Medij Mestne občine Ptuj, leto XXVII, številka 12, 24. DECEMBER 2021 Poštnina plačana pri pošti 2250 Ptuj Praznični december Čestitke ob dnevu samostojnosti in enotnosti Podpisana pogodba za gradnjo 2. in 3. odseka kolesark Arheološke najdbe na Stari steklarski Naj bo leto 2022 leto novih pravih poti. Želimo vam zdravo in sreče polno 2022! 㐀㄀ⴀ㘀㌀ ⴀ㜀㐀㌀ 簀 ㈀ⴀ㜀㐀㤀ⴀ㌀㘀ⴀ㔀 眀眀眀⸀瘀戀瀀琀甀樀⸀猀椀 伀爀洀漀愁欀愀 挀攀猀琀愀 ㈀㠀Ⰰ ㈀㈀㔀 倀琀甀樀 Brigita Pušnik s.p. Osojnikova cesta 3 • 2250 Ptuj 02 776 4561 • 02 779 2261 pusnik.brigita@gmail.com www.frizerstvo-brigita.si Pridite na spremembo! Se priporočamo. Postani del naše ekipe. amzs.si MARK.AT Praznujmo skupaj rojstni dan vašega vozila! Tehnični pregledi, homologacije, registracije, zavarovanja, članstvo AMZS Ptuj, Ormoška c. 23, T: 02 749 3534 srečno UVODNIK Ob zaključku leta je običaj, da pogledamo nazaj in si kot popotnico za naprej zaželimo pozabo slabega ... In minulo obdobje je tako, ki prav sili v pozabo, a nujno je, za našo skupno prihodnost, da ga pomnimo! Šli smo skozi izkušnjo, ki ji ni enake. Svojevrstni izziv smo sprejeli z odprtimi rokami. Prevladali so solidarnost, pomoč sočloveku, sočutje ... Šivali smo maske, dostavljali hrano, se spodbujali in bodrili. Bili smo človek človeku. Sosed sosedu. A že naslednji trenutek smo postali nekdo, nekaj drugega ... Delitve, ki so se zarezale v našo skupnost, so odstrle marsikaj, kar bi moralo ostati globoko zakopano. Prav neverjetno je – in me vedno znova prav presune –, okoli česa vse se znamo razdeliti. A je res tako pomembno, kdo je »katere barve, političnega prepričanja, cepljen ali ne, pije kavo ali čaj«, da se moramo nenehno obmetavati z grobostjo, izgubljati prijateljstva in graditi zidove? Pokazali smo, da znamo in zmoremo biti ljudje z veliko začetnico. Ne glede na razlike. Vedno znova to dokazujemo. Zato me res žalosti, kako slab spomin imamo. Kako hitro se spozabimo. Kako si dovolimo, da nas takoj prevzame črnogledost. Jeza. Da nas usmerjata strah in žalost. Drži, covid je prinesel veliko slabega. Hudega. Nerazumnega. A hkrati je utrdil mojo vero v ljudi. Iz nas je v nekem trenutku potegnil le najboljše. V nekem trenutku smo bili najboljša verzija samega sebe – bilo nam je mar. Potem pa smo se izgubili ... Obupani smo zašli na popolnoma napačno pot in šli še bolj narazen ... in še vedno tavamo. Namesto objemov si delimo žaljivke. Namesto razumevanja trmarimo vsak na svojem ... Vsak s svojimi strahovi, čustvi in občutki. A vse mine. In tudi to bo minilo. Mi pa ostajamo. V skupnosti, ki si jo delimo vsak dan. Vsak dan jo skupaj živimo. Zato si želim, da ne ostajamo na svojih bregovih, temveč da ponovno gradimo mostove drug do drugega. Dajmo si priložnost, da ta izkušnja iz nas naredi boljše ljudi, zgradi boljšo družbo. Naj bo to naša priložnost, ne poguba ... V novo leto vas zato pospremljam s preprosto mislijo: »Živi in pusti živeti.« Naj to ne bo zgolj zbir praznih besed, ampak naj bo popotnica času, ki prihaja ... Iz vsega srca nam vsem želim nov čas – tak, ki prinaša notranjo pomiritev, osebna zadovoljstva, predvsem pa dovolj srčnosti za sprejemanje različnosti. Prižgite luč v sebi, naj pogreje vašo dušo. Dajte srcu nov utrip ... Zelo malo je potrebno za veliko spremembo ... Srečno! Nuška Gajšek, županja MO Ptuj Uredništvo Ptujčana vam želi prijetne in doživete praznike ter srečno in uspešno leto 2022. Naslednja številka izide v petek, 28. januarja 2022. str. 5–11 OSREDNJA TEMA Foto: Stanko Kozel, Peter Mesarič Pomen obeleževanja praznikov str. 16–17 Fotografija z naslovnice: Praznični Ptuj Avtor: Črtomir Goznik AKTUALNO Ignac Habjanič, voščilnica iz zamaškov Arheološke najdbe na Stari steklarski str. 19 KULTURA Nove muzejske pridobitve str. 12–15 IZ MESTNE HIŠE Investicije in projekti str. 23 AKTUALNO Oživljanje starega mestnega jedra Izdajatelj: Mestna občina Ptuj. Naslov uredništva: Mestni trg 1, Ptuj, ISSN 2536-3808. Odgovorna urednica: Stanka Krajnc Letonja, telefon: 748 29 15, e-pošta: stanka.krajnc-letonja@ptuj.si. Uredniški odbor: dr. Štefan ČELAN (Lista dr. Štefana Čelana), Matevž TOPLAK (Ptuj je naš), Črtomir POTOČNIK (Levica), Peter PRIBOŽIČ (NSi), mag. Sonja PURGAJ (SD), Andreja ROJKO (SDS), Jožica TEŽAK (DeSUS), Nataša VUK (ZA Ptuj) in Anja ZELENIK (Lista Andreja Čuša). Sodelavci: Mateja Tomašič, Bronja Habjanič, Boris Voglar, Črtomir Rosić, Črtomir Goznik. Uredništvo si pridržuje pravico krajšanja prispevkov in spremembe naslovov. Oblikovanje in priprava za tisk: Vejica, Rado Škrjanec, s. p., tel.: 041 684 910. Tisk: Evrografis, Puhova ulica 18, 2000 Maribor, e-pošta: repro@grafis.si. Dostava: Pošta Slovenije. Oglaševanje: Agencija LOTOS, d. o. o., Marketinško-medijski center, GSM: 041 283 694, e-pošta: info@agencijalotos.net. Na podlagi zakona o DDV sodi Ptujčan med proizvode, za katere se obračunava DDV po stopnji 9,5 %. Naklada: 9200 izvodov. Ptujčan v elektronski obliki je dostopen na www.ptuj.si/ptujcan. 3 ŠTEVILKA 12, DECEMBER 2021 MESTNA KRONIKA Mestna kronika DAN RUDOLFA MAISTRA NOTNA ZBIRKA NA PTUJU ROJENI 23. novembra je Društvo generala Maistra Ptuj položilo venec k Maistrovemu spomeniku na ptujski mestni tržnici. Kip, ki ga je izdelala Metka Zupanič, je v neposredni bližini rodbinske hiše v Slomškovi ulici in tik ob paviljonu. Dan Rudolfa Maistra je slovenski državni praznik. 23. novembra leta 1918 je namreč Rudolf Maister s svojo vojsko razorožil nemško varnostno stražo in jo razpustil, s čimer je k Sloveniji priključil večji del slovenskega narodnostnega in govornega območja Štajerske in Koroške. ZAKLJUČEK BRALNE ZNAČKE ZA ODRASLE Obiskovalce vabijo drsališče na mestni tržnici ter hiške s praznično ponudbo na tržnici in Mestnem trgu, ki bodo na voljo do 30. decembra. Sprehodite se po ulicah in trgih in naj lučke na smrečicah in stavbah prižgejo luči tudi v srcih. PRAZNIČNI OKVIR NA SLOVENSKEM TRGU 10. decembra 2021 je v Hotelu Mitra na Ptuju potekala predstavitev notne zbirke zborovskih skladb z naslovom Na Ptuju rojeni, ki ga je izdala OI JSK Ptuj. Avtorje in njihove skladbe je predstavil urednik zbirke Mitja Gobec. Vanjo so zajete skladbe petih skladateljev: Radoslava Hrovatina, Mira Kokola, Maksimilijana Feguša, Lojzeta Krajnčana in Danijela Tementa, ki jim je skupno to, da so bili rojeni na Ptuju. Zbirka vsebuje 16 mešanih, tri moške, šest dekliških in ženskih zborov, 11 otroških in mladinskih zborov ter en samospev. Tudi letos so člani Turističnega društva Ptuj, ob pomoči cvetličarne Roža, na Slovenskem trgu postavili praznični okvir. Epidemija nam ni prizanesla, zato bomo praznične dni preživeli v krogu družin, ne pa na množičnih druženjih. Kot je dejal Peter Pribožič, predsednik TD Ptuj, je okrasitev izraz pozornosti do obiskovalcev in sprehajalcev po starem mestnem jedru. Je priložnost, da se zaustavite in spomin obeležite s fotografijo. Člani Turističnega društva Ptuj pa vam želijo radostno doživete božične in novoletne praznike, z upanjem, da se v letu 2022 uresničijo skrite želje, ter obilo zdravja in sreče. Foto: Črtomir Goznik, Stanka Krajnc Letonja Stanka Krajnc Letonja rasle 2021. Gost večera je bil Luka Ovsec, glasbenik in pravljičar, ki se je ob branju, glasbi in knjigah razgovoril z Liljano Klemenčič, idejno mamo tega projekta, ki je luč sveta ugledal že v letu 1999. Letošnje knjige na seznamu so bile »vetrne izbranke«, z besedo veter v naslovu. Zloženke je oddalo 74 bralk in bralcev, ki so brali po seznamu in izpisali skupno kar 642 naslovov. PRIŽIG LUČK 2. decembra so v Knjižnici Ivana Potrča Ptuj pripravili virtualni zaključek že druge »koronske« Bralne značke za od- V ponedeljek, 6. decembra, smo ob 17.30 prižgali praznične luči v mestu, kar je simbolni uvod v decembrski čas. Prižgali sta jih županja Nuška Gajšek in mini županja Lana Ornik, ki sta se nato sprehodili po praznično okrašenem mestu. PTUJČAN 4 OSREDNJA TEMA Praznični december – pridih čarobnosti, ustvarjalnosti in domačnosti Mateja Tomašič Foto: Črtomir Goznik Praznični dnevi so čas, ki ga običajno v največji meri posvetimo družini in prijateljem. Žal pa mnogim v naglici decembrskih opravkov preprosto zmanjka časa za pripravo prazničnega vzdušja. Ljudje so se nekoč na praznike skrbno pripravljali in pričakovanje ves čas stopnjevali. Prazniki oziroma posebni dnevi v letu so še bolj živi, če poznamo njihovo zgodovino in se vživimo v verske, družbene in psihološke okoliščine ter ozadja, njihovo vsebino, pomen, razvoj in zahteve. Odnos do praznikov je pomemben, saj kaže na povezavo s samimi seboj, soljudmi in družbo nasploh. Slovenski pregovor namreč pravi: Če zapustiš praznike, zapustijo prazniki tebe. 6. december – miklavževanje Druga polovica novembra na nek način pomeni konec letnega delovnega ciklusa na polju oz. na zemlji. V cerkvenem koledarskem letu pa je to začetek adventnega časa in s tem zunanje in duhovne priprave na božič oz. Kristusovo rojstvo. Prazniki do svetih treh kraljev tako nastopajo v obdobju, ko je sonce najnižje, narava je obmirovala, pogosto pod snežno odejo. V tej temi se vračajo na zemljo demoni, čarovnice, hudič in predniki ali njihovi duhovi. Ti nastopajo v Miklavževem in ponekod tudi v Lucijinem spremstvu, pa v novoletnih povorkah starejših časov. Mnoge praznične šege in navade še vedno živijo in bogatijo sodobna praznovanja. »Najstarejše praznovanje je zagotovo miklavževanje. Miklavž kot kostumirana figura oziroma kot obdarovalec je mlad kulturni pojav, ki se je razširil v 19. stoletju. Prej je bila to nevidna sila, oče, mati ali kak starejši član družine je v temi Miklavževega večera običajno prinesel nekaj orehov, lešnikov, jabolk in druge plodove narave. Plodovi narave so naše značilno prastaro darilo, ki verjetno izvira iz poganstva. Darila, kot jih poznamo danes, pa so produkt 20. stoletja in so k nam prišla iz zahodnega sveta,« pojasnjuje etnolog dr. Janez Bogataj. Parklji pa so ostanki predkrščanskih verovanj v duhove rajnih. Kult rajnih je bil v številnih šegah, zlasti v šegah decembrskega časa, izredno močan. Tudi divja jaga je ostanek iz predkrščanskega verovanja: ljudje so bili prepričani, da enkrat na leto duhovi umrlih pridejo pogledat nazaj in skrbijo za dobrobit človeka. 4. december – sveta Barbara 13. december – sveta Lucija Po legendi je sveta Barbara mučeniško umrla 4. decembra leta 306. Na isti dan je strela ubila njenega krvnika, zato so jo določili za zaščitnico pred strelo in ognjem. Je pa med drugim tudi zaščitnica rudarjev, vojakov, kmetov, gasilcev, arhitektov in gradbenih delavcev. S praznikom svete Barbare so povezani še nekateri drugi adventni običaji. Ponekod dajo žitna semena v posodo, in ko žito vzklije in ozeleni, ga imajo za božični okrasek. V nemško govorečih državah tega dne v vodo postavijo češnjevo vejico, ki za božič zacveti. Na ta način je sveta Barbara ena od adventnih glasnic, ki napoveduje božič. Nekateri so ta običaj izvedli na god svete Lucije. 5 13. december je pred uvedbo gregorijanskega koledarja veljal za najkrajši dan v letu. Sveta Lucija je bila rimska mučenka s konca 4. stoletja. Po legendi naj bi bila kristjanka, ki se je otepala poganskega snubca. Ta se je zaljubil v njene oči, zato si jih je izdrla in mu jih poslala, saj se je zaobljubila Bogu. Ker ga ni hotela, jo je zatožil pri oblastnikih, ki so jo zaradi vere mučili in ubili. S sveto Lucijo je povezanih veliko vraž. Ponekod hodi Lucija naokrog in straši otroke, v rokah ima velik krožnik, na katerem sta nož in par oči (svinjske). Otroke sili moliti, in če so pridni, dobijo od nje, tako kot od Miklavža, kakšno skromno darilo. Včasih jo spremlja strežnica, ponekod pa celo kar parklji. ŠTEVILKA 12, DECEMBER 2021 OSREDNJA TEMA Nekdaj so si dolge zimske večere, v katerih so česali perje, luščili kašo in bučnice, prebirali fižol in podobno, ljudje krajšali na mnoge načine, npr. s petjem, pripovedovanjem zgodb, včasih pa je kdo izmed prisotnih tudi kaj na glas prebral. V adventnem času so se na božič pripravljali tudi tako, da so otroci v gozdu nabrali mah za jaslice in izdelovali jaslice. V adventnem času so se pripravljali tudi na poroke, saj je bilo obdobje od božiča do pusta čas gostij. Tri dni pred božičem so se ljudje postili. Tem trem dnem so rekli koleni ali koledni post. Če jim ni uspelo prej, so te dni počistili stanovanje. Oprali so tudi obleko in posteljnino. Na božični večer so otroci, ponekod tudi matere, začeli krašenje stanovanja. Gospodar pa je z blagoslovljenim kadilom pokadil vse prostore v hiši, okoli hiše in hleva oz. gospodarskega poslopja. Ponekod je to naredil pred polnočnico, ponekod pa takrat, ko se je vrnil od nje. (Povzeto po zapisu etnologinje Monike Simonič Roškar, Svet Belanov). Božič »Praznovanje, kot ga poznamo zdaj, torej z božičnim drevescem, je v naš kulturni prostor prišlo iz nemškega sveta. Prvo drevesce je bilo postavljeno v Hannovru konec 17. stoletja, praznovanja božiča na dekorativni ravni pa so potekala že pred tem. Tudi v Sloveniji smo poznali predbožično okraševanje prostorov. Ljudje so izdelovali okraske iz zimzelenega rastlinja in plodov narave: na nitko so nabirali fižolčke, med kitaste okraske so dajali žitne klase, sadili mlado žito … Vse to je vrhunec doseglo na božični večer, ko je bil celoten prostor popolnoma okrašen,« je dejal Bogataj. »Med božičem in praznikom Sv. treh kraljev so ljudje pazljivo opazovali vreme, saj je veljalo, da bo teh dvanajst dni pokazalo, kakšno bo vreme naslednjih dvanajst mesecev. Dan po božiču, 26. decembra, ko goduje sveti Štefan, so hlev blagoslovili z vodo in soljo, ki so ju na ta dan nesli v cerkev k blagoslovu. Naslednji dan, 27. decembra, pa je god Janeza Evangelista, ko so domačini nesli k blagoslovu tudi vino. Ko so se vrnili domov, so v vsak sod vlili nekaj kapljic tega vina. V tednu med božičem in novim letom so imeli, če je bilo mrzlo vreme, pri mnogih hišah koli- ne,« je povedala Simonič Roškar, etnologinja v Pokrajinskem muzeju Ptuj - Ormož. 