevo in Štefana Kuzmiča ulico, PUP/C-8 Območje zazidalnega načrta za Tomšičevo naselje-jug med Kajuhovo. M, Pijade in V, Megle ulico, PUP/C-9 Območje zazidalnega načrta za Dijaški dom med Tomšičevo, Trstenjakovo, Talanyjevoin M. Pijade ulico, PUP/C-10 Območje zazidalnega načrta ob Žitni ulici, PUP/C-11 Območje zazidalnega načrta med Cankarjevo, Mladinsko. Trstenjakovo in Cankarjevim naseljem, PUP/C-12 Območje zazidalnega načrta med Mladinsko, Cankarjevo, predvideno Kocljevo in Kidričevo ulico, PUP/C-13 Območje zazidalnega začrta za Osnovno šolo E. Kardelja, med Cankarjevo, železniško progo, Trstenjakovo in Mladinsko ulico, PUP/C-14 Območje zazidalnega načrta za Finžgarjevo naselje med Panonsko, Malo Novo, Vegovo in pokopališčem, vključno z območjem spo minskega parka — Židovskega pokopališča, PUP/C-15 Območje zazidalnega načrta med Ledavo, Puconskim potokom in železniško progo, PUP/C-16 Območje zazidalnega načrta med Ledavo, Lendavsko in I, L. Ribarja ulico in železniško progo, PUP/C-17 Območje zazidalnega načrta med Cankarjevo, Trstenjakovo, Tomšičevo in Kroško ulico, PUP/C-18 Območje zazidalnega načrta ob Bakovski ulici brez kompleksa za poštni center, PUP/C-19 Območje zazidalnega načrta med A. Kardoča, Grajsko, Titovo in Trgom zmage. 10. člen Prostorski ureditveni pogoji veljajo neomejeno za vsa ostala območja v mestu Murska Sobota in v naseljih, za katera izdelava prostorskih izvedbenih načrtov ni predvidena, in sicer: PUP/N-l Območje individualno stanovanjske gradnje med kanalom, Ti-šinsko in Kroško ulico, PUP/N-2 Območje individualne stanovanjske gradnje med kanalom, Kroško ulico in predvideno pozidavo na vzhodni strani, PUP/N-3 Območje individualne stanovanjske gradnje in srednješolskega centra med Tišinsko, Štefana Kuzmiča, Stefana Kovača, kanalom, Prešernovo in M. Kuzmiča ulico, PUP/N-4 Območje med Kopališko ulico, Dobom, kompleksom Pomurski tisk in Grajsko ulico (Sobota, Zdravstveni dom), PUP/N-5 Območje poslovno-stanovanjske in stanovanjske gradnje med parkom in ulicami Štefana Kovača, A. Kardoša in Grajsko ulico, PUP/N-6 Območje Vrtnarije in vojašnice med Kopališko ulico, Ledavo, plansko mejo mesta, kompleksom Pomurskega tiska in M. Doblom, PUP/N-7 Območje med Lendavsko ulico, Puconskim potokom, plansko mejo pozidave in Ledavo, PUP/N-8 Območje obstoječe pozidave ob Ulici Št. Kovača in Gederovski ulici v Cernelavcih (KG Rakičan, ŽVZ), PUP/N-9 Območje naselja Černelavci, PUP/N-10 Območje naselja Veščica, PUP/N-11 Območje naselja Kupšinci, PUP/N-12 Območje naselja Polana, PUP/N-13 Območje naselja Markišavci, PUP/N-14 Območje naselja Nemčavci, PUP/N-15 Območje naselja Martjanci, PUP/N-16 Območje naselja Noršinci, PUP/N-17 Območje naselja Krog, PUP/N-19 Območje naselja Rakičan, PUP/N-20 Območja naselja Rakičan—Jezera, PUP/N-21 Območje bolnišnice in grajskega parka v Rakičanu, PUP/N-22 Območje železniške proge v Murski Soboti. Prostorski ureditveni pogoji veljajo neomejeno tudi za vas ostala območja v mejah obdelave, ki niso označena s posebnimi šiframi. IV. FUNKCIJA OBMOČJA 1 L člen Celotna površina območja obdelave se deli za odprti prostor, kjer prevladujejo kmetijska in gozdna zemljišča, ter na površine naselij s stanovanjskimi, proizvodnimi in servisnimi dejavnostmi, območji oskrbnih in storitvenih dejavnsoti ter območji športnih, rekreacijskih in drugih zelenih površin.. Največ površin odprtega prostora odpade na kmetijska zemljišča, skoraj v celoti trajno namenjena kmetijski rabi. Na teh površinah so delno izvedene, delno pa predvidene agro-in hidromelioracije ter namakanje. Gozdne površine so manjše gozdne združbe delno proizvodnega delno pa varovalnega značaja. Ostala območja izven poselitvenih površin so še vedno površine, površina infrastrukturnih objektov (ceste, železnica, letališče, obvozni obrambni nasipi) ter površine za izkoriščanje rudnin (gramoznice). Poselitvena območja so območja naselij in naselkov ter posamičnih objektov in vključujejo vse dejavnosti, ki so vezane na bivanje in delovanje prebivalstva v poselitvenih območjih. Posebno vlogo v konceptu obdelave ima mesto Murska Sobota, kot regijsko in občinsko središče z močno koncentracijo oskrbnih, storitvenih, servisnih ter ostalih družbenih dejavnosti. Ostala naselja imajo zato značaj spalnih naselij z minimalno osnovno preskrbo in nepopolno komunalno opremo. Tako odprti prostor kot poselitvena območja so poleg primarne rabe v določenih mejah opredeljena tudi kot zavarovana ali varovalna območja. To so varovalni pasovi zajetij pitne vode, koridori in varnostni pasovi posameznih infrastrukturnih objektov, območja naravne in kulturne dediščine, odlagališča ipd. Celotno območje obdelave je opredeljeno tudi kot raziskovalni prostor za nafto in plin ter geotermalno vodo. V. POGOJI IN MERILA GLEDE VRSTE POSEGOV NA POSAMEZNIH OBMOČJIH 12. člen A) Območja urejanja znotraj poselitvenih območij naselij Merila in pogoji se nanašajo na posamezna območja znotraj naselij, zaselkov in posamičnih objektov v naslednjih naseljih: Murska Sobota, Černelavci, Veščica, Kupšinci, Polena, Markišavci, Nemčavci, Martjanci, Rakičan, Noršinci, Krog in Satahovci. 13. člen Na vseh območjih znotraj mesta Murska Sobota in nekaterih naselij, navedenih v 6. členu tega odloka, od šifro PIN/P za katera je predvidena izdelava prostorskih izvedbenih načrtov, so do izdelave le-teh poleg primarne rabe dopustni še naslednji posegi: — nujna vzdrževalna dela in sanacija obstoječih objektov, komunalnih in energetskih naprav ter prometnih površin. Na območju Sobote-jug (PIN/P-2) je dopustna še gradnja južnega kanalizacijskega kolektorja. V predvideni rekreacijski coni v Cernelavcih (PIN/P-8) je dopustna naprava kolesarske steze. Na območju Fazanerije (PIN/F-4) je dopustna ureditev trim steze, dograditev, prizidava, nadzidava in adaptacija obstoječih objektov in naprav ter postavitev začasnih montažnih mobilnih objektov za sezonsko prodajo sadja in napitkov. Ob obstoječih tenis igriščih je dopustna gradnja objekta s klubskimi prostori, garderobami, sanitarijami, skladiščem in shrambo, gradnja igrišč za male športe (rokomet, košarka, odbojka), otroško igrišče, ureditev parkirnega prostora ter gradnja tenis igrišč. Pri vseh ureditvah v območju Fazanarije je potrebno dosledno upoštevati pogoje varstva naravne dediščine, ki morajo biti v fazi lokacijskega postopka zaprošeni od pristojne organizacije. Na Soboškem gradu (območje PIN/P-5) niso dopustni posegi, ki bi vplivali na celotno podobo objekta ali spreminjali njegove spomeniške značilnosti. V objektu je dopustna sprememba namembnosti prostorov, ki mora biti v skladu z značajem in pomenom objekta. 14. člen Na posameznih območjih znotraj mesta M. Sobota in nekaterih naseljih, navedenih v 7. členu tega odloka, pod šifro PIN/S, za katera je predvidena delna ali celotna sprememba zazidalnih načrtov, so do sprejetja dopustni naslednji posegi: — sanacija, adaptacija in tekoča vzdrževalna dela na obstoječih objektih, napravah in površinah, — manjše dograditve in nadomestne gradnje komunalnih, energetskih in prometnih omrežij, objektov in naprav ter omrežij, objektov in naprav za zveze, — odstranitev dotrajanih objektov in naprav, — začasna sprememba namembnosti obstoječih prostorov. Po posameznih območjih so dopustni še naslednji pqsegi: PIN/S-1, 2, 8 in 10 — začasna postavitev montažnih kioskov in stojnic, — nadzidava dvoriščne zgradbe za Agrotehniko; PIN/S-3 — dograditev in rekonstrukcija centralne kotlovnice: PIN/S-4 — naprava dvokapnih streh z delno nadzidavo na stanov, blokih Okt. rev. 1 in 3, — gradnja stanovanjskega bloka na vogalu Cvetkova —Lendavska (Sukič); PIN/S-5 — naprava dvokapne strehe in podstrešnih stanovanj na stanovanjskem bloku Gregorčičeva 55; PIN/S-6 — gradnja vrstnih, trdnih ali montažnih objektov ob Ul. ob progi, — gradnja posamičnih objektov ali dvojčkov, prometnih površin in komunalnih naprav; PIN/S-7 — gradnja prizidkov in tehničnih objektov na območju nekdanje bolnišnice, — gradnja Gregorčičeve ulice; PIN/S-10 — postavitev začasnih posamičnih trdnih ali montažnih objektov zaradi zboljšanja ali spremembe tehnološkega procesa, — gradnja hale za tehnične preglede in gradnja trgovskega objekta; PIN/S-14, PIN/S-15, PIN/S-16, PIN/S-17 — novogradnja posamičnih stanovanjskih objektov v vrzelih, — novogradnja pomožnih prostorov (stanovanjskih pritiklin — drvarnice, garaže) kot samostojnih objektov ali prizidkov k obstoječim stanovanjskim objektom. Nobeden od posegov ne sme biti izveden tako, da bi oviral ali onemogočal poznejšo izvedbo kompleksnih rešitev podanih v prostorsko izvedbenem načrtu. Na osnovnih objektih ob Titovi ulici št. 18 in 20, Trg zmage 8 (območje PIN/S-1) ter Titovi ulici št. 27, 31 in 33 (območje PIN/S-2) niso dopustni posegi, ki bi vplivali na celostno podobo objekta ali spreminjali njegove značilnosti. 15. člen Na območjih znotraj mesta Murska Sobota in nekaterih naseljih, ki so navedena v 8. členu tega odloka pod šifro PUP/D in za katera so izvedbeni načrti delno realizirani, so dopustni naslednji posegi: — sanacije, adaptacije in tekoča vzdrževalna dela na obstoječih objektih, napravah in površinah, manjše dograditve in nadomestne gradnje komunalnih, energetskih in prometnih omrežij, objektov in naprav ter omrežij objektov in naprav za zveze, — odstranitev dotrajanih objektov in naprav. Na posameznih območjih so dopustni še naslednji posegi: PUP/D-1 — gradnja posamičnih poslovno-stanovanjskih objektov ob Lendavski ulici, — gradnja tripleks garaž ob Lendavi, — gradnja dvonamenskega zaklonišča na zelenici med kompleksom Elektro in stanovanjskim kompleksom, — gradnja proizvodne hale kot prizidka ali samostojnega objekta na zahodni strani v kompleksu Platana, — gradnja pomožnih objektov v kompleksih Elektro, Platana in Pomurski tisk, — nadzidava in naprava dvokapne strehe na stanovanjskem bloku Lendavska 15 (Vujecov blok), — ureditev parkirišč in zelenih površin, — začasna postavitev montažnih kioskov in stojnic za sezonsko prodajo, — postavitev začasnih prometnih, turističnih in ostalih oznak, — ureditev zelenice med Ledavo in opuščeno strugo M. Dobla, — spremembe namembnosti pritličnih prostorov, — sprememba namembnosti obstoječih proizvodnih prostorov Platane. Na objektu ob Grajski ulici št. 2 (območje PUP/D-1) niso dopustni posegi, ki bi vplivali na celostno podobo objekta, ali spreminjali njegove značilnosti. PUP/D-2, 3, 4, 5 — dozidava posamičnih objektov na dvoriščni strani obstoječih objektov, — dozidava obstoječih objektov, — naprava dvokapnih streh, — postavitev pomožnih objektov pri individualnih stanovanjskih objektih, — sprememba namembnosti obstoječih pritličnih prostorov, — začasna postavitev montažnih kioskov in stojnic za sezonsko prodajo. • Na objektih ob Titovi ulici št. 9 in 11 (območje PUP/D-2) in ob Mladinski 3 ter Kidričevi 9 in 13 (območje PUP/D-5) niso dopustne nadzidave in drugi posegi, ki bi vplivali na celostno podobo objektov ali spreminjali njegove značilnosti. PUP/D-4 — ureditev cestišča v Mali Gregorčičevi. PUP/D-6 — novogradnja posamičnih industrijskih upravnih in pomožnih objektov kot samostojnih objektov ali prizidkov k obstoječim objek-topi, — postavitev posamičnih montažnih objektov kot pomožnih objektov zaradi tehnoloških potreb, — postavitev začasnih montažnih tipskih kioskov in stojnic za sezonsko prodajo sadja, zelenjave in pijač, — rekonstrukcija čistilne naprave, — sanacija Poljske ulice. PUP/D-7 — postavitev trdnih ali montažnih pomožnih objektov v notranjosti parcel. PUP/D-8, 9, 11, 12 — novogradnja posamičnih stanovanjskih in obrtnih objektov na obstoječih stavbnih parcelah, — novogradnja pomožnih objektov kot samostojnih objektov ali prizidkov k obstoječim objektom, — nadzidava obstoječih objektov, — sprememba namembnosti obstoječih prostorov v manjše obrtne in servisne dejavnosti, PUP/D-10 — novogradnja posamičnih stanovanjskih objektov v skladu z izhodišči zazidalnega načrta, — novogradnja obrtnih in servisnih objektov ob obodnih ulicah (Gederovska, Gorička, Avnojska), — novogradnja stanovanjskih pritiklin kot samostojnih objektov ali prizidkov k obstoječim objektom, — nadzidava obstoječih objektov, — gradnja skupnih garaž v nizu, — gradnja skupnih manjših lokalov ob Slovenski ulici, — • ureditev avtobusnih postajališč, — ureditev igrišč in skupnih površin, — sprememba namembnosti obstoječih površin, — sprememba namembnosti obstoječih prostorov v manjše obrtne, servisne in storitvene dejavnosti. Sprememba namembnosti za gostinske, trgovske ali hrupne obrtne dejavnosti v območju ni dopustna. 1 6. člen Na območjih znotraj mesta Murska Sobota in nekaterih naseljih, ki so navedene v 9. členu tega odloka pod šifro PUP/C, kjer so izvedbeni načrti pretežno realizirani, so dopustni naslednji posegi: — sanacija, adaptacija in tekoča vzdrževalna dela na obstoječih objektih, napravah in površinah, — manjše dograditve in nadomestne gradnje komunalnih, energetskih in prometnih omrežij, objektov in naprav za zveze, — odstranitev dotrajanih objektov. Na posameznih območjih so dopustni še naslednji posegi: PUP/C-1 Pionirovo naselje — gradnja individualnih stanovanjskih hiš z eventualnimi lokali ali gradnja javnega objekta (lokala) ob Kroški ulici, — gradnja skupnih garaž na delu parcele št. 2800 med kanalom in Kroško ulico, — ureditev otroškega igrišča. PUP/C-3, 4 — novogradnja posamičnih stanovanjskih objektov ob cestah in v notranjosti parcel, — gradnja stanovanjskih pritiklin kot samostojnih objektov ali prizidkov k obstoječim objektom, — sprememba namembnosti obstoječih prostorov. PUP/C-8 — novogradnja posamičnih stanovanjskih objektov po tipskem projektu. PUP/C-9 — novogradnja posamičnih stanovanjskih objektov v vrzelih po tipskem projektu, — gradnja trgovskega lokala na pare. št. 2949/1, — gradnja stanovanjskih pritiklin kot samostojnih objektov ali prizidkov k obstoječim objektom ob Trstenjakovi ulici, — prizidava, nadzidava in naprava dvokapnih streh na objektih Dijaški dom in vrtec, — postavitev začasnih montažnih kioskov in stojnic za sezonsko prodajo. PUP/C-10 — gradnja posamičnih stanovanjskih objektov ali objektov v sklopu dvojčka v vrzelih na odmerjenih parcelah, — gradnja stanovanjskih pritiklin kot samostojnih objektov ali prizidkov k obstoječim objektom na parcelah, ki mejijo na Žitno ulico, — gradnja podaljška Talanyijeve ulice na zemljiščih pare. št. 2954-2958. * PUP/C-11 — gradnja dveh posamičnih stanovanjskih objektov na parcelah št. 1890 in 1892 z ureditvijo dovoza preko parcel ob Mladinski ulici, — gradnja stanovanjskih pritiklin kot samostojnih objektov ali prizidkov k obstoječemu objektu ob Mladinski, Trstenjakovi in Cankarjevi ulici. Na objektih ob Mladinski ulici št. 38, niso dopustni posegi, ki bi spreminjali celostno podobo ali posamezne značilnosti objekta. PUP/C-12 — gradnja troetažne P + 2 stanovanjske.hiše s trgovskim lokalom na parceli št. 1738, — gradnja dvoetažnih specializiranih trgovskih objektov na parcelah št. 1753, 1754, 1751, — gradnja petetažnih P + 3 + M poslovno-stanovanjskih objektov z zakloniščem v kleti, trgovskimi in gostinskimi lokali v pritličju in stanovanji v etažah na pare. št. 1701, 1703, 1702, 1716, 1718, 1719, — gradnja dvoetažnega P + 1 prizidka na severni strani Družbene prehrane na pare. št. 1745/2, — ureditev parkirišč in cestnega priključka na Mladinsko ulico (na pare. št. 1704, 1703, 1716, 1718, 1719), — ureditev priključka na podaljšano Kocljevo ulico po pare. št. 1750/1, 1754, — ureditev otroškega igrišča na pare. št. 1717/1, — gradnja individualnih stanovanjskih hiš na delih pare. št. 1723, 1721 in 1729, — sprememba namembnosti pritličnih prostorov v obrtne in servisne delavnice, — gradnja pomožnih objektov kot stanovanjskih ali obrtnih pritiklin. Na objektih ob Mladinski ulici št. 16, 18 niso dopustni posegi, ki bi spreminjali celostno podobo ali posamezne značilnosti objekta. PUP/C-13 — nadomestna gradnja stanovanjskih objektov ob Cankarjevi ulici, — gradnja stanovanjskega objekta na pare. št. 1917/2, — gradnja stanovanjskega objekta v sklopu dvojčka na pare. št. 1917/1 in 1920, — - gradnja stanovanjskega objekta s trgovskim lokalom v pritličju na parceli št. 1270/1 in 3179, — gradnja dvonamenskega zaklonišča pod parkiriščem ob Bakovski ulici, — ureditev športnih igrišč, — naprava dvokapne strehe na objektih Osnovne šole E. Kardelj, — sprememba namembnosti, — gradnja in ureditev cestnega priključka Bakovske ceste na Cankarjevo ulico, — ureditev avtobusnega postajališča ob Bakovski ulici, — postavitev začasnih montažnih kioskov in stojnic za sezonsko prodajo. PUP/C-14 — gradnja stanovanjskih objektov v sklopu trojčkov ali četverčkov po tipskem projektu v Finžgarjevi ulici, — gradnja stanovanjskih objektov kot prizidkov k obstoječim stanovanjskim objektom ob Čopovi ulici, — gradnja stanovanjskih pritiklin ob ulicah in v notranjosti parcel ob Čopovi ulici, — prizidava, nadzidava obstoječih objektov razen objektov ob Finžgarjevi ulici, — sprememba namembnosti, — na območju spominskega parka so dopustni le posegi zaradi gradnje ali rekonstrukcije komunalnih naprav, — ureditev cestišča Male—Nove ulice, — gradnja dvonamenskega zaklonišča in ureditev igrišča na pare. št. 1561/1. PUP/C-15 — gradnja individualnih stanovanjskih objektov na parcelah št. 45/23, 45/24, 45/19, 45/20, 45/21, — gradnja stanovanjskih pritiklin kot samostojnih objektov ali prizidkov, — sprememba namembnosti za obrtne in servisne dejavnosti. PUP/C-16 — gradnja stanovanjskih pritiklin kot samostojnih objektov ali prizidkov, — sprememba namembnosti obstoječih prostorov v servisne ali obrtne dejavnosti. PUP/C-17 — novogradnja posamičnih stanovanjskih objektov v vrzelih ob Kajuhovi ulici, — prizidava, nadzidava obstoječih objektov, — nadomestna gradnja ob Kroški ulici, — gradnja prizidka k Osnovni šoli K. D. Kajuh (učilnice, telovadnica, vzporedni prostori), — ureditev igrišč ob osnovni šoli, — sprememba namembnosti obstoječih prostorov. PUP/C-18 — gradnja dopolnilnega objekta za zadrževanje zaposlenih, — gradnja servisne hale s pomožnimi prostori za servisiranje pnotornih vozil, — gradnja ali postavitev pomožnih objektov kot prizidkov ali samostojnih objektov, — dozidava poslovne zgradbe, — ureditev površin, — gradnja komunalnih in energetskih objektov in naprav. 