r -PROLETAREC" JE DELAVSKI LIST ZA MISLEČE ČITATELJE PROLETAREC Official Orgun Yugoslav Federation, S. P. - - Glasilo Jugonlovanuke Socialistične Zveze - - GLASILO • -PROSVETNE MATICE J. S. Z. ST. — NO. 1560 '^"Hkrr «. imrr. mt .a, .m,.. .Itu ' »lr«a». III.. mn4rr th* Ae| »t ('•■fTfit »f Mmrrh »r«. (Mm. CHICAGO, ILL., 4. AVGUSTA (August 4), 1937. Publi«hopešno poteptala versaillsko stvo v Angliji premalo zave-pogodbo in še mnogo drugih, da čeprav ga v parlamentu tu se spet oborožila in zdaj je po- in tam naglaša. Samo delav-manjkaniiu ter zahteva kolo- stvo lahko spremeni svet v ko- nij, v katerih bi si pridobivala potrebnih živil in sirovine. Ampak kolonije so v posesti "zadovoljnih" držav. Ako jih ji ena ali druga ne prepusti prostovoljno, se bo Hitler moral, hočeš nočeš — kajti taka je njegova politika, poslužiti sile. Nemško ljudstvo je pripravil v to in če ga ne bo držal v napetosti, pade on in njegov tretji raj h. Mir, ki ne more biti mir operativno družbo. Fašizem tega ne bo storil, niti ne "dobrohotna" angleška torijska vlada s svojimi prizadevanji za "neumešavanje". Edino socializem je izhod v resnično civilizacijo. Kakšno mnenje imajo naciji o Slovanih Za šole v Nemčiji je izšla nova Učna knjiga zgodovine "Nemška zgodovina". Na 76. Nemčija, Italija in Japonska j strani te knjige čitamo: "Stari grade svoj militarizem ne za obrambo svojih mej, ampak za vpade in osvajanja. Hitler in Mussolini sta vtaknila svoje nosove v špansko civilno vojno, nc vsled ljubezni do fašistov v Španiji, ampak vsled svojih imperialističnih namenor. Najnovejše zmage španskih fašistov so v resnici zmage Hitlerjeve in Mussolinijevo armade. General Franco bi bil brez njune pomoči že davno poražen. V tej imperialistični igri predvaja Anglija najtragičnej- Slovani so sicer tudi pripadali nordijski rasi, toda Nemci so jii» vedno smatrali za tujo raso, ker so se že v davnih časih toliko pomešali z mongolskimi nomadi, da od njihove nordijske krvi ni ostalo niti kapljice več. Posledica tega in poznejših raznih mešanj je ta, da Slovani do danes niso daj,i človeštvu nobene pomembnejše kulturne ustvaritve, a njihova nesnažnost, njihovo hlapčevstvo, pomanjkanje čuta za zve-tobo in njihovo divjaško bar- so vlogo — tragično radi tega,; barstvo pričajo o n jihovih mon ker trdi, da deluje za mir, a v golskih prednikih." resnici pomaga Mussoliniju in Hitlerju, in zdaj tudi Japonski, Neuk delavec spozna, da jc ki so miru smrtni sovražniki, kapitalističen list kapitalisti-Anglija meni, da se jih s paci-jčen, kadar ga napada v stavki. Razredna družba Policaji in deputiji nikoli ne I obmetavajo s plinskimi bombami gospodarje industrije, ampak samo sužnje, ki delajo v i nji. Ameriška vlada zahteva za tekstilne delavce na jugu S13 tedenske plače Walsh-Healeyjev zakon za reguliranje mezde delavcev, ki so vposleni pri vladnih naročilih, je bil že večkrat uveljavljen. Tako je nedavno zahtevala delavska tajnica Frances Perkins, da se mora plačati delavcem in delavkam, ki so upo-sljeni pri vladnih naročilih za izdelovanje spodnjih oblek v tovarnah južnih držav po 32.5c na uro ali SI3 dolarjev na teden za 40 ur dela. Morda bo ta "novica" zanimala posebno tiste, ki se bahajo, da jim je "new deal" zvišal plače. Zvišali smo jim jih mi, . zavedni delavci, kar pa nazadnjaško orientirani ljudje seveda ne bi hoteli priznati. ......... Omejevanje piketiranja Poslednje tedne je bilo izda-n,h številno sodnih prepovedi omejitev, ali pa tudi za popolno zabranitev piketiranja. Drdinance in zakoni, na kate-r® se sodniki opirajo,., so vse ikebom in korporacijam v korist. Nauki, ki jih ameriško delavstvo drago plačuje Komunistična nevarnost demokratski kongresnik J. E. Rankin (Mass.) je nedavno dejal, da bi predsednik Roose-Vf>lt strmel, če bi vedel, kako Je s svojim delovanjem pospeši "komunistične vplive". V južnih državah, posebno v Georgiji, se pojavljajo čezdalje pogostejše parade Ku kluks klanovcev. V Floridi so s svojimi zakrivali in gorečimi križi nedavno strašili črnce, da naj se nikar ne poslužijo volilne pravice, če hočejo zdravje svoji koži. V Georgiji so organizirali kampanjo proti unijam CIO, ker so "protiameri-ške" in vrh tega zastrupljene s "komunizmom". Takih unij KKK noče in ako jih ne bo zatrla vlada, jih bo KKK. Tako se je pobahal glavar klanovcev J. A. CoJescott. Izjavil je, da so sedanje demonstracije uniformiranih klanovcev šele začetek, kajti prava mobilizacija je bas kar v teku. In ko se KKK resnično zgane, bo konec "prevrat niških" aktivnosti in "neza žel jenih tujcev". Stvar je resnejša, kakor izgleda. ker se drhalski, linčar-ski instinkt v ameriški masi bolj in bolj podžiga. Mnogi liberalci so mnenja, da so temu drhalskomu razpoloženju veliko krivi novopečo-ni voditelji novih unij CIO. S svojo nerazsodnostjo in nerazumevanjem unijske taktike so dali kompanijam priliko, da so nahujskale proti delavcem takozvane srednje sloje, kateri dominirajo v skoro vseh a-meriških občinah in v kongresu. Ker je ameriško delavsko gibanje brez razširjenega časopisja, je kapitalistični propagandi lahko negovati tako mnenje. A resnica je, da so ječe polne stavkarjev, da je bilo v stavkovnih bojih sedemnajst ljudi ubitih — in med njimi ni ! niti enega policaja ali "lojalnega" delavca (skeba), pač p« samo ljudje iz "drhali". Stotine in tisoče je bilo pretepenih Mnogo pohabljenih. Tisoče jih je na črni listi. To je za ameriško delavstvo sicer stara, a silno draga Šola. Ce se je voditelji unij zavedajo, bodo morali spoznati, da unije same na sebi v boju proti izkoriščevalcem niso dovolj močno orožje, zato je nujno potrebno da si delavstvo začne resno o-svajati tudi politično silo. Kampanja za Proletarca Direktorij Jugoslovanske tiskovne družbe, ki izdaja Proletarca, je na zadnji seji vzel v pretres gospodarsko stanje lista. Prišel je do zaključka, da je potrebna izredna akcija za izboljšanje finančnega stanja lista s posebno kampanjo za prostovoljne prispevke v tiskovni skiad, kakor tudi z večjo kampanjo za nove naročnike. Stanje lista sicer ni alarmirano, toda radi naraščanja dolga v tiskarni lahko postane zelo kritično. Proletarec je podvržen istim "zakonom" kakor vsi delavski listi, ki v dobrem in slabem vremenu propagirajo boljšo človeško družbo: socializem, ki naj odpravi profitni sistem z vsemi njegovimi razrednimi krivicami. In kot pri enakih listih, se tudi stroški pri Proletarcu niso nikdar krili z naročnino. Odvisen je od posebnih prispevkov v tiskovni sklad in od preostanka Majskega Glasa ter Ameriškega družinskega koledarja. Direktorij je zaključil sledeče: 1. Pričeti s posebno kampanjo za zbiranje prostovoljnih prispevkov v tiskovni sklad. V ta namen se bo uprava lista po dolgih letih obrnila na napredna društva, klube JSZ in posameznike, da finančno pomagajo Proletarcu po svoji moči in nagibu. Je pač tako, da so delavska gibanja kot je socialistično prav" tako odvisna od prostovoljnih prispevkov za vzdrževanje svojih institucij, kakor so na primer cerkve. Razlika je 'e v tem, da v zadnje se steka bogastvo tudi iz delavskih vrst, nrva pa so navadno vedno v stiskah in krizah, čeprav se bore *.a interese tlačenih in izkoriščanih. 2. Direktorij apelira na krajevne za?topnike Proletarca n na klube JSZ, naj postanejo bolj aktivni pri širjenju lista, ako v agitaciji za nove naročnike, kakor pri izterjevanju po-eklih naročnin. Pravijo, da je v deželi "prosperiteta". Kljub se vedno veliki brezposelnosti, se v deželi res bplje dela in majo delavci več denarja kakor so so ga imeli zadnja leta, 'tar oljašuje agitacijo za delavsko časopisje. Na zastopnike 'ista direktorij apelira, naj kolikor mogoče izrabijo sedanje nrilike. S skupnimi močmi lahko razširimo Proletarca. 3. Direktorij bo skušal dobiti stalnega potovalnega zastopnika in organizatorja JSZ, kar pa ne pomeni, naj sodrugi orezrejo točko 2, češ, bo že Miha napravil. Nasprotno. Prvič ie še vprašanje, če ga bomo dobili, drugič pa, ako ga bomo mo-i
  • 1 leta $2.00, Vsi rokopisi in oglasi morajo biti v n*iwn uiadn najpozneje do pomleljka P«»|Mil«lnf /.a priobčitev v Atevilki tiMcfl tedna. Samo 1H1S članov Slovenske dobrodelne /veze je g I asovu I > 0 vprašanju lastnejra glasila. Velika večina je bila proti u-stanovitvi novega lista. Smatra, J a je "Ameriška Domovina" njen vreden glasnik. Njeno mnenje je pravilno 1 r 1 vrh tega. nekaj nagrade je takemu listu za tolikšno službo vendarle Medno dati. Zagovorniki "lastnega glasila" so torej temeljito pogoreli. Kajti tudi "lastno" glasilo bi h i I o gla-Ilo Pirčeve- 1 Jebevčeve "mašim ". Publinhed every Wedne*day by th*- Jugoslav Workmen's 1'ublishing Co Inc. K.