28. december – tepežnica Otroci so že nestrpno pričakovali tepežni dan, to je običaj, ko otroci edinkrat v letu lahko vzamejo v roke šibo in z njo tepežkajo odrasle. Za darilo so lahko dobili štručko, sadje, suho sadje, orehe, tudi denar ali klobaso. S praznikom se spominjamo nedolžnih betlehemskih otrok, ki jih je dal Herod pomoriti, ko je iskal novorojenega kralja. Tepežkanje je bilo v časih naših prednikov pravi blagoslov. Vera v moč lesa je prastara, zato dotik šibe prenaša življenjsko moč z drevesa na človeka. Starejšim je pomenil obljubo zdravja, dekletom željo za dobro omožitev, živalim v hlevu dobro rejenje. Udarcu se ni mogel oziroma ni smel izogniti nihče – saj če tepežkarjem nisi odprl vrat, te je celo leto čakala nesreča. Novo leto Novo leto je najmlajši decembrski praznik. Silvestrovanja so se začela šele v 20. stoletju. V zakladnici naše nacionalne dediščine je malo ohranjenega o novoletnih šegah. »Znano je, da so se na posameznih območjih Slovenije ob novem letu hodili umivat k vodnjaku, da bi ohranili vitalnost in mladost. Zelo priljubljeno je bilo tudi vedeževanje oziroma napovedovanje usode, le da se to ni počelo na silvestrovo kot zdaj, ampak na božični večer in noč. Takrat so ljudje v mrzlo vodo vlivali raztopljen vosek in iz tistih čudnih oblik sklepali vse živo: ali bodo zdravi, kako bo z živino, ali se bodo zaljubili, ali se bodo poročili,« pravi Bogataj. Nekaj dni po novem letu je praznik Sv. treh kraljev. Na predvečer tega praznika »je hišni gospodar poškropil vse prostore v hiši in v gospodarskih poslopjih in s kredo na vhodna vrata narisal križ in ob tem govoril: 'Bog in Sveti trije kralji, blagoslovite ta kraj in vse, ki v njem prebivajo.'« Ta večer hodijo od hiše do hiše tudi trikraljevski koledniki, ki s seboj nosijo zvezdo in pri vsaki hiši, ki jo obiščejo, pred oknom zapojejo trikraljevsko kolednico. Ko so odpeli, so jih domači povabili v hišo in jim postregli z vinom in prigrizkom. PTUJČAN 6 Foto: Črtomir Goznik Adventni čas OSREDNJA TEMA CENJENE PTUJČANKE IN PTUJČANI Tudi to leto, ki se počasi izteka, ni bilo prizanesljivo do nas. Znova nas je preizkušalo, nam postavljalo ovire, izzive. Nas razdvajalo. Zato naj nas v letu, ki prihaja, spremljata pogum ter zavedanje, da znamo in zmoremo premagati še tako težke čase. Naj nam prinese več strpnosti, medsebojnega razumevanja, spoštovanja – zavedanja, da nas drugačnost lahko samo bogati, ne pa razdvaja. Želimo vam prijetne božične praznike, preživete v krogu najdražjih. Novo leto pa naj bo priložnost za nove zgodbe. Srečno, zdravo in uspešno leto 2022! Nuška Gajšek, županja Mestne občine Ptuj, in svetniki Mestnega sveta MO Ptuj Dijana ALIBABIĆ, Marjan BEZJAK, dr. Štefan ČELAN, Andrej ČUŠ, Rajko FAJT, Nuša VRABL FERENČIČ, mag. Darja HARB, Mario HLUŠIČKA, Alen ILJEVEC, Milan KLEMENC, Marjan KOLARIČ, Vladimir KORITNIK, Andrej LAZAR, Mag. Mirjana NENAD, Helena NEUDAUER, Gorazd OREŠEK, dr. Bojan PAHOR, Metka PETEK UHAN, Miha POŽGAI, Sergeja PUPPIS FREEBAIRN, mag. Sonja PURGAJ, Janez ROŽMARIN, Matej SIEBENREICH, Boštjan ŠERUGA, Marta TUŠEK, Tatjana VAUPOTIČ ZEMLJIČ, Andrej VINDIŠ, Aleksander VODA, Luka ŽIŽEK 7 ŠTEVILKA 12, DECEMBER 2021 OSREDNJA TEMA Spoštovani, ob sprehodu po starem Ptuju v tem prazničnem času in pogledu na lepo romantično okrašene ulice in trge mnoge obdaja neka prijetna toplina. Ljudje, ki jih srečujemo, so bolj nasmejani in zdi se, da praznično vzdušje nekako poveže ljudi. Pri mnogih ljudeh ta praznični čas vzbudi pravo veselje, željo po zabavi, tudi evforijo, in še bi lahko naštevali. Pa vendar prazniki ne prinašajo veselja v vsako hišo, posebej v tem času epidemije covida 19. V današnjih okoliščinah se spoprijemamo z velikimi izzivi poglabljanja osebnih stisk, predvsem ranljivih skupin. Veliko se jih spoprijema z izgubo bližnjega, ki ga v prazničnem času toliko bolj pogrešajo v svojem družinskem krogu, ali pa s finančno stisko, pri tem pa se stopnjujejo občutki osamljenosti in tesnobe. Kljub vsemu bi se moral vsak vsaj malo predati prazničnemu času in pozitivnemu vzdušju ter poiskati svoj notranji mir. Ta nam namreč daje moč, da si začrtamo cilje v skladu s tem, kar si želimo zase in za svoje življenje ter svoje najdražje. Dragocenost življenja so trenutki, ki dajejo lepoto spominom in smisel prihodnosti. Zavestna odločitev, da lahko vsak posameznik prispeva po svojih najboljših močeh za dobro počutje in prijetno sobivanje, nas zagotovo popelje do trenutka, ko lahko smelo stopimo korak naprej in premagamo še tako nevzdržno situacijo. Zagotovo pride čas, ko bomo lahko ponovno zadihali s polnimi pljuči, se družili na raznih prireditvah ter udejstvovali in ustvarjali na kulturnih, športnih in drugih oblikah družbenega življenja. In v tem času, ko si vsak obeta le najboljše, vam želimo vse, kar je dobrega. V želji, da pozabite na vse slabe stvari, naj vas boža svetloba prazničnih noči, vaša srca pa napolni ljubezen. Naj vas prihajajoče leto obdari z obilico sonca ter zdravjem in mnogo sreče, naj z uspehi bo prežeto, naj pride v miru in v miru se izteče. V imenu četrtnih skupnosti: Breg - Turnišče, predsednik Vladimir KORITNIK; Center, predsednik Nejc Bedrač; Grajena, predsednik Ivan Šimenko; Jezero, predsednik Črtomir Rosić; Ljudski vrt, predsednik Boštjan Šeruga; Panorama, predsednik Milan Klemenc; Rogoznica, predsednik Janko Čeh; Spuhlja, predsednik Branko Strelec. PTUJČAN 8 OSREDNJA TEMA Cenjene Ptujčanke in spoštovani Ptujčani! Foto: Črtomir Goznik p. Milan Kos, gvardijan minoritskega samostana sv. Petra in Pavla Okrašena soba, polna lučk, miza, obložena z raznimi dobrotami in obkrožena s srečno in zadovoljno družino, ki se mirno in veselo pogovarja. Člani se med seboj obdarujejo – pod božično jelko je veliko daril … Približno tako sliko dobimo, če si zamislimo svet, kot nam ga želijo prikazati proizvajalci in glavni promotorji »veselega decembra«. Toda: ali je december res vesel ali pa ga takega samo želijo pokazati? Ves december samo hitimo in nimamo ne miru ne veselja. En vidik problema je v tem, da vse, česar nam čez leto ne uspe narediti, želimo urediti do konca leta, torej decembra. Kot bi se potem končalo življenje, ne le obrnile številke na koledarju. Pravzaprav je december najhujši mesec v letu: za šolarje se končuje konferenčno obdobje, ko hitijo pridobivat ocene, v službah se zaključujejo projekti, treba je urediti različne »papirnate« obveznosti … Hkrati se v decembru odvija veliko prireditev, v katere smo tako ali drugače vpleteni. Skratka – za predstavnike vseh starostnih skupin je to najbolj stresen mesec. Mogoče je tako tudi zato, ker je decembra tema že od petih popoldan in nam ta tema prinaša neko turobno občutje. Svetloba daje že sama po sebi energijo za delo. Pa vendar se v nas prav na prehodu iz novembra v december razvija kljub temi ali prav zaradi nje tudi prijeten občutek, ki nas napolnjuje s toplino, umirjenostjo, kot se umirja vsa narava. V medijih pa se propagira ali bolje – programira – brezskrbna veselost, zaradi česar smo ljudje pogosto v še večji depresiji. Zaradi idealov, ki nam jih predstavljajo reklame, različne oddaje, smo prepričani, da moramo biti na božič obkroženi z ljubečo družino, na novo leto ob polnoči pa obvezno z nekom, ki nam veliko pomeni, ki ga imamo radi, da ga objamemo, poljubimo in mu zaželimo vse najlepše. Kar pa pri mnogih, verjetno večini, ki nimajo možnosti za to podobo, povzroča še globlje občutje osamljenosti, tesnobe, odrinjenosti, manjvrednosti … Tisti, ki nimajo vsega tega, ne vidijo in ne cenijo niti tistega, kar imajo. Vzbuja se varljivi občutek, kaj bi še morali imeti, kupiti, dobiti, da bi se rešili notranje praznine. Darila predstavljajo nadomestek za čas in energijo, ki bi ju morali vložiti v druženje, v negovanje odnosov. Lažje nam je postalo nekomu kupiti darilo kot pa mu podariti vsaj 15 minut in se z njim pogovarjati. Pozabljamo, kaj zares pomaga napolniti praznino v nas in nas obdari, pa še brezplačno je – če nam le ni odveč tisti korak, ki ga moramo narediti v sebi. In kakšen je ta premik? To je mogoče le povabilo na čaj in spontan klepet, obisk in stisk roke, ki pove, da je nekomu mar zate, da te nekdo opazi – ali pa samo prijazen nasmeh sosedu, mimoidočemu … 9 V tem vidim rešitev, da bomo tudi decembra iskreno srečni in polni topline. Zavedati se moramo, da bo to za nas sprva veliko težje, kot je vedno, ko želimo narediti kaj drugače, v tem primeru podariti nekaj, kar ni materialno in zato nima otipljivega zunanjega učinka. Preverjeno pa je izvor notranje topline in svetlobe, s katero vidiš svet lepši in občutiš ter širiš veselje. Začeti je treba z malimi stvarmi, saj če bo vsak naredil vsaj kakšen korak k drugemu, bomo vsi bogatejši v odnosih in bo družba, katere del smo, manj zagrenjena. In še: naučiti se moramo biti sami zadovoljni z malim in ne smemo pričakovati nekaj velikega, ne od sebe ne od drugih. Vabim vas, da si ne dovolimo frustracij zaradi vsega, česar nam doslej ni uspelo narediti ali dobiti, podariti … Ob tem si zastavimo še eno vprašanje: Kaj nam v epidemičnem letu 2021 pomeni adventus Domini? Adventni čas ima dvojno vlogo: prvič, vodi nas k praznovanju božiča, torej Božjega učlovečenja, ter nas pripravlja, da bi tega učlovečenega Boga na božični dan lahko sprejeli za edinega pravega Gospoda našega življenja. Čas, v katerem živimo, še kako potrebuje to upanje, da prihaja med nas Božji otrok, ki nas želi odrešiti. Okrog nas in med nami vlada razdeljenost zaradi epidemije, cepljenja, ukrepov in vsega drugega … in svet bi še kako potreboval kaj drugega, kot je veseli december, ki nas »drogira«, namesto da bi nam vlival upanje. Vsi – verni in neverni – krvavo potrebujemo to upanje, da bi lahko pogledali onkraj, iz tega našega sveta, in zasidrali svoje upanje v Kristusu. Če povzamem: adventni čas nas vabi, da gremo pogumno proti božiču, pri tem pa verujoči kakor neverujoči ne pustimo, da nam ta čudoviti čas upanja ukradejo prazni upi »veselega decembra«. Moje voščilo vsem ljudem dobre volje je, da bi zmogli pogledati na »veseli december« z vidika darovanja sebe in preiti od besed k dejanjem – s potrpežljivo vztrajnostjo. »Danes« je pravi čas za začetek! Želim vam lepo doživete božične praznike ter srečno novo leto 2022! ŠTEVILKA 12, DECEMBER 2021 OSREDNJA TEMA Praznični utrip v Vrtcu Ptuj Stanka Krajnc Letonja Foto: Črtomir Goznik Praznični december je poseben čas v letu, prihod dobrih mož pa otrokom predstavlja posebno doživetje … skrivnostno, čarobno. Poskrbimo, da jim bo, ne glede na razmere, čas obdarovanj ostal v najlepšem spominu. Orišimo jim pomen praznikov, topline, majhnih darov, lepih besed in velikih objemov. V Vrtcu Ptuj so cel mesec ustvarjali, se pogovarjali o praznikih, izdelovali okraske, krasili smrečice. Kako so doživeli december, vam predstavljamo v foto utripu. PTUJČAN 10 Foto: Črtomir Goznik OSREDNJA TEMA 11 ŠTEVILKA 12, DECEMBER 2021 IZ MESTNE HIŠE Podpisani pogodbi za gradnjo 2. in 3. odseka kolesarskih poti Stanka Krajnc Letonja Mestna občina Ptuj je 3. decembra podpisala gradbeno pogodbo za izvedbo projekta Gradnja regionalnih kolesarskih povezav za zagotavljanje trajnostne mobilnosti v Spodnjem Podravju odsek 2 Ptuj–Juršinci z Javnimi službami Ptuj, d. o. o. Skupna vrednost projekta znaša 2.991.032,60 EUR z DDV, od tega znaša vrednost gradbene pogodbe 2.671.336,28 EUR z DDV. Naložbo sofinancirata Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj (1.678.924,30 EUR) in Republika Slovenija (419.731,07 EUR), lastni delež sodelujočih občin (Ptuj in Juršinci) znaša 892.377,23 EUR. Izvajalec bo dela končal najkasneje do 31. marca 2023. V predmetni operaciji se predvideva vzpostaviti 11.004 m kolesarske povezave, od tega bo na novo vzpostavljene 8117 m povezave. 9. decembra pa smo podpisali še gradbeno pogodbo za odsek 3 Ptuj–Markovci–Gorišnica z Javnimi službami Ptuj, d. o. o. Skupna vrednost projekta znaša 3.414.764,35 EUR z DDV, od tega znaša vrednost gradbene pogodbe 2.912.922,97 EUR z DDV. Naložbo sofinancirata Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj (1.625.851,86 EUR) in Republika Slovenija (406.462,96 EUR), kar skupaj znaša 2.032.314,82 EUR, lastni delež sodelujočih občin (Ptuj, Markovci, Gorišnica) znaša 1.382.449,53 EUR. Izvajalec bo dela končal najkasneje do 31. decembra 2022. V predmetni operaciji se predvideva vzpostaviti 12,07 km kolesarske povezave, od tega bo novozgrajene oz. rekonstruirane 10,74 km. V okviru obeh odsekov bomo v Mestni občini Ptuj bomo tako pridobili pribl. 