1 7. člen Na ostalih območjih v mestu M. Sobota in naseljih, navedenih v 10. členu tega odloka, pod šifro PUP/N, za katera ni predvidena izdelava izvedbenih načrtov, so dopustni naslednji posegi: — sanacije, adaptacije in vzdrževalna dela na obstoječih objektih, napravah in površinah, — nadzidava obstoječih objektov do etažnosti P + 1, — manjše dograditve in nadomestne gradnje komunalnih energetskih in prometnih omrežij, objektov in naprav ter omrežij, objektov in naprav za zveze, — novogradnja posamičnih stanovanjskih objektov na obstoječih stavbnih parcelah ob ulicah, — novogradnja stanovanjskih pritiklin kot samostojnih objektov ali prizidkov k obstoječim objektom, — sprememba namembnosti stanovanjskih prostorov za obrtno in servisno dejavnost, — odstranitev objektov in naprav. Pogoji glede posegov veljajo tudi za območja zaselkov in za posamične obstoječe gradnje, ki pripadajo omenjenim naseljem. Po posameznih območjih so poleg omenjenih dopustni še naslednji posegi z navedenimi omejitvami: PUP/N-1 in PUP/N-2 — novogradnja posamičnih obrtnih, servisnih in manjših kmetijskih objektov, — gradnja pritiklin za dopolnitev obrtne in kmetijske dejavnosti. PUP/N-3 — ureditev otroškega igrišča v parku, — postavitev pomožnih objektov ob srednješolskem centru (kolesarnica, skladišča), — postavitev montažnih kioskov ali stojnic za prodajo sadja, pijač, jedi, sladoleda ob srednješolskem centru. PUP/N-4 — postavitev montažnih začasnih kioskov in stojnic za sezonsko prodajo. PUP/N-5 — nadzidava obstoječih objektov ob ulici Št. Kovača do P 4- 2, — postavitev montažnih začasnih kioskov in stojnic za sezonsko prodajo. Na objektu ob ulici A. Kardoša I niso dopustni posegi, ki bi spreminjali celostno podobo ali posamezne značilnosti objekta. PUP/N-8 Na tem območju ni dopustna obnovitev in širitev živinorejske proizvodnje ali dejavnosti. Dopustna je konjereja za rekreacijsko dejavnost in dograditev poslovnih prostorov. PUP/N-9 - 19 — novogradnja posamičnih obrtnih in kmetijskih objektov na obstoječih stavbnih parcelah, — gradnja stanovanjskih ali gospodarskih pritiklin ter pritiklin za potrebe obrtne ali kmetijske dejavnosti kot samostojnih objektov ali prizidkov k obstoječim objektom, — postavitev montažnih začasnih kioskov in stojnic za sezonsko prodajo. V območju naselja Rakičan je dopustna še gradnja kanalizacijskega omrežja. PUP/N-20 Na območju prašičerejske farme Jezera je dopustna še gradnja čistilne naprave in pripadajočih objektov za izrabo bioplina. Adaptacije in sanacije obstoječih objektov so dopustne le po ekološki sanaciji farme. PUP/N-21 V bolnišničnem kompleksu je dopustna še gradnja posamičnih manjših objektov kot uvpolnitev osnovne dejavnosti, gradnja patologije, zaklonišč, delna nadzidava in naprava dvokapnih streh, dograditev naslednje faze Doma upokojencev in dogradnja otroškega vrtca v parku. Dopustna je tudi širitev parkirišč in ureditev dovozne ceste z zasaditvijo zelenega pasu na zahodnem in južnem robu kompleksa. Dopustni so tudi posegi v zvezi z izkoriščanjem geotermalne vode. Na Rakičanskem gradu niso dopustni posegi, ki bi vplivali na celostno podobo objekta ali spreminjali njegove spomeniške značilnosti. Dopustna je sprememba namembnosti prostorov, ki mora biti v skladu z značajem in pomenom objekta. 18. člen Na vseh območjih znotraj posameznih območij naselij ni dopustno razprševanje škropiv in tekočih gnijil na motorni pogon. B) OBMOČJA UREJANJA IZVEN UREDITVENIH OBMOČIJ NASELIJ 19. člen Območja urejanja, ki niso'namenjena poselitvi, so: 1. Kmetijska zemljišča a) — zemljišča, ki so trajno namenjena kmetijski rabi b) — ostala kmetijska zemljišča 2. Območja gozdov 3. Vodne površine 4. Infrastrukturni objekti 5. Ostala območja. 20. člen 1. KMETIJSKA ZEMLJIŠČA Na kmetijskih zemljiščih, ki so trajno namenjena kmetijski rabi, so poleg primarne rabe dopustni naslednji posegi: — manjše dograditve in nadomestne gradnje podzemnih in nadzemnih komunalnih, energetskih in prometnih omrežij, objektov in naprav ter omrežja, objektov in naprave sistemov zvez, — gradnja in postavitev stanovanjskih in kmetijskih objektov, vendar samo v sklopu obstoječih kmetij, ko gre za zaokrožitev obstoječega funkcionalnega zemljišča, — postavitev začasnih montažnih objektov za turistične, športne ali druge začasne prireditve, — vodnogospodarske ureditve, — manjše melioracije do velikosti 30 ha, če so v sklopu že obstoječih, - - postavitev in odstranitev ograj, — vzdrževalna dela na obstoječih objektih in napravah, — ureditev utrjenih površin za potrebe kmetijstva, — ureditev začasnih ali trajnih športnih ali rekreacijskih površin. Na kmetijskih površinah, kjer so izvedene hidromelioracije, je pred vsakim posegom potrebno proučiti eventualne vplive na drena-žni sistem ali osnovno odvodnjo. 21. člen Na kmetijskih zemljiščih, ki niso trajno namenjena kmetijski rabi (2 območje kmetijskih zemljišč), so poleg primarne rabe dopustni naslednji posegi: — gradnja posamičnih stanovanjskih, gospodarskih, kmetijskih, obrtno-servisnih, storitvenih, poslovnih, proizvodnih in pomožnih objektov in naprav — vendar le v sklopu obstoječega naselja, zaselka ali posameznega objekta — če gre za zaokrožitev obstoječega funkcionalnega zemljišča, — dograditve in nadomestitve gradnje komunalnih, energetskih in prometnih omrežij, objektov in naprav ter omrežja, objektov in naprav sistemov zvez, — ureditev utrjenih površin za potrebe kmetijstva, — ureditev rekreacijskih in športnih površin, — postavitev začasnih montažnih objektov za turistične, športne ali druge začasne prireditve, — vodnogospodarske ureditve, — manjše melioracije do velikosti 30 ha, če so v sklopu že obstoječih, — odstranitev obstoječih objektov in naprav, — postavitev in odstranitev ograj, — odstranitev in ponovna zasaditev visoke vegetacije, — vzdrževalna dela na objektih in napravah, — postavitev pomožnih objektov za shranjevanje orodja, vendar le, ko gre za več objektov na določenem kompleksu, ki morajo biti opredeljeni z enotno lokacijsko dokumentacijo. 22. člen Na območjih kmetijskih površin v bližini bolnišničnega kompleksa v Rakičanu ni dopusten razvoz gnojevke z razprševanjem. Meja omejitve razprševanja je razvidna iz grafične podlage, navedene v 2. členu odloka. Na vseh ostalih kmetijskih površinah v območju obdelave PUP je razvoz gnojevke dopusten s takojšnjo obdelavo v tla. 23. člen 2. OBMOČJA GOZDOV Na območjih gozdov so dopustni naslednji posegi: — gradnja ali postavitev objektov in naprav za gozdarsko, lovsko in turistično dejavnost, — novogradnja ali nadomestna gradnja komunalnih, energetskih in prometnih omrežij, objektov in naprav ter omrežja, objektov in naprav za zveze, — postavitev začasnih montažnih objektov za turistične, športne ali druge začasne prireditve, — vzdrževalna dela na obstoječih objektih in napravah, — vodnogospodarske ureditve, če le—te ne vplivajo na obstoječi režim odvodnje, — odstranitev in ponovna zasaditev visoke vegetacije. 24. člen 3. OBMOČJA VODNIH POVRŠIN Na območjih vodnih površin in na površinah, ki jim pripadajo, so dopustni naslednji posegi: — tekoča vzdrževalna dela na obstoječih površinah, objektih in napravah, — postavitev začasnih ali trajnih objektov in naprav za turistične, športne ali druge namene, — ureditev površin ob brežinah, — odstranitev in ponovna zasaditev visoke vegetacije, — vodnogospodarske ureditve, — ureditev manjših zajemališč požarne vode, - ureditev manjših zajetij za ureditev ribnikov. 25. člen 4. OBMOČJA INFRASTRUKTURNIH OBJEKTOV Na območjih infrastrukturnih objektov (ceste, železnica, letališče) se dopustni naslednji posegi: tekoča vzdrževalna dela, — rekonstrukcije. Na območjih varstvenih pasov naštetih infrastrukturnih objektov so dopustni posegi, če niso v nasprotju z veljavnimi predpisi za posamezen objekt, oz. če trajnq ne spreminjajo obstoječo rabo zemljišč. Ob cestah in ulicah oziroma v njihovih varovalnih pasovih je dopustna gradnja avtobusnih postajališč za lokalni promet, gradnja kolesarskih in peš površin ter gradnja in rekonstrukcija podzemnih in nadzemnih komunalnih in energetskih objektov in omrežij. 26. člen 5. OSTALA OBMOČJA Na območjih odlagališč komunalnih in drugih odpadkov, na območjih za izkoriščanje rudnin (gramoznice), na območjih zajetij pitne vode, so dopustni naslednji posegi: — tekoča vzdrževalna dela, — postavitev in odstranitev začasnih ali trajnih pomožnih objektov in naprav, — postavitev in odstranitev ograj, — odstranitev in ponovna zasaditev visoke vegetacije. Na območjih obstoječih gramoznic, predvidenih za sanacijo, so do izdelave ureditvenih načrtov dopustni naslednji posegi: — ureditev manjših zajemališč požarne vode, — ureditev ribnikov, — zasaditev visoke vegetacije. Na območju obrambnega nasipa pred poplavami so dopustna samo vzdrževalna dela. V območju ob Muri, za katerega je predvidena izdelava krajinske zasnove, niso dopustni posegi, ki bi kakorkoli vplivali na obstoječe stanje ali ovirali poznejše ureditve. 27. člen C) OBMOČJA, KI SEGAJO PREKO OSTALIH OBMOČIJ UREJANJA Območja, ki segajo preko območij urejanja namenjenih poselitvi in preko območij izven poselitvenih območij, so: 1. Varstveni pasovi zajetij in črpališč za pitno vodo. 2. Zavarovana območja naravne in kulturne dediščine. 3. Koridorji in varovalni pasovi obstoječih in predvidenih infrastrukturnih objektov. 4. Raziskovalni prostor za nafto in plin ter geotermalno vodo. 28. člen Na zavarovanih območjih zajetij pitne vode, ki se bodo opredelila s posebnim odlokom, so dopustni nekateri posegi za posamezne namenske površine, pod pogoji, ki jih predpisuje zakonodaja s tega področja. Ne glede na določila tega odloka v širšem zaščitnem pasu zajetja pitne vode niso dovoljeni naslednji posegi: — uporaba rastlinskih zaščitnih sredstev in gnojil, ki vsebujejo snovi, katerih vsebnost je kritična pitni vodi, — spuščanje neprečiščenih odpadnih vod v zemljo ali površinske odvodnike, — gradnja večjih proizvodnih in kmetijskih objektov, — gradnja skladišč in pretakališč za nafto, — odpiranje gramoznih jam, — odlaganje komunalnih odpadkov, — gradnja oziroma postavitev cistern. Na tem območju se morajo sanirati vsa obstoječa gnojišča, greznice in gnojne jame. 29. člen V ožjem varstvenem pasu so poleg posegov iz prejšnjega člena prepovedani še naslednji posegi: — gradnja novih stanovanjskih in gospodarskih objektov, če ni rešena odvodnja odpadnih voda, — gradnja ali rekonstrukcija večjih komunalnih, energetskih in prometnih objektov, — raziskovalna ali druga vrtanja v podtalje. 30. člen Na zavarovanih območjih naravne in kulturne dediščine so dovoljeni vsi posegi opisani za posamezno namensko površino pod pogoji, ki jih predpisujejo varstveni režimi za varovanje naravne in kulturne dediščine. Posegi na teh območjih, ki bi kakorkoli vplivali na obstoječe stanje, so dopustni le pod nadzorom pristojne varstvene službe. 31. člen V koridorjih predvidenih infrastrukturnih objektov (ceste, plinovod, daljnovodi, komunalni vodi, ipd.) so dopustni vsi posegi, dopustni za posamezne namenske površine, pod pogojem, da posegi ne bodo vplivali na. poznejšo gradnjo ali ureditev. V varovalnih pasovih obstoječih in predvidenih infrastrukturnih objektov so dopustni le tisti posegi, ki jih dovoljujejo posamezni predpisi za določen objekt (ceste, železnica, elektrika, vodovod, kanalizacija, zveze, plinovod, razvodi termalne vode ipd.). 32. člen Na celotnem območju obdelave so dopustna raziskovalna vrtanja za pridobitev nafte, plina in geotermalne vode, pod pogoji, ki jih navajajo strokovne podlage za raziskovalni prostor za nafto in plin (št. 1/86-SP/MS) ter za geotermalno vodo (št. 18/87-SP/MS) obe izdelani na Zavodu za ekonomiko in urbanizem ter pod pogoji iz Zakona o rudarstvu. Na celotnem območju, razen na ožjem varstvenem območju zajetij pitne vode so dopustna tudi geološka vrtanja pod pogojem, da vrtanja trajno ne spreminjajo obstoječega stanja na površini in podta-Iju. VI. SPLOŠNI POGOJI IN MERILA ZA URBANISTIČNO OBLIKOVANJE OBMOČIJ 33. člen Merila in pogoji za urbanistično oblikovanje območij določajo: — namembnost, velikost in lego funkcionalnih zemljišč, — namembnost, velikost in lego objektov in naprav, — urejanje zelenih površin In se nanašajo predvsem na ureditvena območja, namenjena poselitvi. Na območjih, ki so bila zgrajena na osnovi prostorskega izvedbenega načrta (PUP/D in PUP/C), morajo novi posegi upoštevati osnovna izhodišča za oblikovanje območja, podana v teh načrtih. 34. člen Funkcionalno zemljišče se določa ob upoštevanju koncepta obstoječe tlorisne zasnove določenega območja, naselja ali zaselka ter je odvisno od namembnosti in velikosti objektov in naprav na predmetnem zemljišču. Parcela mora biti praviloma podolgovata, ožja stranica mora biti ob cesti. Širina gradbene parcele za samostojne stanovanjske objekte s pritiklinami mora biti ob cesti najmanj. 18,00 m in največ 25,00 m. Velikost parcel za gradnjo individualne stanovanjske hiše ne sme biti manjša od 4 arov in ne večja od 10 arov. Odstopanja v legi in velikosti parcel so dopustna, če gre za obstoječo že odmerjeno parcelo, ali če gre za gradnjo ali preureditev objekta, ki zaradi svoje funkcije potrebuje manjšo ali večjo parcelo (n.pr. vrstna zazidava, dvojčki). Pri gradnji oziroma adaptaciji kmetijskih proizvodnih objektov je potrebno omejiti kapaciteto,v skladu z možnostjo obremenitve kmetijskih zemljišč oziroma na 20 glav goveje živine in 20 prašičev. Za obstoječe farme omejitev ne velja. Velikost funkcionalnega zemljišča mora biti tolikšna, da omogoča nemoteno funkcioniranje obstoječih in predvidenih objektov in naprav. Pri razporeditvi objektov in naprav se mora dosledno upoštevati obstoječi koncept zazidave in obstoječe urejene površine. Obstoječ koncept zazidave (zaporedni odmik od sosednje parcele, odmik od ceste) je potrebno upoštevati tudi pri gradnji nadomestnih objektov in pri gradnji pritiklin. Stanovanjski objekti v naseljih in zaselkih se morajo graditi praviloma ob cesti, ostali (gospodarski objekti, pritikline in pomožni objekti) pa v notranjosti parcele. Ob cesti se lahko gradijo tudi proizvodni in servisni objekti, če s svojo dejavnostjo ne vplivajo na sosednje stanovanjske objekte. 35. člen Odmiki objektov in naprav od sosednjih parcelnih mej morajo biti tolikšni, da ne ovirajo soseda in da omogočajo vzdrževanje. Odmiki od javnih prometnih poti in cest morajo biti najmanj 4,00 tn, od kategoriziranih cest pa v skladu s cestnoprometnimi predpisi-. Ne glede na določila gornjega člena pa je v mestu Murska Sobota ter v naseljih in zaselkih potrebno upoštevati novejšo gradbeno linijo obstoječih objektov. Odmiki med objekti morajo biti tolikšni, da še omogočajo varnost pred požarom in zagotavljajo sanitarne in druge pogoje, vendar ne manj kot znaša maksimalna višina sosednjih objektov. ' Ventilacijske odprtine in okna na proizvodnih kmetijskih objektih naj ne bodo orientirane proti bivalnim prostorom ali sosednjemu dvorišču. Odstopanja v odmikih med posameznimi objekti so dopustna, če tako narekuje sistem zazidave, obstoječa razporeditev objektov ter konfiguracija terena in če niso v nasprotju s požarnimi, sanitarnimi in drugimi predpisi. V strnjeni vrstni zazidavi se novi objekti locirajo na mejo. 36. člen Vsak objekt na zaključenem funkcionalnem zemljišču mora imeti zagotovljen in urejen prost in varen dovozni priključek na javno cesto v skladu z veljavnimi predpisi o zaščiti javnih cest. Objekti ob kategoriziranih cestah morajo imeti po možnosti za več objektov skupaj skupni priključek. Javni objekti in lokali morajo imeti glede na svojo dejavnost zadostno število parkirnih mest. 37. člen V strnjenih naseljih in zaselkih morajo biti smeri slemen usklajene z obstoječo zazidavo. Praviloma so smeri slemen vzporedne s cesto. Nepozidan del parcele mora biti urejen glede na funkcijo objekta. Zasaditev naj upošteva domače.avtohtone vrste visoke in nizke vegetacije. A 38. člen Parcela ali deli parcele-znotraj naselja, zaselka ali za posamezni objekt je lahko ograjena. Ograja ne sme presegati višine 1,20 m in mora biti postavljena znotraj parcele, ali na meji, če se tako sporazumeta oba soseda. Ograja ob isti ulici ali cesti morajo biti oblikovane na enak način. Postavitev ograje zunaj ureditvenih območij naselij je dopustna na zemljiščih, ki jih je potrebno zavarovati, oziroma, če je potrebno preprečiti dostop. Višina in izvedba ograje se lahko prilagodi namenu. Višina zemljišča ob parcelni meji mora biti prilagojena višini sosednjega zemljišča. 39. člen Pomožni objekti so dopustni kot prizidki k stanovanjskim ali gospodarskim poslopjem ali kot samostojni objekti, če velikost parcele glede na odmike to dovoljuje. Oblikovno morajo biti pomožni objekti usklajeni z osnovnim objektom, oziroma z okoliškimi objekti. Montažni kioski in stojnice za sezonsko prodajo blaga se lahko postavijo na mestih, ki so za to določena v posebnem načrtu, ki podaja tudi izhodišča za njihovo oblikovanje. 40. člen Posamični komunalni objekti in naprave morajo biti postavljeni tako, da ne vplivajo negativno na sosednje objekte in okolico. Začasni objekti in naprave morajo biti postavljeni tako, da ne vplivajo moteče na sosednje objekte in območja. 41. člen Regulacije in melioracije manjših površin morajo biti izvedene na enak način in pod enakimi pogoji kot so bile izvedene že obstoječe. VII. SPLOŠNI POGOJI ZA ARHITEKTONSKO OBLIKOVANJE OBJEKTOV IN NAPRAV 42. člen ovanje objektov in naprav določajo: kosti objektov, Merila in pogoji — tlorisne oblike — višinske gabm : . — obliko in naklon strehe ter kritine, — odmike med objekti, — gradbene črte in veljajo za novogradnji in za obstoječe objekte, ki se preurejajo (prizidave, nadzidave, sanacije itd.). Tlorisna velikost objekta mora biti prilagojena velikosti parcele oziroma velikosti in leg) funkcionalnega zemljišča. V strnjenih naseljih in zaselkih, kjer prevladujejo pretežno objekti s podolgovato tlorisno obliko, se morajo tej obliki prilagoditi tudi novi objekti in objekti, ki se preurejajo. 43. člen Višina predvidenih objektov in objektov, ki se nadzidavajo, ne sme presegati višine bližnjih obstoječih objektov. V naseljih, zaselkih in posamičnih gradnjah višina individualnih stanovanjskih objektov ne sme presegati dveh etaž nad terenom. Višina objektov, ki bodo namenjeni proizvodni ali obrtni dejavnosti in višina stanovanjskih blokov je lahko višja, vendar le tam, kjer je višina že obstoječih objektov višja od P + 2, oziroma če tako zahteva funkcija objekta. Vsi predvideni objekti in objekti, ki se preurejajo, morajo praviloma imeti strehe v naklonu (enokapnice, dvokapnice, štirikapnice). Ravne strehe so dopustne le na objektih, namenjenih proizvodni dejavnosti (industrijski objekti) ter na manjših pomožnih objektih. Naklon strehe se mora prilagoditi naklonu streh bližnjih obstoječih objektov. Prav tako se prilagodi tudi kritina, ki mora biti praviloma temna. Smeri slemen morajo biti praviloma vzporedno z daljšo stranico objekta. Pri obdelavi fasad predvidenih in obstoječih objektov je možno uporabiti vse razpoložljive materiale, vendar prilagojene že obstoječim objektom. 