*Ui>bli.shee ne poslužuje nobenih takin temnih virov, zato pa je dolžnost delavcev, da ga podpirajo. Za nove delavske pesmi "Savez radničkih pjevačkih, glazbenih i umjetničkih dru-šlava Jugoslavije" v Zagrebu r izpisuje nagrade za skladbe zi moški zbor in stavlja te-le Pka Gove "Los cK-a tres de co in gospodinje in organizira- Viada jj je nedavn0 poverili ia guerra", Od 1833. do 1839. Javne, prehmne po mestih Pariz in Bruxelles. Tu je na ♦Hill IIIIIH 1»»»»»M » I »♦»■! ♦ OGLAŠAJTE V PROLETARCU leta je besnela prva karlistična vojna. Nizu lokalnih uporov je sledila 1870. leta strašna meščanska vojna, ki je končala z uporom proti kraljici I zabeli. ki je morala zapustiti deželo. Nekaj let zatem je bil republika, četudi se je leto dni zatem vrnil kralj Alfons XII., je bila njegova vlada polna krvoprelitij in uporov. Vojaškemu uporu je sledil ustanek na stopila na nekoliko shodih in in vaseh, zbirajo življenske potrebščine, obleke, zdravila zahtevala; pomoč Francije in itd. Same prevzamejo vodstvo HeiRjje proti upornikom. Za-bolnisnic. obrambo prt nepri- teTn je posetila tlulj londonske kovanih napadih, hrabro se j:i)iomate. Naravno je, da to bore in umirajo odločno in hrabro ženo spreje- Tudi na strani upornikov so majo povsod z navdušenjem, izgnan iz države tudi kralj A- hrabre žene. četudi sta njiho- Ona je dala vsemu svetu svetel madej in Španija je postala vo delo in volja V službi last- primer vztrajne delavnosti, bi- n:h ali rodbinskih interesov, strine duha in skrajne preda-Ivm izmed znanih proslavijo- nosti ideji in sočloveku. Ce ni-nih žen v uporniških vrstah je kdar, je sedaj španska žena vsekakor hčerka bivšega špan- pokazala, da je enakovreden skega diktatorja Primo de Ri- in dostojen tovariš možu, da Kubi in tretja karlistična voj- vera. Dolores Primo de Rivera zna z enako goročnostjo ljubi-na. V razdobju 5 let ie posku- j« skupno z bratom Antonom ti in braniti svojo domovino, šalo 13 atentatorjev ubiti kra- organizirala "fašistično falan- prepričanje in svobodo, kot lja. Njegov mladoletni sin ni go". iz katere se je razvila u- ognjevit Španec, imel nič boljše usode. Mest > porniška vojska. Jedro te fa- "Vzajemna Svoboda". njega je upravljala državo lange igra še danes zelo važno - njegova mati Marija Kristina, vlogo. Obenem je Dolores iz- . Nesrečna zemlja je pon >vno vrstna govornica, četudi so nje- Klubov piknik m drugo zakrvavela. Zarote in upori so ni govori prežeti s skrajnim bili vsakdanja pojava, a leta šovinizmom in prezirom do 2 896. je izbruhnila še vojna v vsega, kar je republikansko. Ameriki. Večkrat so se ponav- Povsem enakovredna sodelav-liali atentati na mladoletnega kn ji je Traka Pastor, ki jo na-kralja. V začetku 20. stoletja zlvljejo "Jeanne d'Arc" špan-sc javljajo prvi delavski nemi- upornikov. Oeprav ji je ri in pokreti. ki so bili udušeni sele 25 let. se je z vso goreč-z vojaško silo. Velika svetov- | nostjo posvetila politiki, ki jo na vojna je šla mimo Španije, j istoveti z religijo. Prepričana Dolžnost slehernega delav-toda že 1920. leta -e je uprl [je, da »padajo visoka politika Maroko. Upor. ki je takrat iz- in., politični govori bolj v cer-bruhnil. je trajal par let. Nato ktv, kot v parlament. Enako je general Primo de Rivera reakcionarnih nazorov je tudi proglasil leta 1925. diktaturo. Paulina Pi, ki je konzervativ-Pol desetletja za tem je bila >» ™rzi vse, kar prihaja no-zrušena kraljevina in zopet vega v njeno špansko domovi-poi decenija nato, ko je bila »o. Uverjena v previdnost in I pravičnost božjo, je strastna boril ka in protivnica vseh reform. Te so ognjevite poborni* c^ fašistične ideje, ognjevite po energiji in drznosti. Toda te /a ne stoje osamljene, ker jim ne slede množice zen iz ljudstva. V vladnih vrstah pa ne srečamo toliko osamljenih lo tej našemljeni procesiji. Celo marsikateri delavski list je pozabil na svoje prave smernice (ne Proletarec) in pei hvalo in čast demokratskemu od rešen i k u. Zdaj pa čujte in strmite: Ko je delavstvo zastavkalo pri Republic Steel Co. in drugih "neodvisnih" jeklarskih korpora-cijah, je bilo v stavki 17 delavcev ubitih, ali pa so pozneje podlegli ranam. \ eliki demokratski odrešenik je vedel, kaj se godi z delavci na industrialnih bojiščih, a namesto, da sc bi zanje zavzel, je citiral proti njim Sledeče značilne besede: "Naj kuga oplazi obe hiši!" S tem je bila zadeva zanj rešena, burbonske družbe pa obratujejo tovarne na podlagi svojega načela "odprte delavnice" in kršijo zakone ter človeške pravice kjer in kolikor morejo. Tisoče delavcev v stavkovnih vrstah so že pretepli, jih še pretepajo in jih bodo, dokler bodo delavci toliko nespametni, da bodo poverjali oblast .sovražnikom svojih interesov. * To je slika stavkarjev. Ampak na drugi strani vidimo popolnoma drugačno sliko. Ko je ameriška letal k a Amelia Kar-hart,* kateri so ceio nekateri konservativni Vongresniki očitali notoriČnost za pustolovščine in iskanje publicitete, podvzela s svojim pilotom zadnji polet in se izgubila nekje v Pa-cifičnem oceanu, je predsednik Rooseveit poslal nji v pom )c, oziroma na iskanje letal ke vojno ladje, med njimi eno, ki je bila polna aeroplanov, da so drsali z nje, se spuščali v zrak in krožili nad morjem, da uzro izgubljeno letalo in letalko, ki je podvzemala letalske "stun-to", kot so ji očitali. V kongresu so poslanci izjavljali, da je stalo to iskanje ameriške davkoplačevalce če:rt milijona dolarjev dnevno. Predsednik Rooseveit je končno to zanikal. rekoč, da morajo vojne ladje biti določen čas na morju vseeno, pa se jim čas. ki so ga porabile pri iskanju, lahko odšteje. Ampak tudi če bi bilo to res, nastane drugo vprašanje, ki ga je "Proletarec" v eni prejšnjih številk po pravici navedel: Ali bi zvezna vlada poslala svojo mornarico iskati tudi kakega "navadnega" delavca, na primer ribiča, ki se bi izgubil na morju? Ne bi, kajti razredne razlike odločajo. A-melia je iz višjih krogov in njen mož je vpliven izdajatelj časopisov. Delavce pa je v sedanji družbi samo delavec. Ali bo delavstvo ostalo vzlic tem jasnim dokazom preži ran ja še zmerom slepo? Kdove! Joe Vidmar. Izlet soc. "Zarje Milvvaukee, Wis. — Kot je bilo že oznanjeno, priredi klub si. 37 JSZ večerni ali "moon-light" piknik v soboto 14. avgusta v Segadinovem parku na Se. 38th St. in W. Burnham \ve. Ves dobiček te priredbe je namenjen v podporo "Pro- nesrečna zemlja na pot i gospodarske in socialne konsolidacije, je začela krvava meščanska vojna, za katero ne vemo kako in kedaj bo končala. Temperamentna španska žena v teh krvavih dogodkih ni nikdar stala ob strani. S tako gorečnostjo se je udeležila guerilskih prot inapoflf^iskih vojn, da se je Franeesco Goya zgrozil nad tako ženo. V posebnem ciklusu v "I/os desas-ties de la guerra" je prikazal gioznega borca-ženo. Z enako okrutnostjo in odločnostjo, s katero so znale zapovedovati in vladati španske kraljice, so se upirale španske žene in matere: bile so atentatorice, voditeljice ustašev in vojakov. V času, ko je španski velefevda-luem (H)segel skrajne meje in I»olznost slenernega ca je, da podpira delavsko časopisje in še posebno "Proletarca", kateri stoji ves čas svojega obstanka na straži in v boju za delavske pravice. Izkoriščano maso izobražuje v duhu socialističnih principov, kateri edini so podlaga za resnično izbol išavan.je ekonomske uredbe ljudstvu v korist in za graditev človeške civilizacije. Zato vabim vse napredno delavstvo, da pride na to zabavo v obilnem številu in s tem tudi dejansko izkaže svojo naprednost. rim več nas bo, timvečji bodo prispevki v sklad za vz-žen, državanje "Proletarca". Le na temveč vsebolj tudi ženske le- ta način mu bomo združeno o-gije, legije zasebne milice. Tu mogočili nadaljevati njegovo vlada duh velike Dolores Ibra- delo na polju delavske razred-ruri, "La Passionarie". Ob nje- m izobrazbe, katera je v borbi ni strani srečamo tudi Viktorijo Kent, pisateljico mnogih znanih socialnih in političnih dt 1. Ona je bila osnovateljica španskega ženskega gibanja. Kot socialist ka je bila v dobi Primo de RiverovV diktature načela in se pridružili zaprta. <*'im pa je bila kralje- nih bojih demokratski vina zrušena in proglašena rt za izboljšanje eksistence delavcev neobhodno potrebna. re se spominjamo siavospe-v ov "Nevv Dealu", in kako so delavci trumoma zavrgli svoja m volil-dranki, dasi ni imela za ljudstvo nika-k* druge privlačnosti, kakor Cleveland, O. — Kot j'e bilo žt poroča no, priredi soc. pevski zbor Zarja v nedeljo 8. avgusta izlet v Menton, ()., na Tanckovo farmo. Truk odpelje izpred Slov. nar. doma že ob j9. uri dop. \'si, ki nimajo svojih avtov in se ne bodo peljali z drugimi, so vabljeni, da pridejo ob pravem času in se peljejo s trukom. Vabljeni so člani soc. kluba in vsi drugi prijatelji soc. "Zarje", da gredo z n.imi, ako nimajo avtov. Kateri pa jih imajo, nam bodo prav tako dobro došli, kadar že pridejo na piknik. Navodilo tistim, ki ne vedo za pot: Peljite se skozi \ViIlpugby m preko železnice, nato zavite čez mali mostiiek, potem pa vozite na levo ob reki po tako-zvanem Los National Rd. do pristana za zrakoplove. Tu o-j brnite na desno in se peljite do napisa Salvation Arm>\ Tu pojdite notri, pa ste na mestu. Odbor bo skrbel, da boste v« i zadovoljivo postreženi. Imeli bomo okusen lunč in tudi i za suha grla se bo dobilo. Prostor je za zletejako prikupen. Imeli bomo ra^ne igre in tudi balince bomo v^*li s seboj. Ves prebitek tega zleta je namenjen "Proletarcu". Torej pridite v obilnem številu, da se bomo skupno zabavali. — J. Krebel. so delavski in kmetski pokreti | publika, jo je nova vlada ime zahtevali pravično razdelitev novala za npraviteljico ječe, v ime "Uoose^li". Mnogo sicer zemlje, so možje našli krepko kateri je bila zaprta. Viktorija dobrih socialistov je prezrlo oporo v svojih ženah. Španka Kent je obenem tudi odlična ,svoje kandidate !n se pridruži- Delavci in stavkarji Agencija A. P. je poročala iz Clevelandaj chi so delavci pretepli stavkarje. Izgleda, da je tudi v Clevelandu marsikaj mogoče. r ^ KRITIKUJOCA MNENJA, POROČILA IN, RAZPRAVE • • ZAHTEVE ZA REFERENDUM 0 STALIŠČU SOC. STRANKE CE NIMAŠ DENARJA ZA OPERACIJO, PA UMRI' ^Eksekutiva soc. stranke je vjetski Uniji) in izdajalce!' nai svoji prošli seji razpravlja- svetovnega delavskega giba- nja. Vsled tega mi resolucijo s; ran kine eksekutive odločno odklanjamo in zahtevamo o nji splošno glasovanje... Apeliramo na članstvo, da se nam piidruži v boju za revolucionarni socializem in v obrambo la o raznih taktičnih vprašanjih, dalje o stališču /. ozirom na medsebojne spore delavskih struj v Španiji, o eksekucijuh v Rusiji itd. Večina eksekunve jo zavzela realistično stališče^, pa je s\oje izjave priredila tako, da niegovhh pristašev." se jih lahko prilagili nmnun- Predno gre predlog lokala talnim slučajem. Izrekla se je San Francisco na referendum, za popolno solidarnost s špan-. Ka mora podpreti najmanj pet sko republikan ko vlado, a ob lokalov v treh različnih drža-i tnem nanjo apelira, da naj b« vah, ki imajo najmanj 20'. ; strpna z disidenti v ljudski članov od skupnega števila j fronti (s