7,5 km nove kolesarske povezave, dve novi brvi, na obeh odsekih pa bosta izvedeni tudi meteorna kanalizacija in javna razsvetljava. Foto: Črtomir Goznik, Stanka Krajnc Letonja Sanitarije na urbanih vrtovih Stanka Krajnc Letonja Nedavno smo pridobili gradbeno dovoljenje za postavitev sanitarij na Mlinski cesti, kjer so urbani vrtovi. V letošnjem letu smo postavili vrtno lopo, ograjo, uredili parkirne površine in uvoz na vrtove ter postavili sanitarno enoto. Projekt, ki obsega 42 vrtičkov, bo v celoti zaključen do aprila 2022. Cenovno dostopni urejeni vrtički (cena znaša le 17 EUR na leto in znesek za obratovalne stroške) so na voljo vsem, ki si želijo samooskrbe z zdravo, doma pridelano hrano. PTUJČAN 12 IZ MESTNE HIŠE NAČRTOVANE INVESTICIJE Rekonstrukcija poslovilnega objekta Stanka Krajnc Letonja Poslovilni objekt na Rogozniškem pokopališču sega v 70. leta 20. stoletja. Zaradi omejene funkcionalnosti ter energetske neučinkovitosti že lep čas kliče po prenovi. MO Ptuj se je zato odločila, da pristopi k rekonstrukciji obstoječe vežice. V sklopu investicije se bo rušil stari objekt in izgradil nov s ploščadjo. Prenovljena vežica bo obsegala zunanji pokriti poslovilni prostor, skupni prostor pred vežicami, tri vežice in prostor za sveče/pomožno vežico, prostor za pripravo pokojnika, razstavni prostor za žare in krste, vse druge prostore za delovanje pokopališke dejavnosti in cvetličarno. Najugodnejši ponudnik je bilo podjetje M.Z. GRADBENIŠTVO, trgovina, storitve, svetovanje in inženiring, d. o. o. Za izvedbo investicije bo MO Ptuj zagotovila lastna sredstva iz občinskega proračuna v višini 1.021.312,00 EUR. Dela bomo začeli v januarju 2022, objekt pa bo svojemu namenu predan predvidoma septembra. V času rušitve obstoječega in postavitve novega objekta s spremljevalno infrastrukturo bo kot poslovilni objekt služila vežica na starem Rogozniškem pokopališču. Foto: arhiv MO Ptuj, Rado Škrjanec Vrtec – selitev uprave Za selitev uprave v Enoto Narcisa na Raičevi ulici 12 smo se odločili zaradi gospodarnega ravnanja s proračunskim denarjem, saj uprava deluje v najetih zasebnih prostorih od 1. junija 2015, kjer se plačuje mesečna najemnina v znesku 2625,00 EUR, s tem pristopom bomo uredili lastniške prostore uprave. S preselitvijo bomo izboljšali pogoje za delovanje uprave, ki bo na novi lokaciji neposredno povezana z dejavnostjo, saj v neposredni bližini deluje šest enot (Narcisa, Marjetica, Tulipan, Podlesek, Spominčica, Mačice). Uprava vrtca se bo preselila v pretežni del pritličja objekta. Vhod v upravo vrtca bo potekal skozi obstoječi gospodarski vhod in bo ločen od glavnega vhoda, ki je namenjen vstopu otrok v vrtec. Ocenjena vrednost investicije znaša 301.980,40 EUR z DDV. 13 Najugodnejši ponudnik je bila LIPA Lenart, z. o. o., ki bo dela začela v januarju 2022, zaključena pa bodo predvidoma do konca maja. ŠTEVILKA 12, DECEMBER 2021 IZ MESTNE HIŠE Ureditev objekta ŠD Rogoznica Stanka Krajnc Letonja Za potrebe delovanja Športnega društva Rogoznica in društev v Mestni občini Ptuj bomo v sklopu investicije izgradili prizidek in uredili stari objekt ŠD Rogoznica. Z naložbo želimo zagotoviti kapacitete za potrebe delovanja ŠD Rogoznica in drugih mlajših ekip s področja MO Ptuj, predvsem mladinske in kadetske ekipe Nogometnega kluba Drava, za izvajanje programov športne dejavnosti ter razširitev programa športnih in rekreacijskih dejavnosti. Prizidek se bo izvedel ob starem delu že zgrajenega objekta v pritličju. V sklopu investicije se bo uredil tudi stari del objekta. Novi objekt bo predvidoma zajemal garderobo in sanitarije za domače igralce, garderobo in sanitarije za gostujoče igralce, garderobo za sodnike in dve dodatni garderobi, sanitarije za sodnike, prostor in sanitarije za prvo pomoč, klubski prostor, prostor za delegata, pralnico in prostor za energetiko, sanitarije za ženske in moške, prostor za rekvizite, za potrebe skladiščenja delovnih strojev pa bo zraven novogradnje postavljen enostavni objekt v velikosti 20 m2. Najugodnejši ponudnik je bilo podjetje MOGG projekti, d. o. o. Investicijo v vrednosti 312.990,45 EUR bo financirala Mestna občina Ptuj iz lastnih sredstev. Dela bomo začeli januarja 2022, zaključena pa bodo predvidoma avgusta prihodnje leto. Na novembrski seji smo sprejeli Sklep o investicijskih vlaganjih v cestno infrastrukturo za območje Mesne občine Ptuj za leto 2022. Investicije na občinskih cestah: − Ulica 5. prekomorske (odsek od OŠ Ljudski vrt do križišča s Peršonovo ulico) v ČS LJUDSKI VRT (d. 320 m) – izvedba rekonstrukcije (zamenjava asfaltnega vozišča, tampona, pločnikov) z obnovo komunalne infrastrukture; − preplastitev Dravske ulice v ČS CENTER (š. 5,5 m, d. 450 m); − preplastitev JP 828451 Grajenščak (od križišča LC 328151 do h. št. 29) v ČS GRAJENA (š. 4 m, 348 m); − preplastitev ceste v Ulici Vide Alič proti Maistrovi ulici LK 329591 v ČS PANORAMA (d. 120 m); − novo asfaltiranje dela poti na parcelni št. 831/2, k. o. 402 Spuhlja, v ČS SPUHLJA (š. 2,5 m, d. 50 m); − novo asfaltiranje javne poti (kolesarske povezave) JP 830 621 in povezava kolesarske poti z Mitrejem v ČS BREG - TURNIŠČE (š. 3 m, d. 180 m) (izvedba je odvisna od podanih pogojev s strani ZVKDS); − preplastitev in razširitev asfaltnega vozišča Vodove ulice (d. 700 m in š. 4 m). Ob tem pa bomo izvajali dejavnosti za projektiranje, odmere in pridobivanje zemljišč, ureditev zemljiškoknjižnega stanja in pripravo na izvedbo preplastitve posameznih cest, izgradnjo pločnikov in rekonstrukcijo cest. Po sklepu ČS Rogoznica se bo izvedlo asfaltiranje odsekov cest po končanju projekta izgradnje kanalizacijskega omrežja, izvedla pa se bo tudi ureditev posameznih državnih cest. PTUJČAN 14 Foto: arhiv MO Ptuj Vlaganja v cestno infrastrukturo IZ MESTNE HIŠE Najzaslužnejši prostovoljci leta 2021 Stanka Krajnc Letonja 5. decembra smo obeleževali mednarodni dan prostovoljstva, zato se je županja Mestne občine Ptuj Nuška Gajšek prostovoljcem zahvalila za plemenito poslanstvo in jim 3. decembra pripravila sprejem. Na podlagi Javnega poziva za podelitev nagrad prostovoljcem, ki delujejo na področju mladinskega dela, humanitarne dejavnosti, športa, zdravstva, socialne varnosti in izobraževanja, sta zaslužni prostovoljki za leto 2021 postali Marija Pralija in Silva Ilec. Obe delujeta kot prostovoljki v Društvu Optimisti Ptuj, v programu Starejši za starejše. Kljub epidemiji sta bili dejavni, obiskovali sta starostnike, starejše od 69 let, opravili več kot 100 ur pogovorov z njimi, pomagali pri prevozih do zdravnika, trgovine in dostavi drugih nujnih potrebščin. Pomagali sta pri izdelavi in razdeljevanju mask za občane. Prostovoljci vsak dan na različnih področjih s svojim znanjem, energijo, veliko mero dobre volje in prizadevanjem prispevajo k reševanju stisk v skupnosti. Njihovo edino in hkrati največje plačilo je občutenje zadoščenja, da so s svojimi dejanji nekomu pomagali k lepšemu življenju. Kvačkan tudi ptujski grb Foto: Stanka Krajnc Letonja Stanka Krajnc Letonja Mestna občina Ptuj je podprla projekt Slovenija kvačka, ki poteka pod častnim pokroviteljstvom predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja. Pobudnica je Jadranka Smiljić, ambasadorka kvačkanja na Ptuju, ki je kvačkala ptujski grb, pa je Nataša Kozic Šic. Zanj je porabila 100 ur. Pravi, da se je za projekt odločila, ker rada sprejema nove izzive in si postavlja nove cilje. Kvačkanje ji predstavlja sprostitev in je nekakšen balzam za dušo. Sicer je v projekt vključenih 211 kvačkaric in en kvačkar, ki so kvačkali 212 grbov slovenskih občin, s čimer želijo doseči nov Guinnessov rekord. Skupaj s pobudnico projekta upajo, da bo projekt prispeval k povezanosti, promociji tradicije in zgodovine ter občin tudi med mladimi – tako doma kot v tujini. Grbi bodo predstavljeni v virtualnem 3D muzeju Slovenija kvačka, občine pa jih bodo prejele v trajno last. 15 ŠTEVILKA 12, DECEMBER 2021 AKTUALNO Rene Masaryk Arheološke raziskave, ki trenutno potekajo na območju severnega predela Jadranske ulice, severnega dela Vrazovega trga, Šalamunovi ulici in na dvorišču stare steklarske delavnice (Stara steklarska), so do sedaj postregle z mnogimi zanimivimi in večkrat tudi nepričakovanimi odkritji. Predhodno izvedeno sondiranje, zaradi ugotavljanja arheološkega potenciala, je dalo slutiti, da se tu pod tlaki ulic, trga in dvorišča skriva prava zakladnica arheoloških odkritij. Ne glede na to pa je bila kakovost tu ohranjenih arheoloških ostalin svojevrstno presenečenje tudi za poznavalce ptujske zgodovine. Ta pregovorno temelji predvsem na rimskodobni dediščini, pri sedanjih raziskavah pa gre predvsem za mlajše najdbe, ki se razvrščajo v dolgem nizu od zgodnjega srednjega veka oz. časa nastajanja srednjeveškega Ptuja pa vse do novega veka oz. 18.– 19. stoletja. Arheološke raziskave so, prav tako nekoliko nepričakovano, postregle tudi z vpogledom v polpreteklo zgodovino mesta – pri pripravljalnih gradbenih delih oz. odstranjevanju asfaltnih cestišč smo odkrili in na zahtevo arhitektov tudi dokumentirali dobro ohranjena tlakovanja, narejena iz tako imenovanih mačjih glav (prodnikov) iz začetka 20. stoletja, in to na vseh ulicah in trgu. In kot so pokazale nadaljnje raziskave, bi lahko novoveški Ptuj oklicali za »mesto mačjih glav«. Na območju Stare steklarske smo odkrili dobro ohranjene arhitekturne sklope in posamezne hiše, ki so tu stale v 18., 17. in celo že v 15. stoletju. Del dvorišč in presenetljivo tudi nekateri prostori v hišah so imeli tlake, narejene iz že omenjenih mačjih glav. Ne glede na to, da je šlo za relativno preprost in dostopen material, so polagalci tlakov pokazali veliko obrtniške spretnosti ali celo umetniške ustvarjalnosti tako pri izbiri raznovrstnih prodnikov kot pri njihovi obdelavi ter polaganju. In kaj smo novega ugotovili o srednjeveškem in novoveškem PTUJČAN 16 Foto: Matija Lukić Arheološke raziskave na Vrazovem trgu in Sta AKTUALNO Foto: Matija Lukić ari steklarski na Ptuju Ptuju? Medtem ko dispozicija objektov oz. hiš in njihovih dvorišč kaže, kako se je oblikovala današnja prostorska zasnova tega predela mesta, pa nam odkrite posamezne najdbe in situacije pripovedujejo o opremljenosti prostorov in njihovi namembnosti. Portali vrat, kurišča oz. peči, baze stopnic, nekoč vodečih v višja nadstropja, in ohranjeni inventar pričajo o urejenosti prostorov v hišah. Sedimenti in smetišča ter greznice na dvorišču (za arheologe prave zakladnice) skrivajo množico odvrženih odlomkov in ali pa tudi celih predmetov vsakodnevne rabe. Posebno presenečenje in veselje je prineslo odkritje ostalin hiše, ki je stala in zgorela v požaru v 15.–16. stoletju. Pod ruševinami njenih sten je ležal celoten, dobro ohranjen inventar shrambe (kuhinje?) s številnimi lončki, skledami in drugim posodjem, ki je deloma vseboval tudi (ostanke?) hrane, v ognju prežgane žitarice. Kot kaže, pisni viri niso pretiravali in je bil dejansko srednjeveški in zgodnje novoveški Ptuj pogosto prizadet z obsežnimi požari … Na spremembe oz. postopni razvoj mestne ureditve kaže tudi odkritje z Vrazovega trga – tu je nekoč stala hiša, postavljena v istem nizu ob Jadranski kot današnji Muzikafe. Ozka ulica, predhodnica današnjega trga, pa je tekla ob njeni južni stranici. Tudi ta hiša je bila uničena v obsežnem požaru, na kar kažejo ostanki podrtih lesenih konstrukcij (tramov) višjih nadstropij, ležečih na njenih tleh, ter sledi ognja na še kar visoko ohranjenih zidovih in portalih vrat … 17 Najdbe iz Jadranske in Šalamunove kažejo na razvoj teh ulic prav od začetka njihove vzpostavitve v srednjem veku pa vse do danes. Pod tlaki iz mačjih glav so se ohranili nizi starejših prodnatih tlakovanj ulic, ki so se še bolj strmo kot danes spuščale iz Prešernove oz. zgornje na spodnjo dravsko teraso in proti Dravi. Ob raziskavah dokumentirani starejši temelji in zidovi današnjih hiš kažejo na njihov stavbni razvoj. Najstarejše izmed hiš so imele vstope ohranjene celo več kot 1 m pod današnjo hodno površino, kar kaže, koliko se je v zadnjih 800 letih dvignila površina ulic. Opisane sklope odkritih ostalin in najdb iz novega in srednjega veka dopolnjujejo odkritja iz rimskega obdobja. Na spodnjem delu Jadranske ulice, tik ob Vrazovem trgu, smo na globini 1,5 m odkrili tlakovanje oz. potko, ki je vodila v smeri vzhod–zahod, pravzaprav vzporedno z današnjo Prešernovo ulico (ta leži na stari rimskodobni cesti), ampak seveda precej nižje, ob vznožju terase, po kateri poteka Prešernova. Ta najdba kaže, da so se v času po obsežnih poplavah, ki so v 3. stoletju prizadele rimskodobni Ptuj, njegovi takratni prebivalci ponovno vrnili v preoblikovani prostor pod zgornjo teraso, na obrobje dravske poplavne ravnice, in poskušali naravi nazaj iztrgati