TRST, petek 10. maja 1957 Leto XIII . Št. 111 (3646) PHIHORSKI DNEVNIK Cena 25 lir Tel. 94.638, 93.808, 37-338 Poštnina plačana v gotovini UREDNIŠTVO: UL. MONTECCHI it. *, II. nad. — TELEFON IUH IN M4M — Potoni predal 559 — UPRAVA: IJL. SV. FRANČIŠKA it. 2» — Tel. MALI OGLASI: 20 lir beseda. - NAROČNINA: mesečna 480, vnaprej; četrtletna 1300, polletnai 2500, celoletna 4900 lir. •FLRJ: •»'Od ,** 38 ~ Po predsednik vlade Segni, Predsednik ustavnega sodila Azzariti, zunanji minister Martino ter drugi ministri ter številne osebnosti politič-n®8a in javnega življenja. V Pozdrav gostu so tudi zagrmele salve iz 101 topa. Po prvih pozdravih se je Predsednik odpeljal v Kviri-aa*> nato je odšel k spomenika neznanega vojaka, kjer je Položil venec. Ob povratku le bilo kosilo v ožjem krogu, S ®a je priredil predsednik Gronchi, Po kosilu sta oba Predsednika odšla na konjske 0 trke, nakar sta se zopet yrnila v Kvirinal. Tu je Co- sprejel diplomatske predstavnike v Rimu. Zvečer je bila na Kvirina-u večerja na čast Cotyju, po ečerji pa je bil ob 22.30 J, *k_ sprejem. Med večerjo j* imela Gronchi in Coty a«jsi napitnici. Zaradi Cotyjevega obiska 1* moral predsednik Gronchi f.^kiniti posvetovanja s poltenimi osebnostmi za resi-sedanje vladne krize. Se-. a Pa ni popolnoma preki-l®no posvetovanje v okvira Posameznih strank, ki razstavljajo Q vseh možnih va-lacijah rešitve kakor tudi o položaju v strankah samih. ,a splošno se postavljata kot albolj verjetni možnosti šti-,‘stranska koalicija in eno- 1 . rvna vlada. Večina v repu-J"kanski stranki sicer naspro-J* Prvi možnosti, vendar pa s.oi]o politični opazovalci, da - Pppolnoma izključeno, da o bi vodstvo stranke, ki se stane v nedeljo, sprejelo tuji ‘o možnost, če bi se libe-lj- . Pokazali, da so priprav na Irolrrv lrrvihr*«*«! in n? 11 na kako koncesijo na ft,„,ra množične akcije ter zopet KPI skupno odgo- vornost. Namestnik tajnika CGIL Boni je rekel, da sindikalna kriza ne zajema samo CGIL, temveč vse delavsko gibanje. Nato je poudaril potrebo, da se v delovanju stranke eliminirajo frontistič-ni ostanki. Proti tistim, ki so za vsako prekinitev razprave o socialistični združitvi, je nastopil Craxi. Dejal je, da je treba sedaj, ko je položaj Saragata slabši, še pospešiti dogovor z zares demokratičnimi silami v PSDI. Predlagal je tudi sestavo drugega vodstva, češ da je nehomogenost tega organa vzrok za razne negotovosti. Luzzatto se je pritoževal nad pomanjkanjem politike, ki bi pomagala razvoju socialistične združitve. Napadel pa je tudi tendence v sami stranki, ki bi hotele «posaragatiti» PSI. Cacciatore je izjavil, da socialisti ne bodo nikoli izvajali protikomunistične politike, kajti KPI ima s PSI za skupno osnovo razredno realnost. Rekel je tudi, da ni treba izrabljati fraze o «odpravi frontiz-ma», pač pa je treba imeti frontizem za še vedno veljaven in koristen, kadarkoli bi se zanj jrojavila potreba. Lombardi pa je dejal, da se ni mogoče izogniti sodbi, da KPI, ki se še ni osvobodila stalinizma, nima perspektiv za oblast niti med delavskim razredom. Diskusija pa se še nadaljuje in se bo končala jutri. To noč bo tudi začela svoje delo komisija, ki bo sestavila končno resolucijo. Prvotno se je zdelo, da bosta na koncu predloženi dve resoluciji; na to se je moglo sklepati po številnih