trockijevci in anarhi- *oc. stranke, čas za podpira-j sti). Dalje je eksekutiva sku '".U' omenjenega predloga tra-j šala predočiti težavni položaj 30- oktobra, ljudske fronte v Franciji, ki K<> je lansko spomlad stara ima proti sebi mogočne sovraž- garda odstopila, je nam bilo nike na znotra j in zunaj. Kljub ogiašano, da zdaj nastopi do- temu pa je "levičarsko" krilo rasti in aktivnosti za soc. | udarilo po nji. čes, da podpira -iranko. A dogodilo se je, da "bankrotirano" francosko ko- o danes "militanti" označeva-! alicijsko vlado. \ kateri socia- ni za "reakcionarno" krilo, za libti ne morejo doseči drugega agente morilcev španskih de- kakor poraz za svoje gibanje, lavcev, za zagovornike ban- Lige Debovvski v Chicagu if je spoprijel z dvema roparjema, katera • ta oropala neko trgovino. Odzval »e je obupnemu klicu oropane ženske ter tekel ca njima. Enega je ubil, drugega ra nH Ali tudi on je dobil ne-kaj krogelj in obležal v krvi. Odpeljali »o ga v privatno bolnišnico, kjer »o ga zdravniki za ailo obvezali in ga nato vpraaali, če ima $150 za operacijo, kajti treba mu je apraviti svinčenke iz života. Odgovoril jim je, da nima te vsote. "Pa ne bo operacije v tej bolnišnici", ao rekli zdravniki, "kajti nu ne operiramo za boglonaj." Pozvali ao upravo okrajne bolnišnice, ki je na- menjena revežem. Po dolgem caau ao Debowakega prepeljali vanjo, ko je Pred članstvom je zdaj pred- arotiranega Rlumovega reži- akoro ie izkrvavel in m* ranr ae je lotilo zaatrupl jen je. Ko ao začeli čaao- piai opevati njrgov pogum, je prišlo to na dan in aenator Levi« akuaa zdaj apraviti akozi predlogo, da ae z zveznim zakonom priaili vae bolnianice nu« diti pobitim ljudem potrebno prvo pomoč, neglede ali jo bodo mogli pla« čati. Če ao brez aredatev, naj bi zdravniki in bolnianice predložili račun zvezni vladi, ki bi ga izplačala iz zavarovalnimkega aklada. Zveza zdrav-"revolucio- jo demoralizirajo, in mnogi de- ni,t ran k i ne eksekuti- Sfeli voditelji in razsodni čla- L. Lotrich. Odsotna sta bila Jo-ponreni sramotno kapitula- ni. Omenjeni voditelji so bili v Turpin vsled odpotovanja v .jo pred kombinacijo desnega prošlosti v stanju premagati v Minnesoto. in .1 .sk<> Oven. i.ias. Amp krila in znači brutalen poskus v .-»a ko notranjo krizo. Upajmo, Dalje sta bila navzoča pomo- v Ameriki zatreti revolucionarne tenden- se to tudi sedanjim posreči, žni upravnik Joseph Drasler in drugače k< Ka.) naučili. — F. Ž. ct v stranki. V očigled svet pretresajočih dogodkov \ španski revoluciji, persekucij v sovjetski Uniji, bankrotiran |a Rlumovega režima, nevarnosti vojne in mogočnemu preokre-tu ameriškega delavstva, skuša strankina eksekutiva ustali.' viti s pomočjo dekreta politično ječo, da v nji uduši glas revolucionarjev na željo desničarskega krila, katero zagovarja izdajalce in morilce proti komunizmu, fašizmu in španski*, delavcev, izdajstvo | nepatriotičnemu pacifizmu". oktoberske revolucije (v so-;Zdaj bo vsega konec. in da so se iz svojih zmotnih urednik Frank Zaitz. Uprav-tcndenc v prošlih par letih že nj]< chas. Pogorelec je bil odsoten, ker se nahaja na zapadu. Pomožni upravnik Drasler Organizacij nič koliko (ii ug vanje kake druge vire. Naročnina jih nobenemu ne krije. Dopisi v Proletarcu so pojenjali. Dokler jih je bilo veliko, niso mogli vsi v naslednjo iz- |j:; poročal, da se doHodKi časo- dajo, zdaj pa so se naši dopis- a ■ ■ ■ ■ ■ ■ p i os v kakor je naš v poletnih mesecih zelo zman jšalo in so >e tudi letos. Dejal je, da račun-Pastor dr. Rembert G. Smith skih poročil nima. Te priredi so postavlja z ligo, kateri je Pogorelec, ko se vrne. dal ime "Metodistična liga tT . • • , a Urednik Zaitz je izvajal, da je finančno list spet v zagati, oziroma bo, če s« gamo, da zopet ne zaidemo v krizo, kakor smo bili že večkrat prej. Upravnik Pogorelec jr pred odhodom poslal klubom in posameznikom par cir-kularjev, med njimi enega, v katerem klube urgira. da naj aranžirajo skozi to poletje prireditve v podporo listu. V številu naročnikov smo med krizo precej padli, deloma vsled kri ze, deloma radi frakcijskih bojev v soc. stranki, kar nam je NASE PRIREDBE VrsHira klulia hI. 17 JSZ v nedeljo 8. avgunta v Slov. nar. domu, SI'ltll\<;FIEIJ), ILL. Prebitek gre v podporo fci'rolelareir\ p.. .. r. . . odvzelo nekaj agitatorjev in i ikmk SOC, ^/arje \ nedeljo H. avgusta na Tane-j dobrohotnosti, deloma pa tudi ko\i farmi, MKMON, O. Ifrehitek nainenjen "Pro- k('r l,rednik preobložen ne lelareiT" I samo z ure jevan jem treh pu- blikacij (Proletarca, Koledar- j,, y Zaitz poročal, da ima V sol Milo I I. avgusta piknik kluba hI 3 7 JSZ v ,a in Ma|skfW/M ampak manj sotrudnikov kakor včasi, L,s-; . i . «« c i- - ' ■ — ltl,di z ra/nimi drugimi deli. na k<> sta za negovanje naših ak- ■ rolelarea na Sagadinovem vrtu, Biirnliam , primer z brigami za gospodar- tivnostj skrbela posebno John ti i k i koncentrirali v glavnem na "Prosveto", ker izhaja petkrat v tednu in ker ima tudi vet čitateljev, kakor pa "Proletarec". Zastopniki "Proletarca" so vzlic vsem oviram jako uspe-vsi ne pobri- Ampak teh agitatorjev ima "Proletarec" ne samo premalo, ampak v mnogih naselbinah niti enega, ki bi bil aktiven. To jt en problem, katerega moramo rešiti. Večina naših sodrugov in somišljenikov se udej-stvuje ne le v agitaciji za naš pokret, ampak v vsakojakih drugih ustanovah. V navdušenju za druge stvari pozabijo na svoje gibanje in tako nastane v njemu kriza. Primero za to nam nudijo posebno velike naselbine, kot so Cleveland, MiUvaukee, pa tudi Chicago ir. več drugih. O angleški strani "Proletar- o delu v uradu, nakar jr sledila razprava. Ude le z 'Ti so se )e v.si navzoči. Rilo je predlagano, tla se objavi apel klubom in naročnikom o stanju lista, dalje, da se dobi potovalnega zastopnika, ako mogoče, in da « aranžira agitacijske kampanje v posameznih""okrožjih. O predlogu, da se spet obrnemo na napredna društva za gmotno pomoč, je bilo precej razprave. Urednik je izvajal, da se te vrste apelov nismo posluževali že blizu dvajset let. Argumentiral je, da je situacija drugačna, kakor je bila takrat, in da bo boljše, če se obrnemo le do somišljenikov, klubov in naročnikov. Prevladal pa je nazor drugih, ki so rtkli. da če slovenski delavci hočejo resnično delavski list,, je naravno, da ga morajo tudi podpreti v večjem številu in bolj kakor zdaj. in s takim a-peiom bomo vsaj videli, koliko ima naše delavsko gibanje za-slombe v društvih naprednih jtdnot in zvez. Tako je bil ta predlog sprejet in predsednik upravnega odbora Anton Garden je obljubil izvršiti potrebna oznanila in korespondirati g'ede potovalnega zastopnika. (Gardnovo prvo oznanilo v imenu upravnega odbora o agitaciji za "Proletarca" je v tej številki.) Seja upravnega odfiora je bila vseskozi stvarna in koristilo bo, če se bodo vršile pogostejše, kajti vprašanje op-stanka delavskega časopisa, kakor je "Proletarec". ni stvar par oseb, ampak organizacije. Prolelarea' St., MIIAVAI M l], \\ IS. ske probleme lista, pri SDC itd. Rak in Donald J. Lotrich. Prvi Vsled tega ne more posvetiti s, j0 poiskal sigurnejši vir v Izlet rlan>t\a in prijateljev kluha hI. I JSZ v nede- vsega svojega časa uredniškim boju za kruh. in je siužbo pri Ijo 22. a\gUHla \ lore>l prenrve \ WILLOW SPRINGS, II.I.IM MS. INknik kluI»:■ ;t. 222 JSZ v m-.lrlj o 22. avgusta, (JKAIU). OHIO. lir« Konferenea kluhov JSZ in druntev Prosvetne ina-v nedeljo 2«>. a>giiHia, IJIIRAKV, PA. KluL hI. 1.1 JSZ \ W aiike^anu-Nortli (iliiea^u pri- rldi piknik % korist ^Prolelarea" v nedeljo 29. avini- P'j ,V tfV 7 napn,,!irna z <,,l>,,rim ' s" mo list radi zel » zmerne cene. d vom. a brez posebne agita- nta lia Stano\iiiko\i farmi. Dalje je poročal, da smo cijske vrednosti. poslom, dasi bi bilo to potreb- ,roletarcu" pustil, drugi pa no. Dela dolge ure, kakor jih j,, preobložen z raznimi posli, je moral v početku, sodelovi- k: mu odvzamejo voljo in čas n;a pa ima zdaj manj. Potre- Za aktivnosti med nami. Seda-boval bi nekoliko počitnic, a je njj na$ pomožni upravnik in dejal, da v danih okolščinah urednik angleške strani pa ni-prejkoneune bodo mogoče. ma ne potrebnih skušenj, ne Oddaljenost tiskarne mu ambicij, da bi našemu gibanju jemlje precej časa in ie sploh med v Ameriki rojeno genera-n en god no zanj in za tiskarno, cijo res ustvaril potrebni za-ker ni mogoče dostavljati ko- mah. Zato je angleška stran si- li •. , lt , prejeli listu v podporo v tem I riremlev \ korist I roletarea in soeialiHlienega letu do 26. julija samo $ir>:>.