44. člen Posegi na objektih in napravah, za katere veljajo pogoji varovanja, ali so v zavarovanih območjih, se načrtuje in izvaja v sodelovanju s pooblaščeno organizacijo za varstvo naravne in kulturne dediščine. Montažni tipski objekti kot elementi ulične opreme (kioski, stojnice, telefonske govorilnice, postajališča ipd.) ter ostala ulična oprema (klopi, smetnjaki, luči ipd.) morajo na določenem območju biti oblikovani enotno. Razmeščeni morajo biti tako, da ne ovirajo prometa ali drugače negativno vplivajo na okolje. Vsi pomožni objekti (prizidki ali samostojni objekti) morajo biti oblikovani ali obdelani enako kot osnovni objekti, predvsem z enakim naklonom strehe, enako kritino in enako obdelavo fasade. VIII. MERILA IN POGOJI ZA KOMUNALNO IN ENERGETSKO UREJANJE * 45. člen Predvideni gradbeni posegi (novogradnje, dozidave, nadzidave, rekonstrukcije) so dopustne le na komunalno opremljenih zemljiščih. Komunalno opremljeno zemljišče je zemljišče, ki ima zagotovljen dovoz na javno cesto in če ima v bližini priključek za elektriko in rešeno vodooskrbo. Minimalna komunalna oprema obsega omrežje in napravo za oskrbo s pitno in požarno vodo, električno energijo in urejenim zbiranjem in odstranjevanjem komunalnih odpadkov. Vsi komunalni in energetski vodi morajo praviloma potekati v zemlji. Izgradnja vodovodnega in kanalizacijskega omrežja ter sanacija obstoječih v posameznih naseljih se opredeli v skladu s planskimi akti v posebnem programu. 46. člen • Vodooskrba Vsi predvideni objekti v sklopu naselij in zaselkov ter predvideni posamični stanovanjski in proizvodni objekti morajo biti priključeni na javno vodovodno omrežje. Gradnja objektov, ki jih ni možno priključiti na vodovodno omrežje, pa je gradnja cevovoda predvidena v tem srednjeročnem obdobju, je dopustna pod pogojem, da bo uporabno dovoljenje izdano ob priključitvi na javni vodovod. Gradnja objektov, v katerih se predvideva večja poraba vode, je možna po predhodni proučitvi zadostnih količin ustrezne vode. V območjih urejanja, namenjenih poselitvi, kjer vodovodno omrežje in naprave ne zagotavljajo zadostnih količin požarne vode in ustreznega pritiska, je potrebno urediti ustrezne požarne bazene, oziroma zagotoviti odvzem iz obstoječih vodnjakov, oziroma vodnih površin. ' Zasipavanje obstoječih vodnjakov ali obstoječih vodnih površin znotraj poselitvenih območij ni dovoljeno. Prav tako ni dovoljena uporaba vodnjakov za ponikovalnice in greznice. Pri gradnji objektov in drugih posegov je potrebno upoštevati minimalne odmike od cevovodov javnega vodovoda. 47. člen Odvajanje odpadnih voda V naseljih, kjer je zgrajena kanalizacija, se morajo vsi predvideni stanovanjski, poslovni, proizvodni in drugi objekti, ki so ali bodo priključeni na vodovodno omrežje, priključiti tudi na kanalizacijsko omrežje. V ureditvenih območjih naselij, zaselkov in pri posamičnih gradnjah, kjer ni kanalizacije, se odvod fekalne vode do izgradnje kanalizacije rešuje z individualnimi ali skupinskimi vodotesnimi, tropreka-tnimi greznicami brez odtoka, ki se po potrebi praznijo. V ureditvenih območjih naselij in zaselkov, kjer se bodo urejale večje utrjene površine ali gradili objekti večjih dimenzij, se mora urediti odvodnja meteornih odpadnih voda. Odvod se mora urediti ločeno od fekalne kanalizacije in obvezno preko lovilcev maščob v bližnje površinske odvodnike, za kar je potrebno pridobiti ustrezno soglasje vodnogospodarske organizacije. 48. člen Odvajanje in zbiranje gnojnice in drugih odpadkov s kmečkih gospodarstev se ureja individualno v gnojnih jamah in gnojiščih. Gnojne jamo in gnojišča morajo biti locirana v primerni oddaljenosti od stanovanjskih in drugih objektov, v katerih se zadržujejo ljudje. Gnojne jame morajo biti pokrite. Gnojne jame in gnojišča morajo biti neprepustna, brez odtoka. Razredčena vsebina gnojnih jam in gnoj se lahko odvaža na kmetijske površine. Deponiranje gnojevke na principu »obdelane lagune« ni dopustno. 49. člen Na kmetijska zemljišča, ki so pod varstvenim režimom zajetij pitne vode, se tekoča vsebina greznic, gnojnih jam in gnojišč (gnojevka), ne sme odvažati. V naseljih, zaselkih in ob posamičnih stanovanjskih ali gospodarskih objektih, kjer so gnojne jame in gnojišča neurejena, se le-ta morajo primerno sanirati. V ožjem pbmočju mesta M. Sobota naprava gnojnih jam, gnojišč in prostorov za zbiranje komunalnih odpadkov ni dopustna, razen tam, kjer je to dovoljeno z drugimi predpisi. 50. člen Zbiranje in odstranjevanje komunalnih in drugih odpadkov Zbiranje, odvoz in odlaganje komunalnih odpadkov je urejeno z ustreznimi predpisi in jih izvaja pristojna komunalna organizacija. Komunalni odpadki se lahko odlagajo samo na urejenih odlagališčih. Zbiranje odpadkov mora biti organizirano v mestu M. Sobota m v vseh naseljih v območju obdelave. 51. člen Dovoljeno je zbiranje manjših količin organskih odpadkov na vrtovih in njivah za predelavo v kompost, vendar izven mesta Murski Sobota in izven območij organizirane stnaovanjske gradnje. Zbirališča ne smejo presegati količine 4 m3 in morajo biti primerno zavarova-HS- . . 1 •! J 1 • • 1 • Posode za zbiranje komunalnih odpadkov morajo biti locirane čim bliže cesti in primerno zakrite in zavarovane. Za odpadke, ki jih je možno uporabiti kot nadaljnjo surovino (papir, steklo ipd.) je potrebno namestiti tipske posode na primernih mestih. 52. člen Zbiranje, odvoz in odlaganje, oziroma organizacijo ponovne predelave za kovinske ali druge tehnološke odpadke iz organizacij zdru ženega dela, organizira in izvaja posamezna organizacija. Odlaganje posebnih odpadkov je dopustno le s soglasjem ustreznih inšpekcijskih služb na lastnem dvorišču. 53. člen Oskrba z električno energijo Objekti se priključijo na elektro omrežje pod pogoji, ki jih določi upravljalec v svojem soglasju. V strnjenih naseljih in večjih zaselkih ter pomembnejših posameznih objektih, površinah in območjih se mora v skladu s potrebami urediti javna razsvetljava. Razsvetljeni morajo biti tudi prehodi čez cesto izven ureditvenih in v ureditvenih območjih. 54. člen PTT omrečje Telefonsko omrežje se bo izgrajevalo na podlagi planskih usmeritev. Za posamezno medkrajevno povezavo bo izdelana ustrezna lokacijska dokumentacija oziroma lokacijski načrt. 55. člen Kabelski sistem V naseljih in mestu Murska Sobota je v skladu s predpisi dopustna gradnja kabelskih TV in drugih sistemov, vendar le na podlagi ustreznih strokovnih podlag. IX. MERILA IN POGOJI ZA PROMETNO UREJANJE 56. člen Urejanje prometnega omrežja mora biti načrtovano in izvajano v skladu s predpisi, ki urejajo promet. V varstvenih-pasovih predvidenih in obstoječih prometnih površin ni dopustna gradnja nadzemnih objektov. Postavitev nadzemnih prometnih, turističnih in drugih objektov ter gradnja podzemnih naprav v cestnem telesu ali cestnem pasu je dopustna le s soglasjem upravljalca ceste. Rekonstrukcija obstoječih cest in železnice se mora izvajati na podlagi ustrezne lokacijske dokumentacije in v skladu s predpisi za posamezno področje. Predvideni priključki na cesto ali sanacija obstoječih morajo biti izvedeni tako, da ne ovirajo prometa in da se ne poškoduje cestno telo. Predmetne površine in dovozi morajo biti urejeni tako, da omogočajo dostope do objektov z vseh strani za primer intervencije. Pri lokaciji novih objektov in površin je trega glede na možnosti predvideti skupne priključke za več objektov. Parkiranje javnih prometnih vozil, (avtobusov in tovornjakov) na območju mesta ni dopustno, razen na mestih, ki so za to določena X. MERILA IN POGOJI ZA DRUGE POSEGE, KI TRAJNO SPREMINAJO PROSTOR 57. člen Merila in pogoji za druge posege, ki trajno ali začasno spreminjajo prostor, se nanašajo na urejanje površin in območij, za katera ni predvidena izdelava prostorskih izvedbenih načrtov in sicer: — ureditev manjših ribnikov in požarnih odjemališč, — Manjše hidromelioracije in agromelioracije v sklopu že obstoječih, — manjše regulacije, — gradnja mostov, — ureditev začasnih delovišč za izvajanje raziskovalnih gradbenih ali drugih posegov, — druge ureditve, ki jih trenutno ni možno predvidevati. Poleg že navedenih pogojev je pri naštetih ureditvah potrebno upoštevati vse pogoje varovanja naravne dediščine, in sicer: — ohranitev značilne krajinske podobe območja, — ohranitev značilne trase obstoječih strug vodotokov, — ohranitev kvalitetne obvodne vegetacije. Pri urejanju območij za začasno rabo za določen namen je potrebno območje po izvedbi posega primerno sanirati in ga vzpostaviti v prvotno stanje. Za vse predvidene posege je potrebno izdelati ustrezne strokovne podlage. V postopku priprave sodelujejo vsi prizadeti in vse pristojne inšpekcijske službe, ki jih določi upravni organ, pristojen za urejanje prostora. XI. MERILA IN POGOJI ZA OHRANJANJE IN VAROVANJE NARAVNE IN KULTURNE DEDIŠČINE TER DRUGIH DOBRIN SPLOŠNEGA POMENA 58. člen Posege na območjih, za katera veljajo pogoji varstva naravne in kulturne dediščine, je potrebno izvajati v skladu s tovrstnimi predpisi in pod pogoji pristojne varstvene službe. Ob gradnji novih objektov ali dozidav in nadzidavi obstoječih objektov, ki so v območjih karakterističnih pogledov na zavarovane objekte in območja, ali so v območju značilnih sistemov pozidave ali komunikacij, je potrebno vključiti pristojno varstveno službo. V ožjem in širšem robnem prostoru naselij je potrebno v čimvečji meri ohranjati značilno kulturno in naravno krajino. Za območja in objekte, ki so zavarovani ali zaščiteni, veljajo režimi, ki jih določajo obstoječi akti ali navodila pristojne varstvene službe (Zavod za varovanje naravne in kulturne dediščine). XII. MERILA IN POGOJI ZA RAZVIJANJE IN IZBOLJŠANJE OKOLJA 59. člen Odstranjevanje in odvažanje plodne zemlje ni dovoljeno. Prav tako ni dovoljeno nekontrolirano odpiranje gramoznic in odvažanje gramoza ali peska. Za zagotovitev kvalitetnejših pogojev bivanja in varovanja okolja je potrebno sanirati vse obstoječe vire onesnaženja kot so: — divja odlagališča odpadkov, — nekontrolirano izpuščanje odpadnih voda, — prekomerno izpuščanje zračnih emisij, — - nezavarovana ali neustrezna skladišča tekočih goriv, — območja ali objekti, ki povzročajo prekomerni hrup ali smrad. Pri razvrščanju novih dejavnosti ali objektov je potrebno upoštevati bližino obstoječih objektov in predvidene vplive na te objekte. Proizvodna ali obrtna območja ali objekti, ki povzročajo prekomerne emisije negativnih vplivov (hrup, smrad ipd.) morajo biti locirani izven stanovanjskih območij, praviloma na robu naselja. 60. člen Vse spremembe v krajini, povzročene z gradnjo objektov in naprav ali s spremembo kmetijske rabe na kmetijskih in gozdnih zemljiščih, morajo biti ovrednotene tudi z vidika dolgoročnih posledic na okolje (npr. posek vegetacije, izravnava, preusmeritev ali zajezitev vodotokov ipd.). Posegi v krajino, ki trajno spreminjajo njeno podobo brez ustreznega dovoljenja pristojne službe, niso dovoljeni, četudi gre za vzdrževalna dela. Posegi na površine, ki so označene kot 2. območja kmetijskih zemljišč na nerodovitnih zemljiščih in zemljiščih, ki so v zaraščanju, so dopustni v skladu s tem odlokom in soglasjem kmetijsko zemljiške skupnosti, če spremembe trajno ne spreminjajo krajine. Pod enakimi pogoji so dopustni posegi za ureditev reljiefa, površinskih voda, visoke vegetacije in biotopov. Zaščito in varstvo vodnih virov in varstvenih pasov bodo urejali ustrezni občinski odloki. XIII. MERILA IN POGOJI ZA UREJANJE PROSTORA ZA POTREBE SLO IN DS 61. člen Pri vseh dovoljenih posegih je potrebno v skladu s tem odlokom upoštevati interese in potrebe splošno ljudske obrambe in družbeno samozaščito. Pri posegih za potrebe SLO in DS so možna odstopanja od določil tega odloka pod pogoji, ki jih predpiše pristojni organ in pod pogoji, ki jih določa zakonodaja s področja SLO in DS. Pri predvidenih posegih je potrebno upoštevati vse predpise, ki urejajo zaščito pred požarom, rušenjem, poplavami, plazovi in drugimi naravnimi nesrečami. V lokacijskem postopku je za vsak poseg, za katerega to določi požarni inšpektor, potrebno definirati osnovne in dodatne vire požarne vode. Definirati je potrebno tuid interventne poti ter možnosti evakuacije v primeru požara. Na območju, ki je prikazano v grafičnih prilogah, je v skladu z Odlokom o zakloniščih in drugih zaščitnih objektih v občini Murska Sobota (Ur. objave, št. 19/83) obvezna gradnja zaklonišč. XIV. KONČNA DOLOČILA 62. člen Prostorski ureditveni pogoji so na vpogled občanom, organizacijam in skupnostim pri upravnem organu, pristojnem za urejanje prostora občine M. Sobota ter na sedežih posameznih krajevnih skupnosti. 63. člen Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja Uprava inšpekcijskih služb občin M. Sobota, Ljutomer, G. Radgona in Lendava, Enota v Murski Soboti. 64. člen Z uveljavitvijo tega odloka preneha veljati Odlok o urbanističnem redu v občini M. Sobota (Ur. objave, št. 14/87) in Odlok o sprejetju zazidalnih načrtov za posamezna območja v naseljih in območja, določena za posebne namene na območju občine M. Sobota (Ur. objave, št. 12/77), v območju, navedenem v 4. členu tega odloka ter Odlok o sprejetju zazidalnih načrtov za posamezna območja v mestu M. Sobota (Ur. objave, št. 12/77, 25/77, 10/78, 16/78, 22/78, 13/79, 20/79, 38/82, 19/84 in 10/85.) in Odlok o sprejetju zazidalnega načrta za zaselek Pušča v k. o. Černelavci (Ur. objave, št. 16/82). 65. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah pomurskih občin. Številka: 352-18/89-1 M. Sobota, dne 25. 9. 1989 Predsednik , Skupščine občine M. Sobota Andrej GERENČER, 1. r. 166 Na podlagi 39. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Ur. list SRS, št. 18/84, 37/85 in 29/86) ter 167. člena Statuta občine Murska Sobota (Ur. objave, št. 12/80, 36/81, 11/84 in 4/86), je skupščina občine Murska Sobota na seji Zbora združenega dela in Zbora krajevnih skupnosti, dne 25/9—1989, sprejela ODLOK o sprejetju zazidalnega načrta za območje med Št. Kovača, Kocljevo, Cankarjevo. Kopitarjevo in Prežihovo ulico v Murski Soboti (v nadaljnjem besedilu: blokovski kompleks). I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen S tem odlokom se sprejme zazidalni načrt za blokovski kompleks v Murski Soboti, ki ga je izdelal Zavod za ekonomiko in urbanizem Murska Sobota pod št. 6/88—ZN/MS v juniju 1989. 2. člen Zazidalni načrt iz prejšnjega člena vsebuje: a) Tekstualni del: — izjave o opravljeni notrani kontroli ter o upoštevanju predpisov, — usmeritve iz planskih aktov občine M. Sobota za obdobje 1986^1990, oz. 1986-2000, — obrazložitev prostorskih pogojev za realizacijo načrta. — soglasja, mnenja, smernice pristojnih organov in organizacij: b) Grafični del: — izrez iz Družbenega plana občine M. Sobota za obdobje 1986-1990 — kopija katastrskega načrta — obst. stanje s predv. rušitvami — obstoječe površine v območju obdelave — obstoječa komunalna ureditev — predvidena namenska raba površin — arhitektonsko-zazidalna situacija — etažni program kleti — delitev površin — osončenost fasad — predmetno-tehnična situacija — ogrevanje — zbirna karta komunalnih naprav — idejna višinska regulacija — talna ureditev — požarna varnost — zaklonišča — faznost — zakoličbena situacija — 3 x — gabarit Kocljeve ulice — prerezi — 3 x v M 1 v Ml v M 1 v M 1 v M 1 v M 1 v M 1 v M I v M 1 v M 1 v M 1 v M 1 v MM v M 1 v M 1 v M I v M 1 v M I v Ml v M 1 v M 1 : 5000, Vi 000, : 1000, : 1000, : 1000, : 1000, : 500, : 1000, : 1000, : 1000, : 500, : 1000, i 500, : 1000, : 500, : 1000. : 1000, : 1000, : 500, : 500, : 200. II. MEJA OBMOČJA 3. člen Območje obdelave, za katerega se sprejema zazidalni načrt, obsega zemljišča, ki so na severni strani omejena z južno mejo zemljišča pare. št. 3170 (Ul. St. Kovača), k. o. Murska Sobota; na vzhodni strani z vzhodno mejo zemljišča pare. št. 1037 (Kocljeva ulica) k. o. Murska Sobota, nakar se meja območja nadaljuje preko zemljišča pare. št. 1345 (Zvezna ulica) po vzhodni meji pare. št. 1347 do Kidričeve ulice, jo prečka in poteka naprej po vzhodnih mejah zemljišč pare. št. 1755, 1756, 1758 in 1757 do severne meje zemljišča pare. št. 3178 (Cankarjeva ulica); na južni strani s severno mejo zemljišča pare. št. 3178 (Cankarjeva ulica), ter na zahodni strani z zahodno mejo zemljišča pare. št. 923/1 k. o. Murska Sobota do Kopitarjeve ulice, severno mejo zemljišča pare. št. 1578 (Kopitarjeva ulica), k. o. Murska Sobota do vzhodne meje zemljišča pare; št. 899 (Prežihova ulica), k. o. Murska Sobota in po njenem vzhodnem robu do južne meje zemljišča pare. št. 3170 (Ul. St. Kovača), k. o. Murska Sobota. Obodne ulice, na katere meji območje obdelave, so obdelane v tistih delih, kjer tangirajo urditve znotraj območja, sicer pa niso predmet obdelave tega zazidalnega načrta in ne predmet tega odloka. * III. FUNKCIJA OBMOČJA S POGOJI ZA IZRABO IN KVALITETO POSEGOV 4. člen Znotraj blokovskega kompleksa so predvidene naslednje gradnje inuredi-tve: 1. Ob Stari in Vrtni ulici je predvidena gradnja dveh stanovanjskih objektov s cca 42 stanovanji. Pritličja so deloma lahko namenjena tihi obrti ali servisom. V kleti enega od objektov je predvidena še gradnja zaklonišča. 2. Ob Kidričevi oz. Cankarjevi ulici je predvidena gradnja večjega trgovskega objekta z osnovno preskrbo. V sklopu tega objekta je možno urediti še manjše lokale z gostinsko, servisno ali obrtno ponudbo. V sklopu objekta je možna tudi gradnja zaklonišča. 3. Ob Kocljevi ulici so predvideni poslovni in poslovno-stanovanjski objekti. Pritličja I. etaže so lahko namenjena poslovnim, trgovskim ali gostinskim prostorom. V etažah in mansardah so stanovanja. Na dvoriščni strani je v nivoju pritličja možno urediti nadstrešnico za pokrita parkirišča. 4. Južno od obstoječega zaklonišča je predvidena gradnja osrednjega energetskega objekta, oz. kotlovnice. Z gradnjo se zamakne zasilni izhod iz zaklonišča. Ob zahodni strani zaklonišča je možna gradnja ali postavitev objektov za gostinsko, trgovsko ali servisno dejavnost. 5. Predvidena je prizidava lekarniških prostorov na zahodni strani objekta Dom tehnike, dalje prizidava kotlovnice na severni Strahi objekta Vrtna 2, 4. 6. V osrednjem delu kompleksa med Staro, in Vrtno ulico ter na zahodni strani objektov ob Kocljevi je možna gradnja podzemnih parkirišč. 7. Predvidena je gradnja dveh tripleks garaž in sicer ob že obstoječi garaži ob Stari ulici in nova ob bloku Stara ul. 1. 8. Predvidena je naprava poševnih streh in ureditev mansardnih stanovanj na obstoječih stanovanjskih blokih ob Stari ulici št. 6, 8, 10, 12, 14 ob Cankarjevi ulici št. 48, 50, ob Vrtni 3 in Kidričevi 16, 18. Nad objektom Dom tehnike (Kocljeva 2) je predvidena naprava dvokapne strehe brez dodatnih stanovanj. 9. Nad podzemnimi parkirišči med Staro in Vrtno ulico je predvidena ureditev zelenih površin z otroškimi igrišči in manjšo asfaltno površino (košarko). Na severni strani predvidene trgovine je možno postaviti začasne montažne stojnice za prodajo sadja, zelenjave (tržnica). 5. člen Na vseh obstoječih objektih so razen ureditve streh in mansardnih stanovanj možne adaptacije in sanacije gradbeno-tfehničnega stanja objektov (popravilo fasad, naprava toplotne izolacije, naprava streh v naklonu) ter vzdrževalna dela. Prav tako je v vseh pritličjih obstoječih stanov, blokov možna sprememba namembnosti prostorov v manjše tihe obrtne in servisne dejavnosti. 