prostor, ki jim ga je v omenjeni katastrofalni ujmi vzela reka. Najbrž v teh prizadevanjih naših prednamcev lahko iščemo zametke današnje ureditve tega predela Ptuja, ki ga je v 13. stoletju dokončno določila gradnja mestnega obzidja, to pa je ustvarilo okvir za nadaljnjih 700 let njegovega urbanega razvoja. ŠTEVILKA 12, DECEMBER 2021 DRŽAVNI PRAZNIK Spoštovane občanke in občani! Ob dnevu samostojnosti in enotnosti vam iskreno čestitam. Nuška Gajšek, županja Mestne občine Ptuj Vsi nosimo odgovornost za prijaznejši jutri Dr. Aleksander Lorenčič, slavnostni govorec na občinski slovesnosti ob državnem prazniku Mineva 31 let od prelomnega 23. decembra 1990, ko se je na plebiscitu skoraj 90 odstotkov vseh volilnih upravičencev odločilo za samostojno Slovenijo, in 30 let od osamosvojitve Republike Slovenije. Ni dvoma, da je Slovenija v 30 letih samostojne poti in demokracije zahodnega tipa naredila velik korak naprej, postala je članica vseh pomembnejših mednarodnih organizacij, del razvitega ter globalnega sveta in posledično tudi informacijska družba. O napredku priča tudi eden od osnovnih kazalnikov, BDP na prebivalca. Slednji je bil leta 1991 štirikrat nižji kot leta 2020, saj je znašal 5131 oziroma 22.014 evrov in je v standardih kupne moči v letu 2020 znašal 89 odstotkov povprečja EU. V treh desetletjih se je razvilo veliko globalno uveljavljenih podjetij, pohvalimo se lahko z izjemnimi dosežki v znanosti, kulturi, športu, praktično v vseh segmentih družbe dosegamo rezultate svetovnega pomena. Po drugi strani se po 30 letih zdi, da kot družba še nismo bili tako razdeljeni. Res poseben fenomen, kot da brez delitev, brez miselnosti naši in vaši, ne moremo živeti. Že znanim delitvam je »covid kriza« prinesla še dodatne. Biti strpen, spoštovati sočloveka in drugače misleče bi moralo biti vodilo vsakega izmed nas. Še več, to bi moralo biti nekaj samoumevnega in nekaj, kar pritiče človeku v začetku 21. stoletja. Slovenija se je pred tremi desetletji odločila za pragmatičnost in postopnost sistemske preobrazbe. Glede na tedanje zgodovinske okoliščine je bila odločitev izogibati se dodatnim šokom smiselna, ni pa mogoče z gotovostjo oporekati stališču, da se je tako imenovani gradualistični pristop sčasoma izpel in da bi morali bolj pospeševati razvoj, konkurenčnost in predvsem sprejeti trajnostno vizijo. Privatizacija je bila zagotovo najzahtevnejši tranzicijski proces, in kar zadeva to področje, sta žal še zmeraj nacionalni interes in strategija odvisna od vsakokratne vladajoče politične garniture. Nedvomno so danes nujne nekatere strukturne reforme, v prvi vrsti zdravstvena in pokojninska, kar terjajo predvsem obstoječe in pričakovane demografske spremembe. Na eni strani visoka zadolženost (v Sloveniji je trenutno javni dolg že skoraj na 90 odstotkih BDP), na drugi strani vedno večji prepad med bogatimi in revnimi, to je nedvomno rak rana trenutne svetovne finančne ureditve, tudi evrskega območja, katerega del je naša država. Mladi, ki so pogosto podvrženi negotovim oblikam dela, prav tako težko pridejo do stanovanj, saj se med drugim spoprijemamo s kroničnim pomanjkanjem neprofitnih najemnih stanovanj. Žal se kljub sprejeti zakonodaji in spodbujanju skladnejšega regionalnega razvoja še danes spoprijemamo s precejšnjimi razlikami med statističnimi regijami. Izzivov je sicer še precej, a kljub preizkušnjam lahko vsak izmed nas prispeva k boljši družbi, vsi nosimo odgovornost za prijaznejši jutri, ne nazadnje tudi za zeleno in kakovostno okolje, ki ga za zdaj, tudi v naši državi, še vedno jemljemo kot nekaj samoumevnega. Prepričan sem, da z jasno zastavljeno strategijo in s prioritetami, predvsem pa s povezanostjo, pozitivno naravnanostjo, spoštovanjem in strpnostjo lahko premagamo izzive in dosežemo vse potrebno. Spoštovani, čestitke ob dnevu samostojnosti in enotnosti, prav tako ob 30 letnici Republike Slovenije. Pogumno stopimo v bližajoče se novo leto! Srečno 2022! PTUJČAN 18 KULTURA Nove muzejske pridobitve z začetka sodobne likovne ustvarjalnosti na Ptuju Mateja Tomašič V Pokrajinskem muzeju Ptuj - Ormož so letos med drugim pridobili tri likovna dela, ki se navezujejo na začetke sodobne likovne ustvarjalnosti na Ptuju. Predstavljena so v enem izmed člankov sedmega muzejskega zbornika, ki je izšel v decembru. Konec leta pa so izdali še tradicionalni muzejski koledar za leto 2022, v katerem so predstavljene tapiserije dveh velikanov slovenske likovne umetnosti, Marija Preglja in Franceta Miheliča. Koledar Pokrajinskega muzeja Ptuj - Ormož za 2022 Prihodnje leto v PMPO obeležujejo 40. obletnico ustanovitve prvega restavratorsko konservatorskega ateljeja za tekstil v Sloveniji. »Ta med drugim skrbi za muzejsko zbirko tapiserij, ki je v slovenskem prostoru unikatna in posebej dragocena. Zadnje pridobljene tapiserije v muzeju so iz 20. stoletja in so jih po Pregljevih in Miheličevih predlogah stkali v Ateljeju 61 v Novem Sadu. Cikel osmih tapiserij Marija Preglja je tematsko zaokrožen in prikazuje žensko obredje lepotičenja in uživanja v razkazovanju. Pet tapiserij – Velika vrata, Rojstna hiša z Lucijo, Ure, Noč nad Gorjanci II in Kurenti – na osnovi slikarskih del Franceta Miheliča pa je nastalo v 70. in 80. letih 20. stoletja. V muzejskem koledarju jih predstavljajo v posameznih detajlih oziroma v celoti.« Foto: arhiv PMPO Zbornik Pokrajinskega muzeja Ptuj - Ormož 7 Serijski zbornik muzeja izhaja vsaki dve leti in omogoča sprotno objavljanje rezultatov dela muzejskih kustosov in seznanitev širše javnosti s strokovnim delom v muzeju. Letošnji prinaša 18 prispevkov muzejskih strokovnjakov. V njem najdemo prispevke, kako je muzej deloval – in še deluje – v času epidemije, kakšen je odnos obiskovalcev do muzeja, njihovi pogledi in vtisi. Predstavili so tudi deset let delovanja muzeja v grajski pristavi v Ormožu, pletarsko šolo v Cirkulanah, 110-letnico Dravskega sokola v Središču ob Dravi, utrinke o društveni dejavnosti v Tomažu pri Ormožu in Ormož v prazgodovinskem obdobju. Nekaj prispevkov se nanaša na restavratorske in konservatorske postopke, ki jih izvajajo strokovni delavci na muzejskih predmetih. Umetnosti sta namenjena prispevka o slikarju Janezu Šibili in ptujskem slikarju Alojzu Oswatitschu. Na bogato zbirko glasbil se navezuje prispevek o delno rekonstruirani kopiji potresajoče palice s kraguljčki v didaktične namene. Dva arheološka prispevka pa govorita o času bronaste dobe. Muzejski zbornik in koledar lahko prevzamete brezplačno na 19 muzejski blagajni na Ptujskem gradu in v Grajski pristavi Ormož v odpiralnem času muzeja. Podarjene slike iz Avstrije in Nemčije Sliko Dekle s cvetjem je leta 1901 naslikal prvi ptujski slikar z doseženo izobrazbo na dunajski akademiji likovnih umetnosti Alojz Ozvatič. Do nedavnega povsem pozabljenega ptujskega slikarja lahko štejemo za začetnika klasične moderne umetnosti na Ptuju. Bil je tudi prvi slikar, ki je imel v ptujskem muzeju samostojno razstavo leta 1895 ter še eno tri leta kasneje. O njem je v letošnjem muzejskem zborniku izšel obširen članek dr. Branka Vnuka. Sliko je restavrirala Darja Srebnik, okvir slike pa muzejski restavrator dr. Boštjan Roškar. Muzeju jo je podaril Karl Schmutzer iz Avstrije. Sigrid in Albrecht Brauchart iz Nemčije pa sta muzeju podarila ptujski veduti. Manjša akvarelirana perorisba, signirana Gert Stross in datirana z letnico 1955, prikazuje Slovenski trg na Ptuju in je zanimiva priredba Kasimirjeve barvne jedkanice. Posebej dragocena pridobitev avtorja Franceta Miheliča pa je doslej strokovni javnosti neznana veduta Ptuja v tehniki gvaša na karton. Prikazuje pogled na Ptuj s platoja pred vzhodnim grajskim stolpom. Pred 80 leti jo je kupil ptujski zdravnik dr. Rudolf Bruck in jo podaril svojemu nečaku Bartolomeju Brauchartu, in vse odtlej je visela v njihovem stanovanju. ŠTEVILKA 12, DECEMBER 2021 KULTURA Stanka Krajnc Letonja Na Ta veseli dan kulture, ki ga obeležujemo 3. decembra, je Območna izpostava Javnega sklada za kulturne dejavnosti Ptuj pripravila osrednjo prireditev, s katero so tudi zaključili letošnjo sezono prireditev in izobraževanj. Slavnostni govornik je bil dr. David Bedrač, v kulturnem programu pa sta nastopili odrasla in otroška folklorna skupina društva Rožmarin Dolena, ki je nedavno obeleževalo 40 let delovanja. Jubilejne bronaste Maroltove značke za več kot pet del delovanja na področju folklorne dejavnosti so prejeli Jana Železnik, Miha Plajnšek in Tilen Jerenec. Priznanje Sveta OI JSKD Ptuj pa so podelili Jani Ilešič iz KUD Vitomarci in Tereziji Filipaja iz Kulturnega društva Skorba. Kot je poudarila mag. Iva Ferlinc, vodja OI JSKD Ptuj, je bilo tudi letošnje leto zanje pestro in raznoliko: »Kot druge kulturne institucije smo poiskali alternativne načine ponujanja kulturnih in izobraževalnih vsebin mentorjem in članom društev. Deloma virtualno, deloma v živo smo pokrili praktično vse dejavnosti ljubiteljske kulture. Delo na daljavo se je v nekaterih programih celo izkazalo za bolj učinkovito, sploh zaradi preseganja geografskih razlik. Tudi društva so se, čeprav zdesetkana od epidemije in pomanjkanja vaj, z velikim veseljem odzvala vabilu naše izpostave in se udeležila srečanj, revij, razstav in drugih prireditev. Letošnje leto je tako bilo za odtenek bolj spodbudno od preteklega. Možnost organiziranja vaj, izvedbe produkcij in gostovanj so ljudem vlile novo zadovoljstvo in upanje, da se stvari le izboljšujejo. Kako zelo je stik med ljudmi potreben, dokazujejo programi številnih društev naše izpostave, ki so ob ponovnem odprtju države takoj začela z vajami. Korona je ponekod celo postala navdih za nove literarne, likovne in druge stvaritve. Naša izpostava je največja po številu občin, ki jih pokriva. Teh je kar 16. Znotraj teh občin deluje okrog 70 društev, 180 kulturnih skupin in še okrog 130 osnovnošolskih in srednješolskih skupin. Zavoljo vseh naših društev, ki se trudijo ohranjati tradicijo, kulturo in socialno integracijo, zremo v prihodnost z optimizmom. Upamo na skorajšnjo normalizacijo razmer, sicer bomo ponovno uporabili hibriden način dela.« PTUJČAN 20 Foto: Boris Voglar Osrednja prireditev OI JSKD Ptuj PRAZNIKI / TURIZEM Praznični Ptuj Fotoutrip s ptujskih ulic TURISTIČNI KOTIČEK Foto: Stanka Krajnc Letonja, arhiv galerije Luna GALERIJA LUNA Ptuj ni samo zakladnica zgodovine, okusne kulinarike in številnih festivalov. Zagotovo se uvršča tudi med slovenska mesta z najbolj pestro ponudbo galerijskih razstavnih prostorov. Umetniško-kulturno ponudbo starega mestnega jedra je nedavno obogatila Galerija Luna na Murkovi ulici. Gre za prodajno galerijo, ki deluje v sklopu Zavoda za promocijo kulture in umetnosti. V Galeriji Luna želijo predvsem razširiti kulturno ponudbo mesta in turistom ponuditi več kakovostnih vsebin, hkrati pa pripomoči k dvigu ravni in zavesti kulture. Tako se bo galerija uporabljala tudi kot eden izmed promotorjev turistične ponudbe Ptuja in omogočala tako lokalni kot mednarodni skupnosti ogled umetniških del. Od 15. decembra 2021 na ogled postavljajo novo prodajno razstavo koroškega slikarja in grafika Milana Unkoviča. Kot piše kustos Mario Berdič Codella, je »najnovejša razstava Milana Unkoviča brez dvoma najcelovitejši odraz njegovega dosedanjega življenja in dela, torej nekakšna sinteza likovnih dosežkov«. Galerija Luna tako na prodaj in ogled postavlja olja in 21 odlične grafike po dostopni ceni, ki so lahko tudi prisrčno in izvirno darilo ter navsezadnje tudi dobra naložba. Redni odpiralni čas: Praznični odpiralni čas: sreda, 11.00–18.00 torek, 28. 12., 12.00–18.00 petek, 12.00–18.00 sreda, 29. 12., 11.00–18.00 sobota, 10.00–13.00 četrtek, 30. 12., 12.00–18.00 Več na: https://galerijaluna.wixsite.com/galerijaluna in https://www.visitptuj.eu. ŠTEVILKA 12, DECEMBER 2021 KULTURA / HUMANITARNOST Decembrsko dogajanje Gregor Strasbergar. Zmagovalne ekipe se bodo pomerile še v naslednjem krogu. Stanka Krajnc Letonja PRAZNIČNI PAKETI ZA STAREJŠE Tudi letos je Mestna občina Ptuj poskrbela za obdarovanje starejših iz programa Starejši za starejše. Med letom jih obiskujejo koordinatorke in prostovoljke programa, v decembru pa se nanje spomnijo z majhnimi darilci, ki so jih največkrat kupile kar same. Zavedamo se, da so to starejši, ki so socialno ogroženi, nekateri sami, brez svojcev, osamljeni, zato smo se že pred tremi leti odločili, da zanje pripravimo praznične decembrske pakete. Letos smo jih več kot 150, darilne košare pa smo pripravili tudi za uporabnike Kamre in Varne hiše. ZAKLJUČEK AKCIJE MIKLAVŽ Pobudnica akcije, ki se je začela pred tremi leti, je Nataša Kolbl, pridružila sta se ji vsestranska in srčna brata Gašper in Miha Malek ter številni drugi, tudi podjetja, ki so se našli v zgodbi obdarovanja otrok iz socialno šibkejših družin. Letos so zbrali 600 paketov čokolade, bombonov in smokijev, ki jih je Mestna občina Ptuj podvojila. 