- kluha v soliolo I I. septembra. LATROBE, PA. <1oc"'im sm° i>nMl U ti i,n ' - niali po par lisočakov na let >. Piknik k 1111 ki šl. I JSZ meseea sept. pri Ste/inarju Pretežni del omenjene vsote so v V II.I.O\\ SCKINeSI v korist "ProlHarcu". ' i/ fhi.a^«. Tmli v številu naročnin, ki so j.ih poslali agitatorji, smo \ primeri * * > pr\ im poli. tjnn l!»;iii io-k.ii • ■ ■ Iniciativ za agitacijo imamo malo. Večinoma so le običajnega značaja. Treba pa jih bo podvzeti in dobiti v urad prostovoljne pomočnike, kakor smo jih dobivali do pred par leti. S. Zaitz je obširno poročal st o raznih drugih zadevah in Spet nekaj potresa v "metropoli" Cleveland. O. — Ne bo dolgo, ko me boste vprašali, kaj vraga imate spet v metropoli? In to radi dopisa skesanega vrrešnika. ex-socialista. ex-ure-dnika "Enakopravnosti", zapisnikarja društva "V boj" SNPJ, ex-direktorja Slov. del. doma in literata vseh litera-tov, za nameček slovničarja, ki silovito ljubi svoje kolego, Vic-tci Hugov brand.v in Oglarje-vo doma varjeno pivo. Nekaj božanskega jo v takih človr-kih. kateri pišejo najboljše povesti za našo prihodnjo generacijo. Kaj pa se je zgodilo? Stari John Lokar, dobra duša, je prispeval deset copakov Cankarjevi ustanovi in sedaj naj *v klub št. JSZ opraviči, ker j mu je storil pred petimi leti ali kdaj je že bilo silno krivico. Tako svetuje v dopisu v "Prosveti" Ivan Jontez. In kdo je kriv, da naš prijatelj Lokar st. ni več član kluba? Isti dopisnik pojasnuje, da nihče drugi, kakor Lena Lokar in jaz, spodaj podpisani "stari razbojnik" (oprostite, bojevnik). Ce-/i.i en a Lena. kaj naj storiva? Sva uboga grešnika iti sam Ivan Jontez naju je obsodil! N< razumem, čemu se nate liu-duje? Saj bi bil lahko zapisal, da sem le jaz kriv, pa bi bilo .prav tako dobro. Stvar bi vzel na znanje in v z k 1 i k n T "oki-dok"! Mrs. Leno Lokarjevo bi morda zanimalo, če povem, da sem čital razna pisma, ki so bila pi- sana v časuh tistih bojev. Ometi iena naša prijateljica je pisala v "A. D.", da ji je vse eno, če sta ona in on člana kkiba š! 1!» ali ne. Jaz sem tisto čital, a nisem bil prav nič jezen nanjo. Povedala je, da ni so-ci. listinja in ker ni, čemu hi bila zraven? Tudi Ivan Jontez I n * in zato tudi njega ni več "traven" (namreč v klubu). Zato ne razumem, čemu se u-mešava zdaj v klub? Ako je to res, kar trdi Jontez, tedaj svetujem Mrs. Leni L »kar jevi, da naj svojega soproga pridobi za izjavo, v kateri bo konstatiral, da ni i m s* I opravka z dopisi v "A. I).", ki jih je pisala, da jih ni odobra-Vval, da jo je svaril, naj jih nikar ne piše proti socialistom, i 11 da je Jontez v pravem s svoji izjavo, A da je Lena kriva (ako sem jaz, bom pilznal), iu da je ona za vse odgovorna (in j«;z, kakopak). Dalje, da je Lokar ja st. prisilila, da je mora! tisto 'nedeljo, ko je imel Jontez obtožnico na površju, na Kast 1691 h in E. 17ot h, popoldne pa po informacije, re se vse to zgodi, bom ratlevolje rekel, da pri tistih spletkah John st. res ni imel prstov zraven. re tega potrdila ne bo, jc to dokaz, da je bil tudi on prizadet. Zato pa je boljše, da mu svetujejo, kaj se boš "ba-dral", ko je vse staro! Jonte-zovi možgani pač ne delujejo vi t tako kakor takrat. Kajti če bi, bi razumel, da kdor zaostane s članarino štiri mesece, kakor sta onadva, bi bila črtana t ud i'brez obtožnice, katero je predložil. Za svojo osebo izjavljam, da jima socialistični klub št. 4'.) ni storil nikake krivice. Drugo. Ako John Lokar st. res smatra. in ve, da ni imel opravka z dopisi v omenjenem listu, tla ni imel namena škodovati soc. klubu in ne njegovim članom, lahko vse to izjavi pismeno na seji kluba št. 49 JSZ, katera se bj vršila v petek G. avgusta zvečer v Slov. del. domu, naslednja seja pa 3. sept. isio-tam. Ne razumem, čemu se tako-zvani inteligenti ukvarjajo toliko s klepetanjem in opiavlja-n je m v privatnih stanovanjih, ko vendar vedo, da soc. klub lahko resi take zadeve na svoji seji "business \vay like", kakor določajo pravila. II koncu še to. Jontez ugotavlja, tla je John Lokar st. storil že veliko za delavstvo in soc. klub. Ves sir! Marsikdo že, a tudi veliko podrl. Afer i 'dokument sramote" je klub št. 49 skoro uničila. John je bil poleg in čakal, kako bo poginil. Ker ni, je ostal zraven in postal spet delavnejši. In tako spet pred petimi leti. Zopet je stal poleg in čakal, kako bo klub "šel po gobe". Pa ni, in tako je do kluba nastal spet večji res pek t. Milwaukee Leader | I j Največji ameriški socialistični jt I j dnevnik. — Naročnina« $r>.00 i i na leto, $3.00 za y.3l leta, JI.50 j za tri mesece. j N««!ov: 540 W. June«« Av«. MILVVAUKEE, WIS. H In se to: Kaj pa li4imi: <». drugi, ki so trpeli šiinw>, «,zi. roma apel na a/itaci jo za Proletarca in -/a aranžiranje pri-redile v- v korist nH*v«»vega vzdrževalnega sklada -eni prejel. Potrudili se bomo in ili na delo v Strabanu in Canon bargu ob prvi priliki. 1 'pam., da z veli-k:m uspehom. Jacob Pavčič. Indorsirati Clu je neameriško. Protektirati "lojalne" delavce je popolnoma ameriško. ruiuiOEM Klinov •I* Si. jfjm V sledečem seznamu so prirrdbt klubov JSZ, konferenčnih organiu. cij in socialističnih kulturnih dru. štev: AVGUST MILVVAUKEE. VVLS. — V soboto 14. avgusta "m«»onliKht' piknik k!u> ba it. 37 JSZ v korist "Proletarca". CLEVELAND. O. — Piknik »oc. Zarje" S. avgusta na Tanckovi far. mi. Menton, O. SPRINGFIELD. ILL. — Veseli« kluba št. 47 JSZ v nedeljo 8. avgu. t fa. CHICAGO. ILL. — Zlet člantO. in prijateljev kluba it. 1 JSZ na "Kranjski hribček" v Willow Sprin(t v nedfljo 22. avgusta. GIRARD. O. — Piknik kluba it. 222 JSZ v nedeljo 22. avgusta. LIBRARV, PA. — Konferenca klubov JSZ in druitev Prosvetne matice v nedeljo 29. avgusta v Izobraževalnem domu. SEPTEMBER LATROBE. PA. Prireditev » korist "Proletarca" in soc. kluba » soboto 11. septembra. CHICAGO. ILL — Piknik klub« it. 1 JSZ meseca srptemhrH v koriit "Proletarca" pri Stezinarju v Willow Springsu. OKTOBER CHICAGO. ILL. — Dramska pri-reditev kluba it. 1 JSZ v nedeljo 17. oktobra. NOVEMBER CHICAGO. ILL. — V nedrljo 2«. novembra spevoigra soc. pevskrgt zbora "Sava" v dvorani CSPS. DECEMBER CHICAGO, ILL., — Dne 31. decembra Silvestrova zabava kluba »t. 1 JSZ ▼ dvorani SNPJ. 1938. CHICAGO, v nedeljo 13. febru-arja dramska predstava. CHICAGO. v nedeljo 10. apriU koncert "Save". CHICAGO. v nedeljo 1. maja prvomajsko slavje. (Tajnike klubov in kulturne odseke klubov ter tajnike konferenc prosimo, da nam sporoče v»e svoje prireditve za uvrstitev v to kolono in da nam pošljejo popravke, »ko »• podatki o priredbah napačno zabeleženi. ) . f? RESTAVR/ CIJA IN KAVARNA 2609 So. Lawnd )• Ave. Chicago, IU. T«l. Cr«wford 1 38w Pristna in okdina dom«j« jedil« | Cen« cmern«. Postreiba točn«. < PRISTOPAJTE K SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTI NAROČITE SI DNEVNIK -l»HOSVKTV Stane c« celo letu $fl.00, pol let« ^3.00 Uitanavljujte nova drufctv*. Dewt članov (ic) je troha 1» novo društvo. Naslov xa li«t i" xa tajništvo je- 2657 S. Lawndal R l N A S. IVAN VUK: kraljičina čebelica vila kresnica in Legenda m V enem Izmed stoterih |>a j In čebelica je poslušala. Vsa njev čebelnjaka, ki stoji" na blažena je bila od sreče, da la-jolskem vrtu.se je nedavno ro-jhko vse tako brezskrbno uživa dila kraljirna-čebelica. in leta po mili volji, vsa svo- Čebelice-v zgo jiteljice so jo bodna kamorkoli. Ni utegnila obkrožile, ju pitale, jo negova- pomisliti na dom k in skrbno pazile, da v prvi bližal veter, mladostni dobi ne zaide in se ji kaj ne pripeti. Kraljična-e« belica se je o-. jledovala. poskušala s krili k:.k<» ji pristojajo iu hotela p >-gledati v vsak kot. In tudi ven iz panja jo je mikalo. Zakai mladost je ž.e taka reč, da hoče videti vse in vedeti vse. "Ne sme^ še", so ji govorile PrulcfUree, AukubI 4, 1937. more sploh spati brez poste-1 gojiteljic ? In koliko sestric jc lje?" tam, tu pa sem tako zapuAče- To je bila prva skrb. Ali bila na." je trmoglava i n- se nj udala kar Strašno težko ji je bilo in tako. hudo žal ji je postalo. Zletela je v travo. "Kako lahkomiselna sem bi- Pa tanka tras a ji ni mogla i la. Nesrečna sem." dati dovolj zaščite pred hia- Zopet je zagledala tam neti no nočno sapico, ki se je jelajkje lesketati lučko. . odlašati. Postajati je začelo, "Vila kresnica", je zaklica-tudi nekam vlažno. Iskala in j la kraljičina-čebelica z obupa-tipala je dalje v temi. Zadela Inim glasom, je na oster trn in se ranila. Na- Vila kresnica je slišala. Pri-poslcd je našla vsa trudna in letela je k nji: boječa nek cvet s širokimi li-j "Klicala si me?" sti. Obsedela je vsa izmučena. "Pomagaj mr", je zaprosila rboga, razvajena kraljičina- kr*aljičina-čcbelica. da se jc ! čebelica je v toplem ve-1 "t'boga čebelica", je rekla ona izgubila svujega dobrega očeta. Zato pa, kakor Hloveui-|ja tu doma. tako tudi Sloveni-j j a ti a tujem ob njegovem grobu moli zanj in se mu zahvaljuje /.a vse, kar je za nje dobrega storil, moli k Bogu, uaj podari slovenskemu narodu/se ' veliko takih velikih mož, ka-ikor je bil nadškof Jeglič, ki naj pred vsem prosi pri Bogu, da bo tudi naša Slovenija na tujem, naše slovensko ip.seljen-jstvo ostalo vedno zvesto njegovi veliki dedščini, ki nam jo zapušča, katoliški veri, slovenskemu narodu, Jugoslaviji. Veliki nadškof tir. Jeglič pa lam \ uljnaku, ko je sonce zašlo za deblo drevesa, so sc u trašilc čebelice-vzgojiteijice. Straža pred panjem je javila : "('ebeliie-kral.j It lela je." In čebelice, ki domov, st> zletele, dno sladko zaspala, tu pa jo je 1 v la kresnica. "Vedela sem, ti t objemal strah in jo je treslo. I ti bo hudo. Zato sem letala tu Pti glavi s<> ji švigale misli blizu, tla me vidiš, če me boš v evprek in ji govorile: j potrebovala. Pojdi, posvetim "Takšna je tista svoboda? I ti domov." Po radostnem dnevu takšna iz Težko je že letela kraljičina- ših čit.ateljev ne /tli važna. naj počiva v miru pri Bogu! I'. Kazimir Zakrajšek OFM. * Te vrste propaganda--se morda marsikomu izmed na- ičine ni. Od- so nas prisie tla jo poišče- . . io. Le tja le so okrog in klicale vzgojiteljice - čebelice. rri irlada si še in mladost je no- "Kraljičina na a mala, rost Lahko te zapelje, lzkuš ! vjt si /-a" tula~ 1 , . . . /uma, zuma. '/um, zum, zuin. uje se pridobivajo polag >ma i ti | Kam si |to|,.ft.|:l .ona. prevee nn«la. /uma. xuma. zum. zum, zum, v. ni so. (»j vrni se, not ni er kum, /.uma, zuma, zum. zum zum.' p;emcmba? Kaj se vse izpre-minja? Ni vse tako, res ne, kakor se vitli." ()o- čebelica, zaka j vlaga ji jc zmočila peruti. Ali z vsem naporom je letela. Vila krcsnicii ji je svetila do njenega panja tarn v velikem čebelnjaku. Straža jo je sprejela in vz- Arnpak to mnen je ne spremeni dejstva, tla doseže klerikalni škoduje. tisk več čit atelje v, kakor pa lutpredni listi. Dalje se zakriva resnico, da je pokojni nadškof pisal histerična, hujskajo-čh pisma proti Srbiji in proti ideji ustanovitve Jugoslavije, dokler je verjel, tla so Avstr Ogrska, Nemčija. Bolgarija in Turčija na zmagoviti strani prev agavajoče sc tleske. Sel« ko je začel dvomiti, šele tednj so sc slovenski klerikalci z njim na čelu skušali zavarovati na obeh straneh (na zavezniški in avstrijski) s takoz va-no majsko deklaracijo, ki je /ovorila nekaj in pomenila povsem nekaj drugega, da je bi-lo v nji "vsakega nekaj". Klcrikalizem je prav malo dobrega zgradil, škodoval pa veliko. Vzlic tej resnici ima v Jugoslaviji še zmerom tolikšno moč, da napredku veliko nagaia in ljudstvu nič koliko "T" v vrtincu oboroževanja letel mimo nje in se je skoraj ,,l'(,ila vzgojiteljice in druge čebele. Vse so se ohradovale, jo nežno karale in pele: naglica ni n i koli nič prida." Vendar nekega ti ne so ji do- Stopila je iz panja in se u-staviia na mostičkti. Sonček je *ii?»l tako svetlo in toplo, da jo je kar prevzelo. Okrog in o kr<>* je vonjalo po cvetju in Um na vrtu jc bilo vse polno cvetic. Čebele pa so nepresta-uo izktavale in vletavalc, obložene ze medom in dišečim cvetnim prahom. "Tam mora biti lepo", je pomislila kraljiena-čebelica. "Tudi jaz hočem videti to in poskušati nabirati iz cvetnih t a sladko ambrozijo.