6. člen Na območju individualne stanovanjske gradnje ob Prežihovi ulici je možna gradnja nadomestnih stanovanjskih objektov, nadzidave in adaptacije obstoječih objektov ter vzdrževalna dela. Možna je tudi preureditev v manjše lokale, obrtne in servisne delavnice z mirno dejavnostjo. 7. člen Na območju individualne stanovanjske grdnje med Kidričevo in Cankarjevo ulico je možna gradnja novih in nadomestnih stanovanjskih objektov in obrtnih delavnic, delno v vrstni zazidavi, delno kot samostojnih objektov. Zaradi ureditve priključka Kocljeve ulice na Cankarjevo se bo moral stanovanjski objekt ob Cankarjevi ulici št. 38 na pare. št. 1759 k. o. Murska Sobota delno ali v celoti porušiti oz. mu spremeniti namembnost. 8. člen Na celotnem kompleksu je dopustna gradnja novih ali dopolnilnih komunalnih in energetskih objektov in naprav ter objektov in naprav ža zveze. 9. člen Predvidena je ureditev novih prometnih površin. Možno je razširiti nekatera obstoječa parkirišča, delno se prestavi Stara ulica. Možna je ureditev novega uvoznega priključka Stare ulice na Ulico Št. Kovača. Obstoječi priključek se spremeni v enosmernega za izvoz. V kolikor se priključek ne izvede, se mora sanirati obstoječ (razširitev križišča, povečanje radija, ureditev tretjega pasu na Ul. Štefana Kovača). Ob Ulici Štefana Kovača je predvidena gradnja obojestranske kolesarske steze. Vzporedno z ulico so predvidena vzdolžna parkirišča. Predviden je preboja Kocljeve ulice do Cankarjeve ulice. Ob Kocljevi ulici je predvidena dvostranska kolesarska steza in vzdolžno parkiranje. Predviden je nov priključek na Prežihovo ulico za dovoz do parkirišča. Obstoječ priključek na Ulico Stefana Kovača ob blokih št. 19 in 21 se zapre. Predviden je priključek do zasebnih parcel št. 2167/1, 2167/2 in 2170 in sicer severno od objekta Cankarjeva 50. ' Nov priključek je predviden tudi na slepo Kidričevo in sicer za dovoz do dvorišča objektov ob Kocljevi ulici (vzhodno od Kidričeve 16). 'Predvidena je nova slepa ulica do predv. individualnih objektov južno od Kidričeve ulice. Preko- blokovskega kompleksa je v smeri V — Z predvidena osrednja peš pot. Vse nove prometne ureditve (preboj Kocljeve do Cankarjeve ulice, preboj. Stare ulice do Ul. Štefana Kovača, novi priključek na Prežihovi ulici) se morajo izvesti na podlagi vsakokratnih strokovnih osnov. IV. URBANISTIČNO OBLIKOVANJE OBMOČIJ 10. Člen Vsi predvideni objekti, razen ob Kocljevi ulici morajo biti zasnovani kot samostojni stanovanjski objekti. Ob Kocljevi ulici so objekti zasnovani v nizu, posamezen objekt pa tvori zaključeno celoto z lastnim vhodom in pripadajočim funkcionalnim zemljiščem. V kleteh so posamezni objekti preko parkirišč, zaklonišč ali manipulativnih prostorov lahko povezani med seboj. 11. člen Velikost in oblike posameznih funkcionalnih zemljišč so določene le za predvidene objekte. Za obstoječe objekte so funkcionalna zemljišča skupna za več objektov, glede na razporeditev obstoječih površin. Vsa funkcionalna zemljišča so razvidna iz grafične priloge št. 9, navedene v 2. členu tega odloka. 12. člen Odstopanja v legi predvidenih objektov niso dopustna. Odstopanja v velikosti posameznih objektov so dopustna v mejah, ki jih dopuščajo odmiki med objekti, definirani v grafičnih prilogah. 13. člen , Vsi objekti se navezujejo na obstoječe prometne površine — na obodne ulice in ulice v kompleksu. Vhodi v osrednje podzemno parkirišče so preko dovoznih ramp možni z Mojstrske ali Kidričeve ulice. . . . . Znotraj kompleksa je dovoljen le interni m intervencijski promet. Hitrost znotraj kompleksa je omejena na 40 km/h. 14. člen Parkiranje je urejeno z nadzemnimi in podzemnimi parkirišči. Parkiranje ob vhodih in ob objektih, oz. na drugih neoznačenih površinah ni dovoljeno. 15. člen Vsi objekti morajo biti priključeni na mestno kanalizacijo in vodovod. Pri ključitev se lahko izvede le pod pogoji upravljalca. Trase predvidenih komunalnih vodov morajo potekati ob prometnih površinah in ne smejo ovirati talnih ureditev in zasaditve. Vsi električni in telefonski priključki morajo potekati v zemlji. Eventuelna-gradnja kotlovnice in drugih objektov glede na sistem ogrevanja bo rešena v posebnih strokovnih podlagah (lokacijski dokumentaciji) na podlagi idejnih projektov. Na celotnem območju mora biti ob prometnih poteh (dovoznih cestah, parkiriščih in peš poteh) urejena zunanja razsvetljava. 16. člen Celotno območje mora biti ozelenjeno v skladu z grafičnimi podlogami iz 2. člena tega odloka. V. ARHITEKTONSKO OBLIKOVANJE OBJEKTOV 17. člen Vsi predvideni objekti in zunanje ureditve morajo biti vzporedni (pravokotni) na stanovanjske bloke ob Stari, Vrtni oz. Kocljevi ulici. Velikost posameznih objektov in odmiki med njimi so definirani v grafičnih prilogah, kjer so označena tudi maksimalna možna odstopanja v tlorisnih velikostih. Poslovno stanovanjski objekti ob Kocljevi ulici morajo biti na vzhodni strani (ob Kocljevi ulici) v pritličnem delu grajeni v liniji. Odstopanja v velikostih teh objektov so možna le v smeri proti zahodu. Poslovno nadstropje lahko izstopa iz ulične linije. Predvidena garaža ob Stari ulici mora biti enaka kot že obstoječa. 18. člen Vsi objekti morajo imeti dvokapne ali večkapne strehe v naklonu. Etažnost predvidenih in obstoječih objektov je podana v grafičnem delu. Etažna višina pritličja in 1. nadstropja objektov ob Kocljevi in trgovskega objekta ob Cankarjevi je lahko višja od višine stanovanjskih etaž, vendar skupna višina obeh poslovnih etaž ne sme presegati višine treh stanovanjskih etaž. Odstopanja v etažnosti objektov so dopustna le pri objektih ob Kocljevi ulici, kjer je predvidene objekte možno zvišati ali znižati za pol etaže (iz mansarde cela etaža). 19. člen Vhodi v stanovanjske prostore morajo biti ločeni od vhodov v lokale pri vseh predvidenih in obstoječih objektih. Pri obstoječih objektih, katerim se v. pritličju ali kleti spreminja namembnost, vhodi v lokale ne smejo biti iz skupnih stanovanjskih prostorov. 20. člen Zunanja obdelava objektov mora upoštevati obdelavo že obstoječih objektov v kompleksu. Možno je uporabiti vse razpoložljive materiale. Pri stanovanjskih objektih morajo biti celotne fasade obdelane čimbolj enotno. VI. DRUGI POGOJI, KI JIH JE POTREBNO UPOŠTEVATI PRI REALIZA-CIJI ZAZIDALNEGA NAČRTA 21. člen Pri ureditvah na objektu Ul. Štefana Kovača 19 a (pare. št. 907/2) — Vali-jeva hiša je za posege potrebno pridobiti mnenje pristojnega Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine. 22. člen Ob parcelnih mejah individualnih stanovanjskih hiš je dopustna postavitev ograj. Ob ulici morajo biti vse ograje obdelane na enak način in enako višino (1,20 m). 23. člen Vse zunanje ureditve ter vhodi v podzemne in nadzemne objekte morajo omogočati dostop tudi invalidnim osebam. VII. ETAPNOST IZVAJANJA 24. člen Vse predvidene ureditve oz. gradnje je možno izvesti na komunalno opremljenih stavbnih zemljiščih. Ker vsa zemljišča v območju obdelave še niso pripravljena, priprava pa časovno ni definirana, tudi etape izvajanja zazidalnega načrta časovno niso opredeljene. Do izvedbe zazidalnega načrta ostanejo vsa zemljišča v sedanji rabi. Gradnja priključka na Štefana Kovača ulico, prestavitev Stare in gradnja podzemnih parkirišč niso pogoj za ostale ureditve v kompleksu. IX. OBVEZNOSTI INVESTITORJEV IN IZVAJALCEV ZAZIDALNEGA NAČRTA 25. člen Pred gradnjo objektov in talnih ureditev je potrebno z obstoječih zelenic in vrtov odstraniti plodno zemljo, jo začasno deponirati in uporabiti pri ureditvi zelenic. 26. člen Pri organizaciji gradbišč za posamezne objekte je potrebno upoštevati obstoječe stanovalce v smislu preprečevanja nepotrebnih transportnih poti in zmanjševanja prekomernega hrupa. X. KONČNE DOLOČBE 27. člen Zazidalni načrt je na vpogled vsem občanom in organizacijam pri občinskem upravnem organu, pristojnem za urejanje prostora. 28. člen Nadzor nad izvajanjem tega ddloka vrši urbanistična inšpekcija Uprave inšpekcijskih služb občin Pomurja — enota v Murski Soboti. 29. člen Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati 19. člen Odloka o sprejetju zazidalnih načrtov za posamezna območja v mestu M. Sobota (Ur. objave, št. 12/77) ter 26. člen istega odloka v območju severno od severne meje zemljišča pare. št. 3178 (Cankarjeva ulica, k. o. Murska Sobota). 30. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah pomurskih občin. Številka: 352-17/89-1 Murska Sobota, dne 25/9-1989 Predsednik Skupščine občine M. Sobota Andrej GERENČER 1. r. 167 Skupščina občine Murska Sobota izdaja na podlagi 81. člena Zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 17/86), 202. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list SFRJ, št. 32/78) in 167. člena Statuta občine Murska Sobota (Uradne objave občinskih skupščin Gornja Radgona, Lendava, Ljutomer in Murska Sobota, št. 12/80, 36/81, 11/84 in 4/86) in na predlog ABC Pomurke KZ Panonke Murska Sobota, naslednjo ODLOČBO 1. Uvede se komasacijski postopek na komasacijskem območju DOLENCI, ki obsega del k. o. Dolenci in del k. o. Hodoš. Komasacijsko območje je določeno z mejo, ki poteka od meje med severnim robom parcele št. 1474 in cesto Dolenci- Hodoš in se nadaljuje po jugozahodnem robu prej omenjene ceste (pare. št. 3625) proti jugu do jugovzhodnega roba parcele št. 1668, nato zavije proti jugozahodu ob južnem robu parcel št. 1668 in 1667, prečka Dolenski potok, nato zavije proti jugu po vzhodni strani parcele št. 310 oziroma po zahodni strani Dolenskega potoka in ga pri južnem stiku parcel št. 310 in 3531 spet prečka v vzhodni.smeri po severnem robu parcele št. 3532, nato zavije po vzhodnem robu parcel št. 3532, 3533, 3536, 3437, 3538^ 3539, 3540, 3541, 3542, 3543/1, 3543/2, 3544, 3545, 3546, 3547 in se obrne pri parceli št. 3547 proti jugozahodu po južnem robu parcele št. 3547, prečka Dolenski potok in se nadaljuje v smeri jugozahod po južnem robu parcele 3549 in obkroži parcelo št. 3589, se nadaljuje proti severu po zahodnem robu pare. št. 3553/2, 3553/1, 3554, 3555, 3556, 3557, 3558, 3559, 3535, 3534, 3509, deli parcelo št. 3510 in 3511, nato prečka občinsko pot (pare. št. 3615) in se nadaljuje proti zahodu po južnem robu parcel št. 1674, 1675, 1678, obkroži parcelo št. 1682 in se nadaljuje po zahodnem robu parcel št. 1693, 1694, 1696 in po južnem robu jarka (pare. št. 3603) do stika jarka s parcelo št. 1708, kjer prečka jarek (pare. št. 3603) in nato proti severu po zahodnem robu parcel št. 1742, 1758, po južnem robu 'pare. št. 1764, obkroži po južnem in zahodnem robu parcelo št. 1762 do stičišča s potjo pare. št. 2578 in se nadaljuje po južnem robu omenjene poti proti zahodu in pri stiku poti s parcelami št. 2579 in 2615/2, spremeni smer proti severu, prečka občinsko pot (pare. št. 2578) in se nadaljuje ob zahodnem robu parcel št. 2574, 2571, 2570/2, 2570/1, 2569, 2568, gre proti vzhodu po severni meji pare. št. 2568 in nato proti zahodu po južnem robu občinske poti (pare. št. 3615) jo prečka pri zahodnem robu parcele št. 1840 in se nadaljuje proti severovzhodu po zahodni meji parcel št. 1840, 1841, 1842, 1843, nato spremeni smer proti severozahodu po južnem robu parcele št. 1868 in po južnem robu poti (pare. št. 1902) naprej okoli parcele št. 1869, kjer pri parceli št. 1903 prečka občinsko pot (pare. št. 1902), deli parcelo št. 1903, gre proti severovzhodu po severni meji parcel št. 1904, 1905, 1906, 1908. Nato se obrne proti zahodu in se nadaljuje po južni meji parcel št. 1912, 1913, 1914, deli parcelo št. 1920 do južnega roba parcele št. 1916 in se nadaljuje po južnem robu parcel št. 1916, 1942, obrne smer proti severu po zahodnem robu parcel št. 1950, 1956, 1957, do stičišča s parcelo št. 3601, kjer prečka cesto Šalovci- Hodoš (pare. št. 3606). Nato gre proti zahodu po južnem robu Dolenskega potoka (pare, št, 3601) in ga prečka pri severni meji parcele št. 2039 in se tam tudi nadaljuje proti zahodu po južnem robu občinske ceste (pare. št. 3602) in pri mostu prečka občinsko cesto (pare. št. 3602) in se nadaljuje proti severovzhodu po severnem robu občinske noti (pare. št. I27I)do južnega roba parcele št. 938 in gre po jugozahodnem robu parcele št. 938 in po njenem severozahodnem robu, se nadaljuje po severozahodnem robu parcel št. 937, 936, nato po jugozahodnem robu pare. št. 933, gre po meji med parcelama št. 930 in 933, nato po severovzhodnem robu parcele št. 933. se obrne proti severovzhodu in deli parcelo pt. 927, nato se nadaljuje po južnem robu parcele št. 1923, nato po njenem severozahodnem in severovzhodnem robu in naprej proti severu po zahodnem robu parcel št, 758, 757, deli pare. št. 761 in gre v isto smčr po zahodnem robu parcel št. 763/1, 763/2, 763/3, nato proti vzhodu po severnem robu parcel št. 763/3 in 762, zavije proti severu po zahodnem robu ceste Dolenci— Hodoš (pare. št. 3604). Meja se nadaljuje proti zahodu ob južnem robu parcele št. 772 in naprej ob njenem zahodnem robu proti severu, nato ^re ob južnem, zahodnem in severnem robu parcele št. 777 nato ob severni meji parcele št. 779 in po meji med cesto Dolenci - Hodoš (pare, št, 3604) In parcelo št, 779 proti Jugu in prečka cesto Dolenci Hodoš (pare. št. 3604), se nadaljuje po severni meji parcel št, 800, 799. 798, spremeni smer proti jugu oh vzhodnem robu pare, št, 798 in 799, nato proti vzhodu ob severni meji parcele št. 784 In pri parceli št. 796 zavije proti severu ob zahodni meji parcele št. 796 in naprej proti vzhodu po severni meji parcele št. 796, nato proti severu ob zahodni meji parcel št, 793, 792, 791, 789, 817, 819, 820. 818. gre proti vzhodu po severni meji parcele št, 820, prečka občinsko pot (pure, št, 3611) in se nadaljuje po vzhodni meji prej omenjene občinske poti do severne meje parcele št, 845, gre naprej proti vzhodu po severnih mejah parcel št, 845, 847, 849, 851, 852, 854 nato proti jugu ob vzhodni meji parcele št, 855 in prečka občinsko pot (pare, št, 3612), se nadaljuje po vzhodni meji omenjene poti proti ju^u, zavije proti vzhodu, gre po severni meji parcele št, 1378 In 1382, nato pa proti Jugu ob vzhodnem robu parcel št. 1382, 1381 In 1380, nato ob južnem robu pare, št, 1380, Meja se nadaljuje proti Jugu ob vzhodnem robu parcele št, 1374, nato proti vzhodu ob severni mej! pare, št, 1362 in proti jugu ob vzhodni meji parcele št, 1361 in 1360, nato ob severni meji parcele št. 1351 in na jug ob vzhodnem robu parcele št, 1351 in ob severni meji parcele št, 1348 proti vzhodu, Meja se obrne proti severu ob zahodnem robu občinske poti (pare, št, 1431), nakar seka prej omenjeno pot In poteku ob vzhodni meji pare. št. 1441, 1440 ob parceli št. 1440 na zahod, spet po vzhodnem robu poti pare. št. 1431 In na jugovzhod ob severni meji pare. št. 1439, 1438 in nato po katastrski meji med k. o. Dolenci in k. o. Hodoš proti jugu ob vzhodnem robu pare. št. 1438, 1445, 1447, 1448, 1454, prečka cesto Dolenci —Hodoš (pare. št. 3625) in se zaključi pri severnem robu parcele št. 1474. 2. Komasacijsko območje zajema zemljišča lastnikov, katerih seznam je na vpogled vsem komasacijskim udeležencem in drugim zainteresiranim na Komiteju za kmetijstvo in gozdarstvo občine Murska Sobota ter ra krajevnem uradu Šalovci v času od 6. 10. 1989 do 6. 11. 1989. 3. Podatki o parcelah, zajetih v komasaciji, so na vpogled na Geodetski upravi Skupščine občine Murska Sobota in v zemljiški knjigi na sodišču v Murski Soboti. 4. Z uvedbo komasacijskega postopka je na komasacijskem območju prepovedana graditev in-sajenje nasadov ter gozdnega drevja, parceliranje zemljišč in promet z zemljišči. Izjemoma je dovoljen promet z zemljišči do konca razgrnitve elaborata obstoječega stanja zemljiškega komasacijskega sklada, če gre za zmanjšanje števila lastnikov in solastniških deležev ali če gre za dokončanje pravnega posla za prenos lastništva na zemljiščih, ki je dejansko že opravljen ali če postane zemljišče družbena lastnina. Potrdilo, da gre za izjemen primer izda Komite za kmetijstvo in gozdarstvo občine Murska Sobota. 5. Idejna zasnova ureditve komasacijskega območja in drugi elaborati v komasacijskem postopku bodo razgrnjeni najmanj 15 dni v Vaško-gasilskem domu v Dolencih v roku, ki ga bo določil Komite za kmetijstvo in gozdarstvo občine Murska Sobota. 6. Komasacijski udeleženci in drugi, ki imajo na tem območju kakšen na zakon oprt pravni interes, lahko dajo pripombe na idejno zasnovo v času razgrnitve. 7. Izvajanje ureditvenih del na komasacijskem območju in dolžnosti strank v zvezi z deli se urejajo v okviru melioracijske skupnosti. 8. Vrednotenje komasacijskega sklada bo izvršeno po določilih Navodila, za vrednotenje zemljišč komasacijskega sklada. Za 1 m* zemljišča posameznega vrednostnega razreda se določi vrednost v cenilnih enotah zaradi zamenjave in vrednost v denarju zaradi denarne poravnave razlike v vrednosti vloženega in dobljenega zemljišča. Če se na komasacijskem območju zaradi ureditve zemljišč poveča ali zmanjša površina poti, melioracijskih jarkov in drugih objektov se dodeli vsakemu komasacijskemu udeležencu sorazmerno z vloženimi zemljišči manjša oziroma večja površina zemljišča. 9. Lastniki oz. uporabniki kmetijskih zemljišč na komasacijskem območju, ki so posekali drevje in zarast na površinah, katere niso bile predvidene v melioracijskem projektu, dobijo v komasacijskem postopku te iste površine melioracijsko neurejene nazaj, kot novododeljena zemljišča iz komasacijskega sklada. 10. Skupščina občine Murska Sobota pooblašča Geodetski zavod SRS, da v njenem imenu opravlja mejni ugotovitveni postopek, razgrnitev elaborata obstoječega stanja zemljišč na komasacijskem območju in elaborata vrednotenja zemljišč na komasacijskem območju ter seznanitev komasacijskih udeležencev z dodeljenimi zemljišči v naravi. II. Ta odločba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnih objavah Pomurskih občin, posameznemu komasacijskemu udeležencu pa se odločba vroči v taki obliki, da izrek odločbe glede v komasacijo zajetih parcel vsebuje le tisti del, ki se nanaša na udeleženca. Pouk o pravnem sredstvu: Zoper to odločbo ni pritožb, dopusten pa je upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo. Tožbo se vloži pri Vrhovnem sodišču SR Slovenije ali pa se mu pošlje po pošti v 30 dneh po prejemu te odločbe. Tožba se lahko da na zapisnik pri Vrhovnem sodišču SRS ali pri katerem drugem rednem sodišču. Številka: 464-13/89-1 V M. Soboti, dne 25. 9. 1989 Predsednik Skupščine občine M. Sobota Andrej GERENČER 1. r. 168 Skupščina občine Murska Sobota izdaja na podlagi 81. člena Zakona o kmetijskih zemljiščih (Ur. list SRS, št. 17/86), 202. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list SFRJ, št. 32/78) in 167. člena Statuta občine Murska Sobota (Uradne objave občinskih skupščina Gornja Radgona, Lendava, Ljutomer in Murska Sobota, št. 12/80, 36/81, 11/84 in 4/86) in na predlog ABC Pomurke KZ Panonke Murska Sobota, naslednjo ODLOČBO L Uvede se komasacijski postopek na komasacijskem območju MARKOVCI, ki obsega del k.o. Šalovci in del k.o. Markovci. Komasacijsko območje je določeno z mejo, ki poteka od katastrske meje med k.o, Cepinci in k,o. Markovci na severni strani okrajne ceste Cepinci — Šalovci proti jugovzhodu po severnem robu ceste pare. št. 3718 do meje med občinsko potjo pure, št, 3728 in pare, št, 1275 in po vzhodnem robu poti (pare. št. 3728) do koncu pare. št. 1290. nato proti vzhodu po severni meji pare, št, 1290, 1289, 1286 in 1287,-prečka pot iparc. št. 1297) in gre po severni meji pure, št, 1301 in po zahodnem robu pure, št, 1326, kjer zavije proti vzhodu po severnem robu pare, št. 1331 in 1330 do pare, št. 1329 in po njeni severozahodni meji do pare. 1747/2 nato pa po severni meji pare. št. 1329 in 1358 do konca pare, št, 1358 kjer zavije proti jugu po vzhodni meji pure, št, 1358 do meje med pure, 1747/1 in 1359 nato po severnem robu pure, 1359, ki io tudi deli v smeri proti jugu po kulturni meji kakor tudi pure, št. 1360, ki Jo deli v smeri proti Juhu In vzhodu po njeni kulturni meji, Nato gre meja proti jugu po zahodni meji pure, št, 1388 In 1386, nato po severni meji pare. 1393 in 1395 do pure, št, 1735 m gre po njeni zahodni meji do meje z pure, št, 1736 in po njeni južni meji do pare, 1737 in po njeni južni meji do oh-činske ceste (pare, št, 3720), jo prečka in gre proti severu po njeni vzhodni strani do občinske poti (pare, št, 3730) in po njeni južni strani do potoku (pare, št. 3716), |a prečka in gre po njegovi vzhodni strani proti Jugu do okrajne ceste Cepinci šalovci (pare, št, 3719) in po njenem vzhodnem robu do občinske poti Markovci — Budincl (pare, št, 3725) In po njeni zahodni strani do meje med pare, št, 2789 in 2788, nato po severovzhodni meji pare, št. 2789 in po vzhodni meji pare. 2777 in 2778 nato po zahodni meji pare, št, 2779 do občinske poti Markovci — Budinci (pare, št, 3725) in po zahodnem robu do približno polovice vzhodne meje pare. št. 2550, kjer pot seka do severne meje pare. 2527 po kateri gre proti vzhodu do konca parcele in nato po vzhodni meji pare. št. 2527, 2533, 2536, 2539 in 2540 do občinske poti Markovci Budinci (pare, št. 3725) in po njenem vzhodnem robu preko občinske poti (pare. št. 2512) ter po njenem vzhodnem robu do meje med pare. št. 2513 in 2483. Nato gre meja po severnem robu par. št. 2483 in 2481 in 2480, nadalje po vzhodnem robu pare. št. 2480 do pare. 2479 In po njeni zahodni in južni strani, nadalje po južni struni pare. št. 2478 do meje med pare. 2489 in 2490 nato proti jugu po zahodni meji par. 2490 in 2491, ter po južni strani pare. št. 2491 do pare. št. 2468. Nadaljuje po zahodni, severni in vzhodni strani te parcele, nato po vzhodni meji pare. 2465 do meje med parcelama 2459 in 2458 in po južni meji pare. št. 2458 in 2452. Na koncu pare. št. 2452 zavije proti jugu po vzhodnem robu pare. št. 2462 do občinske poti (pare. št. 3733) in po njenem severnem robu dokler jo ne preseka na mejo med pare. št. 2905 in 2907 in gre po zahodni strani pare, št, 2907, nato po njeni južni strani do pare. št. 2910. Nato gre po južni in vzhodni strani pare. št. 2910 do meje med pare. št. 2928 in 2929 in se nadaljuje po severni strani pare. št. 2929 do potoka (pare. št. 3717) ga prečka in gre naprej po južni strani pare. št. 2393, 2392 in 2391 do pare. 2946 in po njenem zahodnem in severnem robu, se nadaljuje po severni meji pare. 2947, nato po zahodni meji pare. 2948 in po njeni južni strani do meje med pare. št. 2938 in 2945. Nadaljuje se po zahodni strani pare. št. 2945, nato po južni strani pare. št. 2945, 2948 in 2950, nato preseka pare. št. 2951 in 2950 do občinske poti (pare. št. 3733) in gre po njenem zahodnem robu do mesta, kjer jo prečka na mejo med pare. št. 1463 in 1467 v k.o. Ša-lovci. Nato gre po severni meji pare. št. 1467 in 1466, se nadaljuje po vzhodni meji pare. št. 1466 in severni meji pare. št. 1465 in po njeni vzhodni meji proti jugu, ter po severni meji pare. št. 1471 in 1472 in 1473. Nato deli po kulturni meji proti severu pare, št. 1464, 1463, 1462 in deloma 1461 do mesta, kjer zavije proti vzhodu po južni meji pare. št. 1502, vse do konca severne meje pare. št. 1500 in gre po vzhodni meji pare. št. 1500, 1499, 1498, 1497/2, 1497/1, 1488, 1494, 1493, 1492 in 1489. Nadaljuje po južni strani pare. št. 1489 do poti (pare, št. 1488) in po njenem vzhodnem robu do konca, kjer prečka okrajno cesto Če-pinci — Šalovci in gre po njenem južnem robu do meje med pare. št. 1532/2 in 1527 in po njej do konca parcel, nato pa po južni meji pare. št. 1532/2, 1532/1 in deloma 1539 do meje med pare. št. 1535 in 1537 in po njej do meje z pare. št. 1543, kjer se nadaljuje po južni meji pare. št. 1537 ter južni in zahodni meji pare. št. 1542. Nadaljuje se po severni strani pare. št. 1544 in 1545 in po meji med pare. št. 1545 in 1546 do Male Krke in po njenem severnem robu do katastrske meje med k.o. Šalovci in k.o. Markovci, kjer jo prečka po katastrski meji in poteka po vzhodnem robu pare. št. 3389 k.o. Markovci do konca te parcele, kjer se nadaljuje proti zahodu po južnem robu pare. št. 3389, 3390, 3391, 3392, 3393, 3394, 3399, 3400/1, 3402, 3407, 3410, 3415, 3418 do pare. št. 3420 in po njenem vzhodnem robu do meje z pare. št. 3421 in po njeni severni meji do pare. št. 3436, ter po njeni vzhodni, južni in zahodni meji do pare. št. 3435 in po njeni južni in zahodni meji do meje med pare. št. 3447 in 3446. Nadaljuje se po južni strani pare. št. 3.446 do občinske poti (pare. št. 3736) in po njeni južni meji do dela, kjer preseka pare. št. 3297 do meje med pare. št. 3276/2 in 3277, nato po severni meji pare. št. 3296 do meje z pare. št. 3280 in po njeni južni meji do meje z pare. št. 3282, ter po njeni vzhodni meji do meje z pare. 3284 in po njeni severni meji do občinske poti (pare. št. 3273), jo preseka do meje med parcelama 3083 in 3272, se nadaljuje po vzhodni meji pare. št. 3083 do občinske poti (pare, št.3736) in po njenem južnem robu do meje med pare. št. 3095 in 3096. Nadaljuje se po južnem robu projektirane poti v smeri jugovzhodnega roba pare. št. 3233 in po južnem robu jarka v smeri jugovzhodnega roba pare. št. 3158 in po južnem ter zahodnem robu te parcele do konca le-te, kjer preseka pare. št. 3159 v smeri severovzhodnega roba pare. 3156 in po severni meji pare, št. 3156 do poti pare. št. 3738 jo prečka in seka pare. št. 3216 do meje med pare. 3213 in 3214. Nadaljuje se po južni meji pare. št. 3213, 3210, 3209, 3206, 3201 in deloma 3199, kjer le-to seka po meji ohišnice proti severu in zahodu do občinske poti (pare. št. 3563) ter o njenem vzhodnem robu proti njenem severnem koncu na meji z občinsko potjo (pare. št. 3739), ki jo tu prečka in gre naprej proti zahodu po njenem severnem robu do meje med pare. št. 3683 in 3614 ter po njej do pare. št. 3646, ter po njeni južni meji in zahodni meji do pare. št. 3637 in po njeni zahodni meji do pare. št. 3658. Nadaljuje se po južni meji pare, št. 3658, 3657 in 3659, nato po zahodni meji pare. št. 3659 in 3655 nato pa po južni, vzhodni in severni meji pare. št. 1670 nato po delu vzhodne meje pare. št. 3656, do pare. št. 3661 in po njeni vzhodni meji in delu severne meje do meje med pare. št. 1629 in 1630 in po njej do pare. št. 1631 in po njeni južni meji in severni meji, ter severni meji pare. št. 1664 do meje med pare. št. 1632, 1633 in 1648. Nadaljuje se po severni meji pare. št. 1632, preseka pare. št. 1635 v smeri jugovzhodnega dela pare. št. 1636 in se nadaljuje po severni meji pare. št. 1635 in pare. št. 1615, 1604, 1596, 1578, 1545 in delu zahodne meje le-te, po severni meji pare. št. 1548 in pare. št. 1552 in delu zahodne meje le-te, do meje z pare, št. 1528 in nato po severni meji pare. št. 1528 in 1521 ter po severovzhodni meji pare. št. 1512 in po delu njene zahodne meje do meje z pare. št. 1499, nato po meji med pare. št. 1499 in 1501 do občinske poti (pare. št. 1474) ter po njenem severnem robu do mesta, kjer jo prečka na skrajni severni rob pare. št. 1490 in nato po katastrski meji med pare. št. 1490 k.o. Markovci in 3347 k.o. Cepinci do meje ž pare. št. 3373 k.o. Cepinci in po njeni severnovzhodni in severozahodni meji, ter po severni meji pare. št. 3365 in po južni meji pare. št. 3362 in zahodni meji pare. št. 3362, 3350, 3343 in zahodni im severni meji pare. št. 3345/2, nato po zahodni meji pare. št. 2355 in jugovzhodni meji pare. št. 2351/1 in 2350/1, kjer v nadaljevanju v isti smeri seka pare. št. 3459 in okrajno cesto Cepinci — Šalovci (pare. št. 3456/2) in gre po njenem severnem robu proti vzhodu do katastrske meje med k.o. Markovci in k.o. Cepinci, kjer se zaključi. Meja komasacijskega območja drugega dela komasacije Markovci se prične na robu ceste Markovci — Budinci (pare. št. 3725) na meji med pare. št. 1928/1 in 1918 in poteka proti vzhodu po severni meji pare. št. 1918 in 1917 do pare. št. 1920 nato proti jugu po vzhodni meji pare. št. 1917 in 1916 do pare. št. 1912 in po delu njene severne meje ter njeni vzhodni meji in delu južne meje do meje med pare. št. 1902 in 1904 in po zahodni meji pare. št. 1904 do pare. št. 1038/1 ki jo prečka v smeri severovzhodnega dela pare, št. 2039" in po njeni vzhodni meji do južnovzhodnega dela od koder zopet preseka pare, št. 2038/1 v smervmeje med pare. št. 2040, 2041 in 2043. Nadaljuje se po vzhodni meji pare. št. 2041 in 2043-ter delu južne meje pare. št. 2043 do meje med pare. št. 2304 in 2303 in po njej do pare. št. 2312 ter nadaljuje po jugovzhodni meji pare. št. 2304 in 2305 in delu 2310 do meje, med pare. št. 2319 in 2311 in po njej do pare. 2314 ter po njeni severni meji proti zahodu do meje z pare. št. 2282 in po južni meji pare. št. 2299 in južni meji pare. št. 2298 in 2297 do dela kjer prečka občinsko pot (pare. št. 2292) na skrajni severni del pare. št. 2296 in se obrne proti jugu po meji med pare. št. 2296 in 2266 do pare. št. 2267 in po njeni severni meji do pare. št. 2264 in po njeni vzhodni meji in skrajno vzhodni meji pare. št. 2263 in vzhodni meji pare. št. 2520/2 in 2520/1 do pare. št. 2519. Tu se obrne proti zahodu in gre po severni meji pare. št. 2519 do ceste Markovci — Budinci (pare, št. 3725), ki jo v tej smeri tudi prečka in nadaljuje proti severu po njenem zahodnem robu do približno tretjine pare. št. 1893, kjer zopet prečka cesto v smeri meje med pare. št. 1928/1 in 1918, kjer se zaključi. 2. Naslednja zemljišča v komasacijskem območju se ne urejajo v komasacijskem postopku, ampak so predmet nove izmere, ki se izvaja po določilih Zakona o zemljiške katastru (Ur> list SRS, št. 16/74). k. o. Cepinci:. 2323,2322,2321,3321, 3366, 3367. k. o. Markovci: 1232, 1233, 1234, 1235, 1277, 1276, 1279, 1463, 1464, 1465, 1462, 1461, 1460, 1369/3, 1370/2, 1436, 1437, 1725/1, 1717, 1718, 2679, 2704, 2680, 2703, 2160, 2161, 2631, 2627, 2632, 2677, 2678, 2673, 2674, 2675, 2672, 2669, 2670/2, 2670/1, 2665, 2666, 2662, 2663, 2660, 2661, 1659, 3180, 3616, 3617, 2798, 2797, 2809, 2805, 2912, 2816, 2824, 2825, 2828, 2827, 2835, 2836, 2839, 2838, 2259, 2257, 2260, 2258, 3078, 3079, 3080, 2870, 2896, 2895, 2900, 2902, 2903, 2904, 2896, 3068, 3067. 3. Komasacijsko območje zajema zemljišča lastnikov, katerih seznam je na vpogled vsem komsacijskim udeležencem in drugim zainteresiranim na Komiteju za kmetijstvo in gozdarstvo občine Murska Sobota ter na krajevnem uradu Šalovci v času od 6. 10. 1989 do 6. 11. 1989. 4. Podatki o parcelah, zajetih v komasaciji, so na vpogled na Geodetski upravi Skupščine občine Murska Sobota in v zemljiški knjigi na sodišču v Murski Soboti. 5. Z uvedbo komasacijskega postopka je na komasacijskem območju prepovedana graditev in sajenje nasadov ter gozdnega drevja, parceliranje zemljišč in promet z zemljišči. Izjemoma je dovoljen promet z zemljišči do konca razgrnitve elaborata obstoječega stanja zemljiškega komasacijskega sklada, če gre za zmanjšanje števila lastnikov in solastniških deležev ali če gre za dokončanje pravnega posla za prenos lastništva na zemljiščih, ki je dejansko že opravljen ali če postane zemljišče družbena lastnina. Potrdilo, da gre za izjemen primer izda Komite za kmetijstvo in gozdarstvo občine Murska Sobota. 6. Idejna zasnova ureditve komasacijskega območja in drugi elaborati v komasacijskem postopku bodo razgrnjeni najmanj 15 dni v Vaško-gasilskem domu v Markovcih v roku, ki ga bo določil Komite za kmetijstvo in gozdarstvo občine Murska Sobota, ' 7. Komasacijski udeleženci in drugi, ki imajo na tem območju kakšen na za kon oprt pravni interes, lahko dajo pripombe na idejno zasnovo v času razgrnitve. 8. Izvajanje ureditvenih del na komasacijskem območju in dolžnosti strank v zvezi z deli se urejajo v okviru melioracijske skupnosti. 9. Vrednotenje komasacijskega sklada bo izvršeno po določilih Navodila za vrednotenje zemljišč komasacijskega sklada. Za 1 m’ zemljišča posameznega vrednostnega razreda se določi vrednost v cenilnih enotah zaradi zamenjave in vrednost v denarju zaradi denarne poravnave razlike v vrednosti vloženega in dobljenega zemljišča. Ce se na komasacijskem območju zaradi ureditve zemljišč poveča ali zmanjša površina poti, melioracijskih jarkov in drugih objektov se dodeli vsakemu komasacijskemu udeležencu sorazmerno z vloženim zemljiščem manjša oziroma večja površina zemljišča. 10. Lastniki oz. uporabniki kmetijskih zemljišč na komasacijskem območju, ki so posekali drevje in zarast na površinah, katere niso bile predvidene v melioracijskem projektu, dobijo v komasacijskem postopku te iste površine melioracijsko neurejene nazaj, kot novododeljena zemljišča iz komasacijskega sklada. 11. Skupščina občine Murska Sobota pooblašča Geodetskizavod SRS, da v njenem imenu opravlja mejni ugotovitveni postopek, razgrnitev elaborataob-stoječega stanja zemljišč na komasacijskem območju in elaborata vrednotenja zemljišč na komasacijskem območju ter seznanitev komasacijskih udeležencev z dodeljenimi zemljišči v naravi. 12. Ta odločba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnih objavah Pomurskih občin, posameznemu komasacijskemu udeležencu pa se odločba vroči v taki obliki, da izrek odločbe glede v komasacijo zajetih parcel vsebuje le tisti del, ki se nanaša na udeleženca. Pouk o pravnem sredstvu: Zoper to odločbo ni pritožb, dopusten pa je upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo. Tožba se vloži pri Vrhovnem sodišču SR Slovenije ali pa se mu pošlje po pošti v 30 dneh po prejemu te odločbe. Tožba se lahko da na zapisnik pri Vrhovnem sodišču SRS ali pri katerem drugem rednem sodišču. Številka: 464-12/89-1 V M. Soboti, dne 26. 9. 1989 Predsednik Skupščine občine M. Sobota Andrej GERENČER 1. r. Radijski in televizijski spored od 6. do 12. oktobra PETEK SOBOTA NEDELJA PONEDELJEK TOR&K SREDA ČETRTEK RADIO MURSKA SOBOTA RADIO RADIO MURSKA SOBOTA MURSKA SOBOTA RADIO MURSKA SOBOTA RADIO MURSKA SOBOTA RADIO RADIO MURSKA SOBOTA MURSKA SOBOTA 5.30 Prebujajte se z nami! (Z jutranjo oddajo z morskega vala veselo in sproščeno v konec tedna. Poslušajte, kako toplo ali mrzlo vam bo to jutro, katere ceste «o zaprte in katere prevozne.). 8.00 Konec jutranje oddaje. 16.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi. 16.30 Aktualno (informativni del, Utrip življenja — petkova reportaža, reklame, glasba). 18.00 21 232. 16.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi. 16.30 Aktualno, (informativni del s sobotno anketo, strokovnjak odgovarja, reklame, glasba). 18.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi (dežurstvo pri telefonu 21 232 od 14.00 do 16.00). LJUBLJANA LJUBLJANA 16.30 Tv dnevnik L 16.50 Mozaik, ponovitev. 18.15 Spored za oroke in mlade. 19.00 Risanka. 19.30 Tv dnevnik 2. 20.05 Na obali posušenega oceana, dokum. oddaja. 21.00 Kriminalna zgodba, ameriška nanizanka. 21.45 Tv dnevnik 3. 22.00 Pogledi: Pohištvo. 23.15 Informativna oddaja za goste iz tujine. 23.20 Amor na tleh, francoski film. Program LJ 2: 17.00 Satelitski programi-poskusni prenosi. 19.00 Vi-deomeh, ponovitev. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Žarišče. 20.30 Skupščinska kronika. 20.50 Koncert komornega orkestra Slovenicum. 21.50 Kronika 4. mednarodnega bienala Video CD 89. 20.20 Satelitski programi-poskusni prenosi. 8.10 Otroška matineja. 10.35 Mladinski pevski festival Celje 89, ponovitev 11.10 Izbor tedenske programske tvornosti. 14.30 Vi-deogodba, ponovitev. 15.15 Prijatelj ali sovražnik, angleški mladinski film. 16.30 Tv dnevnik I. 16.50 Risanka. 17.00 DP v. košarki — Cibona: Jugoplastika, prenos. 18.30 Na pragu 21. stoletja. 19.00 Risanka. 19.30 Tv dnevnik 2. 19.59 Utrip. 20.20 Žrebanje 3 x 3. 20.30 Večer z gosti v Portorožu. 21.50 Tv dnevnik 3. 22.05 Delo na črno, ameriška nanizanka. 23.00 Takšna pridna punčka, angleški film. 10.00 Najlepše želje s čestitkam) in pozdravi. 11.00 Srečanje na pomurskem valu. 12.00 Spored v madžarščini. 13.00 Doma in onkraj meja. 13.30 V nedeljo popoldan (aktualni prispevek, športne in druge novice, minuta za varstvo okolja, minute za kmetovalce, humor). 14.30 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi (dežurstvo pri telefonu 21 232 od 9.00 do 13.00). 5.30 Prebujajte se z nami! (Če to noč niste mogli zaspati od tečnih misli, da bo zjutraj znova treba v šolo ali službo, naj vam jutranji pre-bujevalec skuša vliti optimizma v začetku tedna. Zabavajte se z nami!) 8.00 Konec jutranje oddaje. 16.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi. 16.30 Aktualno (informativni del, športna oddaja, reklame, glasba). 18.00 Sotočje. TV LJUBLJANA TV LJUBLJANA 5.30 Prebujajte se z nami! (Jutranja oddaja Radia Murska Sobota za vaše boljše razpoloženje, za manj jutranjih kletvic in spodobno jutranjo slovo od družine. Sodelujte z nami, naš telefon je 21 232). 8.00 Konec jutranje oddaje. 16.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi. 1630 Aktualno (informativni del, pogovor v živo, reklame, glasba). 18.00 Rezerviran čas. 18.15 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi. 530 Prebujajte se z sami! (Jutranjiki z domačega radia vam voščimo dobro jutro in se vam opravičujemo, če napoved časa ne bo vedno čisto točna. Približno pa bomo gotovo zadeli!). 8.00 Konec jutranje oddaje. 16.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi. 1630 Aktualno (informativni del, gospodarske teme, reklame, glasba). 18.00 Poslušamo vas (pripombe ptf telefonu 21 232). 1830 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi. 530 Prebujajte se z nami! (Četrtkova jutra so kot ustvarjena za informacije o pomurskih novorojenčkih, tečaju dinarja, za kmetijski nasvet, pa še vse tisto, kar dela življenje prijetnejše). 8.00 Konec jutranje oddaje. 16.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi. 16.30 Aktualno (informativni del, kulturna oddaja, reklame, glasba. 18.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi). Program LJ 2: 15.40 Videonoč, ponovitev. 