1200 otrok se bo tako razveselilo majhne pozornosti v prazničnem decembrskem času, ko stiske občutijo še bolj kot sicer. To je med drugim mesec obdarovanj, in kako otroškim očkam povedati, da ni denarja za darilce? Akcija Miklavž je tako ena od mnogih, ki širi poslanstvo, da je dobro delati dobro in da s tem, ko daješ, bogatiš sebe. V PETEK ZVEČER PTUJ PREMAGAL RIBNICO PTUJČAN Foto: Stanka Krajnc Letonja V glasbeno-razvedrilni oddaji V petek zvečer je ekipa Ptuja premagala ekipo Ribnice in nam tako priborila naziv »najboljši kraj«. Ptujčane so v hudomušnih igrah zastopali Urška Vučak Markež ter brata Miha in Gašper Malek, iz dežele suhe robe pa so se častno borili Lucija Ćirović, Medard Pucelj in Tomaž Tomšič. Glasbeni izvajalci so bili Flirrt, Nuša Derenda in Anže Šuštar, Hamo & Tribute 2 Love, ansambel Viža, Žan Serčič, Monika Avsenik, Arijana Lucas, Urška Klobučar, Hana Zupan, Ana Šket, ans. Petra Finka, harmonikarji Martin Golič, Gregor Sevčnikar, Jakob Tojnko, Tomaž Mihelič, Bojan Cvjetićanin, 22 AKTUALNO Oživljanje starega mestnega jedra vsaj eno drogerijo. V zadnjem času nam jo je tudi korona zagodla. Vedno več ljudi ostaja doma ali pa le obišče trgovske centre in se takoj odpravi domov, namesto da bi posedeli ob stojnicah in se poveselili. Zato kljub temu pozivamo naše krajane, da nas obiščete in opravite nakup v središču našega čudovitega mesta, saj bomo le tako obudili naše mestno jedro,« vabi Žan Markež. Bronja Habjanič SALON ZALA Foto: Črtomir Goznik Na Prešernovi ulici stoji kozmetični salon Zala, katerega lastnica je Bina. »Staro mestno jedro mi nudi vso kakovost meščanskega življenja, zato sem tudi svoj salon z veseljem umestila v to zgodbo. V prijetnem ambientu, zlitim s starimi ulicami našega mesta, in z dolgoletnimi izkušnjami vam nudim sproščujoč čas in kakovostno storitev. Preiti iz Ljubljane na Ptuj je bil svojevrsten izziv, kot je svojevrsten trenuten čas. Razmere so otežile dejavnost, ne pa kakovosti dela in pozitivnega stremenja v prihodnost. V Zali se lahko razvajate z nego obraza, pedikuro, manikiro, depilacijo in japonskim vrisovanjem obrvi. Prav tako lahko pridete po nasvet, produkte za nego kože doma ali z darilnim bonom razveselite najdražje,« zaključi. GALERIJA V MURKOVI Na Murkovi ulici 4 so z decembrom odprli Art umetniški atelje, v katerem je mogoče videti njihove slike in druge izdelke. »Naš darilni program dopolnjujemo tudi s sodelovanjem z VDC Sožitje. Naša dejavnost ni čisto profitna in zato na nas koronsko obdobje pretirano ne vpliva. Za mestno jedro smo se odločili, ker imamo ljubiteljsko dejavnost, ki bi jo radi predstavili in ljudem približali ljubiteljsko umetnost ter omogočili nakup izdelkov in daril, ki niso 'konfekcijsko' delana. V njihovo izdelavo sta vložena lasten trud in srce. Mislim, da so ravno takšne dejavnosti pomembne za oživitev Ptuja, so zanimive in mu vdahnejo nek poseben čar in dušo,« pojasni Mojca Lovrec Prezelj. DROGERIJA Njihova zgodba se je začela s spletno prodajo kozmetike in sčasoma so v tem zaznali potencial za nadaljnjo širitev dela. »Kaj hitro je med ideje tudi prišla misel, da bi lahko odprli prodajalno. Kar smo tudi storili. Izbrali smo lokacijo v starem mesnem jedru nad ptujsko tržnico, saj ptujsko mestno jedro potrebuje 23 ŠTEVILKA 12, DECEMBER 2021 OBVESTILA Na dražbi komunalno opremljene gradbene parcele na Ulici Šercerjeve brigade Mestna občina Ptuj prodaja gradbene parcele na Turniščah. Gre za dražbo petih komunalno opremljenih parcel za možnost gradnje novih stanovanjskih objektov. Vse informacije v zvezi z dražbo so objavljene na spletni strani https://ptuj.si/ in na portalu nepremičnine https://nepremicnine.ptuj.si/ Rok za vplačilo varščine je 3. januar 2022, same javne dražbe za posamezne sklope pa bodo potekale 6. januarja 2022. Nepremičnine so v območju stavbnih zemljišč, in sicer v območju stanovanjskih površin, ki so namenjene bivanju brez ali s spremljajočimi dejavnostmi. Gre za enoto urejanja prostora: Breg – Turnišče: BT23; Ptuj – Turnišče 2. Območje je namenjeno gradnji samostoječih eno- ali dvostanovanjskih družinskih hiš z mirnimi spremljajočimi dejavnostmi kot dopolnilnimi dejavnostmi v stanovanjskih zgradbah. Načrtovani dostop in dovoz na območje OPPN sta iz Selske ceste čez Ulico Šercerjeve brigade na JZ delu območja. Celotno območje je velikosti 2,09 ha, na njem je možno izgraditi skupno 19 stanovanjskih hiš, od tega 16 tipa A (dvokapna streha, etažnost K + P + M) in tri tipa B (enokapna streha, etažnost K + P + 1). Na parcelah, ki so predmet dražbe, je možno umestiti stanovanjske objekte (stavbe tipa A) z etažnostjo K + P + M, maksimalnih tlorisnih gabaritov 12 × 10 m (objekti so lahko tudi manjši, v skladu z dopustnimi tolerancami), dovoljene so dvokapne strehe z naklonom 35–45°. Objekti morajo biti postavljeni vzporedno s cesto, ob gradbeni liniji. Pred objekti je predvidena utrjena površina, namenjena ureditvi dveh parkirnih mest – odkritih ali s pokrito nadstrešnico. Parkirna mesta se lahko uredijo tudi v kletni ali pritlični etaži objekta ali v samostoječi garaži. Zemljišča so komunalno opremljena. Izvedeni so kanalizacija, vodovod in gramozna cesta. Asfalt in javna razsvetljava se bosta uredila, ko bodo na parcelah urejeni priključki in ko bodo stanovanjski objekti zgrajeni. Dodatne informacije in pripadajoče grafične priloge občani najdejo na zgoraj omenjenih spletnih straneh. PTUJČAN URADNI VESTNIK, ŠT. 15/2021 Uradni vestnik je objavljen na spletni strani Mestne občine Ptuj, na voljo pa je tudi v naši sprejemni pisarni. – Sklep o soglasju k spremembi cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode ter storitev povezanih z nepretočnimi greznicami, obstoječimi greznicami in malimi komunalnimi čistilnimi napravami v Mestni občini Ptuj – Sklep o določitvi vrednosti točke, ki je osnova za ugotovitev uporabne vrednosti poslovnih prostorov in garaž – Sklep o določitvi vrednosti točke za izračun uporabnin in občinskih taks v Mestni občini Ptuj – Javni poziv za predlaganje kandidatov za predsednika in člane volilne komisije Mestne občine Ptuj – Javni razpis za izbor izvajalcev in sofinanciranje vsebin ter razvojnih in strokovnih nalog letnega programa športa v Mestni občini Ptuj v letu 2022 24 Foto: arhiv MO Ptuj Stanka Krajnc Letonja, Urša Simonič MESTNI SVET Znižanje cen za odvajanje in čiščenje komunalnih in padavinskih voda Stanka Krajnc Letonja Foto: Stanka Krajnc Letonja 31. redna seja Mestnega sveta Mestne občine Ptuj je potekala v ponedeljek, 20. decembra 2021. Svetnice in svetniki so sprejeli Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o ustanovitvi javnega zavoda Center interesnih dejavnosti Ptuj, Odlok o spremembi in dopolnitvi Odloka o ustanovitvi javnega zavoda Znanstveno-raziskovalno središče Bistra Ptuj in Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o kategorizaciji občinskih cest v Mestni občini Ptuj. Nadalje so sprejeli Sklep o soglasju k spremembi cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja, odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode ter storitev, povezanih z nepretočnimi greznicami, obstoječimi greznicami in malimi komunalnimi čistilnimi napravami v Mestni občini Ptuj. Strošek za odvajanje komunalnih in padavinskih voda za gospodinjstvo se bo ob povprečni porabi vode 10 m3 znižal s 7,79 EUR na 7,77 EUR, kar predstavlja 0,32% pocenitev na položnici. Strošek za čiščenje komunalnih in padavinskih voda za gospodinjstvo se bo ob povprečni porabi vode 10 m3 znižal s 15,55 EUR na 15,48 EUR, kar predstavlja 0,46% pocenitev. Stori- 25 tve, povezane z nepretočnimi greznicami, obstoječimi greznicami in malimi komunalnimi čistilnimi napravami, pa se bodo ob povprečni porabi vode 10 m3 znižale s 16,14 EUR na 15,20 EUR, kar predstavlja 5,81% pocenitev. Sprejeli so Sklep o določitvi vrednosti točke, ki je osnova za ugotovitev uporabne vrednosti poslovnih prostorov in garaž, ki znaša 1,7615 EUR, in vrednosti točke za izračun uporabnin in občinskih taks v Mestni občini Ptuj, ki znaša 0,086. Sprejeli so predloženi Letni program dejavnosti gospodarskih javnih služb na območju Mestne občine Ptuj za leto 2022, izvajalca Javne službe Ptuj, d. o. o., in Sklep o spremembah Sklepa o soglasju k sistemizaciji delovnih mest v Vrtcu Ptuj za šolsko leto 2021/2022. Potrdili so Letni program športa v Mestni občini Ptuj za leto 2022, ki je ovrednoten v skupni vrednosti 1.547.828,23 EUR. Za posamezne programe športa je predvidenih 727.553,23 EUR, za program investicij na področju športa pa 820.275,00 EUR. Sprejeli so Sklep o spremembah in dopolnitvah Sklepa o določitvi javne in- ŠTEVILKA 12, DECEMBER 2021 frastrukture na področju kulture, o pridobitvi statusa grajenega javnega dobra lokalnega pomena na nepremičninah katastrska občina 400 Ptuj, parceli 487/40 in 487/42, in o prodaji nepremičnine katastrska občina 400 Ptuj, parcela 1441/2, in deleža nepremičnin Osojnikova cesta 9, Ptuj, katastrska občina 400 Ptuj, stavba 3154, posamezni deli 177, 198, 228 in 236. Sprejeli so tudi Sklep o dopolnitvi Načrta ravnanja z nepremičnim premoženjem Mestne občine Ptuj za leto 2021. Dopolnitev načrta je predlagana zaradi predvidene prodaje nepremičnine katastrska občina 400 Ptuj, parcela 1441/2. Predmetno nepremičnino bo Mestna občina Ptuj v skladu z Javnim pozivom za nakup stanovanj in zemljišč za gradnjo stanovanj v letih 2021 in 2022, ki ga je objavil Stanovanjski sklad Republike Slovenije, javni sklad (Uradni list RS, št. 105/21), ponudila skladu v nakup za izgradnjo večstanovanjske stavbe z neprofitnimi stanovanji. Ocenjena vrednost predmetne nepremičnine znaša 260.500,00 EUR. MESTNI SVET Odgovori na pobude in vprašanja s 30. seje Mestnega sveta Mestne občine Ptuj V skrajšani obliki objavljamo pobude in vprašanja s 30. redne seje Mestnega sveta Mestne občine Ptuj, ki je potekala v ponedeljek, 22. novembra 2021, ter odgovore nanje. V celoti so objavljeni na spletni strani Mestne občine Ptuj, na povezavi https://www.ptuj.si/objave/232. Marta Tušek, svetniška skupina DeSUS, je posredovala pobudo in vprašanje št. 1312/30: Zasledili smo, da je velika želja in težnja, da MO Ptuj nakupi električna kolesa, polnilnice za ta kolesa in uredi sistem izposoje električnih koles. Ali je res MO Ptuj dolžna pokrivati vse stroške iz javnih proračunskih sredstev? Odgovor: Če bi se v Mestni občini Ptuj odločili in pristopili k vzpostavitvi mreže postaj avtomatiziranega sistema za izposojo električnih mestnih koles, moramo kot investitor zagotavljati sredstva tudi za vzdrževanje sistema. Seveda pa ni določeno, da je projekt dolžna financirati občina iz proračunskih sredstev. Investicijo lahko financirajo zasebni investitorji samostojno, možno je sodelovanje med zasebnimi investitorji in občino po modelu javno-zasebnega partnerstva. Pripravila: Jasmina Krajnc Marta Tušek, svetniška skupina DeSUS, je posredovala pobudo in vprašanje št. 1313/30: Stanje objekta stara pošta v Lackovi ulici je grozljivo, predvsem na dvoriščni strani (fotografija v priponki). Kdo je lastnik in kdo so solastniki tega objekta, da tako mirno pustijo, da propada? Odgovor: Lastnik objekta je EUROCOM, trgovina na debelo in drobno, d. o. o., Kranj, naslov: Savska cesta 22, 4000 Kranj. Ker je samo en lastnik, jim ni treba vplačevati v rezervni sklad in zato tudi nimajo upravnika. Mestna občina Ptuj nima pravne podlage za vlaganja v zasebno lastnino. Pripravil: Mitja Emeršič Marta Tušek, svetniška skupina DeSUS, je posredovala pobudo št. 1314/30: Odgovorni zaposleni ljudje upravljavca JS Ptuj, d. o. o., naj sprotno preverjajo, ali je pokopališče očiščeno (pokošeno, suho listje pobrano in odstranjeno) in ali ozvočenje na vseh zvočnikih deluje. Odgovor: Dan pred 1. novembrom je razširjena ekipa delavcev (sodelovali so tudi delavci iz enote urejanja zelenic) očistila celotno pokopališče, vendar je nemogoče sproti čistiti odpadlo listje. Ozvočenje na pokopališču brezhibno deluje in je slišno na celotnem območju. Pripravil: Boštjan Prosenjak, vodja pokopališke in pogrebne dejavnosti, Javne službe Ptuj, d. o. o. Andrej Čuš, svetniška skupina Lista Andreja Čuša, je posredoval vprašanje št. 1315/30: Očitno je motenih dobav vode vse več, kar pomeni, da je vse več tudi defektov. Koliko jih je bilo letos in koliko lani? In Matej Siebenreich, svetniška skupina Lista Andreja Čuša, je posredoval vprašanje št. 1336/30: Zakaj prihaja do vedno pogostejših defektov na vodovodnem omrežju? Odgovor: V Mestni občini Ptuj je bilo v letu 2020 skupaj 152 defektov na vodovodnem omrežju. V letu 2021 je bilo v Mestni občini Ptuj do 1. novembra 2021 skupaj 141 defektov na vodovodnem omrežju. Defekti na vodovodnem omrežju se dogajajo predvsem tam, kjer so cevi iz neustreznih materialov, in tam, kjer je cevovod dotrajan. Probleme v veliki meri povzročajo tudi dotrajani vodovodni priključki, zaradi katerih občina opravičuje dvig omrežnine za del, ki je namenjen za stroške obnove in vzdrževanja priključkov. V zadnjih dveh letih se je tako v Mestni občini Ptuj zamenjalo ogromno vodovodnih priključkov, ki so bili v najslabšem stanju. Pripravilo: Komunalno podjetje Ptuj, d. d. Andrej Čuš, svetniška skupina Lista Andreja Čuša, je posredoval vprašanje št. 1316/30: Kako