*' Ali vzgojiteljice so opazile njeno hrepenenje. "Ne smeš", so govorile. "Ni-. Kraljičina -čebelica pa je prav takrat sedela na lipovem cvetu iu prihajajoči večer se ji jc zdel nad vse lep. Zlatortleče sonce je zahajalo nekje tam daleč za tisto teninomodro go-r ) in ko je zašlo, so tam zgoraj na nebu začele mežikati svetle lučke. (iledala jih jc in tiho pela: "Lepo je kak v raju, zuimt. zuma, zum, zum, zum, lepše kakor v panju, zuma, zuma, /um, zum, zum." Tedaj, ko je tako pela, je k nji priletel nekakšen lep maj- dotaknil s svojimi kožnimi pe ruti. "Brrrr". se je zgrozila kra Ijii ina-čebelica in dih ji je za- kam se b la izgubila) slal "Pošast7" j raiponajenka ti naia,, iii ..i i • zuma, zuma. zum, ziiVn, zum, Slišala je kako zabe regija-j |K>VSO(l te jo, kakt) crčki " s »va uhuhuha. "Tam v 'epo cv,rcij«i, Kje si bila, kje hodila kako | ta kskrbele, tak se bale, najti ni te bilo moč, am v panju, tam je tako Zl,ma- *unia- zum; zum- «»»»». .. . i »♦ • i- vulis zdaj. ti nevbogljivka: m tako toplo , je pomisli- n(M m (|obe| kum ia. Zakaj nisem ubogala VZ- guma, zuma, zum, zum, zum. si se čvrsta dovoli. Počakaj, da neii keberček, ki je nosil sve- te osveži zrak in te sonce utrdi." Ali kraliični-čebelici se ni hotelo čakati. "Dovoli sem utrjena", je po- ti! ko s seboj "Kaj pa še ti tukaj delaš", je vprašal. "Svobodo uživam", je odgovorila kraljičina-čebelica. "Ves mislila. "Živl jenja hočem, za-i zbežala sem danes mojim v z-t•> sem mlada. Pozneje me nc gojiteljicam. Nikamor me niso bo tako zanimalo." pustile, in vedno so pazile na Sprehajala se je na most i- me. Pa sem zbežala." čku pred vhodom v panj in "In se ne bojiš? Tako sama, skrivaj oprezovala, kako bi se | zdaj. po noči, ko bo vse tem-izmuznila vzgojiteljicam. no?" Vzgojiteljice, katere je to- Pctvarjanje resnice in zgodovine O pokojnem ljubljanskem nadškofu Bonaventuri Jegliču so staro k rajski in slovenski katoliški listi veliko pisali in tudi mnogo — lagali! V Ljubljani na primer izhaja "Izseljeniški Vestnik", glasilo Rafaelove družbe, ki ga kontrolira bivši vodja slovenskih frančiškanov v Ameriki Kazimir Zakrajšek. V članku preko vse prve strani. z naslovom, "Tudi Slovenija na tujem plaka", piše Rev. Kazimir meti drugim i sledeče neresnične trditve: ". . . Za nadškofom Jegli- Ko sc v vsej Sloveniji nihče ni zmenil za slovenskega izseljenca na tujem, ko nikomur niti na misel ni prišlo, tla je domovina dolžna skrbeti tudi za svojce na tujem, j» škof Jeglič edini mislil na nje, skrbel za nje. Izdal je več pastirskih listov, v katerih je dokazoval narodu vso bedo in stisko slovenskega človeka na tujem, ko je opozarjal na velike nevarnosti za vero in narodnost, katerim je izpostavljen sredi mrzle in grde "tujine, in klical k delu in skrbi za nje. Sam je dvakrat .pohitel med nje v Nemčijo in obiskal vse slovenske naselbine, bodril izseljence k zvestobi tlo vere iu naroda, nav duševal jih "za sampo- Mednarodno tekmovanje v oboroževanju je dobilo novega razmaha letos spomladi, z objavo oboroževalnega programa Anglije, sklepi fašističnega sveta Italije in razpisom vojnega posojila v Franciji. Posledice oboroževanja, ki je po zaslugi fašističnih dežel objelo ves svet, se kažejo predvsem ra mednarodnih tržiščih za surovine. Do početka I. HKJ6. so cene surovinam bile v stalnem opadanju, potem pa st» začele rasti in so letos spomladi dosegle rekordno višino. Akt) vzamemo 1. januar 1936 za podlago računu, so porasle cene: pšenici . koruzi bombažu bakru cinku cinu svincu gu mi ju za 35 odst. za SO odst. za 20 odst. za 120 odst. za 150 odst. za 40 odst• .za 120 odst, .za 80 odst. "Kdo si, svetla lučka J? plo sonce tudi pri jetno božalo, v prašala kraljičina-čebelica, so postajale bolj nežne,, niso "da te skrbi, kaj bo z menoj? tako strogo gledale na kralji- Ali si mar tudi nebeška zvez-iino kakor je bilo predpisano dica?" iti pustile, da je prihajala bli-| "Ne", je odgovoril svetel ke-žje robu mostička. jbereek. "Viia kresnica sem." "Pazi, kraliična, ne hodi "Komu pa svetiš? Morda se-preveč na rob. Spodrsne se la- bi v zabavo?" hko in padeš." | "Kdor dela samo sebi v za- Kral jičina-čcbelica pa si je bvao, čuvaj se ga . . . Moja luč mislila in tiho prepevala: v meni je meni in mnogim ka "Zuma, zuma, zum, zum, zum, if pogum, le pogum, bom vas preslepila »f vam spretno skrila, turna, zuma, zum, zum, z.um, Ko j»> vi lela, da vzgojitelj ire drem-Ijejo, jf zapela in zletela, zuma. zuma, zum, zum, zum, P:»'j Ograje poletela, tj» v daljavo, širni svet, k cvetkam tja po sladki med, turna, zuma, rum. zum, zum, le pogum, le pogum." "Oh, kako lepo je vsenao-k«og", jc govorila, leteč po travniku ž;pot. Razsvetljujem pot po katerem letim in svetim tudi drugim, ki so potrebni moje luči. Ali pojdi, poleti domov, pozno je že. Posvetim ti." "O, vila kresnica, ne zameri in hvala ti. Nečem domov. Svobodna hočem biti, tukaj med vami na svobodi živeti, med metuljčki se poditi in veseliti. Nečem omejenega življenja tam v panju." "Nepremišljena si, kraljičina-čebelica. Slabo so te vzgoje v ali, če so ti zakrivali nevar- čem joka po pravici cela Slo-'hrambo in samopomoč, tla sa venija in z njo cela država Ju-j ohranijo v sredi tujine dobri goslavija. Dr. Jeglič je bil ti-j katoliški Slovenci. Pohitel je sti, ki je stvaril Jugoslavijo, celo v Severno Ameriko in ob-Ko bi se on ne bil v odločilnem | iskal vse večje naselbine in trenutku odločil za njo, ko bii tam enako delal, bodril, na-on ne bil podpisal majske de- vduševal kakor preje v Nem-klaracije in tako pridobil cel čiji. Sam je prigovarjal svojim slovenski narod za novo drža- duhovnikom, če tudi jih je sam v o Jugoslavijo, smelo trdim, krvavo potreboval, da so šli za da je ne bi bilo. Ko bi on ne bil našimi izseljenci v tujino, pre-pred štiridesetimi leti kot oče vzeli vodstvo in reševalno delo slovenskega naroda s toliko meti njimi. odločnostjo nastopil v boj pro- Ko je prišlo edino katoliško ti nesrečnemu nekrščanskemu tiskovno podjetje v Ameriki, liberalizmu, bi bila ta kuga o- tiskovna družba "Edinost" in k u žila ves slovenski narod in z njo listi "Ave Maria", "(ilas-mu vzela tisto mogočno in nik" in "Edinost" v nevarnost krepko voljo, ki ga je usposo- obstoja, koliko sc je trudil, da bila, da se je narodno zavedel lje reševal, kar se je rešiti dalo. in postavil v bran za svo je pra-i Pisal je celo sv. očetu, da je vice in svoj obstoj. Pa tudi Slo-1 posredoval, reševal in poma-venija na tujem, naše sloven- gal. sko izseljenstvo, ima dovolj Da, tudi Slovenija na tujem vzrokov, da zaplaka ob njego- plaka ob svežem grobu nad- Ta porast cen, ki je brez dvoma močno pretiran, je imel j kot neizbežno posledico zvišanje cen vseh življenskih potrebščin, kar se občuti tudi pri nas. To povišan je cen pa je rodilo mezdne boje v vseh industrijskih državah (in je bila tudi fašistična Italija prisiljena. da "z dekretom" primakne I nekaj svojim uradnikom in delavcem ). Ker je industrija dobro zaposlena in dela z ogromnimi |dobički, se zaključujejo mez-idnj boji brez posebno velikih stavkovnih gibanj, razen v Ze-I d in jenih državah, kjer pa igra glavno vlogo vprašanje priznanja strokovne organizacije po podjetnikih (zlasti v jekleni in avtomobilni industriji). Na drugi strani povzroča mrzlično iskan ie in nakupovanje surovin hitro upadanje svetovnih zalog in pomanika-i)le nekaterih specialnih izdelkov. Nemčija, ki sploh nima denarja za nakupovanje surovin, ie izdala že celo vrsto omejitev glede uporabe surovin. Angleška vlada je pričela omejevati zasebno gradbeno pod jetnost in investicije, ker sc boji, da bi zmanikalo jekla za obo-ževalno industrijo. Nakupovanje petroleja je povzročilo, da ^primanjkuje transportnih parnikov za prevoz petroleja in nafte. Prevoz petroleja iz Perzije v Anglijo se je podražil od 2o na 39 angleških šilingov. Bojazen pred pomanjkanjem surovin povzroča, da streme prizadete industrije, da nakupičijo čim več zalog, vsled česar postaja pomanjkanje surovin še občutnejše. Blazno nakupovanje surovin in polfa-brikatov pa ima Ae'drugo posledico: dogovori glede regulacije proizvodnje in razdelitve kvot med karteli so porušeni; ustavljena in nerentabilna podjetja spravljajo ponovilo v obratovanje, obenem pa sc grade podjetja za proizvajanje nadomestnih in umetnih surovin. Pred očmi nam vstaja gro-zna slika kapitalistične anarhije: potem ko je kapitalizem potratil ogromno sredstev, zato. tla je zaprl rudnike, poruši i tovarne, uničil na sto in stoti-soče ton surovin, da je plačal veleposestnikom odškodnino za omejevanje setve in nasadov ter za prehod od ene vrste proizvodnje na drugo v tovarnah, je -< daj na delu, da z novimi sto- in -tomilijoni nadomesti u-ničene surovine — z umetnimi. (Tako izdeluje iz inleka in o-lupov banan tkivo, sintetični kavčuk iu pridobiva pogonska sred Iva iz premoga.) I stavitev oboroževanja bi morala v najkrajšem času povzročiti še večjo krizo, kot je bila zadnja leta, vsled kupi-če.njji surovin, za katere ne bi bilo odjemalcev. Akt) hoče kapitalizem preprečiti bodočo krizo, mora nujno nadaljevati z