19.00 Jugoslavija, dober dan. 19.30 Tv dnevnik. 20.10 Ciganka, ameriški film. 22.30 Kronika 4. mednarodnega bienala Video CD 89 23.00 Satelitski pro-grami-poskusni prenosi. ljubljanska banka Pomurska banka Murska Sobota j TV ZAGREB |TV ZAGREB 8.50 Otroška matineja. 10.05 Slovenska klavirska glasba. 10.40 Delo na črno, ameriška nanizanka. 11.30 Ansambel Vinka Cverleta. 12.00 Ljudje in zemlja. 12.30 Saški blišč in pruska slava, zadnji del nemške nadaljevanke. 14.05 Kreta, poletna reportaža. 14.55 Kolo 16.30 Rally 18.45 sreče, ponovitev. Tv dnevnik L 16.50 žvečilna kroglica. Risanka. 19.00 Tv mernik. 19.30 Tv dnevnik 2. 19.59 Zrcalo tedna. 20.20 M. Šečerovič: Tovarišica ministrca, nadaljevanka TV Bg. 21.05 Zdravo. Program L J 2: 10.00 Oddaja za JLA, Vrnitev odpisanih — nadaljevanka. 13.00 Športno popoldne. 19.30 Tv dnevnik. 19.55 Da ne bi bolelo: Zakaj bolijo noge. 20.25 Potovanja po velikih železnicah sveta, angl, dokum. serija. 21.25 Dokumentarne iveri: Domišljija v kristalih. 21.40 Športni pregled. 22.30 Satelitski programi poskusni prenosi. 18.05 Številke in črke. 18.25 Ohcet v Ljubljani. 19.13 Risanka, 19.30 Risanka, 19.30 Tv dnevnik 2. 20.00 Dvanajst ožigosanih, ameriška nadaljevanka. 20.55 Glasbena oddaja. 21.55 Tv dnevnik 3. 22.15 Oddaja o kulturi. 22.20 Porogram plus: Alo, alo, Kriminalna zgodba, Erotični magazin. ‘TV AVSTRIJCA Prvi program 9.00 Tv v šoli in ponovitve, 14.00 Mladinske oddaje, 18.00 Družinski magazin, 18.30 SOKO 5113, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Akti X, Y — nerešeno, 21.20 Dinastija, 22.15 Filmske novitete, 23.45 Balada o Grego- 16.00 Sedem tv dni. 16.45 Tv dnevnik L 17.00 Narodna glasba. 17.30 Retrospektiva Mirka Kovača: Sinovi, tv drama. 18.25 Prisrčno vaši, dokum. oddaja. 19.30 Tv dnevnik 2. 20.15 Polet na Kitajsko, ameriški film. 22.00 Izzivi dobe informatike, dokum. serija. 22.30 Tv dnevnik 3. 22.50 Program plus: Večer v klubu B. P., Zamrznjen človek, ameriški film.. 1.20 Poročila. TV AVSTRIJA TV ZAGREB 9.20 Poročila. 9.30 Nedeljski program za otroke. 11.00 Kmetijska oddaja. 12.00 Izobraževalna oddaja. 13.00 Serijski film. 13.40 Nedeljsko popoldne. 16.30 Potopis. 17.05 Svetloba na koncu sveta, španski film. 18.45 Risanka. 19.08 Tv sreča. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Igre brez meja. 21.30 Tv dnevnik. 21.55 Todo Modo, italijanski film. 23.30 Program plus. 1.30 Poročila. riu Cortezu (film). Drugi program 16.35 Wagner, 17.30 Smučajmo vsi, 18.00 Sužnja Isaura, 18.30 Glasbene želje, 19.00 Štajerski utrip, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Dok. oddaja, 21.20 Zadeva: Bratska vojna, 22.00 Čas v sliki, 22.20 Šport, 22.55 Umetnine. TV MADŽARSKA Prvi program 9.00 Tv v šoli in ponovitve, 14.25 Mladinski spored, 18.00 Dogodki in osebnosti, 18.30 Nogomet, 19.00 Tedenski tv spored, 1930 Čas v sliki, 20.15 Veselo v jesen, 21.50 Jaz, sodnik (film), 23.40 Podirajoči se zidovi (film). Drugi program 17.00 Ljuba družina, 17.45 Kdo me hoče?, 18.00 Sužnja Isaura, 18.30 Avstrija v sliki, 19.00 Avstrija danes, 1930 Čas v sliki, 20.15 Mojstrski umor (film), 21.50 Zabavna oddaja, 22.45 Glasba. [TV AVSTRIJA Prvi program 9.00 Ponovitve, 13.50 Mladinske oddaje, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Dobro ju- tro Babilon (film), Flavio (opera). Drugi program 9.00 Matineja, Športno popoldne, 22.10 16.00 17.15 Klub seniorjev, 18.00 Sužnja Isaura; 18.30 Avstrija v sliki, 19.00 Avstrija danes, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Naloga Eureka (film), 22.00 Dan in noč (film). 10.10 Mozaik: Utrip, Zrcalo tedna, Tv mernik, Dvojna preiskava — 2. del ameriškega filma. 16.30 Tv dnevnik 1. 16.50 Mozaik, ponovitev. 18.25 Spored za otroke in mlade. 19.05 Risanka. 19.30 Tv dnevnik 2. 20.05 G. Radovanovič: Bizanc 88, drama. 21.10 Osmi dan. 21.50 Tv dnevnik 3. 22.10 Slovenska klavirska -glasba. Program L J 2: 16.30 Satelitski programi-poskusni prenosi. 17.40 Neuvrščeni: Jordanija — dežela večnosti. 18.15 Svet športa. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Žarišče. 20.30 Oblike človekove komunikacije: Obraz in oči, izobraževalna oddaja. 21.00 Televizija, angl, dokum. serija. 21.50 Druga godba: Remmy Ongala in Orchestra Super Matimila. TV ZAGREB 8.20 Tv koledar. 8.30 Oddaja za otroke. 9.00 Šolski program. 12.30 Poročila. 12.40 Prezrli ste, poglejte. 15.10 Poročila. 15.15 Program plus, ponovitev. 17.15 Tv dnevnik 1. 17.35 Izobraževalna oddaja. 18.05 Številke in črke. 18.25 Dokumentarna oddaja iz revolucije. 19.13 Risanka, 19.30 Tv dnevnik 2. 20:00 Dramski program. 21.05 Resna glasba. 21.50 Tv dnevnik 3. 22.15 Program plus. AVSTRIJA Prvi program 9.00 Tv v šoli iri ponovitve, 14.25 Mladinske oddaje, 18.00 Družinski magazin, 18.30 Na osi (film), 19.30 Čas v sliki, 20.15 Ponedeljkov šport, 21.15 Miami vice, 22.10 Smrt Maria Riccija (film). Drugi program 17.00 Stare srednjeevropske univerze, 17.30 Lipova cesta, 18.00 Sužnja Isaura, 18.30 Glasbene želje, 19.00 Štajerski utrip, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Podeželski zdravnik, 21.15 Šiling, 22.00 Čas v sliki, 22.25 Teleskop: Kitajska, 23.15 Nenadno (o življenju in smrti). TV LJUBLJANA TV LJUBLJANA TV LJUBLJANA 8.25 Prenos s partijskega kongresa. 8.50 Čez eno uro sem nazaj, č/b serija. 10.00 Skladatelj A. Sallinen, portret. 17.00 Za upokojence. 17.30 Teka, uporabni napotki. 17.40 Filmska reportaža. 18.00 Okno, služnostni program. 19.30 TV dnevnik. 20.05 Pesem . z marjetico, L del IV filma. 21.20 S partijskega kongresa. 22.20 Podij, Gybrgy Bar-dy. 23.00 TV dnevnik. SOBOTA, 7. oktober TV MADŽARSKA ITV MADŽARSKA TV MADŽARSKA IJ / (FRIEND OR FOE) 10.15 Mladinski magazin. 1L15 Naš ekran, v sr-., bohrvaščini. 15.25 Praznik DDR. 15.45 Standardni plesi. 1630 Barkochba. 17.20 Magda Frank, por-tret 17.45 Varstvo okolja. 18.30 Sosedje, pon. 64. dela. 19-30 Tv dnevnik. 20.10 Pesem z marjetico, 2. del. 21 20 S partijskega kongresa 22.25 Lajos Bardos, portret. 23.10 TV dnevnik. 9.15 Za otroke. 10.20 Lutkovni festival Barcelona. 10.55 Košarka. 14.30 Poje Jozsef Dory. 15.10 Revija na ledu. 16.30 Slavne ma-džarskešole. 17.15 Zemlja v najem, 1. del 17.35 Video-klipi. 18.15 Delta, znanstveni poročevalec. 19.00 Teden, aktualne reportaže, vmes poročilo s partijskega kongresa. 20.00 Dnevnik. 20.20 Veliki tek, amer. film. 23.05 Telešport. 9.10 Če bi ostal doma; V sobi, dve enodejanki. 10.10 Ponovitve: Teden, delta. 16.35 Video novice. 16.45 Poročila V' romunščini. 16.55 Za najstnike. 17.45 Četrt ure za gospodarstvo. 18.00 Koledar 1989. 19.00 Literarne uganke. 19.30 TV dnevnik. 20.05 Družinski krog. 20.55 Panorama, svetovna politika. 21.45 Stari madžarski nakit. 22.25 TV dnevnik. urrmM mtnu *** * knjigi Michaela Morpurgo scenarij: John Kirsh po režija: John Kirsh , , , „ fotografija: Rav Orion c.la..ev Tendetter.JohnBardon.JenmlerPier- igrajo: Mark Luxford. John Holmes. Starc., cev ' -nik «' odvija r vojnem času. Piše se leto I9JI). Zgodba /Uma Prijatelj ah vovra.m ,/Mi xkllpillfl oll.llk wpeijei„ Nemci bombardirajo London m dr, k . Tum lluh v ,„le. yt. „0,- na podeželje, kjer jih sprejmeta Najp,ej fantov nihče ne vzame k seb,. več problemov je : Dav,dom m M) r hodita skupaj z voskom otrok,. Spr-končno pa vendarle najdeta s a'o• . kur „« damske prMe- va življenje ni kaj posel’"" P"1'.'"’ p v podmornic o in zato na mor sovraz, Nem-me. zlasti Dav,d. ki se mu jene P ' . M h/jinje npmeganove- ce. Zgodi pa se. da se ob "čm^cm dlimnevn„ preživelega p,lota. Dečka ga doma zruši nemško lela o. 10.10 Mozaik: Šolska Tv. 16.00 Mozaik, ponovitev. 16.30 Tv dnevnik L 16.50 Mozaik. 17.45 Spored za otroke in mlade. 19.05 Risanka. 19.30 Tv dnevnik 2. 20.05 Tuja kri, ameriška nadaljevanka. 20.50 Slovenska pomlad, dok. oddaja. 21.50 Tv dnevnik 3. 22.10 Ropot. Program LJ 2: 17.00 Satelitski programi-poskusni prenosi. 18.00 Beograjski tv program. 19.00 Slovenski ljudski plesi: Dolenjska: 1930 Tv dnevnik. 20.00 Žarišče. 2030 Žrebanje lota. 20.35 Umetniški večer: Dokumentarni film o Abel Gance, Bitka pri Au-sterlitzu, franc.-amer. film. 10.10 Mozaik. 1630 Tv dnevnik I. 1630 Mozaik, ponovitev. 18.00 Spored za otroke in mlade. 19.05 Risanka. 19.30 Tv dnevnik 2. 20.05 Film tedna: Angel, angleški film. 2I.-4O Tv dnevnik 3. 22.00 Svet poroča. Program LJ 2: 17.00 Satelitski programi-poskusni prenosi. 18.30 Studio Maribor. 19.00 Pred izbiro poklica: V delavnici motornih vozil, izobraž. oddaja. 1930 Tv dnevnik. 20.00 Žarišče. 2030 Večer kraljevega baleta. 2130 Satelitski programi-poskusni ' prenosi. 10.10 Mozaik: Šolska Tv. 1630 Tv dnevnik L 16.50 Mozaik, ponovitev. .18.20 Spored za otroke in mlade. 19.00 Risanka. 19.30 Tv dnevnik 2. 20.05 D. Vasiliu: Sofija Kovalevska, sovjetska nadaljevanka. 21.30 Tednik. 22.20 Tv dnevnik 3. 22.40 Retrospektiva komedije: W. Shakespeare — Vesele Windsorcanke Program U 2:' 17.00 Satelitski programi-poskusni prenosi. 18.00 Studio Ljubljana. 19.00 Čustva, izobr. oddaja. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Žarišče. 2035 Oči kritike. 21.05 Slovenci v zamejstvu. 21.35 Satelitski programi- poskusni prenosi. /Q ljubljanska banka Pomurska banka Murska Sobota | TV ZAGREB TV ZAGREB TV ZAGREB 8.20 Tv koledar. 8.30 Oddaja za otroke. 9.00 Šolski program. 12.40 Prezrli ste, poglejte. 15.10 Poročila. 15.15 Program plus, ponovitev. 17.15 Tv dnevnik L 17.35 Oddaja za otroke. 18.05 Številke in črke. 18.25 Znanost. 19.13 Risanka 19.30 Tv dnevnik 2. 20.00 Žrebanje lota. 20.05 Igrani film. 21.40 Tv dnevnik 3. 22.00 Signali, kontaktni magazin. 23.35 Program plus. 8.20 Tv koledar. 830 Pi-ka Nogavička. 9.00 Šolski program. 1230 Poročila. 12.40 Prezrti ste, poglejte. 15.10 Poročila. 15.15 Program plus, ponovitev. 17.15 Tv dnevnik 1. 1735 Pika ' Nogavička. 18.05 Številke in črke. 18.25 Dokumentarna oddaja. 19.13 Risanka. 19.30 Tv dnevnik 2. 20.00 igrani film. 2235 Tv dnevnik 3. 23.00 Program plus. 830 Tv koledar. 8.30 Oddaja za otroke. 9.00 Šolski program. 12.30 Poročila 12.40 Prezrli ste, poglejte. 15.10 Poročila. 15.15 Program plus, ponovitev. 17.15 Tv dnevnik 1. 1735 Smo-govci, serija za otrok,e. 18.05 Številke in črke. 18.25 Guldenburgovi, nemška nadaljevanka. 19.13 Risanka. 1930 Tv dnevnik 2. 20.00 Politični magazin. 21.05 Lestvica nadrealistov, zabavna oddaja. 21.50 Tv dnevnik 3. 22.15 Program plus. TV AVSTRIJA TV AVSTRIJA TV AVSTRIJA Prvi program 9.00 Ponovitve in tv v šoli, 14.15 Mladinske oddaje, 18.00 Družinski magazin, 18.30 Na osi, 1930 Cas v sliki, 20.15 Univerzum, 21.07 Dallas, 22.00 Dr. Crippen na krovu (film). Prvi program 9.00 Ponovitve in tv v šoli, 14.20 Mladinske oddaje, 18.00 Družinski magazin, 1830 Na osi, 1930 Cas v sliki, 20J 5 Drombuševi, 2135 Čast Prizzijevih (film). Prvi program 9.00 Tv v šoli in ponovitve, 14.20 Mladinske oddaje, 18.00 Družinski magazin, 18.30 Na osi, 1930 Čas v sliki, 20.15 Glasbeni senik, 2Z20 Videoteka, 23.55 Šport. Drugi program 17.00 Tv v šoli, 1730 Usmeritev, 18.00 Sužnja Isaura, 1830 Glasbene želje, 19.00 Štajerski utrip, 1930 Čas v sliki, 20.15 Hoppala, 21.07 Zunanjepolitična oddaja, 22.00 Cas v sliki, 22.20 Šport, 22.40 Klub 2. Drugi program 17.00 Vzgojna oddaja, 1730 Dežela in ljudje, 18.00 Sužnja Isaura, 1830 Glasbene želje, 19.00 Štajerski utrip, 1930 Čas v sliki, 20.15 Avstrija R, 22.00 Čas v sliki, 22.25 Šport, 22.40 Teleskop. Drugi program v 17.10 Dok. film, 18.00 Sužnja Isaura, 18.30 Glasbeni avtomat, 19.00 Štajerski utrip, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Notranjepolitična oddaja, 21.05 Spekter, 22.00 Čas v sliki, 22.25 Klub 2. TV MADŽARSKA TV MADŽARSKA TV MADŽARSKA 9.05 Panorama, pon. 9.50 TV loto. 10.00 Dirigent K. Bohm. 10.50 Telovadba za invalide. 17.05 Panonska kronika. 17.15 Poročila v nemščini. 17.20 Naš ekran, narodnostna oddaja v nemščini. 17.55 Četrt ure za gospodarstvo. 18.15 Ženske za pultom, češka serija. 19.30 TV dnevnik. 20.05 Dragulj v kroni, 7. del. 21.00 Studio ’89. 21.45 Beg v življenje, dokumentarna serija. 22.25 TV dnevnik. 9.10 Bratjje Taviani, pon. 10.00 Tretji kanal. 10.45 Studio ’89. 1635 Video no-vicč? 16.45 Poročila v slova-ščini. 16.50 Varstvo umno prizadetih. 17.05 Rehabilitacijski magazin. 1725 Magazin Alpe-Jadran. 17.50 Madžarska—Španija, nogomet. kvalifikacija za SP. 20.00 TV dnevnik. 2035 Stari, kriminalka. 21.40 Večer oratorijev v Kongresnem centru. 23.00 TV dnevnik. 9.10 Človeško telo, pon. 935 Raztreseni profesor, nemški film. 10.40 Telovadba za invalide. 17.15 Panonska kronika. 17.25 Poročila v srbohrvaščini. 1735 Tretji kanal. 1830 Bebi in drugi, angleška serija. 19.15 Žrebanje lota. 1930 TV dnevnik. 20.05 Budimpeštanski tedni umetnosti; Noč, TV variacija drame Izdajalbc Ferenca Santha. 21.40 Domače ogledalo. 23.00 TV dnevnik. sta dovolj iznajdljiva in pogumna, pa tudi radovedna, da najdeta sled za njim. Preseneti pa ju pilot sam. Vzame ju za talca, a vendarle spet izpusti, ker mu obljubita, da mu bosta prinesla potrebne zaloge. Zaupanje je vzpostavljeno, in sovražnik se izkaže za bolj simpatičnega kot sta si to dečka lahko predstavljala. PONEDELJEK. 9. oktober U I NEDEUA, H. oktober LJ 1 RALI.F »ŽVEČILNA KROGLICA« ameriška barvna komedija. 1976 (THE GUMBALL RALLY) Mlad poslovnež, visokošolski predavatelj, zapeljivec italijanskega porekla in še mnogi drugi se zberejo v newyorski restavraciji. Vsi It ljudje imajo kljub svoji različnosti nekaj skupnega udeležili se bodo rallvja »Žvečilna kroglica«, ki ima eno samo pravdo to. da na njem ni nobenih pravil. Udeleženci rallvja so siri hitrostnih omejitev, rdečih semaforjev in vsega.tistega, kar jim preprečuje, da hi uživali r hitri in nevarni vožnji. In prav to je rally »žvečilna kroglica«, ki se začne r New Torku in konča r Palm Beachu. Da bi zmagali, si udeleženci rallvja čez celotne Združene države Amerike pomagajo ž najrazličnejšimi ukanami. Goran Radovanom: BIZANC BS drama TV Sarajevo Gre za besedilo mladega beograjskega pisca (scenarist filma Oktoberfest), ki je na zadnjem natečaju za izvirno Tv dramo prejel drugo nagrado. Tema drame so mladi ljudje brez zaposlitve. I'središču pripovedi sta dekle infant. On je tik pred diplomskim izpitom na Filozofski fakulteti na oddelku za zgodovina. ona je že končala študij medicina. Sta brez zaposlitve in brez .sredstev za žaljenje, in v takih okoliščinah pride človeku na misel vsemogoče, tudi kar takega, da se zaposliš kot pevka v privatnem gostišču Dramo je režimi Milan Bilbija. i glavnik vlogah nastopajo: Senad Bašič in Snežana Martinom, ob njima pa še Stole Arandjeiorič in Ljuba Tadič. VESTNIK, 5. OKTOBRA^ STRAN 2T kino SPORED FILMOV V KINU PARK M SOBOTA od 6. do 12. okt. 1989 6. okt. ob IS. in 20. uri danska komedija .MAMA JE PONORELA DRUŽINSKI KONFLIKTI... ŠALJIVO. NEVERJETNO. A VENDAR KOMEDIJA ZABAVA PO VSEJ EVROPI! 6. okt. ob 22. uri amer, erotični film EROTIČNA IGRA - trda erot. S. okt. ob 16. uri amer, filmska pravljica PRINCESA NEVESTA - ZAGOTOVO EDEN NAJBOLJŠIH TO VRSTNIH FILMOV ZADNJIH LET! PRILOŽNOST ZA OTROKE. A TUDI STAREJŠIM NE BO DOLGČAS! 8. okt. ob 18. uri danska komedija MAMA JE PONORELA 8. okt. ob 20. uri amer. erot. film EROTIČNA IGRA — trda erotika V PONEDELJEK. 9. OKTOBRA PREIDEMO NA ZIMSKI DELO VN1 ČAS! 9. .okt. ob 17. ri amer, avant. film LOV NA DRAGULJE. NAPETA IN RAZBURLJIVA ZGODBA S čl UEM ZABAVATI — FILMU TO ZAGOTOVO USPEVA V POLNI MERI! 10. okt. ob 17. uri amer, avant. film LOV NA DRAGULJE 10. okt. ob 19. uri amer, -hons-kongškt film ZM AJEVA IGRA SMR TI. II- del. 11. okt. ob 17. in 19. uri amer., -honakong. film ZMAJEVA IGRA SMRTI II. del. 12. okt. ob 17. uri amer, pustoi. film. WILLOW. Režija: Ron Howard. produkcija Georg Lucas! LUCAS IN VRSTA FILMSKIH GENI-ALCEV JE USTVARILA SPEKTAKEL IZ DOMIŠLJIJSKEGA SVETA, KI JE HITRO POSTAL USPEŠNICA LETOŠNJE PRODUKCIJE! IZ okt. ob 20. uri amer. akc. film PREMLAD ZA SMRT Kino KUD ŠALOVCI 7. okt ob 22. uri danska komedija MAMA JE PONORELA PROD AM MOTORNA VOZILA - PRODAM FIAT 1580 PZ in ZASTAVO 750 prodam. Vadarci 75. M-4359 NSU 1000 prodam. ® 73-501, M-4375 Graditelji pozor! Izdelujemo stropne nosilce vseh velikosti. Zelo ugodne cene Dobava takoj. Večjo količino pripeljemo brezplačno. Cena zajamčena. Informacije: Željko P., Novo Selo Rok. R. Končata 16. 42200 Čakovec telefon (042) 811 685. RENAULT 4, registriran do septembra 1990, in termoakumulacijsko peč, novo 20 % ceneje, ugodno prodam. Pucko. Poljska 3. Turnišče. M-1377 RENAULT 4, letnik 1978. prodam. Markoč, D. Slaveči 50 a. M-4379 LADO 1200. registrirano do septembra 1990, letnik 1979. prodam. Sotina 78. M-4380 NISSAN SUNNY 1A. star 3 leta, prodam. ® 48-210 — Gomboc. M4383 ZASTAVO 128 SKALA 55. staro 10 mesecev, prodam. Odranci. Sevren-ska 14. MA385 GOLF DIZEL, letnik 1984. ugodno prodam. Bogojina 56. M-4387 ZASTAVO 101 GTL, letnik 1985, ugodno prodam. ® 25-309. M -4389 BT 5® prodam. Katančič Puconci 23. M 4392 ATX ugodno prodam. Cena po dogovoru. ® 87-669 ali Banovci 2 a. M-4394 OPEL ASCONO 1.6 S. letnik 1984. prevoženih 62.000 km, prodam. Naslov v upravi lista. M 4596 ZASTAVO 75®, letnik 1980. ugodno prodam. ® 23-117 ali Satahovci 13-M 13^98 ZASTAVO 128. letnik 1987. prodam. ® 25-108. M-4248 LADO, letnik 1987, prodam. Murska Sobota. Tisinska 9. MA25I ZASTAVO 128. letnik 1989. in GOLF DIZEL, letnik 1984. prodam. Vučja gomila 74. M-4315 AM1 8. letnik 1977. neregistriran, prodam. Zvezna 17. Bakovci. M-4320 OPEL ASCONO 1.6 prodam. ® 78-407 od 7. do 13. ure. M-4323 ZASTAVO 1.1 GX, letnik 1987. prodam. ® 74-779. M-4324 ZASTAVO 101 PRODAM. Andrejci 30. p. Martjanci. M-4327 ZASTAVO 101. letnik 1984. prodam. ® 24-872, popoldne. M-4329 ZASTAVO 750. letnik 1982. prodam. Gornja Bistrica 191. M-4330 RENAULT 4. letnik 1977, prodam. ® 76.637. M-4331 OPEL KADETT starejši, prodam po delih. Leopold Škerlak, Domanjševci 71. M-4333 PELGEOT604. letnik 1978. in pralni stroj gorenje prodam. Darja Staši irsoiič. Kerenčičeva 4, G. Radgona ali od 151 do 17. ure. M-4338 VW GOLF, letnik 1981, bojler 1201, za centralno, elektrika, sončni kolek-tor in gorilnik za rabljeno olje prodam. Rakičan. Panonska 24. M-4343 MOPET BT 50. star dve leti, prodam. Andrej Koler, Domajinci 68. p. Cankova. M -4344 ZASTAVO 101 MEDITERAN, letnik 1980, prodam. ® 225-197 dopoldan ali 73037 popoldan. M-MM ZASTAVO 126 P, staro dve leti, prodam. Jurakovih Vrtna 8 ali ® 26-022. M-4353 GOLF JX DIESEL, star 2 leti, pro dam. Brezovci 68 a, p. Puconci. M-A K .MOSKVICH KARAVAN prodam. Vadarci 7. M-4098 MERCEDES 200 D, tip 115, obnovljen. prodam. Anton Novak, Stano-vo 6. Ivanjkovci. IM-17612 MOPED TOMOS 14 M, star 2 leti, ugodno prodam. ®(042) 843-130. LE-199I2 MOPED ATX prodam. ® (069) 82-138, Ozmec. IN-17614 FIAT 126 P. prodam. Krajna 9. M-4286 ZASTAVO 101, kleparsko obnovljeno, registrirano do septembra 1990, po zelo ugodno ceni prodam. Možnost plačila na obroke. Milan Mir, Kocljeva 5, Gornja Radgona. M-4290 TOMOS AVTOMATIK, nov, prodam. Murska Sobota, Razlagova 30. M-4295 ZASTAVO 101 GT 55, april 1986, prevoženih 30.000 km, in termoakumulacijsko peč ugodno prodam. Sreš, Jezera 53, Rakičan. M-4297 TOVORNA AVTOMOBILA TAM 170 z nakladalnikom in prikolico ter mercedes 307 D 30, z dvojno kabino, ekscentrično stiskalnico (»štonec«), 201, in stružnico pobjeda tip S, serija 54, prodam. Poredoš, Beltinci ali W 71-099. M-4303 ZASTAVO 101 prodam. Ogled v soboto ali nedeljo v Otovcih 22. M-4305 TAM 2001 prodam. Franc Himelreih, Radenci, Kapelska 21. M-431 L ZASTAVO 101, letnik 1978, generalno obnovljeno (nova školjka in motor), prodam. Tel.: 81-928. M-DŽ RENAULT 4 GTL, letnik 1984, gara-žiran, dobro ohranjen, prodam. Lendavske Gorice 611. M-4403 REGATO 100 S, letnik 1984, prodam ali zamenjam za YUGO KORAL 55. ® 22-132. M-4404 JUGO KORAL 45, star 3 mesece kovinske barve, prodam. ®23-70 L M-4405 AUDI GT COUPE, L 1984, prodam. Naslov v upravi lista. M-4408 ZASTAVO 101, letr:k 1979, preurejeno v GTL, prodam. Danije' !