daleč je projekt obnove spodnjepodravskega vodovoda? Odgovor: Mestna občina Ptuj je na podlagi pooblastil občin izvedla dva zaporedna postopka javnega naročanja za Izdelavo projektne dokumentacije DGD in PZI za projekt Celovita obnova vodovodnega sistema Spodnje Podravje. Odločitve, izdane v okviru obeh postopkov javnega naročanja, so pravnomočne, prav tako so podpisane in v izvajanju vse pogodbe. Mestna občina Ptuj pri pripravi in izvedbi projekta ni odvisna samo od svojih stališč in namer, ampak je zaradi tega, ker je vodovodni sistem skupen projekt občin, po območju katerih poteka, odvisna od vseh drugih občin in se stvari odvijajo in nadaljujejo praviloma ob soglasju vseh vključenih občin. Pripravila: Adela Ferme Andrej Čuš, svetniška skupina Lista Andreja Čuša, je posredoval vprašanje št. 1317/30: Tovorni promet je prepovedan v stanovanjskem delu Rajšpove ulice, razpoke so že večkrat sanirali z notranjimi oblogami, vendar je to zelo kratkoročna rešitev. Zanima me, na kak način bo občina stopila občanom naproti, saj se do danes ni storilo nič? Odgovor: Glede na postavljeno prometno signalizacijo velja PTUJČAN 26 MESTNI SVET prepoved vožnje za tovorna vozila po celi Rajšpovi ulici do križišča z Vegovo iz smeri Ormoške ceste, v nasprotni smeri pa od Kogejeve poti (dostavna pot za Supernovo) do Ormoške ceste. Občinski redarji občasno izvajajo nadzor na Rajšpovi ulici. Osnovni problem pri nadzoru je varna ustavitev tovornega vozila zaradi kontrole. Pripravila: Aleš Gregorec in Robert Brkić Andrej Čuš, svetniška skupina Lista Andreja Čuša, je posredoval vprašanje št. 1318/30: Prebivalce Dravske ulice zanima, kdaj bodo imeli na voljo moderno in sodobno optiko. Odgovor: Dravska ulica je del starega mestnega jadra, ki je arheološko zaščiten. Na predmetnem območju je koaksialno omrežje v najeti kabelski kanalizaciji Telekoma Slovenije. Pripravil: Jaka Sebal, Telemach, d. o. o. Dijana Alibabić, svetniška skupina Lista Andreja Čuša, je posredovala vprašanje št. 1319/30: Kdaj je predvideno priključevanje hiš na kanalizacijo v Ulici Šercerjeve brigade? Odgovor: Priključevanje hiš na kanalizacijo v Ulici Šercerjeve brigade je predvideno konec leta 2022. Pripravila: Marijana Nikšič Zorko Dijana Alibabić, svetniška skupina Lista Andreja Čuša, je posredovala pobudo št. 1320/30: Prosim, če se uredijo bankine Ob železnici, saj so polne udarnih jam. Odgovor: Sanacija bankin se bo izvedla v mesecu decembru. Pripravil: Aleš Gregorec Sergeja Puppis Freebairn, svetniška skupina Lista Andreja Čuša, je posredovala vprašanje št. 1321/30: Zanima me, zakaj se v načrtovanje rekonstrukcije ni vključila tudi obnova fasade na OŠ Mladiki. Odgovor: S pregledom dejanskega stanja fasade, ki je bil možen šele po postavitvi delovnih odrov, smo ugotovili, da je velik del ometov popolnoma dotrajan in je smiselna le celovita prenova fasade. Mestna občina Ptuj se je glede na zagotovljena sredstva in iz ekonomskih razlogov odločila, da bo sanacijo fasade izvedla kot ločen projekt. Načrtovana nepovratna državna sredstva bodo porabljena za stroške gradnje po že sklenjenih pogodbah in naročilnicah. Pripravila: Mojca Brunčič Sergeja Puppis Freebairn, svetniška skupina Lista Andreja Čuša, je posredovala vprašanje št. 1322/30: Kaj se dogaja na področju zapiranja odlagališča CERO Gajke? Odgovor: Javne službe Ptuj (izvajalec) so po seji mestnega sveta dne 14. septembra 2020, ko je mestni svet na svoji redni seji izglasoval zaprtje odlagališča CERO Gajke, pristopile k postopkom sprememb dokumentacije za zapiranje odlagališča. Do meseca februarja 2021 so se osredotočili na pridobivanje delnega gradbenega dovoljenja, z namenom sanacije severne brežine in izgradnje vzhodne brežine obstoječega odlagalnega polja. 27 Za ta namen se je izdelovalo tudi Poročilo o vplivih na okolje (PVO). Nadalje so potekali sestanki od marca do julija 2021, glede nadaljnjih dejavnosti in odprtih vprašanj glede vloge za spremembo OVD zaradi zapiranja odlagališča. 12. avgusta 2021 se je na ARSO oddala prijava spremembe, priloga k prijavi spremembe in opisa pomembnih vplivov na okolje. V septembru se je dopolnjevalo prijavo spremembe v obratovanju naprave za OVD CERO Gajke. 18. oktobra 2021 je ARSO izdal sklep v zvezi s prijavo spremembe OVD, v katerem je bilo ugotovljeno, da se lahko postopek spremembe OVD za zapiranje odlagališča vodi ločeno od postopka spremembe za druge objekte in naprave in zanjo ni treba izvesti postopka celovite presoje vplivov na okolje. Izvajalec je vlogo oddal 8. decembra 2021. Sočasno ves čas sodelujeta v postopkih tudi MO Ptuj in SOU SP. Največji del dejavnosti je vezan na pridobivanje projektne dokumentacije (idejni projekt, DGD, PZI) z vsemi potrebnimi mnenji in soglasji. Po pridobitvi informacij s strani ARSO v lanskem letu, da ne bo mogoče izdati delnega gradbenega dovoljenja za projekt Nadgradnja CERO Gajke, in sicer zgolj za zapiranje odlagališča obstoječega polja, se je takoj pristopilo k dejavnostim za pridobitev zgoraj navedene projektne dokumentacije, potrebne za pridobitev gradbenega dovoljenja za zapiranje obstoječega odlagališča na CERO Gajke. Pripravila se je projektna naloga in izvedli postopki zbiranja ponudb za izbiro projektanta, to je KO-BIRO iz Maribora. Izdelane so bile variantne rešitve za izgradnjo V-brežine in sanacijo S-brežine, kar je osnovni pogoj za pripravo površine odlagališča in izvedbo zapiralnih del ter končno rekultivacijo površine zaprtega odlagališča. Po izbiri najustreznejše različice je bil izdelan idejni projekt, za katerega so se pridobili projektni pogoji. Čaka se še na projektne pogoje Direkcije RS za vode, ki je eden od ključnih mnenjedajalcev v postopku. Ne glede na to, da tega mnenja še ni, pa se že izdeluje tudi DGD na podlagi do sedaj pridobljenih projektnih pogojev. DGD bo dokončan najkasneje v roku 30 dni po prejetju PP s strani DRSV. Za seznanitev javnosti v zvezi z dejavnostmi za zapiranje odlagališča in končno podobo zaprtega odlagališča MO Ptuj pripravlja tudi kratko predstavitev, ki bo občanom predstavljena po PETV. Pripravila: Gregor Uhan, Javne službe Ptuj, d. o. o., in Alenka Korpar, SOU SP Sergeja Puppis Freebairn, svetniška skupina Lista Andreja Čuša, je posredovala pobudo št. 1323/30: Predlagam, da se postavi ogledalo na cesti pod Puhovim mostom. Odgovor: Predlagano pobudo smo posredovali upravljavcu koncesionarju občinskih cest, Javnim službam Ptuj, d. o. o., v pregled stanja na terenu. Pripravil: Aleš Gregorec Sergeja Puppis Freebairn, svetniška skupina Lista Andreja ŠTEVILKA 12, DECEMBER 2021 MESTNI SVET Čuša, je posredovala pobudo št. 1324/30: Sprehajalna pot, ki teče ob Dravi iz mesta do Rance, je zelo priljubljena med sprehajalci in kolesarji, a vendar sta ob tej poti dve točki, ki nista ravno v ponos mestu. Predlagam, da občina stopi v stik z lastnikom dvorišča in izvajalcem del ter jima naloži, da odpadke odpeljeta. Odgovor: Zemljišča so namenjena za skladiščenje gradbenega materiala in zemljine. V skladu z veljavnim Odlokom o občinskem prostorskem načrtu MO Ptuj je na zemljiščih, ki ležijo ob Puhovem mostu in so v lasti VGP Ptuj, dovoljeno skladiščiti gradbeni material in zemljino, saj predmetna zemljišča ležijo na območju gospodarskih con. Odpadni les, ki je bil začasno odložen v bližini pristanišča Ranca, je bil v celoti odstranjen. Pripravila: Aleš Lešnik in Klavdija Petek Aleksander Voda, svetniška skupina Lista Andreja Čuša, je posredoval vprašanje št. 1325/30: V zvezi z iztekanjem izcednih vod iz deponije gradbenega materiala na Cesti 8. avgusta me zanima me, ali je bila opravljena ponovna kontrola izvršitve inšpekcijske odločbe in če ni, zakaj ne? Kako bodo ukrepale inšpekcijske službe? Odgovor: Res je, zavezanca nista sledila opozorilu inšpekcije, ki je bilo izrečeno na zapisnik, zato jima je bila v novembru 2021 izdana odločba, katere rok za izvršitev se še ni iztekel. Pripravila: mag. Olga Fekonja Aleksander Voda, svetniška skupina Lista Andreja Čuša, je posredoval vprašanje št. 1326/30: Ob rekonstrukciji ceste 5. prekomorske se je intervencijski dovoz med bloki na Volkmerjevi 21–24, Ul. 5. prekomorske 13 in Ul. 25 maja (otroško igrišče med bloki) zaprl z izvedbo pločnika in zelenega pasu. Prav tako pa je onemogočen dostop reševalnim vozilom in gasilcem. Zanima me, zakaj se je zaprla interventna pot z ureditvijo pločnika in zelenega pasu? Ali se bo uredila hitrostna ovira, ki bo omogočila ponovno uporabo interventne poti? Odgovor: Ob rekonstrukciji ceste na 5. prekomorski obstoječa pot ni bila označena kot interventna pot. Uvoz in izvoz poti se je nepravilno uporabljal čez prehod za pešce in pločnik, kar je iz prometnovarnostnega vidika nesprejemljivo in nedopustno. Ob rekonstrukciji se je na tem območju uredilo avtobusno postajališče, prehod za pešce se je ustrezno zamaknil. Po projektu prehod na tem mestu ni bil predviden na dvignjeni ploščadi. Pot ostaja namenjena dostopu invalidnih oseb, pešcev in kolesarjev. Dostop za interventna vozila in smetarje in dostop z osebnimi vozili je možen iz drugih strani. Na ta način se je povečala prometna varnost najranljivejših udeležencev v prometu – pešcev, še posebej otrok, saj na tem območju poteka šolska pot. Pripravil: Aleš Gregorec Aleksander Voda, svetniška skupina Lista Andreja Čuša, je posredoval vprašanje št. 1327/30: Ali je na podlagi sod- be Višjega sodišča v Mariboru I Cpg 159/2021 v neskladju z ustavo in zakonom 8. člen Pravilnika o tarifnem sistemu za obračun storitev ravnanja s komunalnimi odpadki v MO Ptuj? Odgovor: Stališču, da naj bi bil 8. člen Pravilnika o tarifnem sistemu za obračun storitev ravnanja s komunalnimi odpadki v Mestni občini Ptuj (v nadaljevanju: Pravilnik) v neskladju z ustavo in zakonom, ni mogoče slediti. Po našem mnenju je določba 4. odstavka 8. člena Pravilnika, po kateri se račun za prevzemno mesto izstavi upravniku večstanovanjske stavbe, ki stroške porazdeli v skladu s 54. členom odloka in prvim odstavkom 8. člena tarifnega pravilnika, v skladu z veljavno zakonodajo (zlasti 3., 9., 30., 50., 59. in 66. člen Stanovanjskega zakona, 118. člen Stvarnopravnega zakonika, 27. člen Pravilnika o upravljanju večstanovanjskih stavb). Pripravil: mag. Alen Hodnik, direktor Javnih služb Ptuj, d. o. o. Miha Požgai, svetniška skupina Lista Andreja Čuša, je posredoval pobudo št. 1328/30: Dajem pobudo, da se ob naslednjih umeščanjih hitrostnih ovir temeljito premisli, ali so res potrebne, kjer je pločnik na obeh straneh. Odgovor: Pred vzgojnovarstvenimi in izobraževalnimi ustanovami ter drugimi objekti, ob katerih je zaradi specifične populacijske strukture udeležencev zahtevano zmanjšanje dovoljene hitrosti v naselju, je postavitev naprav oziroma izvedba ukrepov za umirjanje prometa obvezna. Fizične ovire za umirjanje prometa je treba ustrezno upravičiti, to pomeni, da jih ni možno postaviti zgolj na podlagi želje bližnjih stanovalcev ali drugih pobudnikov, ampak se lahko namestijo samo na podlagi predhodnih analiz. Pripravil: Aleš Gregorec Miha Požgai, svetniška skupina Lista Andreja Čuša, je posredoval pobudo št. 1329/30: Predlagam, da se ob poti od nogometnega igrišča na Grajeni proti samemu naselju postavi koš za odpadke. Odgovor: Preverili bomo ustreznost lokacije in potrebo. Če bo ugotovljena potreba po postavitvi koša, bo slednji tudi postavljen. Pripravil: Tadej Zorec Miha Požgai, svetniška skupina Lista Andreja Čuša, je posredoval vprašanje št. 1330/30: Kolikšna je izguba gostilne na mestni tržnici od začetka njenega obratovanja pa do danes? Odgovor: Ugotavljanje dolgoročne rentabilnosti dejavnosti dobro leto po začetku delovanja je nesmiselno. Vso opremo, ki jo je bilo treba kupiti za začetek izvajanja dejavnosti, smo morali kupiti sami, saj je bila ta kljub prvotnim načrtom izločena iz projekta tržnice. Prav tako je kavarna začela poslovati ravno v letu, ki je bilo zaznamovano z omejitvami zaradi covida-19. V letošnjem letu beležimo izgubo pribl. 