oboroževanjem, ki bo prej ali le j končalo z uporabo pro-duciranega orožja — torej z vo 'no. Kakor dogodki uče, že sam boj za urovine ustvarja vojno nevarnost. Vmešavanje Nem-rije v španske zadeve je pred vsem posledica njenega oboroževanja. ki ga zahteva njena imperialistična zunanja politika. To vmešavanje pa izziva voino, ker Nemčija v svojem pohlepu po surovinah posega v interesno področje Anglije. Kakor vidimo, vodi politika oboroženega miru svet v vedno vočio gospodarsko zmedo, žrtev te zmede pa je predvsem delavec in poleg njega kmet in obrtnik; Draginja, ki jo povzroča skakanie cen surovinam ima za noslediro pomanjkanje. Vsaka motnja, oziroma za--toj v oboroževalni industriji more zopet por/nati na cesto v bodo in irl-ad na stotisoče in mili ione delavcev in delavk. Ako pa izbruhne vojne, bo delavstvo in z njim vse delovno ljudstvo žrtev doslej še nevidne strahotne morije. Kdor pomisli na vse to, bo uvidel, da --e mora boriti na strani delavstva za mir, t. j. proti mir ogroža jočemu fašizmu in od niega zapocetemu blaznemu oboroževanju, za nov gospodarski red, V katerem ne bo nikomur več padlo na um. da bi uničeval surovine, pridelke in izdelke, na drugi strani pa proizvajal z ogromnimi žrtvami sredstva za uničevan io civilizacije in kulture, za socializem, ki pomeni politično. gospodarsko in socialno demokracijo in svobodo v znamenju obveznosti vsakega posameznika do človeške družbe in človeške družbe do vsakega posameznika! (Delavska Politika.) vem svežem grobu. škofa tir. Jegliča, ker je tudi Tudi v Južni Ameriki so si Slovenci usta- Veliki travnik je ležal preti "o4i življenja v svobodi Po-i „0yi|j reVlJO V "CankarjeVem duliu" jo, ves v cvetju. Pomudila se , ***** M' » ojdi. po- J J k pri najlepšem cvetu, posede- ti domov. la na veliki beli marjetici, m letela k rumenemu mleču. M« ti iz cvetnih čas je bil sladek in vse je bilo tako čarobno. Nečem," je odgovorila kraljičina-čebelica odločno. "re je takšna tvoja volja, ne silim. Vsak sam si kuje srečo. In dobro se ji je zdelo, da je Vsak sam na sebi dela šolo mo ukanila vzgojiteljice. Ko jc videla metuljčke, kako so letali z lepimi peruti sem •n tja, ter poljubljali cvetice, jt sama letela okrog cvetic iu sedala na nje in pela: "/uma. zuma. zum, zum, zum, yi metuljeki pest rokrili l4»k str /ali, tak ste mili, *uroa, šuma, zum. zum, zum . . . N.»j se z vami vretl igram, — po cveticah < tn in tam t*>mo se lovili, r»jal: in e |H»(Jili < ia.š cvetoeih bomo pili »ladkega me Iti ves dan, 7-Ul,ia, zuma, zum, zum, zum . . drosti. Vsak se na sebi samem nauči, da samo v besedi iti zvoku ni temelja, na katerem bi lahko brezskrbno zidal svojo zamisel. Spoznala boš da mislečemu in delovnemu bitju ni nit pretesnega in nič omejenega. Lahko noč." Vila kresnica je odletela. Njena luč je svetila še dolgo. Kraljičina-čebelica je pomislila: "Kaj je hotela povedati s svojimi besedami. Nič nisem razumela." Ko je nastala tema, je pomi- Tam poleg gozda je žuborel sl.la: potoček, kakor bi jo vabil, naj "Spati bo treba:" pogleda tudi k njemu. 1,1 nehote jo je nekaj vpra- fcejna se je ustavila pri njem salo: in gledala brzeeo vodo, ki je I "Kje bom prenočila? ' j Ker ni nič več mogla razločiti v mraku noči, je rekle re-i siv nlrano: "Tu. na tem cvetu lipovem, i k er sedim, ni postelje. Ali se žuboi ■ela: "Tehellra-kraljilina P«»fn»tči rile« k va-me, in z«-jo to nadležno moj hlad ti brt odvzame." Meseca junija je izšla v Buenos Airesu revija "Njiva". Iz.ha.jala bo mesečno. Oznanja, da je "glasilo slovenskega Delavskega kulturnega društva Ljudski oder", in da nc bo politična, zastopala pa bo delavska načela in gojila izobraževalno delo v duhu razredno zavednega delavstva. Njen urednik in upravnik Kiane Birsa nam piše, tla išče sotrudnike tudi v Zed. državah, ki bi poročali o delovanju tukajšnjih' kulturnih društev, 0 položaju v slovenskih naselbinah itd. Meseca novembra bo "Njiva" posvečena obletnici Cankarjeve smrti. Urednik, vprašuje tudi za sotrudnico v| Severni Ameriki, ki bi utegnila 1 isati v "Njivo" članke o udej-st v (»vanju slovenskih žen na | severni strani ameriškega kontinenta. Naslov "Njive" je calle Pazi Soldan 5150, Buenos Aires, Ar-1 pentina. Naslov urednika pa Si. Birsa Franc, P g. Franclico Cuneo No. 2457, Villa Devoto, Buenos Aires, Argentina. Pri "Njivi" so nas vprašali tudi za letnike "Ameriškega družinskega koledarja" in jim bomo ustivgli, kolikor mogoči. Urad "Njive" je ob enem urad, oziroma je bil že prej u'ad "Delavskega kulturnega društva Ljudski oder". Svoje pismo zaključujejo s sodruž-nimi pozdravi sodrugom v Severni Ameriki. Farsa Italije in Nemčije Mussolini in Hitler se pogajata teden za tednom z Anglijo za nevmešavanje v špansko civilno vojno. 2e to, da se pogajajo, je hinavstvo. Se večji zločin pa je, . ker obljubljata "nevmešavanje", ko ves svet ve, da imata v Španiji celo armado in da njune podmorske ladje potapljajo parnike u-stavne španske vlade. Čitajte "Proletarca" in priporočite, da 'o store tudi drugi. ODLOK STRANKINEGA AKCIJSKEGA ODBORA GLEDE ČLANARINE ZA JSZ Mojzesov ni Mnogi delavci smatrajo, da je Levvis Mojzes, ki jih prive-ai iz puščave. Pokojni Debs je dejal: "Delavci ne smejo vere, vat i v Mojzese, ker jih nI. Ako bi bil jaz Mojzes in vas bi privedel iz puščave v obljubljeno deželo, se bi kmalu dobil drugi Mojzes, ki bi vas zapeljal nazaj v puščavo. Prošla izredna konvencija soc. stranke je zvišala članske prispevke za vse člane. JSZ bi bila zelo prizadeta, ker vrši ve-i hko strankinega dela sama, ne da bi ji bili stroški vsaj deloma povrnjeni. Vse izdatke sama financira. Nekateri klubi so na eksekutivo JSZ apelirali, da naj pri strankinem vodstvu posreduje proti zvišanju prispevkov za naše člane. Eksekutiva JSZ je o tem sama veliko razprav ljala in pred tedni sklenila, da naj merodajnim faktorjem v strankinem vodstvu {pojasnita Chas. Pogore-lei in Frank Zaitz naše stališče in naše predloge. To sta storila. Strankin akcijski odbor je nato sklenil, da zvišanje' za naše člane ne velja, toda v knjigah bomo zabeleženi za zvišane vsote, razliko pa sc nam bo odpisovalo, zato, ker JSZ res vrši veliko strankinega tit la, kot je priznal akcijski odbor sam. Podrobnosti o članarini v bo-] doče bo objavil tajnik Zveze Chas. Pogorelec čim se vrne v Chicago, k Ji iti nekatere spremembe v določbah za prispev-l ke so vzlic popustit vi veljavne tudi za nas. Tudi glede korespondence med klubi in stranko smo govorili s predstavniki strankinega akcijskega odbora. Nato so na svoji seji sklenili, da se bo o strankinih zaključkih, navodilih in akcijah obveščalo iz glavnega urada naš urad in tajništvo JSZ pa bo poslalo pisma v izčrpku, ki bodo vključevala vse potrebne informacije, našim klubom. O tem sklepu akcijskega odbora so bili obveščeni tudi tajniki strankinih državnih organizacij v tistih državah, kjer imamo svoje klube. Dalje nas akcijski odbor ur« gira, da sc eden izmed član »v našega urada udeležuje njegovih sej v glavnem stanu, ki sc vrše najmanj enkrat na teden, zato, da se med njim in nami zgladijo pota za čimtesnejše in efektivnejše sodelovanje v korist celotnega gibanja. Ta poročila bodo predi »žena odborom JSZ na njih redih soji, ki se vrši v petek (». avgusta v Slov. del. centru. Frank Zaitz, tajnik slovenske sekcije JSZ. jr. John J. Zavertnik PHYSICIAN AND SURGEON OFFICE HOURS: A t 3724 W. 26th Street 2:00 1:00; 7:00—X:30 I>aily Tel. Cra wf or d 2212 At 1858 W. Cermak Rd. 4:30—6:00 p. m. I)aily Tel. Canal 1100 VVednesdav and Sundajr by appointments only Reaidenre Tel.: Crawford 8440 If no «nawer — CaH A ust in 570C II ■ BARFTINCIC & SON Tel 1475 POGREBNI ZAVOD 474 Broad Street JOHNSTOWN, PA. ■ r * PARK VIEW WET WASH LAUNDRV CO. FRANK (jRILL, predsednik 1727 1731 W. 21 st STREET CHICAGO, ILL. PRVA SLOVENSKA PRALNICA V CHICAGU Nsii vozniki pobirajo perilo no vtem me«tu, Clreru in Berwynu in dova/ujo čistega na dom TO^NA POSTREŽBA DRLO JAM<*FNO Telefoni: CANAL 7172-7173 A Yugoslav Week!y Devoted to the Interest of tne VVorkers OFFICIAL ORGAN OF Yugos)av Federation S. P. PROLETAREC EDUCATION, ORGANIZATION CO-OPERATIVE COM M ON VVEALTH NO. 1560 Published wcekljr mt 2301 S. LawndaU At«. CHICAGO, ILL., August 4, 1937. VOU XXXII. DELIVER TIIE GOOOS re vv t h pcaceful picketing in Penn-syIvanin vvas banned in this state vvnen tho nevv law passed by the P«nnsylvania l.egislature t« regulate the hiring of deputiea and prohibi: ni from receiving compensation from indu«tr al planta or t i*' iis went into effect. Under the new law no de put y can bi* appointed as h special deputy to per form hi« duty for private plants j ai.d he paid from private payrolls. Sheriff« are not permitted to dep- I co rporu- DEPUTY SHERIFF EVIL WIPED OUT IN PA Every now and then Mr. Koooevelt state« that one-third . rh!' i»;"vat.lv iwi.i il.