=šič, Hrastje—Mota 66. M-4409 FORD ESCORD 1100, letnik 1982, nujno prodam. Flisar, Krašči 33. M-4410 TOVORNI AVTO ZNAMKE ROMAN, 15t, s pokvatjenim motorjem, prodam. Bodonci 108 ali S 76-904. M-4412 F 126 P, dobro ohranjen, prodam. Finžgarjeva ul. 20, Murska Sobota. M-44I3 FORD ESCORD 1100, letnik 1982, nujno prodam. Flisar, Krašči 33. M-4414 GOLF, nov, 1. 1979, prodam. ® 23-038. M-4416 CX PALLAS, dober, I. 1976, in SPAČEK, 1. 1985, prevoženih 35.000 km, nujno prodam. D. Bistrica 92. M-4418 AUDI 80, letnik 1987, november, prodam. ® 26-658 po 15. uri. M-4420 OPEL MANTO, letnik 1977, prodam. Bemjak, Lukačvevci 3 a. ® 48-583. M-4423 ALFA ROMEO 33 L 3 S, november 1977, naprodaj. ® 76-818. M-4427 ZASTAVO 101 CONFORT letnik 1981, dobro ohranjeno, registrirano do junija 1990, prodam. ® 71-419. M-JS KADET 1.6 D, limuzina, januar 1988, prodam. ® 81-795. popoldan. IN-17622 JUGO 45.1. 1987. prodam. Miran Semenič, Sp. Kamenščak 64 a, Ljutomer- M-17625 RENAULT 4, registriran do maja 1990, prodam za 1.500 DEM. ® 24-955. M-4435 GORNJA RAOGONA' Obtičite: — brezcarinske prodajalne na mejnih prehodih — restavracijo Pivnica — in potujte z nami — te!.: 74 741 KMETIJSKA MEHANIZACIJA PRODAM MOTOKULTIVATOR GOLDONI 108 L s priključki prodam 25 % ceneje in motor za čoln 4 NL prodam. ® (069) 82-195. IN-176II SEJALNICO za žito, I6-redno, prodam. Satahovci 34 ali ® 26-453. M-4341 TRAKTOR ZETOR 6911, 1800 delovnih ur, prodam. Gregor Bec, Grab-šinci 5. M-4306 PREŠO - BALIRKO MASEY FERGUSON, v dobrem stanju, prodam. Vidonci 116.M-4356 TRAKTORSKO CISTERNO, 5000 1, novo, nerabljeno, prodam. ®74-321 int. 23 do II. ure. M-4393 HRASTOVO STISKALNICO, 120 litrsko, prodam. Cernelavci, Gederov-ska 14. ® 25-160. M-4401 TRAKTOR IMT 539, star 4 leta, 700 delovnih ur, prodam. Šeruga, Pečarovci 78. M-4402 TRGOVINA KALAMAR, TRDKOVA Ponudba tedna: VELIKA IZBIRA PRAVE KAVE — po ugodnih cenah, od 290 tisoč dinarjev za kg. DVOBRAZDNI PLUG, 12 čolni, visok klirens, nov, sipov obračalnik, 2.20 m (za polovično ceno), in. sedež za traktor torpedo prodam. Bakovci, Partizanska 30. M-4296 posesti VEČJI MLADI GOZD ob asfaltni cesti prodam. Andrejci 58. M-4308 VISOKOPR1TLIČNO HIŠO v Tom šičevem naselju. Prvomajska 13, prodam. Pintarič. ® 24-425. Ogled možen v soboto, 14. 10., od 9. do 12. ure. M-4325 STAREJŠO HIŠO V KANČEVCIH, primerno za počitniško hišo, prodam. Geza Malačič, Žitna 33, ® 25-235. M-4339 VINOGRAD PRI STRAŽNICI (karavli) v Lendavskih Goricah (Kurta-hegv) prodam. Franc Vohar, Suška 54, Škofja Loka, ® 064 631-652. M-MM ŽIVAL! MALE PUJSKE prodam. Flisar, Gradišče 50. M-4357 KRAVO s teletom, staro 8 let (lahko brez teleta), kontrola A, prodam. Ša-lamenci 65. M-4367 KRAVO, staro 5 let, brejo 9 mesecev, prodam. Murski Črnci 57. M-4374 PIŠČANCE, 2 kg, in sveže zelje prodam. Tropovci, Križna 13. M-4381 KRAVO, brejo 6 mesecev, staro 8 let, in suhe hrastove plohe prodam. Stanjevci 53, ® 22-751. M-4397 ŽIVE PIŠČANCE, L 8 do 2. 0 kg, prodajam. Informacije: st. 158, Vrati-šinec PY 2316, ali ® 042 843-674. M-4309 MALE PUJSKE prodam. Andejci 13. M-4310 MALE PUJSKE prodam. Petanjci 15. M-4316 MALE PUJSKE prodam. Tišina 36. M-4318 KRAVE po izbiri, kontrola A, prodam. Naslov v upravi lista. M-4319 #0® em GOSPODINJE! Če vam zamrzovalna skrinja toči vodo ah ledeni, pokličite IZO«JkCU3«J SERVIS F. Hajdtajak, Gomj Slaveči 6, Kuzma (069) 78-271 Popravno z garancijo na va šem domu. DVE KRAVI (zaradi bolezni lastnika) prodam. V najem pa dam približno 1 ha obdelovalne zemlje. Kasneje možen odkup. Janez Kozar, Prosečka vas 44, Mačkovci. M-4326 MALE PUJSKE PRODAM. Murski Črnci 54. M-4322 ODVETNIK MILAN FORŠTNARIČ obvešča, da je 1. 10. 1989 pričel z zastopanjem in dajanjem pravne pomoči. Sedež pisarne: Murska Sobota, Prekmurske čete 8, tel.: 23-331. Uradne ure vsak delovni dan od 8. do 12. ure, zunaj tega časa po dogovoru. RAZNO prodam OTROŠKO POSTELJO prodam. ® 25-062. M-4I81 GROZDJE Z BRAJD prodam ® 21-596. M-4238 KORUZO z 58-arske njive prodam. Ignac Kocet, G. Petrovci 80. M-42I6 GROZDJE (klinton, jurko, šmarnica), večje količine, neškropijeno, prodam. Lipovci 147. M-4242 GROZDJE (šmarnica, jurko) prodam. Tel.: 22-589. M-4243 ZAMRZOVALNO SKRINJO, bar vni tv na daljinsko upravljanje in preprogo, 3 x 4 m, ugodno prodam. Inž. Lanščak, Kuharjeva I4, Murska Sobota. M-4246 RABLJENO POHIŠTVO za dnevno sobo (2 kavča, 2 fotelja, mizo in omaro) prodam. Kuzmič, Brezovci 64 a. M-4250 KORUZO z njive, 50 arov, prodam. Trnje 48 c. M-4261 GROZDJE (jurko in šmarnica) z brajd prodam. Trga kupec. Markišav-ci 29, po 15. uri. M-4264 GROZDJE prodam. Aškerčeva 3, Murska Sobota. M-4265 PEČ ZA CENTRALNO OGREVANJE 17 za 6 radiatorjev, novo, 15 % ceneje, prodam. Turnišče, Št. Kovača 123. M-4293 KORUZO za silažo, 1,10 ha, prodam. Hodoš 38. M-4298 GROZDJE, večje količine, prodam. Tešanovci 16 ali ® 48-316. M-4300 GROZDJE z brajd prodam. Ivana Regenta 22, Murska Sobota. M-4301 HLADILNIK IN TELEVIZOR SABA, črno-beli, prodam. Cankarjeva 48, Škedelj. M-M-4304 GROZDJE, šmarnico, prodam. Pa-novci 6, p. Križevci v Prekmurju. M-4312 GROZDJE z brajd prodam. IS? 26-054, zvečer. M-4313 BELO POROČNO OBLEKO št. 38 prodam. Naslov v upravi lista. M-4231 KV NATAKARICO TAKOJ ZAPOSLIMO. Gostišče Jožica Lopert, Dokležovje 147 a. CENJENE GOSTE OB- VEŠČAMO, DA SMO RAZŠIRILI PONUDBO S PICAMI. VINOGRADNIKI POZOR! Lepo oblikovane kipelne vehe, rogače dobite po ugodni ceni v lončarstvu Bauman v Tešanovcih. Pohitite! M-4322 DOBRO OHRANJEN HLADILNIK GORENJE, renault 18 TU, 5 prestav, letnik 1984, bele barve, prevoženih 84.000 km, prodam. Koleš, St. Rozmana 6, Murska Sobota ali ® 24-707. M-4336 GROZDJE, jurko, voz z jumijastimi kolesi in drobilnik za koruzo prodam. ® 26-501. M-4337 KORUZO z njive, 45 arov, prodam. Gorica 52. M-4340 POHIŠTVO za spalnico, ugodno prodam. ® 24-259, popoldan. M-4348 RDEČE IN BELO ZELJE prodam Ivanjševci 5, p. Prosenjakovci. M-4349 BELO GROZDJE na Vaneči prodam. Pinter, Nemčavci 34. M-4351 POHIŠTVO za dnevno sobo prodam. ® 22-563. M-4352 GROZDJE, belo, šmarnico, prodam. Kobilje 43. M-4354 HRASTOVE PLOHE, 5.cm, in otroško posteljo prodam. ® 22-605. M 4358 ŠTEDILNIK ZA CENTRALNO OGREVANJE, etažno, 23.000 kalorij, nov, ugodno prodam. Naslov na upravi lista. M-4360 DISKETNIK 1541 in 22 disket s programi za C-64 prodam. ® 26-103. M-4361 GROZDJE KLINTON, prodam. Rogač, Mele 12. M HARMONIKE HOHNER MORINO ff, 185-basno, HOHNER VERDI 4, 120-basno, PAOLO SOPRANI 5, 120 + CONVERTOR, in MELODIJA, 80-basno, vse nove, prodam. Tibor Lebar, Dolina 16, p. Lendava. M-4365 POHIŠTVO za mladinsko sobo ugodno prodam. Murska Sobota, Vrazova 14. M-4366 KESON za MERCEDES 11 13, dolžina 6 m, in cerado z loki, v odličnem stanju, prodam. ® (069) 70-550. M-4368 AVTORADIO GRUNDIG WKC 2641 in zvočnike AN 1TECHI, novo, prodam. Ratnik, Šercerjevo naselje 18 ali ® 23-408. M-4369 HRASTOV SOD, 3001, prodam. Kroška 22. M-4370 REGAL ZA DNEVNO SOBO, laki ran, hladilnik z zamrzovalnikom in spodnje kuhinjske elemente prodam. Tišina 15 a,® 46-326. M-4372 GROZDJE prodam. Informacije: Šercerjevo naselje 17, Murska Sobota, ali ® 23-014. M-4373 8m’ DRV ter tri otroške postelje, 190 x 80, prodam. 12? 24-063. M-4384 KROMPIR za krmo ugodno prodam. Lipovci 90. M-4391 GROZDJE z brajd prodam. Partizanska 22, Murska Sobota. M-4395 GROZDJE, šn.arnica, v Lendavi, prodam. ® 70-169, zvečer. M-19911 GOSTINSKO TOČILNO MIZO, mize in stole ugodno prodam. ® 81-648. M-17613 PEČ ZA ETAŽNO CENTRALNO OGREVANJE EMO 17, obtočno čr-palko in sedežno garnituro prodam. ® 73-580 po 20. uri. GR-12005 GROZDJE GAMAI, primerno za trgatev, prodam. *S? (069) 82-275. IN-17619 KORUZO na storžih prodam. Pristava 8, Ljutomer ali ® (069) 82-391. IN-17617 RDEČE MEŠANO GROZDJE prodam. Hilda Marin, Mekotnjak 34, Ljutomer. IN-17618 ZVOČNIKE FANNE in bokse 2 x 750 W prodam. ® 81-615 int. 45 (dopoldne). IN-17620 GROZDJE z brajd prodam. Borejci 11, popoldne. M-4406 KROMPIR za krmo prodam. Braton-ci 163 ali ® 71-140. M-4407 TRISED prodam. ® 23-915 po 15. uri. M-4411 TELEVIZOR iskra 5144, črno-beli, nov, 10% ceneje,-prodam. ® 25-531, dopoldne ali popoldne: Žilavec, Lendavska 25 b/I-64. M-4168 DVA FOTELJA ugodno prodam. Naselje 14. divizije 61, Murska Sobota, popoldne. M-4415 DVOMANALNE ORGLE VERMO-NA, 100 W ojačevalec farfisa, prodam® 22-116. M-4417 1 HA KORUZE za silažo prodam. Martjanci 82 ali ® 48-385. M-4419 TRI OKNA, TERMOPAN, 80 x 140, 100 x 180, 90 x 220 in šest gibljivih polken, mera 100 x 90, prodam. Strukovci 9, ® 22-942 dopoldne ali ® 76-953. M.442I GROZDJE, šmarnico, prib). 500 kg iz vinograda v Vučji Gomili, ob glavni cesti, prodam. Mladinska 23, Murska Sobota. M-4424 GROZDJE (šmarnica) v Bogojini, krompir, debeli, holandski, dezire, in ciprese za živo ograjo prodam. Ivanci 48 a, p. Bogojina, ® 76-387, M-4426 PEČ FERROTERM - trajnožama tip 30, malo rabljeno, prodam. Mihalič, Žitna 23, Murska Sobota. M-4428 KORUZO na storžih prodam. Vane-ča 40. M-4430 BELI KRZNENI PLAŠČ, kratek (korejski pes), prodam. Informacije Lendavska 58, ® 22-709. M-MM TELEVIZOR GORENJE, črno-beli, in peč za etažno ogrevanje ferroterm, 20.000 kal., prodam. ® 22-186, zvečer. M-MM Zaposlitve DVE NATAKARICI z nekaj prakse za samostojno delo v sodobnem lokalu v Ljutomeru zaposlim. 'S' (062) 776-105 od 6. do 8. ure zjutraj in po 21. uri. In-17621 KMETOVALCI! Menjavam gume na ličkalnikih za koruzo. Valje snemite in jih dostavite na naslov: Stanko Prapotnik, Hum 32, 62270 Ormož, tel.: (062) 701-593. Ali si želite estetsko urediti in pozdraviti krhke, splastene, poškodovane, pogrizene nohte? Pomagamo vam v studiu, kjer vam nohte z manikiranjem uredimo, strokovno ojačamo, poljubno podaljšamo in vas zanesljivo odvadimo grizenja. Informacije in naročila: STUDIO JANJA Cvetkova 8, Murska Sobota, tel.: 21 425, doma: 81 932, delovni čas: ponedeljek, sreda, petek od 12. do 18. ure, torek in četrtek od 10. do 15. ure. Zaposlim KV trgovca. Naslov v upravi lista pod: ZAPOSLITEV. M-4386 SAMOSTOJNEGA KV MONTERJA CENTRALNIH KURJAV zaposlim. OD po dogovoru. Kličite zvečer: ® (069) 87-215. M-4422 Sobe GARSONJERO ali sobo s souporabo kopalnice v Gornji Radgoni vzame v najem moški. *S? 25-356, dopoldan. M-4299 DVE SOBI s posebnim vhodom v stanovanjski hiši, s sanitarijami in telefonom, primerni za mirno obrt, v središču Lendave, prodam. Ponudbe na upravo lista. M-4346 MANJŠE STANOVANJE v Raden cih dam v najem. Kličite zvečer. ® 21-826., M-4355 GARSONJERO ali enosobno stanovanje vzamem v najem. *3? 24-8772. M-4388 SAMSKI MOŠKI IŠČE SOBO ALI GARSONJERO. Plača odlično. ® 22-420 od 7. do 15. ure. M-4400 VGRAJUJEMO DALJINSKO UPRAVLJANJE V VSE VRSTE DOMAČIH IN TUJIH TV APARATOV. Pridemo tudi na dom. RTV SERVIS: Marjan Zemljič, Glavni trg 1, Ljutomer ali tel.: (069) 81-580. Kupim GRADBENO PARCELO v bližini Rogašovec, Nuskove, Serdice ali Cankove — ob glavni cesti, kupim. ® 78-660. M-4307 TRAKTORSKI DROBILNIK, SIP ali BLISK, za silažo storžev kupim. ® 89-002. IN-17615 KUHINJSKE ELEMENTE (zgornje in spodnje) in omarico za čevlje kupim. Naslov v upravi lista. M-4328 Razno Preklic! Preklicujem veljavnost hranilne knjižice št. 20154/1, izdane pri H KS Pa-nonka, Murska Sobota. Vlado Ivanič, Bogojina 71. M-4293 DELAVNICO DAM V NAJEM. ® 70-332. M-4317 Preklic! Preklicujem veljavnost zaključnega spričevala, izdanega na CSTPU — gimnazija, splošna smer, leta 1983. Marjana Misleta, Trstenjakova 9, Murska Sobota. M-4345 Preklic! Prkelicujem veljavnost zaključnega spričevala o končani osnovni šoli, izdanega v šol. I. 1983/84 na OŠ VINKA MEGLE v Odrancih na ime Milan Kovačič, Odranci 292. M-4347 Prkelic! Preklicujem veljavnost zaključnega spričevala o končani FRIZERSKI ŠOLI v Mariboru, izdanega v šolskem letu 1974/75 na naslov: Ljubica Bencek, Vinka Megle 14, Ljutomer. M -4364 VESTNIK VESTNIK — Glasilo občinskih konferenc SZDL Murska Sobota, Gornja Radgona, Lendava in Ljutomer. Izdaja Zavod za časopisno in radijsko dejavnost Murska Sobota. Ureja uredniški odbor: Irma Benko (direktorica in glavna urednica), Jože Šabjan (odgovorni urednik), Bernarda Balažič, Brigita Bavčar. Jani Dominko, Silva E6ry, Jože Graj, Majda Horvat, Milan Jerše, Ludvik Kovač, Dušan Lopamik. Feri Maučec Štefan Sobočan, Branko Žunec. Endre Gbnter (tehnični urednik), Nevenka Emri in Marjan Maučec (lektorja). Naslov uredništva in uprave: Murska Sobota, Titova 29/1. Telefoni: novinarji 21 383, 21 232; direktorica in glavna urednica, odgovorni urednik naročniški oddelek, računovodstvo. GPS in tajništvo 21 064 in 21 383; dopisništva. Gornja Radgona 74 597. Lendava 75 085 in Ljutomer 81 317. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo Naročnina za Ul. trimesečje 1989 je 80.000 dinarjev, za delovne organizacije 160.000 dinarjev za naročnike v tujini 70 DEM (letno). Tekoči račun pri SDK Murska Sobota: 51900-603-30005. Devizni račun pri Jugobanki Ljubljana: 50100-620t00112-5049512. Tisk: ČGP Večer tozd Mariborski tisk Maribor. Po pristojnem mnenju je Vestnik oproščen plačila temeljnega davka od prometa proizvodov. Komisija za delovna razmerja pri ABC POMURKI, MESNA INDUSTRIJA, Bijedičeva 11, objavlja prosta dela in naloge REFERENTA ZA VARSTVO PRI DELU Pogoji: — višješolska izobrazba ustrezne smeri (VI. stopnja), — eno leto delovnih izkušenj. Prijave pošljite v 8 dneh na naslov ABC POMURKA, MESNA INDUSTRIJA, BIJEDIČEVA 11, MURSKA SOBOTA, služba kadrovske dejavnosti. VOZNIKI! Pripravljamo avtomobile za »mo — zamenjujemo hladilno tekočino in gume, opravimo optično nastavitev (podvozja in vsa druga avtomehaničarska dela. Avtomehanik ALEKSANDER HAŠAJ, Čopova 216, ali ® 21-946 M-4399 LAHKO DELO vzamem na dom (lepljenje, zlaganje). Naslov v upravi lista. M-4328 ŽENSKO ALI STAREJŠA ZAKONCA za pomoč k starejši osebi 'sprejmemo. Možna obdelava kmetije za lastne potrebe. Pisne ponudbe na upravo lista pod: OKOLICA RADGONE. GR-12004 Družina Kolomana Mačka iz Bezno-vec se ob požaru zahvaljuje domačim gasilcem in vsem gasilskim društvom okoliških vasi, gasilcem iz Murske Sobote, sorodnikom, vaščanom, občanom in vsem, ki so v nesreči karkoli pomagali. M-4371 STRAN 22 VESTNIK, 5. OKTOBRA 1989 UMRL JE NAŠ DOLGOLETNI SODELAVEC ANTON SEREC ml. Dobrega sodelavca in tovariša bomo ohranili v trajnem spominu. DELAVCI TEMELJNEGA SODIŠČA V MURSKI SOBOTI Bi Janez Luthar iz Doliča Ne veter pomladni ne rahli kostanji več ne uspavajo naše bolesti. Vsi tvoji V torek, 3. oktobra 1989, smo se v ožjem družinskem krogu poslovili od naše drage mame — nenike Gizele Nišelvicer Hčerka Dragica Juteršnik ter vnuki Stanko, Duša, Dragica in Peter z družinami ter drugo sorodstvo. ZAHVALA V 61.letu starosti nas je nepričakovano zapustil ljubi mož, ati in stari ati Ferdo Prezelj •* mag., diplomirani veterinar Iskrena hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, prispevali za dobrodelne namene in nam izrekli sožalje. VSI NJEGOVI ZAHVALA V 78. letu starosti nas je za vedno zapustil dragi oče, dedek in pradedek Jože Potočnjek iz Dolnjih Slaveč vorniku za poslov Ine besede Vsem še enkrat - globoka hvala. . v. i - h^orke Marija, Irena in Dragica z ”rods"’ SPOROČAMO ŽALOSTNO VEST, DA NAS JE MNOGO PREZGODAJ ZAPUSTIL NAŠ DRAGI SODELAVEC Franc Šeruga referent v OPP iz Murske Sobote Od njega smo se poslovili 28. septembra 1989 na soboškem pokopališču. DRAGEGA SODELAVCA BOMO OHRANILI V TRAJNEM SPOMINU! KOLEKTIV IMP PANONIJA, MURSKA SOBOTA ZAHVALA V 65. letu starosti nas je po dolgi in težki bolezni zapustil naš dragi mož, oče, tast, brat in dedek Franc Prajner iz Dolenec Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, mu darovali prelepe vence in cvetje, nam stali ob strani, pomagali, ali pa sočustvovali z nami v teh težkih trenutkih. Posebna hvala g. župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in govorniku KS za poslovilne besede. Zahvaljujemo se delavcem 219. brigade v Muri za darovani venec. ŽALUJOČI: VSI, KI SMO GA IMELI RADI Ne bo besed več tvojih, ne stiska toplih rok. ostal le nate bo spomin. ZAHVALA Po težki bolezni nas je v 78. letu starosti zapustila naša draga mama, stara mama, tašča, sestra in sorodnica Ana Benko roj. Bokan iz Gornjih Slaveč Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste drago pokojnico pospremili na njeni zadnji poti, nam izrekli sožalje ter darovali vence in cvetje. Posebna hvala g. duhovniku za lep pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, predstavniku KS za poslovilne besede ob odprtem grobu in godbi na pihala. Hvala tudi zdravnikom in medicinskemu osebju Internega oddelka bolnišnice v Rakičanu, ki soji med boleznijo lajšali bolečine, ter dobrim sosedom, ki so nam bili v najtežjih trenutkih v pomoč in nam stali ob strani. Vsem še enkrat — iskrena hvala! ŽALUJOČI: VSI, KI SMO GA IMELI RADI. Kje si,ljuba mama, kje tvoj mili je obraz, kje je tvoja skrbna roka, ki skrbela je za nag. V 76. letu starosti nas je 13. septembra po težki in nenadni bolezni zapustila draga mama, stara mama, tašča in sestra Marija Ficko roj. Bedek iz Boreče Ob boleči izgubi naše drage mame se iskreno zahvlaju-jemo vsem, ki ste nam v najtežjih trenutkih kakorkoli pomagali, in jo obiskovali med njeno boleznijo, nam pa izrazili sožalje, darovali cvetje ter za svete maše. Prisrčna hvala g. župnikoma za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, predstavnici KS Mariji Do-šen za poslovilne besede ter zdravstvenemu osebju G. Petrovci za nego na domu. Še enkrat hvala vsem sosedom in prijateljem. Žalujoči: sinova Jože in Ivan ter hčerke Marija, Anica, Veronika, Cilka, Herminajn Majda z družinami, 18 vnukov, pravnukinja ter sestre Ana, Terezija in Cilka V SPOMIN 5. oktobra minevata dve leti, tihe žalosti in bolečine, odkar nas je zapustil naš najdražji Bojan Granfol iz Murske Sobote Hvala vam, ki še vedno obstanete ob njegovem preranem grobu. ŽALUJOČI: njegovi! Končan je zdaj tvoj boj, vsi dnevi hudega trpljenja, bolezen je bila močnejša od življenja. ZAHVALA V 46. letu starosti nas je mnogo prezgodaj za vedno zapustil naš dragi mož, oče, sin, brat, zet in stric Štefan Maučec iz Gančan Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem dobrim sosedom, sorodnikom, botrini in vsem, ki ste nam v najtežjih trenutkih kakorkoli pomagali, nam izrekli sožalje in sočustvovali z nami, darovali vence in cvetje ter za svete maše in ga v tako velikem številu pospremili k večnemu počitku. Iskreno se zahvaljujemo zdravniškemu osebju ušesnega oddelka bolnišnice v Rakičanu za prizadevanje, da bi mu ohranili življenje. Iskrena hvala tozdu Beltinka Beltinci, 4. c razredu iz OŠ 17. oktober iz Beltinec za darovane vence in Borisovim letnikom. Posebna hvala gospodu župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, govorniku KS za poslovilne besede ter gasilskemu društvu. Vsem še enkrat — iskrena hvala. ŽALUJOČI: vsi njegovi, ki smo ga imeli radi Zaman je bil tvoj boj, zaman vsi dnevi hudega trpljenja, bolezen je bila močnejša od življenja. ZAHVALA Po težki in hudi bolezni nas je v 42. letu starosti zapustil dragi mož, oče, sin, brat ter stric Franc Šeruga iz Murske Sobote Ob boleči izgubi se iskrenp zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam priskočili na pomoč v najtežjih trenutkih, izrekli ustna ali pismena sožalja, darovali vence in cvetje ali kakorkoli pomagali ter ga v tako velikem številu pospremili na njegovi prerani zadnji poti. Posebna hvala g. župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, govornikoma IMP Panonije ter KS Turopolje, Odbojkarskemu klubu Pomurje, godbi na pihala in za odigrano Tišino. Posebna hvala dr. Kosu za pomoč med boleznijo, mag. Lanjš-čakovi, osebju kirurškega oddelka bolnišnice v Rakičanu, osebju Kliničnega centra v Ljubljani. Vsem še enkrat — iskrena hvala. Murska Sobota, 28. 