18.000 EUR, za katero pa ocenjujemo, da je bolj posledica specifik leta 2021 kakor re- PTUJČAN 28 MESTNI SVET dnega obratovanja kavarne. Ne nasprotujemo oddaji kavarne drugemu ponudniku. Se pa v tem primeru distanciramo od ovir, ki jih bodo morebiti deležni organizatorji prireditev zaradi usklajevanja s ponudnikom in drugimi deležniki na tržnici. Prav tako opozarjamo, da kavarna v tem primeru najverjetneje ne bo odprta toliko časa, kot je bila odprta doslej. Pripravil: mag. Alen Hodnik, direktor Javnih služb Ptuj, d. o. o. Matej Siebenreich, svetniška skupina Lista Andreja Čuša, je posredoval pobudo št. 1331/30: Predlagam, da se v jesenskem času na pokopališču bolj redno odstranjuje odpadlo listje. Odgovor: Dan pred 1. novembrom je razširjena ekipa delavcev (sodelovali so tudi delavci iz enote urejanja zelenic) očistila celotno pokopališče, vendar je nemogoče sproti čistiti odpadlo listje. Pripravil: Boštjan Prosenjak, vodja pokopališke in pogrebne dejavnosti, Javne službe Ptuj, d. o. o. Matej Siebenreich, svetniška skupina Lista Andreja Čuša, je posredoval pobudo št. 1332/30: Pozivam, da se na pokopališču dodatno uredijo potke do grobov. Odgovor: Obstoječe poti na pokopališču so lepo urejene. Novo Rogozniško pokopališče je zasnovano v skladu z načrtom OPPN, zato bi se za ureditev dodatnih potk do grobov moral ta spremeniti oz. dopolniti. Pripravil: Boštjan Prosenjak, vodja pokopališke in pogrebne dejavnosti, Javne službe Ptuj, d. o. o. Matej Siebenreich, svetniška skupina Lista Andreja Čuša, je posredoval pobudo št. 1333/30: Predlagam, da se opravi analiza pobud, koliko je bilo uspešno izvedenih in koliko ne. Odgovor: Realizacija pobud in vprašanj mestnih svetnikov, podanih v obdobju od 2. seje mestnega sveta (januar 2019) do 26. seje mestnega sveta (maj 2021), je objavljena na spletni strani na povezavi https://www.ptuj.si/objave/232. V tem času je bilo postavljenih 1172 pobud in vprašanj. V skladu z ustaljeno prakso bo pregled izvedenih pobud in vprašanj za drugo polletje 2021 pripravljen januarja 2022. Pripravila: Zdenka Ristič Matej Siebenreich, svetniška skupina Lista Andreja Čuša, je posredoval pobudo št. 1334/30: Na občinskih cestah naj se pregledajo kanalizacijski pokrovi, ki se tresejo, ko čeznje zapeljejo vozila. Odgovor: Predlagano pobudo smo posredovali upravljavcu koncesionarju kanalizacijskega sistema, Komunalnemu podjetju Ptuj, in upravljavcu koncesionarju cest, Javnim službam Ptuj, d. o. o., v pregled stanja na terenu. Pripravil: Aleš Gregorec Matej Siebenreich, svetniška skupina Lista Andreja Čuša, je 29 posredoval pobudo št. 1335/30: Naj se opozorijo lastniki živih mej, da se te obrežejo, da se s tem dodatno ne ožijo pločniki in cestišča. Odgovor: Občinska inšpekcija izvaja redno kontrolo nad stanjem lokalnih cest in javnih poti in s tem tudi nad razraščenostjo živih mej. Pripravila: mag. Olga Fekonja Milan Klemenc, svetniška skupina Samostojni svetnik, je posredoval pobudo št. 1337/30: Ponovno podajam pobudo, da se popravi odgovor na pobudo št. 1305/29, kjer so strokovne službe zapisale, da REVIVIS od leta 2013 spada v ČS Panorama. Odgovor: Omenjena sredstva se bodo v vrednosti 1.433.246,77 EUR prenesla na ČS Center in ustrezno popravila v tabeli. Pripravil: Damijan Plajnšek Milan Klemenc, svetniška skupina Samostojni svetnik, je posredoval vprašanje št. 1338/30: Kolikšna je fluktuacija kadra v Občinski upravi Mestne občine Ptuj v tem mandatu? Odgovor: V tem mandatu se je upokojilo pet sodelavk, prav tako pa so bili sklenjeni sporazumi o prenehanju pogodb o zaposlitvi z dvema zaposlenima, ki sta imela sklenjeni pogodbi za nedoločen čas, ter sporazum o prenehanju s tremi zaposlenimi, ki so imeli sklenjene pogodbe za določen čas. Enemu zaposlenemu se je iztekla pogodba, sklenjena za določen čas. Kot navedeno, so bili z vsemi sodelavci sklenjeni sporazumi na željo zaposlenih zaradi njihovih novih zaposlitev. Pripravila: Monika Majar Milan Klemenc, svetniška skupina Samostojni svetnik, je posredoval pobudo št. 1339/30: Podajam pobudo, da se pojasni, katere naloge so bile izvedene na Zavodu za turizem Ptuj v sklopu izvedbe projekta, za katerega so bila pridobljena državna sredstva za dve delovni mesti. Odgovor: V sklopu razpisa so potekala izobraževanja na področju krepitve kompetenc zaposlenih na področju gostinstva in turizma, digitalnega inoviranja kulturne dediščine in razvoja novih turističnih produktov. Podrobnejša predstavitev projekta mestnemu svetu je bila podana že na 17. redni seji, dne 22. junija 2020. Pripravil: Zavod za turizem Ptuj Milan Klemenc, svetniška skupina Samostojni svetnik, je posredoval pobudo št. 1340/30: Podajam pobudo, da se poda informacija glede vračila kredita, ki ga je najel Zavod za turizem Ptuj. Odgovor: Zavod za turizem Ptuj je za potrebe razpisa MGRT pridobil soglasje MS za kredit v višini 75.000 EUR, črpan je bil v višini 70.000 EUR. Kredit bo v celoti odplačan do konca tega leta. Pripravil: Zavod za turizem Ptuj ŠTEVILKA 12, DECEMBER 2021 MESTNI SVET Milan Klemenc, svetniška skupina Samostojni svetnik, je posredoval pobudo št. 1341/30: Podajam pobudo, da se poda informacija, za kateri namen bodo porabljena sredstva, ki so ostala zaradi odpovedanega Martinovanja 2021 oz. ali bodo ta ostala v proračunu. Odgovor: Neporabljena sredstva bodo prenesena v proračun za naslednje leto. Pripravil: Alen Jevtović, direktor občinske uprave Milan Klemenc, svetniška skupina Samostojni svetnik, je posredoval pobudo št. 1342/30: Podajam pobudo, da se poda informacija, za kateri namen bodo porabljena sredstva, ki bodo ostala, če zaradi epidemioloških razmer odpadejo prireditve v sklopu »Novoletna pravljica 2021«. Odgovor: Neporabljena sredstva bodo prenesena v proračun za naslednje leto. Pripravil: Alen Jevtović, direktor občinske uprave Milan Klemenc, svetniška skupina Samostojni svetnik, je posredoval pobudo št. 1343/30: Ponovno podajam pobudo na pobudo št. 1301/29, da se poda informacija, kam so bila prerazporejena delovna mesta iz veljavne sistemizacije Vrtca Ptuj za šolsko leto 2020/21. Odgovor: Delovna mesta se vsako leto znova preračunajo glede na Pravilnik o normativih za opravljanje dejavnosti predšolske vzgoje in glede na strukturo in število oddelkov v posameznem šolskem letu ter druge pomembne podatke (poslovalni čas enote, starost zaposlenih, lokacije …). Pri izračunu je treba upoštevati še 62. člen Kolektivne pogodbe za dejavnost vzgoje in izobraževanja, kjer se upravičenim delavkam delovna obveza zmanjša še za dve uri tedensko. Na odobrena delovna mesta se razporedijo delavci, ki izpolnjujejo pogoje za opravljanje dela. Pripravila: Marija Vučak, ravnateljica Vrtca Ptuj Milan Klemenc, svetniška skupina Samostojni svetnik, je posredoval pobudo št. 1344/30: Podajam pobudo, da se poda informacija, v kateri fazi so pogovori o prenosu dela parcele št. 1046/24, k. o. 392 Krčevina pri Ptuju, na javni cesti JP828491. Odgovor: Sporazuma z lastniki navedenih nepremičnin ni bilo mogoče doseči. Zaradi navedenega bo lastnikom predmetnih nepremičnin posredovan nov predlog ureditve lastniških razmerij. Pripravila: Mojca Rihtarič Milan Klemenc, svetniška skupina Samostojni svetnik, je posredoval pobudo št. 1345/30: Podajam pobudo, da se postavijo luči javne razsvetljave na Ulici Vide Alič na javni cesti JP831011, ki so že bile obljubljene pred približno letom in pol. In Milan Klemenc, svetniška skupina Samostojni svetnik, je posredoval pobudo št. 1346/30: Podajam pobudo, da se po- stavijo luči javne razsvetljave na Ulici Vide Alič na javni cesti JP831031 od hišne številke 27 do 35. Na tej cesti namreč ni nobene luči javne razsvetljave in je zelo nevarno za vse udeležence v cestnem prometu. Odgovor: Pobudi 1345/30 in 1346/30 bosta vključeni v načrt investicij izgradnje JR v skladu z razpoložljivimi sredstvi. Pripravila: Marijana Nikšič Zorko Milan Klemenc, svetniška skupina Samostojni svetnik, je posredoval pobudo št. 1347/30: Podajam pobudo, da se pristopi k oblikovanju enotne vstopnice za oglede več znamenitosti v našem mestu. Odgovor: Pobudo glede oblikovanja enotne vstopnice bomo preučili in oblikovali konkreten predlog ter ga predložili vsem deležnikom. Pripravil: Katja Ertl, Zavod za turizem Ptuj Milan Klemenc, svetniška skupina Samostojni svetnik, je posredoval pobudo št. 1348/30: Podajam pobudo, da se prouči možnost izgradnje pločnika ali druge površine za pešce ob zidu na Muzejskem trgu 2 in 2a. Odgovor: Za dokončno ureditev in izgradnjo pločnika bo potrebna projektna rešitev izvedbe v naslednjem obdobju. Pripravil: Aleš Gregorec Milan Klemenc, svetniška skupina Samostojni svetnik, je posredoval pobudo št. 1349/30: Podajam pobudo, da se poda informacija, zakaj MO Ptuj ne predvideva sorazmernih oprostitev zakonskih dajatev/prispevkov za infrastrukturo, ki je bila delno/večinsko financirana in zgrajena s sredstvi krajanov. Odgovor: Vlaganja v izgradnjo posameznih vrst komunalne opreme, kot so različni samoprispevki, so v odmero komunalnega prispevka že sistemsko integrirana, in sicer preko prispevne stopnje zavezanca. Pripravila: Adela Ferme Milan Klemenc, svetniška skupina Samostojni svetnik, je posredoval pobudo št. 1350/30: Podajam pobudo, da se poda informacija, v kateri fazi je sanacija leve brežine reke Drave na Vičavi. Odgovor: Mestna občina Ptuj je pridobila gradbeno dovoljenje. Razpis s strani DRSV za nadzor je bil izveden za celotno operacijo »Ptujske Drave«, ki vključuje vse odseke na območju Ptuja. Sklep o izboru izvajalca je bil objavljen na portalu JN dne 14. septembra 2021. Direkcija RS za vode bo izbranega izvajalca uvedla v delo. Pripravila: Marijana Nikšič Zorko Milan Klemenc, svetniška skupina Samostojni svetnik, je posredoval pobudo št. 1351/30: Podajam pobudo, da se prouči možnost organiziranja vrtca (v sklopu osnovne šole) na Grajeni. PTUJČAN 30 MESTNI SVET Odgovor: Mestna občina Ptuj za zdaj ne načrtuje preselitve ali nove enote predšolske vzgoje pri OŠ Ljudski vrt, podružnična šola Grajena. Na Ptuju deluje Vrtec Ptuj, katerega obstoječe kapacitete in kakovost prostora trenutno zadoščajo za predvideno število vpisanih otrok v vrtec. Pripravila: Andrejka Mulec Milan Klemenc, svetniška skupina Samostojni svetnik, je posredoval pobudo št. 1352/30: Podajam pobudo, da se pristopi k sanaciji zidu na Muzejskem trgu, ki močno kazi podobo območja Sončnega parka in Dominikanskega samostana. Odgovor: V naslednjem letu bomo opravili nujna vzdrževalna dela in očistili zid, popisan z raznimi grafiti. Pripravila: Mojca Brunčič in Aleš Gregorec Dr. Štefan Čelan, svetniška skupina Lista dr. Štefana Čela- na, je na seji podal pobudo št. 1353/30: Podajam pobudo, da se na stopnicah pri Mestnem gledališču Ptuj na Slovenskem trgu ob steni postavi ograja. Odgovor: Ograja bo izvedena v najkrajšem možnem času. Pripravil: Tadej Zorec Alen Iljevec, svetniška skupina Ptuj je naš, je na seji podal pobudo št. 1354/30: Podajam pobudo, da se nekoliko več pozornosti nameni križišču Slovenskogoriške ceste in ceste v Kicar. Odgovor: Semaforji na Slovenskogoriški cesti so postavljeni v skladu z Elaboratom za zaporo ceste. Na elaborat je podano soglasje in izdano dovoljenje DRSI. Na rednih tedenskih sestankih izgradnje Slovenskogoriške ceste smo opozorili na problematiko. Pripravila: Marijana Nikšič Zorko ŽELIMO VAM BLAGOSLOVLJENE BOŽIČNE IN NOVOLETNE PRAZNIKE TER PONOSNO PRAZNOVANJE DNEVA SAMOSTOJNOSTI IN ENOTNOSTI. MESTNI ODBOR NSi PTUJ Prijaznost je pomembnejša od modrosti, in to spoznanje je začetek modrosti. (Theodore Isaac Rubin) Prijaznost je pomembnejša od modrosti, in to spoznanje je začetek modrosti. Mnogi dogodki, ki so se zvrstili v letu 2021, ne bi v nas zapustili grenkega priokusa, če bi sleherni izmed nas razumel in udejanjal zgoraj navedeno misel. Božični prazniki naj vam prinesejo obilo upanja in družinske sreče. Ob Božični prazniki naj vam prinesejo obilo upanja in sreče.napolnite Ob praznovanju dneva praznovanju dneva samostojnosti indružinske enotnosti srca z samostojnosti ljubeznijo do in enotnosti napolnite srca z ljubeznijo do domovine. V letu 2022 usmerimo čim več energije v medsebojno domovine. letu 2022 čim večkakovostnih energijepogojev v medsebojno prijaznost, prijaznost, ki boV porodila čim več usmerimo modrosti pri zagotavljanju za življenje in delo slehernega ki naši domovini. bo porodila čim več modrosti pri vzagotavljanju kakovostnih pogojev za življenje Lista dr. Štefana v ČELANA in delo slehernega naši domovini. Lista dr. Štefana ČELANA 31 Svetniška skupina Lista dr. Štefana Čelana Svetniška skupina Lista dr. Štefana Čelana Mnogi dogodki, ki so se zvrstili v letu 2021, (Theodore Isaac Rubin) ne bi v nas zapustili grenkega priokusa, če bi sleherni izmed nas razumel in udejanjal zgoraj navedeno misel. Želimo vam ponosno praznovanje dneva samostojnosti in enotnosti ter blagoslovljene božične praznike in srečno novo leto 2022. ŠTEVILKA 12, DECEMBER 2021 MESTNI ODBOR SDS PTUJ Franjo Rozman predsednik Foto: Miran Ritonja Svetniška skupina Desus NOVO LETO NAJ ZAZNAMUJEJO ZDRAVJE, SREČA IN ZADOVOLJSTVO. VSE DOBRO V LETU 2022! HUMANITARNOST / AKTUALNO Krvodajalska akcija na ERŠ Ptuj Iris Mlakar Ena najplemenitejših oblik pomoči sočloveku je prav gotovo darovanje krvi. Tega se zavedamo tudi na Elektro in računalniški šoli Ptuj, saj že vrsto let za polnoletne dijake organiziramo krvodajalske akcije. Tudi v letošnjem šolskem letu smo 2. in 9. decembra izvedli jesensko krvodajalsko akcijo. S pomočjo projekta Epruvetka, ki deluje pod okriljem Društva študentov medicine Maribor, smo za svoje polnoletne dijake pripravili predavanje o pomembnosti krvodajalstva in darovanja krvotvornih matičnih celic in organov. Temu je sledila krvodajalska akcija na Oddelku za transfuzijo krvi v Splošni Akcija »dobrodelna kitara« Stanka Krajnc Letonja Skavti prinesli Luč miru iz Betlehema Županja Mestne občine Ptuj je od skavtov sprejela luč miru iz Betlehema. Pred nami je božični čas in s tem tudi dobrodelna akcija Luč miru iz Betlehema, ki jo vodijo skavti. Vsako leto pred božičem raznašajo plamen luči miru iz Betlehema in s tem širijo zavest o miru med širšim občinstvom. Županji so prebrali poslanico, ki spremlja plamen, in ji predali luč miru. Foto: Iris Mlakar, Stanka Krajnc Letonja Bobnar Marko Soršak Soki, znan po dobrodelnem projektu 20 za 20, je znova dobrodelen. Tokrat se je z akcijo Dobrodelna kitara odločil pomagati 19-letnemu Mateju, ki je pri 14 mesecih doživel prometno nesrečo, ob kateri je utrpel hujšo poškodbo glave in postal invalid. Električno kitaro iz ‘cntntnov’ (aluminijasta priprava na vrhu pločevinke za odpiranje pločevink) je izdelal glasbenik Jernej Ježovnik. Kitara gre iz rok v roke slovenskih glasbenikov, ki z igranjem nanjo zbirajo sredstva za nakup kombija za prevoz Mateja. Mestna občina Ptuj je kot prva občina podprla dobrodelno akcijo z željo, da se zbere čim več sredstev. bolnišnici Ptuj, ki smo jo morali zaradi zelo velike odzivnosti izvesti v dveh terminih. Kar 35 dijakov je bilo pripravljenih podariti to dragoceno darilo, zaradi zdravstvenih razlogov, ki so nekaterim preprečili darovanje, pa jih je na koncu 26 prvič darovalo kri. Njihovi odzivi so bili zelo pozitivni, zato verjamem, da bodo nekateri postali redni darovalci in s tem rešili marsikatero življenje. Dijake sva spodbujala ravnatelj ERŠ Rajko Fajt in Iris Mlakar. Krvodajalsko akcijo, če bodo razmere dopuščale, bomo na ERŠ Ptuj ponovili še v drugem polletju, predvidoma v mesecu aprilu. PTUJČAN 32 NAPOVEDNIK DOGODKOV NAPOVEDNIK DOGODKOV FILMSKA ČAJANKA: TOMA 5. 