-puiy ..f ther people of'lhe Unitetl state„ ari, |||.llllUrwhed. ill-clad t0 hr"ak '"nk"'' "'"' and ill-housed. It is the truth, except that the jroportion may be greater than one-third. His reiteration of this truth is a pledge to end the disgraee-1 \]\lv ful condition. We call upon him and congiess to redeem the pledge. He has been president considerably more than four years. Congress has been Democratic ali that time. Vet, throughout the length and breadth of the land, men, \vomen and children are auffering from unemployment and from slight employment. Approximately nine millions are unemploved. Just how many dependents they have vve do not knovv. The president and his admjnistration steadfastly refuse to make any survey vvhich vvoultl bring out the racts regarding the amount of unemplovment and the number of dependents. Hut it is fair to estimate that the total number of adults and children affeeted bv unemployment is somevvhere from twenty to fort'y millions, and that the number affeeted by pov-j erty due to lovv vvages and part-time emplovment runa up to one hunfed millions. These are the regular evils of capitalism. They are run-ning full blast and making life a hideous nightmare for many millions of the people. Heaven could be brought out of this hell bv a sincere ad-herence to the pledge to end the condition vvherein so many »n attempt to be deputized wili i»e are ill-fed- ill-clad-and ill-housed. |si,bject to arrest for perjury. The Democratic party is in full control of the government. .si!? ]Hi*\ 'V pub,ic ... , . i a - „ , p«ace a list of those who have ap- lf the above-mentioned pledge vvas not a sample of sneer pijotj for badges, >.» that the eitize, hypocrisy, said and vvritten lo catch votes, vvith no intention to j may scan the li^t and see that tho- applying are eligible under the law. An important provision *ays that police eannot accept from a corpoia-i ti->n ga* bomb«, machine guns or an.v olher wca|Hin to be used against ; strikers or employes of the plant f- - Our Do in ga Here and There By Joseph Drasler Althu. a number of our Branehes pioceeds to go into the Su.staining reah/.e condition of our paper and Fund of Proletarec. are taking t 1 41H at Sagadin Grove, Burn-' ing up a mess of debt.s. ALL HOOK ANI) NO BAIT / ——————— In the Chicago Tribune, the world's[munist airplanes. And Lindy movml ravvest nevvspaper, vve read the fol- to Kngland because it*s further fro lo*ing dog-day eruption perpetrated BoMiie Russia than Bullcon Jenu.? A ..a CI..I... :.....I ... During the summer months both advertis ng and circulation income reaches its lowest level of the year. lt is the summer months vvhich each h..m Street. Sunday, August 22, members and friends of Braneh No. 1, Chicago, vvill ali be out at the Forest Preserve in Willow Springs vvhere the Braneh utize more officers than one to each '1,000 population in their respeetive cou nties. No man conviete* of a erinie vvhether commited in Pennsylvania , or elaevvhcre in the United State-, can be api>oinled a deputy sheriff. No man vvho has served a corpora-tion a.s a deputy, deteetive, or coni-pany polioenian dur ng any -trike foi tvvo years previous to his appK- ; | cation can be appointed a depuly sheriff. . The applicant must give his full name; he must be a citizen of the 1'aited States; he must have .lived in the county for tvvo years prior to his ap|H»intment. Anyone making a false statement year weed out the finaneially harder j plenic vvill be held. pre sed publications. Summer months on Proletarec have always been "'.•nsjs" months. months during vvhich it i> a vveek to vveek f ght to meet the mo>t necessary expenses. For this reason it i« neeeasary, vi-tally, nece--ary, that every one of ed vvith the Kducational Bureal, JSF, O-.I Branehes -haiv the responsibility is »cheduled for August 2Uth in L.b-by arranging sume sort of money- rary, Pa. making affair for the benefit of the Braneh No. 1, Chicao, vvill hold Sustaining Fund. The most practical their annual picnic sometime in Sep-UMJ of rai-ing money during the tember. Ali proceeds go to i'roleta- Branch No. 222, (iirard, Ohio has pitked Sunday, August 2nd as the tla te on vvhich they vv ill hold their picnic. The conference of JSF Branehes, Fiaternal and other groups affiliat- siiminer months is through sponsor-.ng a picnic. Has th s been discussed at your ILanch meeting? live up to it, then our plea should be heeded. If the pledge vvas meant in good faith, the capitalistic causes of hell on earth should be abolished and replaced vvith the socialistic remedies vvhich vvould make a heaven on earth. Deliver the goods.—Milvvaukee Leader. | Mr. and Mrs. Joseph Cvelbar of S aron, Pennsylvania, visited at the Pioletaree off ce last vveek. The) are -pendmg a fevv days in the city. Jos. Cvelbar is one of our old sub-■Hii^erš and can always be counted on to do his bit in the interest of l\oletaree. * Jo ephine Hudale of Braddock, Pa., and li<>se Hudale of NVilmerding, Pa., vvhere aniong our visitors last vveek. 1 ec. One half of the proceeds of the picnic sponsored by the comrades in /Latrobe, Pa., vvill go to Proletarec. # Braneh No. 45, in North Chicago, is aponsoring a picnic on August Jfth 111 the interest of Proletarec. in an eor fish reading the Chicago Tribune must see the hook before th«y see the bait? —American Guardiaa. ON AUGUST 7TH. N. Y. LABOR MARCHES By S. R. S. VVhat do the headlines of our nevvs-papers say— •'National Vigilante Committees F »rmed to Smash Union." *'Wagner Labor Relations Act De-fl< d." "Striking \Vorkers Killed." "Japan Deelares War in the Far East." "Hitler and Mussolini Invade Democratic Spain." 01* the Amalgamated Clothing Work-ei- of Amer ca, vvill be cxpressed. Colorful floats, the spirited music of parade bands, sailors in dun^ar-ees, automobile vvorkers in overalls, cs» pen te rs, bricklayers, bakers, sip vv; iters, thousands of vvorkers like you and I, joined in a mighty army foi peace. On August 7th, the New York la-bot movement un tes in one solid mass to vvarn its enemies that it will not be driven into vvar like sheep— that it vvill not allovv vitrilantes to murder their brothers vvithout rai«-intheir voice of protest. August "TWENTY-NINE MILLION GUINEA PIGS n The population of Spain is being returned to Italv for readjustment, used as a experiamental and testing an article in Fortune points out. g-*ound for ali of the nevv vvar mati rial vvhich has been invented since the last war. Spain today is a labor- When German bombs failed to ex-plode according to expectations, raids wt re discontinued until the (Jerman THE SCOTTSBORO ČASE alory of vvar of vvhich The Chicago j gefteral staff could makf a study. Daily News editorial zes as follovvs: Perhaps Franco has been vvondering A year ago this month there start- just whose vvar this is, after ali. eci in Spain a vvar that has cost un- In dip!omacy, al o, Spain has been counted lives and untold treasuie. the test tube, although perhaps the and that has been a countinous me- retort vvouid be the more adequate nace to the peace of tTie vvorld. That j metaphor. Triumphs are recorded in it has not resulted in a vvorld con-1 the -etting up of a nonintei v en: ion Four of the Scottshoro colored boys are nou free and vvill l»e sorbed probably by llarlem vvhere they vvill not be in constant dany r of criminal vtdlence at the hands of tho "lavv and order" iniscreants of the south. The other five boys are stili in-carcerated, vvith sentences from 20 to 99 years. No one but those vvho vvant Ne-ir.'«»es hanged on general principlo b«»lieves that anv of the nine are Quite a percentage of the SNPJ membership is made up of youth— American - born Slovene« among vvhom there ai«> a number of capablc la!»or journalists. Through a tla iy K'ngli.-h page in Prosveta the general ab- • ti t nd of thought aniong this group War antl Fascism. Destruetion of labor—destruetion of democracy— destruetion t>f peace. The year 1937 goes down in his- i 7th vvill be a big day. tory a> the year of great organizing Labor's enemies — Ford, Hearst, drives on the part of American I.a- Mrllon, vvill watch Nevv York on that bor, and the August 7th, Nevv Vork dny, hoping that labor vvill not res-City Anti-War Parade of the A meri- p>nd, that the parade vvill be »mali, can League against VVar and Fa.s- iri^-ignificant. They hope that we are c is m goes dovvn in history as the asleep and vvorkers on strike light. sy-tems, opprcsscd classes have won A da.!y Krn i-h pa^e covering the and can ma ntain certain civil liber- ital, imjHiriant labor nevvs would tit> antl democratic rights throutfh b - a step foivvard and a step in the stubborn struggling against the rul- ri.ht direct on ft>r the S.NPJ. class. * 1 Such demot rac.v a.s the vvorkers The sale of our 19 >7 issue of the have vvon is partial and uncertain so M.iy Herald vv ill abt»ut equal that of l«r.g as capitalism survives. Today, flagration, apparently is 'because no i committee and in the establishment! ^•^^'^vmo-eheHe "Lb, v -'in one, outside of Spain, has cared Lf an internat,onal patrol of Spanish ! c h(5 X,"'t™ 7 very much vvho vvon. To Europe its Waters. VVhUe neither has succeeded .itend bt vont Am -r ie a hav • || principal value has been as a labora- in stopning the militarv laborato. v i LL" 1..Vi" 1 ^ "' ii1'1', htV' -a',h ; tory of vvar. Italy and Germany have come to thc aid of their fascist comrade Franco, largely, it vvouid seem, in order tO try out the nevv weapons that vvere to make for speedy de-cisions in vvar, preventing long-d-avvn-out treneh fighting. But the airplanes that vvere going to destroy Iyt»ndon or Pariš overntgnt have been bombing Madrki for a year, vvhile, it is said, even motion-pieture thea-te s are stili in operation. The tank-that vvere to restore^mob lity to vvar-fare vrere stuck in the mud at Gua-dilajara, resulting in the "second Caporetto." VVhen Russian bombers proved. too fast for Italian antiaircraft defense, Franco had to get along vvithout the guns \vhile the range-finders vvere in stopping the military laboratory in nR the fou,. frtM.