9. 1989 t ŽALUJOČI: žena Ema, sin Dejan, hčerkica Simona, mama, očim, brata in sestri z družinami ter ostalo sorodstvo. Zaman je bil tvoj boj, zaman vsi dnevi hudega trpljenja, bolezen je bila močnejša od življenja. Kb živela sem, ljubila sem vas vse, zdaj ko mene več med vami ni, ljubite me v spominu vi. ZAHVALA V 77. letu starosti nas je za vedno zapustila naša draga žena, mama, tašča, babica in prababica Ana Koštrica roj. Pintarič iz Melinec Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki so jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali vence ali za dobrodelne namene, nam pa izrekli sožalje. Hvala g. duhovnikoma za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, govornici za besede slovesa ob odprtem grobu in sodelavcem Železniškega gospodarstva Maribor. Posebna hvala Mariji Maroša za nesebično pomoč v času njene bolezni. ŽALUJOČI VSI, KI SMO JO IMELI RADI. VESTNIK, 5. OKTOBRAJ989 STRAN 23 v besedi in sliki trokovno KULTURNI DNEVI OB KRKI S sejo predsedstva medobčinskega sveta Zveze sindikatov za Pomurje, ki je bila v petek v Murski Soboti, se je v bistvu začela široka javna razprava o osnutku dokumentov za 12. kongres Zveze Sindikatov Slovenije, ki bo spomladi prihodnjega leta. Gre za bistveno prenovo sindikata, program neodvisnih sindikatov Slovenije in teze za nov statut te delavske organizacije, ki bo imela ob ustanavljanju podjetij novo vlogo. Vsebinski program neodvisnih sindikatov Slovenije — mimogrede povedano: zapisan je na privlačnem rdečem papiiju — je nastal na osnovi poldrugo leto trajajoče razprave o tem, kakšen sindikat želimo imeti, zato je ta dokument gotovo dolgoročnega pomena. Zlasti nakazuje možnost aktiviranja sindikata v novih tržnih razmerah, glede predlagane organiziranosti pa je kar 180-stopinjski zasuk v primetjavi s sedanjo. Zavzemajo se za razvijanje povsem nove vloge sindikata, ki naj bi ohranil vse dobro in uspešno iz dosedanje prakse, prevzel pa vse tisto, kar bi lahko prispevalo k učinkovitejšemu delovanju. Tako so za demokratičen socializem, ki bo vsakemu delovnemu človeku in občanu — ustvaijalcu materialnih in duhovnih dobrin zagotovil ekonomske svoboščine, ki temeljijo na enakopravnosti glede pravice do dela in svobodne izbire zapo slitve. Uveljavljanje teh ekonomskih svoboščin, ki zajema tudi opredelitve o upravljanju podjetja na osnovi dela in kapitala, pa naj prispeva k hitrejšemu uresničevanju politične demokracije, ki je povezana z več sindikalne svoboščine, samostojnostjo stanovske organizacije in odpiranjem v Evropo. Seveda pa bo ta program možno uresničevati le s spremembami v organiziranosti sindikata, ki se bo zavzemal za gospodarsko učinkovit in socialno uspešen razvoj. Tako čaka člane sindikata, ki naj bi že novembra opravili občne zbore OO ZSS, veliko dela ob sprejetju sklepov o preoblikovanju v sindikate podjetij, notranji organiziranosti ter oblikah in metodah dela. Očitno je, da sindikat še vedno ni enakopraven partner in pogajalec, ko gre za varstvo delavcev. Ob prehodu v tržno gospodarjenje se bo najbolje pisalo tistim kolektivom, ki jih bo varoval strokovno usposobljen in neodvisen poklicni sindikat, kar je v skladu s prenovo te organizaciji. Razumljivo je, da je na tokratni seji vodstva pomurskih sindikatov teklo največ besed o razmejitvi dela med občinskimi sveti ZSS in odbori sindikata dejavnosti. Slednjim je namreč namenjena večja pristojnost, pri čemer tudi sindikalno članstvo v Pomurju podpira predvideno panožno organiziranost sindikata. Menijo, da bi v regiji morali obdržati neki način usklajevanja aktivnosti, saj je bojazen, da ne bi izgubili stika s članstvom. Pri tem je nakazana tudi možnost ukinjanja medobčinskih sindikalnih svetov, vprašanje pa je. ali bo v podjetjih, kjer bo več različnih dejavnosti, dovolj le en sindikat. Dosedanje izkušnje s sindikalnimi skupinami so namreč pokazale, da niso mogli spremljati vsega. V naši pokrajini se zavzemajo, da mandat v sindikatih podjetij ne bi bila doživljenjska funkcija, ampak bi uvedli možnost ponavljanja mandata. Enotno je tudi mnenje, da je treba v dokumentih jasneje opredeliti zaščito poklicnih sindikalnih aktivistov, kar velja tudi za organiziranost sindikata, sicer se bodo znašli v takih različnostih, ki jih ne bo mogel nihče obvladati. Zato so nujni bolj strokovno organizirani sindikati, ki bodo tesno povezani s problemi delavcev in sposobni, da jim vedno učinkovito pomagajo. Milan Jerše Že petnajstič zapored potekajo od 25. septembra do 8. oktobra v Lentiju na sosednjem Madžarskem Kulturni dnevi ob Krki, na katerih sta letos prvič sodelovali dve folklorni skupini z narodno- Popek je naslov skulpture na sliki, ki so jo v okviru Kulturnik d sevov ob Krki minulo soboto odkrili v Lentiju. Neposredno po odkritju je v dražbi z avtorjem — akademskim kiparjem Ferencem Kiralyem prvi z desne župan mesta Joz-sef Horvath, dragi pa so kulturni predstavniki, ki si prizadevajo za poglabljanje stikov med Lentijem in Lendavo. Foto: V. Celec LJUTOMER Še vedno prijatelji Konec minulega tedna so bili na obisku pri učencih in učiteljih dvojezične osnovne šole Drago Lugarič Lendava vrstniki oziroma pedagoški delavci iz pobratene osemletke v Smederevski Palanki v SR Srbiji. To je bilo že njihovo 19. snidenje. Imeli so skupno pionirsko konferenco in športno srečanje, v soboto pa so za učence iz pobratene šole pripravili izlet po Pomurju, njihovi učitelji pa so skupaj z Lendavčani obiskali osemletko v Monoštru v Porabju na Madžarskem, kjer so se dogovorili, da bodo drugo leto na 20. srečanju v Smederevsko Palanko povabili tudi kolektiv monoštrske osemletke. Kaže omeniti še to, da so gostje iz. Srbije poslali pozdrave predsedniku predsedstva Socialistične republike Slovenije Miranu Potrču. J- G. ZBOR DRUŠTVA ZA BOJ PROTI SLADKORNI BOLEZNI V soboški občini je približno 1400 bolnikov, ki obolevajo za sladkorno boleznijo in 350 jih je članov društva za boj proti sladkorni bolezni. Društvo je bilo ustanovljeno marca 1986. leta, ko je bilo reorganizirano Društvo diabetikov Pomurja. Mesec oktober pa je mesec boja proti sladkorni bolezni, zato je soboško društvo za 10. oktober sklicalo svoj zbor. Srečali naj bi se v velikih prostorih sejne skupščinske dvorane ob 13. uri, zato vabijo tako člane kot nečlane ter sladkorne bolnike, da se zbora udeleže. Za ta dan so pripravili tudi dve predavanji. Doktorica Leja Talanyi-Pfeifer bo predavala o spremembah na očeh ob slabšanju sladkorne bolezni, doktor Rudi Mikolič pa bo govoril o insulinu in novopenu ter pravilni prehrani. Diabetične izdelke za udeležence zbora pa bosta prispevala Potrošnik in Intes, tozd Mlinopek. mh TERITORIALNA OBRAMBA Vaja posebnih enot Pomurja Pred dnevi je bila v Pomurju vaja posebnih enot teritorialne obrambe, ki sodi v okvir usposabljanja in preverjanja enot po letnem načrtu Pokrajinskega štaba teritorialne obrambe Pomurja. Na vaji je sodeloval tudi helikopter JLA. Urjenje so sklenili s skupno vajo na precej težkem terenu v Polanskem logu. Cilj usposabljanja je bil obnoviti in izboljšati ognjeno usposobljenost enot, zato so tudi izvedli bojno streljanje na strelišču v Radvanju pri Mariboru. Poleg tega pa je bil namen vaje tudi preverjanje usposobljenosti starešinskega kadra. Na fotografiji: teritorialci v Polanskem logu. Foto: F. Maučec stno mešanega območja lendavske občine. Na osrednji prireditvi v soboto so zaplesali Žitkovski folkloristi pod vodstvom Helene Feher, predstavili pa so se tudi člani kulturno-umetniškega društva iz Dolnjega Lakoša, ki mu predseduje Helena Zver. Prva je izrazila zadovoljstvo k povabilu, ki so se mu odzvali in se predstavili z dvema koreografijama. Žitkovska folklorna skupina šteje šest parov in pet plesalk, ki tudi samostojno nastopajo, plešejo pa dve leti, to je od ustanovitve kulturnoumetniškega društva Žitkovci. Pevska skupina iz Dolnjega Lakoša, ki jo vodi profesor Karoly Horvat iz Lentija, je zapela dva venčka narodnih pesmi, nastopa pa že od začetka sedemdesetih let. Osnovna dejavnost društva je prav pevska in tako ni naključje, da je pevka tudi predsednica društva. Nastopov v tujini so vajeni, saj je izmenjava česta, na domačih proslavah pa se predstavljajo tudi folkloristi in drugi člani društva. O tem, kdaj kdo kje gostuje, odloča madžarski narodnostni sis, njegova strokovna delavka za kulturo Ana Danč pa nam je vljudno priskočila na pomoč tudi kot prevajalka, saj je jezik lahko ovira. Z njeno pomočjo madžarski v Lentiju ni bil, ko je sklop prireditev predstavil eden glavnih organizatorjev Kulturnih dnevov ob Krki, tudi strokovni sodelavec za kulturo. Karoly Horvat je prireditev, na kateri so še v soboto dopoldne odmevali zvoki narodne glasbe, upravičeno označil za pestro. Zaplesali so namreč številni folklorni plesalci, eni tudi zapeli, vse skupaj pa je bilo v znamenju živahnega sejmarjenja. Domačih izdelkov je bilo sicer malo, zato pa je bila izvirna popoldanska povorka vpreg, ki so ponazarjale trgatev, zvečer pa vinogradniški ples. Dnevi ob Krki so bili letos tudi priložnost za podelitev priznanj za najlepše urejene vrtove in balkone blokov, lani pa so imeli modne revije in razstave cvetja. Kulturni dnevi postajajo tradicionalni, likovna izmenjava pa vse tesnejša, o čemer je pričalo odkritje umetniške skulpture — tretje, ki jo je v Lentiju postavil akademski kipar Ferenc Kiraly in se vklaplja v okoliš naglo razvijajočega se obmejnega kraja. Brigita Bavčar Ljutomer je bogatejši za še en sodoben objekt. Nov bencinski servis na Prešernovi cesti je trenutno eden najsodobnejših v Sloveniji. Na mestu stare je zrasla črpalka, na kateri je vse pripravljeno za samopostrežno natakanje goriv (zaenkrat takšnega sistema še ne bodo uvajali), dobi se neosvinčen bencin, razširjena je ponudba v trgovini — in kar je najpomembnejše: pri gradnji so upoštevali najnovejša spoznanja o varstvu okolja, zato bodo na tem servisu veliko manj onesnaževali okolico. Gradnja se je nekoliko zavlekla predvsem zaradi neugodnih vremenskih razmer, saj je podtalnica (pri gradnji črpalke je to pomemben dejavnik, ker so rezervoarji pod zemljo) nenehno motila izvajalce del. D. L. Kultura vodenja in moč V naslovu zapisano je bila ena od tem v sklopu zanimivega predavanja, ki ga je imel minuli petek za vodilne Tovarne oblačil in perila Mura v Murski Soboti dr. Veljko Rus. Uvodoma je podrobneje razložil deset globalnih razvojnih tendenc, ki vplivajo na vodenje podjetja. »Uspešnost podjetja se meri s stopnjo doseganja ciljev,« je dejal med drugim, v ospredju pa so prav gotovo ekonomski cilji. Za doseganje ciljev so posebej odgovorni vodilni. »Vodilni človek, ki se znajde v konfliktu s sodelavci, pa se teh ustraši in odstopi od svojih zahtev, za katere je odgovoren, ni več vodilen, je abdiciral — sam sebe odpustil z vodilnega mesta. Kajti vodilna funkcija je vezana z uporabo moči, čeprav javno o tem ne govorita ne socialistični pa tudi kapitalistični menagement ne. Govori se le, da mora biti učinkovit, ne pa tudi o uporabi moči. Vsa kultura vodenja je tako v tem, da se ne odpoveš uporabi moči, ampak, da jo čim bolj pametno in razumno uporabljaš,« je menil predavatelj, opozoril pa tudi na pomen vpliva in avtoritete, bb — LJUTOMER------------------------— LJUTOMER, KAM? Tak je naslov razstave, ki sojo minuli teden odprli v galeriji Ante Trstenjak, podnaslov pa: Razmišljanje o razvoju mesta Ljutomer. Na razstavi so predstavljeni idejni osnutki preobrazbe mestnega jedra z Miklošičevim, Glavnim in Starim trgom ter okolico. Gre za kompleksen projekt, s katerim ne bo spremenjen samo zunanji videz treh trgov (le-ti naj bi bili zaprti za ves promet), ampak bi (ko in če bodo krajani te ideje sprejeli za svoje,) spremenili tudi način življenja na tem območju in samem mestu. Pridobili bi veliko obrtnih lokalov za storitveno dejavnost, podstrešja bi spremenili v mansardna stanovanja ... Razstava, ki sojo pripravili študentje IV. letnika oddelka za arhitekturo na FAGG iz Ljubljane in oba mentorja, Peter Fister in Stanko Kristl, v sodelovanju z odborom za prenovo mestnega jedra (ki deluje pri OS SO) Ljutomera, je v bistvu prva javna razprava. D. L. Tak naj bi bil v prihodnje del Ormoške ulice (gledano od hotela Jeruzalem proti banki); mestni stolp na koncu (ki ga sedaj še ni) bi bil eden od simbolov Ljutomera. — GRADBENIŠTVO V POMURJU-------------------------- Ponuja okrog 500 štipendij in skoraj vsem zaposlitev V sedmih (največjih) gradbenih delovnih organizacijah v Pomurju — SGP Pomurje, Gradbenik Lendava, Graditelj-Komuna Beltinci, Komgrad in PGP Ljutomer, Temelj Cankova in Dekor Murska Sobota — je trenutno zaposlenih 2.272 delavcev. Med njimi jih ima čez 800 le izobzrazbo od 1. do III. zahtevnostne stopnje, višjo ali visoko izobrazbo pa le 83. Ker je znano, da se gradbena dejavnost vedno bolj posodablja, delavci z neustrezno usposobljenostjo niso v stanju uspešno opravljati del, ki jih prinašajo številne novosti. Žal pa v Pomurju skorajda ni zanimanja za izobraževanje v gradbenih šolah. Ta poklic je zato uvrščen med deficitarne. Morda zato, ker je najbližja radbena šola v Mariboru. Zato so prisotna prizadevanja, da bi bil oddelek takšne šole znova tudi v Murski Soboti. V tej smeri je še posebej aktivna Medobčinska gospodarska zbornica za Pomurje. Njen svetovalec, ŠTEFAN DRAVEC, je na petkovem pogovoru z mentorji poklicnega usmerjanja na pomurskih osnovnih in srednjih šolah, ki so se zbrali v gradbenem industrijskem obratu SGP Pomurje v Lipovcih, navedel tudi podatek, da so pomurske gradbene delovne organizacije pripravljene podeliti kar 500 štipendij za gradbince, kadrovske potrebe po teh kadrih pa bodo v letih 1990/95 znašale okrog 465. To pa naj bi bila spodbuda, da bi se mladi Pomurci vendarle v večjem številu odločali tudi za poklice v gradbeništvu. In kdaj v Murski Soboti spet gradbena šola? Sprva je bil govor, da bi jo organizirali v prihodnjem šolskem letu, zdaj pa kaže, da je na to realneje računati s šolskim letom 1991/92. Jože Graj STARA GORA Vaško-gasilski dom imenovali po Vuku Starogorskem Na Stari gori, eni od 25 vasi krajevne skupnosti Videm ob Ščavnici, je bilo v nedeljo, L oktobra, slovesno. Namenu so predali nov gasilski dom, ki so ga gradili deset let. Tako je sicer majhna vas dobila enega sodobnejših vaško-gasilskih domov, še večjega pomena pa bo zanje, če bodo v enem delu stavbe odprli tudi trgovino. Praznovanja so se udeležili gasilci iz Titovega Velenja ter predstavniki občinske in republiške gasilske zveze, zaigrala pa jim je ljutomerska godba na pihala. Temeljni kamen vaško-gasil-skega doma so položili 1979. leta Stara Gora je bogatejša za nov vaško-gasilski dom, ki je zrasel v desetih letih v senci mogočnih lip. bp in tistega dne je močno deževalo, je dejal v pogovoru predsednik Gasilskega društva Stara Gora Franc Kolbl. Mogoče ravno zato niso mogli prej končati gradnje. Vsa zahvala gre občanom, kajti brez njihove pomoči (finančne in fizične, veliko pa so prispevali tudi gradbenega materiala) otvoritve še danes ne bi bilo. Kroniko gradnje je nazorno povedal eden najstarejših članov gasilskega društva vaško-gasilskega doma niso končali pravočasno. V minulih desetih letih so namreč morali poskrbeti tudi za opremo gasilske enote. Tako so kupili novo vozilo TAM 75 ter motorno brizgalno. Poleg dvorane so dobili še veliko manjših prostorov za sejno sobo, orodjarno, sanitarije in v kletnih prostorih garaže. Vaško-gasilski dom so poimenovali po Ivanu Vuku Starogorskem. Bernarda B.-Peček Prazmk KS Radenci Slovesno z gosti iz Zagreba V nedeljo, 1. oktobra, so v Radencih proslavili krajevni praznik (v spomin na I. oktober 1941. leta, ko so na Kapeli ustanovili krajevni odbor Osvobodilne fronte), ki so se ga udeležili tudi gostje iz pobratene krajevne skupnosti v Zagrebu. Slovesnost je bila v Srednji šoli za gostinstvo in turizem, v kulturnem programu pa so poleg citrarja Jožeta Varge in gledališkega igralca Rajka Stuparja (ki je povedal odlomek iz knjige Miška Kranjca Povest o dobrih ljudeh) iz Lendave sodeloval? tudi cicibani radenskega vrtca. Podpredsednik skupščine KS Radenci Janez Pučko je v svojem govoru med drugim govoril tudi o uresničevanju petega referendumskega programa ter težavah pri njegovem financiranju. Največja letošnja naložba je večnamenska dvorana pri srednji in osnovni šoli, ki jo financirajo skupaj s šolami in DO Radenska (po končani slavnostni seji so si jo tudi ogledali). Govoril je tudi o pomanjkanju stanovanj za mlade družine, vedno večji brezposelnosti ter slabem delovanju društev. Krajevna skupnost ima premalo sredstev za vse potrebe, s krajevnim samoprispevkom pa ne morejo zbrati dovolj denarja niti za načrtovane naloge, kaj šele, da bi financirali še kaj drugega. Na pomoč bi jim morali priskočiti občinski in republiški organi, saj so njihove vasi v nemilosti nekaterih monopolnih organizacij, na primer PTT-ja, je še poudaril. Predsednik skupščine KS Josip Kefeček iz Zagreba Vladimir Baranek pa je dejal, da so se v Radencih vedno prijetno počutili in tako je tudi tokrat. Vsi umetno ustvarjeni spori v Jugoslaviji so po njegovem mnenju posledica_gospodarske krize, vendar to njihovega sodelovanja ne bo motilo. Prihodnje leto bo minilo že deset let, odkar so podpisali listino o sodelovanju obeh krajevnih skupnosti. Bernarda B.-Peček