1., 10.00 MUZEJSKI VIKEND: LEPOTA IN DENAR 15. 1., 10.00–13.00 TRANSIBIRSKA ŽELEZNICA: OD MOSKVE DO PEKINGA Mestni kino Ptuj PMPO, Ptujski grad Mestno gledališče Ptuj PRIREDITVE, KULTURA IN IZOBRAŽEVANJE NEDELJA, 2. 1. PONEDELJEK, 3. 1. 14.00: Srečevalnica na daljavo: Čvekamo o filmu in življenju, spletno druženje za vse generacije, kjer se bodo zvrstili različni tematski dogodki, druženja, pogovori in razna izmenjava mnenj (Saša Bezjak), Špajza modrosti; 18.00: Psihoterapevtsko svetovanje, brezplačno individualno svetovanje z namenom izboljšanja sposobnosti obvladovanja čustev, gradnje pozitivne samopodobe … (Zlatko Zimet), Špajza modrosti TOREK, 4. 1. 13.00: Po šoli v špajzo, brezplačne dejavnosti za učence (Martina Frangež), Špajza modrosti ČETRTEK, 6. 1. 14.00: Kreativni četrtek v Špajzi: Slika je lahko tudi iz gline (spoznali bomo engobe), ustvarjalna delavnica za zainteresirane od 5. leta starosti (Saša Bezjak), Špajza modrosti; 16.00–20.00: Svetovalnica za mlade: Insta po#moč, brezplačen in popolnoma zaupen program nudenja psihološke pomoči Insta po#moč, namenjen mladim med 12. in 29. letom starosti, CID Ptuj; 18.00: Družinska razmerja, svetovalnica ob razvezi zakonske zveze ali prekinitvi zunajzakonske skupnosti (Darja Nadelsberger Bene), obvezne prijave, Špajza modrosti PETEK, 7. 1. 18.00: Spletna predavanja ob sredah: Kako ustvarim povezanost s svojim otrokom?, brezplačna strokovna svetovalnica za starše (Simona Vrbanič, Anemari Meznarič), Špajza modrosti 14.00: Kreativni četrtek v Špajzi: Kipec lahko naredimo iz žice in mavca, ustvarjalna delavnica za zainteresirane od 5. leta starosti (Saša Bezjak), Špajza modrosti; 19.00: Tibet, streha sveta, potopisno predavanje potovanja po najvišje ležeči železniški progi na svetu od Pekinga do Lhase in nato po čudoviti tibetanski planoti pod najvišjo goro sveta (Matej Košir), CID Ptuj PETEK, 14. 1. 9.00: Druženje ob kavi in čaju za vse generacije, medgeneracijsko druženje z raznimi dejavnostmi (Saša Bezjak), Špajza modrosti SOBOTA, 15. 1. 9.00–13.00: Svetovalnica za mlade: Insta po#moč, brezplačen in popolnoma zaupen program nudenja psihološke pomoči Insta po#moč, namenjen mladim med 12. in 29. letom starosti, CID Ptuj, 10.00–13.00: Muzejski vikend: Lepota in denar, muzejska delavnica za družine, izdelava preproste fibule ter ogled razstave prazgodovinskih in rimskih fibul ter novcev, Pokrajinski muzej Ptuj - Ormož, Ptujski grad PONEDELJEK, 17. 1. 14.00: Srečevalnica na daljavo: Čvekamo o filmu in življenju, spletno druženje za vse generacije, kjer se bodo zvrstili različni tematski dogodki, druženja, pogovori in razna izmenjava mnenj (Saša Bezjak), Špajza modrosti; 18.00: Psihoterapevtsko svetovanje, brezplačno individualno svetovanje z namenom izboljšanja sposobnosti obvladovanja čustev, gradnje pozitivne samopodobe … (Zlatko Zimet), Špajza modrosti TOREK, 18. 1. 9.00: Druženje ob kavi in čaju za vse generacije, medgeneracijsko druženje z raznimi dejavnostmi (Saša Bezjak), Špajza modrosti PONEDELJEK, 10. 1. Foto: arhiv organizatorjev SREDA, 12. 1. ČETRTEK, 13. 1. 9.00: Pohod po Poti Ivana Potrča in Matije Murka, tradicionalni planinski pohod po ptujski kulturni poti z željo obuditi spomin na pisatelja Ivana Potrča in uglednega etnologa in slavista dr. Matija Murka, Knjižnica Ivana Potrča (dvorišče) 14.00: Srečevalnica na daljavo: Čvekamo o filmu in življenju, spletno druženje za vse generacije, kjer se bodo zvrstili različni tematski dogodki, druženja, pogovori in razna izmenjava mnenj (Saša Bezjak), Špajza modrosti; 18.00: Psihoterapevtsko svetovanje, brezplačno individualno svetovanje z namenom izboljšanja sposobnosti obvladovanja čustev, gradnje pozitivne samopodobe … (Zlatko Zimet), Špajza modrosti TOREK, 11. 1. 13.00: Po šoli v špajzo, brezplačne dejavnosti za učence (Martina Frangež), Špajza modrosti; 18.00: Starševski čvek, skupno druženje staršev, kjer boste lahko v miru poklepetali, popili kavico, se pritoževali in delili izkušnje z drugimi »isto trpečimi« starši (Marija Baškarad), Špajza modrosti 33 27. 1., 19.00 13.00: Po šoli v špajzo, brezplačne dejavnosti za učence (Martina Frangež), Špajza modrosti; 18.00: Starševski čvek, skupno druženje staršev, kjer boste lahko v miru poklepetali, popili kavico, se pritoževali in delili izkušnje z drugimi »isto trpečimi« starši (Marija Baškarad), Špajza modrosti SREDA, 19. 1. 17.00: Osnovni tečaj lončarstva, začetni tečaj lončarstva s spoznavanjem osnovnega dela na lončarskem vretenu in prostoročnih tehnikah (Janja Repina Potočki), CID Ptuj (57 €, mladi (15–29 let): 60 €); 16.00–20.00: Svetovalnica za mlade: Insta po#moč, brezplačen in popolnoma zaupen program nudenja psihološke pomoči Insta po#moč, namenjen mladim med 12. in 29. letom starosti, CID Ptuj, 18.00: Spletna predavanja ob sredah: Vsaka mama je tudi ženska, brezplačna strokovna svetovalnica za starše (Simona Vrbanič, Anemari Meznarič), Špajza modrosti ŠTEVILKA 12, DECEMBER 2021 NAPOVEDNIK DOGODKOV ČETRTEK, 20. 1. 14.00: Kreativni četrtek v Špajzi: Ali radi tiskate?, ustvarjalna delavnica za zainteresirane od 5. leta starosti (Saša Bezjak), Špajza modrosti PETEK, 21. 1. 9.00: Druženje ob kavi in čaju za vse generacije, medgeneracijsko druženje z raznimi dejavnostmi (Saša Bezjak), Špajza modrosti PONEDELJEK, 24. 1. 14.00: Srečevalnica na daljavo: Čvekamo o filmu in življenju, spletno druženje za vse generacije, kjer se bodo zvrstili različni tematski dogodki, druženja, pogovori in razna izmenjava mnenj (Saša Bezjak), Špajza modrosti; 16.00–20.00: Svetovalnica za mlade: Insta po#moč, brezplačen in popolnoma zaupen program nudenja psihološke pomoči Insta po#moč, namenjen mladim med 12. in 29. letom starosti, CID Ptuj, 18.00: Psihoterapevtsko svetovanje, brezplačno individualno svetovanje z namenom izboljšanja sposobnosti obvladovanja čustev, gradnje pozitivne samopodobe … (Zlatko Zimet), Špajza modrosti TOREK, 25. 1. 13.00: Po šoli v Špajzo, brezplačne dejavnosti za učence (Martina Frangež), Špajza modrosti; 18.00: Starševski čvek, skupno druženje staršev, kjer boste lahko v miru poklepetali, popili kavico, se pritoževali in delili izkušnje z drugimi »isto trpečimi« starši (Marija Baškarad), Špajza modrosti SREDA, 26. 1. KINO (več na www.kinoptuj.si) SREDA, 5. 1. 10.00: Filmska čajanka: Toma (Dragan Bjelogrlić in Zoran Lisinac), Srbija, 2021, 140 min, glasbena biografska drama o življenju Tome Zdravkovića, velikega romantičnega pevca in zvezdnika nekdanje Jugoslavije; projekciji filma sledi druženje ob čaju in pecivu, Mestni kino Ptuj (3 €) SOBOTA, 8. 1. 10.00: Kino vrtiček, sklop kratkih animiranih filmov Cinemini; ob filmu se bomo pogovarjali in igrali z ilustratorko Matejo Lukežič, Mestni kino Ptuj (3 €) PETEK, 21. 1. 18.00: Spletni pogovor (o)b filmu: Pol milijona oči (Half a million eyes, Daniel Nagy in Xaver Kis), Madžarska, 2021, 40 min, zanimiva sodobna zgodba o mladeniču, ki želi postati popularen; spletni projekciji filma z angleškimi podnapisi sledi pogovor s člani filmske ekipe, Mestni kino Ptuj SOBOTA, 22. 1. 16.00: Kinoskop: Veliki rdeči pes Clifford (Clifford the Big Red Dog, Walt Becker), ZDA in Kanada, 2021, 97 min, sinhronizirano, družinska animirana pustolovščina; projekciji filma sledi ustvarjalna delavnica, Mestni kino Ptuj (4/5 €) 18.00: Spletna predavanja ob sredah: Psihološki razvoj otroka, brezplačna strokovna svetovalnica za starše (Simona Vrbanič, Anemari Meznarič), Špajza modrosti ČETRTEK, 27. 1. 14.00: Kreativni četrtek v Špajzi: Ali poznate ure Salvadorja Dalija?, ustvarjalna delavnica za zainteresirane od 5. leta starosti (Saša Bezjak), Špajza modrosti; 19.00: Transsibirska železnica: Od Moskve do Pekinga, virtualno potopisno predavanje na YouTube kanalu knjižnice (Zoran Furman), Knjižnica Ivana Potrča Ptuj PETEK, 28. 1. 9.00: Druženje ob kavi in čaju za vse generacije, medgeneracijsko druženje z raznimi dejavnostmi (Saša Bezjak), Špajza modrosti; 18.00. Primusove vinske zgodbe: Duet traminec & rumeni muškat, tradicionalni vinsko-kulinarični večer že 18. sezone v družbi izbranih vin, obvezne prijave, Grand hotel Primus (Klub Gemina XIII) (22 €) SOBOTA, 29. 1. 10.00: DIY naravna kozmetika, tečaj izdelave domače kozmetike iz osnovnih naravnih sestavin (Janja Repina Potočki), CID Ptuj (20 €) PONEDELJEK, 31. 1. 14.00: Srečevalnica na daljavo: Čvekamo o filmu in življenju, spletno druženje za vse generacije, kjer se bodo zvrstili različni tematski dogodki, druženja, pogovori in razna izmenjava mnenj (Saša Bezjak), Špajza modrosti; 18.00: Psihoterapevtsko svetovanje, brezplačno individualno svetovanje z namenom izboljšanja sposobnosti obvladovanja čustev, gradnje pozitivne samopodobe … (Zlatko Zimet), Špajza modrosti Popolnejši seznam in opis dogodkov najdete na portalu www.discoverptuj.eu. Organizatorji si pridržujejo pravico do sprememb programa ali odpovedi prireditev zaradi aktualnega stanja. REDNE RAZSTAVE IN DOGODKI Beseda za besedo, prostorska instalacija (Metka Zupanič, Lada Cerar), Knjižnica Ivana Potrča Ptuj (razstavišče), 29. 12. 2021–8. 1. 2022, ponedeljek–petek: 8.00–19.00, sobota: 8.00–13.00; Marek Schovanek: Fragile – Anarhistična pekarna piškotov, razstava priznanega češkega umetnika, ki v svojem delu uporablja ironijo in provokacijo kot instrumenta za kritiziranje množične potrošnje in destruktivnosti zahodnih družb, Galerija mesta Ptuj, 23. 11. 2021–9. 1. 2022, torek–nedelja: 10.00–17.00, prazniki: 10.00–17.00; E. T. A. Hoffmann, razstava ob 200-letnici smrti nemškega pisatelja in skladatelja (Daniela Cestnik), Knjižnica Ivana Potrča Ptuj (študijski oddelek), 3. 1.–31. 1. 2022, ponedeljek–petek: 8.00–19.00, sobota: 8.00–13.00; Nagrade 2021, razstava za avtorje otroške in mladinske literature (Andreja Rimele), Knjižnica Ivana Potrča Ptuj (mladinski oddelek), 3. 1.–31. 1. 2022, ponedeljek– petek: 8.00–19.00, sobota: 8.00–13.00; Ženske zgodbe: Mitske podobe in realnost skozi muzejske predmete, razstava, posvečena primerjavi položaja žensk v preteklosti s sedanjostjo, Miheličeva galerija Ptuj, 7. 1.–31. 1. 2022, sreda–nedelja: 12.00–16.00; Bernard Veršič: Slovenija in njena narava, razstava fotografij naravnih čudes Slovenije, CID Ptuj, 6. 12. 2021–3. 1. 2022; Milan Unkovič: Slike in grafike, prodajna razstava priznanega koroškega slikarja in grafika, Galerija Luna, 15. 12. 2021–31. 1. 2022, sreda: 11.00–18.00, petek: 12.00–18.00, sobota: 10.00–13.00 PTUJČAN 34 TP_Oglas_ptujcan_december_1012_21_N.indd 1 15/12/2021 11:23 . . . o n b r k s z e Varno in br ... 2022 www.vargas-al.si Srečno, zdravo in uspešno 2022! ŽELITE PRODATI Pomaranča ALI KUPITI NEPREMIČNINO? Pokličite nas. Hotel in restavracija Ob Dravi 3 a, Ptuj Smo profesionalna nepremičninska družba, ki se intenzivno ukvarja s trženjem nepremičnin v Sloveniji (Podravska regija) in na otoku Krku (Kvarner na Hrvaškem). www.pomaranca.si www.pomaranca.si www.facebook.com/pomaranca.si Prodajate nepremičnino? Dosegljivost vsak dan od 8. – 20. ure. 00386 41 330 599 ∙ info@abs-nepremicnine.com ∙ www.abs-nepremicnine.com ˇ o in Srecn zdravo 2022! NUDIMO: • posredovanje pri prometu z nepremičninami (prodaja, nakup, menjava), • vodenje postopkov prodaje in nakupa nepremičnin, • svetovanje na področju prometa z nepremičninami, • sestavo vseh vrst pogodb ter • drugih listin, ki so potrebne v prometu z nepremičninami. NAJ BO LETO 2022 SREČNO IN ZDRAVO! Pokličite in se dogovorite za termin: M nepremičnine, Milena Jančič s.p., Trstenjakova ulica 7, Ptuj T: 02 798 07 50, M: 031 310 803, www.m-nepremicnine.si Srečno 2022! Vinarski trg 3, 2250 Ptuj T: 02/78 06 430 I: www.iblo.si E: iblo@iblo.si VRATA ZDRAVJA 051 60 60 52