(|> Tht,v wiH Work-^perhaps the various societies',^ jM?c that lh(, cam.s of tht. ;,th( ^ or viv,section,sts are co-operatmg in a app<.a!f>(1 and make t,Vtrt the interest of scientific expennient- to frce them too ation it must be admitted that the I " —Milvvaukee Leader. vvar, so far. has been locahzed. A gt»otl title for a histor.v of the Spanish civ 1 vvar vvould he: "Tvven-ty-Nine Million Guinea Pigs." la;l year. This, to us, is good nevv.s because it means that the drop i vi sales vvhich wa- registered in 1935 has been checked and vve -h«>ultl novv be able t > again start on the upvvard trend. W\ vv ill certa nly welcome the tlay vvlien vve can again reach the record ci t c u la t i<»n* figure of 1928, vvhen vve wt re able to seli 7450 ct»pies of the May Herald. »L>IOI II t( Y The Socialist party proclaims anevv it- faith in economic and political democracy. A system t>f complete deinocracy is only possible, hovvever, in a classless society vvherein the government is the servant of the en-tirt people and not the tool of a ruling class. So long as classes exist, both the form and content of any existing system t)f political demo-cracy vvill be conditioned and limited l y and subtirtlinated to the mainte-,. , , , . nance t>f class rule In such class | lar*08t P*'ace demonstration, in the tmoughout the nation,- vvhose broth- largest city of the vvorld. for the ers have. been murdered, vvho face most important cause confronting machine guns, v gilante jobs and the Amer can people. Thousands of fi^ht for their very existence, will trade unionists vvill march bearing a^o vvateh. They too will hope. So a.aft the banner t»f their organiza- will the vvorkers and their allies in tion anf the parade to the revievving stand vvhere opin ons of such nationaily ene ing* public opinion*du^to^unliniit- tra;,><' umon leaders ^ Homer |City at that time and if you want ed financial povver in the hands of Mart,n' ^^ the United|your union to grovv and vvant it to the ovvners <»f industry. VVhen the it is hedgetl around by unequal re-presentat on, by the disenfranehise-m» nt <>f millions, by the arbitrary povv ers of the Su preme antl lovver courts, by coercion of employeca through job control, antl above ali, J'^' b> contrt)! over the means of influ- frends. On August 7th the Ne« Y,ork labor movement vvill march for peace and if you are in Nevv York Not AH Dumb Political Speaker —P m pleased to sco such a dense crowd here tonight. Kari—Don't be too pleased. Not ali of us are dense. Heard on the picket line Is his ovvn vvorst enemy. Automobile VVorker. 'A scab -United l\TO TIH I I IKI Efficiency "Hovv have you been getting along since your mother vvent t»n her va-cation?" "Fine; I've reachetl the height t»f efficiency. I can put n»y sox on from either end. vvorkers seek to organize to get rid of capitalism, even this partial de-of Braneh nr,ocra(*y ma.V longer serve the . interests of the capitalist class. Then or.ly the organized povver of the Singing Society "Zarja No. 27. Cleveland, Ohit>, vvill be pic nic ng Sun-lav, Augu.st Sth at Tan-t -k's farm in'Menton, Ohio. "Zarja" w«»rkers can preverit their democrat- invites aH of their friends to come n*hu fr?m bemg destroyed in the out and spe riti the day vvith them. hnn,,s of th<* capitalist class as has Ali proceeds go into the Sustain Automobile vvorkers of America; A. continue, you too vvill march. VVe F. VVhitne.v, President o f the Broth- can make August 7th labor's answer erhood of Railroatl Trainmen an i to the vvar niongers and the fascist*. John Sala, International Organizer Let's do it!—Baker's Journal. ing Funti of Proletarec. Braneh No. 17, in Springfield, III., Man is the onlv fish that pays rent is sponsoring a "Veselica" Suntla.v, for vvater.—"A. G." August sth at the Slovene Home, ali happened in Italy, Austria and Ger-many. • The trouble vvith backvvard nations is they've ceased being backvvard. A machine, the cotton gin. con-|tr»at it is to changes in the material tiibuted much to the destruetion of tht old slave system in the South. Had the philosophers of slaver.v given earnest study to the economic antl social changes being effected by tl.e cotton gin and tried to antici-pite the future, American history would probahly not have given us the tragic Civil VVar. Hovvever, ruling classes who profit by a given method of produetion, wi.th rare exception, tlo not try to arvicipate the future. Perhaps some of our industrial kings and banking barons vvill read vvith interest the repi rt on "Technolog eal Trentls and National Polic.v, Inclutling the Social Implications of Nevv Inventions," published hy the Federal Government. Studying the influence of inven-tions and technological changes on hi.man society, the autht)rs of tho report recommend the eteation of a br-sis of human society that vve are to look for the causes of change in social institutions, education, govern-nv nt policies, and statecraft. Hovvever, the changes that tlo occur in the upper range of soeiety fall short of vvhat is necessary tt» the vvell-bting t>f the masses. As the report pt»ints out, "The time lag betvveen the tiist development antl the full use of an inven-tion i- often a period of grave social antl economic maladjustment." This is tlue to the lack of a "technological teiescope" to peer into the future. B it even if a serious attempt vvere made to anticipate the future, ruling capitalistic interests in our time vv »uld stili be sunreftie. This shovvs the need of the vvorking masses having their ovvn "technological teiescope" in order to in-tepret material and social changes Another Machine That Needs Demobilizing! 11 Searchlight lllllllllllllll........ Donald , J. Lotrich Jlllh.......JI, "technological teiescope" through; in their ovvn interest, and this is the vvhich trained experts may anticipate [ piimary reason for building the eco- future changes in society and try to avoid the erisis vvhich come from blindly drifting to an unknovvn future. Curiousl.v enough, the report is thus basetl upon the Marxian vievv nomic, political, cooperative, antl cultural organizat ons of the vvorking ela-s. VVithout this buiMing the vvorking masses will continue pro-ducing vvorkless incomes for the gieat ovvners of industrv. IVri^li i\ll TVrniit« • Perish ali tyrants far and near, Heneath the claims that bind us; And perish, too that servile fear VVhich makes the slaves they find us. One jrrand, one universal elaim, One peal of moral t h under. One gloriuos hurst in freedom's name, And rend our bonds asunder! —Charles Cole. Charles Pogorelec, business man-'away conscientiously and persever-ager of tnir paper, thought he hadjingl.v and that alone has kept our been a member o f the benediets long j institution going. But that shouldn't enough so he took unto himself a be enough! VVe shouldn't be satisfied vvife. He is honeymooning out vvest to have the editor just keep on plug-in Colorado and thereabouts. Tho g ng avva.v. And the same goes for foi mer Ann Ciganich, daughter of the business manager. We shou!dn't one of our good comrades, vv.ll make give them ample leeway to shsrpen a good partner for Charles and if their vvits an a breathintr speli. Then vvishes mean anythinir this newly1 vve could expect to build a firmer mhrried couple vvill thread joyfully I ar.d bigger organization. We solicit« and happilly on in life. Soon enough j that asistance of everyone. Charles vvill be back but not back to J ^ the ranks of us bachelors. are a Those vvho are religiously inclined lot t»f good eligible \ an(1 who hav<> an>' mind at a11 Ctn . .. I. . H..I ______,„..1 »U« ann#»r- There____ _„ „ ............ bachelors among our ranks. It seems now how ,i,tl0 <*«"trol the super-that Socialists don't get t me to whirh is »uppos«ed to be above marry unless they can get a mateil lls really has on his subjeets byJooK-vvho can share the daily trials and tribulations vvith us. — The other night my thoufhts reverberated over the continuous tlail.v grintl t»f aetive Socialists. VVe never halt except for a glass of heer and the thinking ma-chinery keeps t>n moving day aml night, vvhile avvake, antl much of the time that vve try to sleep. VVhen I sa> vve, I have in mind such people as Frank Zaitz, editor of our paper, Chasles Pogorelec, Anton Garden and a number of others. And, one of our big troubles seems to bo that vve haven't sense enough to let some | other people do some of the things j vvhich crovvd us so. VVhen I avvake promptly comes the signal of ' tnaughts for the (la.v. — VVe'd be | much better off if once in a month we coultl .sit dovvn and relax antl read antl forget those constantly pressing duties. * The Directors t»f the Jugoslav VVorkmans Publish ng Co. met in their quarterly session last Frida.v a.ui discu««»etl at length the means and vvhereb.vs vve can boost the circulation of Proletarec. The one old road vvhich is alvvays the best road, though open, needs someone to thread upon it. VVe need a steady ^ub seeker. VVhere can vve >ret such a peison? VVe need the help of other comrades. VVe decided to push our sustaining fund so that someone can be gotten to take the sub-getters job. Ai! ger.uine labor papers have trouble existing. Proletarec vvith its li ............. _ . mited field has added drawbaeks. vvell liked and merit- the (fOm1 w Stili our boys have been plugging! that it created lome time »g® ing antl vvatehing the religious w»r betvveen two denominations now rag-inu in Jugoslavia. It is pitiful to *** people kili antl batter one another over religion. If these high priests reallv vvere sniart they vvould con-dense the vvhole tribe of rel gious into one. Then they could call on the one *avior to pacif.v their follovers. Ali the supposed superbeing can is to let them fitrht it out. Otherwi»«. the.v vvould blame him for praUsl-ity, if he took sides. SeriouslJ th »ugh, if that fellovv really cou.d w'ny doesn't he let these poor souis think just a little? # This vvecks exploit follovvs obser-vat ionu at the annual Pioneer ".c-nic. Stezinars (Irt>ve is one of tn« most popular if n^t the most populi grove amor.g our people. It i* # situated vvithin easy reach of goans and vvith a yt»un>fer man t manage and operate the pisce it cou easily be made into a little fo^ mine. Accommodations for 5eT?rlc are rather scarce but v»hat is ,*ckl!*J in accommodations is msde up ihe extra good position. locatioB »« fairly vvell keeping of the pl»ce. lt^ spacious, comprising or nesrly at»es. A nd the ovvner has s well n * voloped garden of vegctables h«n