napadih na Nennija. Ce bi bili predloženi čve resoluciji in bi se o njih glasovalo, bi Nenni prav lahko ostal v manjšini. Tako bi pri-, šlo do krize v vrhu PSI. Ko pa se je zvečer pokazalo, da namerava tudi Bassova skupina predložiti svojo resolucijo, so se začeli Nennijevi opozicionalci umikati in končalo se je tako, da bo na koncu le predložena ena sama resolucija. Pravzaprav so se opozicional-ci nekako ustrašili Nennijeve grožnje, da bo zapustil vodstvo stranke in predložil lastno resolucijo. Tako daleč pa le niso hoteli prignati vse stvari. Vendar pa je možno, da ne bodo vsi glasovali za predloženo resolucijo, ker bo v njej tudi sklep, da PSI zapusti gibanje partizanov miru. O socialistični združitvi bo resolucija potrdila, da je za devni razgovor s Saragatom zaključen, priznala pa se bo korist nadaljevanja takega razgovora z Matteottijevo in Zagarijevo skupino. Komisijo, ki bo sestavljala politično resolucijo, sestav ljajo Nenni, Basso, Mazzali, Vecchietti, De Martino, Gat-to, Libertini, Valori, Pertini, Bensi, Giovannini, Panzieri Luzzatto, Lombardi in Sanna. Jutri dopoldne bo ta komisi ja poročala plenumu. Ce ne nastopi kaj novega, potem se bo tudi to zasedanje končalo brez hujših pretresov. Vod stvo in tajništvo bosta ostali nespremenjeni in tudi glasilo «Avanti» ostane poči vrhovnim nadzorstvom Nennija. Nenni bo imel jutri v poznih v oboroževalni res ln morali bi biti za-bj veUki pesimisti, če ne Ibo4v.resno predpostavljali hi* ti* da se oboroževa-slei m°ra nujno prej ali hia VsaJ omejiti. Včerajš-l)amVest 0 začetku razmiš-bravu ,0 ustanovitvi pribi , xlne komisije, ki naj hutiT a delovati v tre-lcatpU’ ko bi bil dosežen basri 'c°d sporazum, pa No Navdaja z zaupanjem, razn. - ^tamo, da se okrog ta2v enih londonskih biso°K-*„_ dneh marsikaj po- otiega. , toac * * * Millan pravi, da je z razgovori v bomSj ' toda iz uradnega hihoffi 8e vldi. da je preža J3 vprašanj odloženih kar Poznejše proučevanje, heg-PObioni, da so glavna ham ‘®fJa ostala. Važen se logu d* le dogovor o pred-Domirin se Sovjetski zvezi *ltev It Jamstva za zdru- ZacjjnNemčije z demllitari-PJenega vzhodnega oba n,a in Pa dejstvo, da 0thfinii edn!ka nista niti a meje Odra-Nisa. prevzeti s iiimmmiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiMiitiiiMmiiiiiiiiiiiiiiiHiiMiiiHiitiiiitiiiiniiiiiiiHiiiii Tudi SCUA ne nasprotuje plovbi po Sueškem prekopu dopoldanskih urah tudi zaključni govor. Diskusija se je nadaljevala še pozno v noč- Med drugimi je govoril Pertini, ki je zavračal mnenje, da bi bil o-stal navezan na frontizem. Pri tem je navedel nekaj primerov, kako je nastopil v skladu z avtonomistično linijo. Pač pa je poudaril, da ne bi nikoli sprejel politike brezobzirnega protikomunizma, ki ne upošteva zahtev enotnosti delavskega razreda pri njegovih temeljnih zahtevah. A. P. BEOGRAD, 9. — Zvezni izvršni, svet je sprejel na uradni seji osnutek resolucije o perspektivnem razvoju jugoslovanske industrije in gradbeništva. Šalah £1 Bitar o politiki Sirije BEOGRAD, 9. — Sirski zunanji minister Šalah El Bitar ugo-tavlja v izjavi posebnemu dopisniku «Borbe«, da so razgovori Svetozarja Vuk-manoviča. ki je nedavno obiskal Sirijo, pokazali skupne interese Sirije in Jugoslavije, katere politične, socialne ih gospodarske pridobitve Sirija mnogo ceni. Arabsko ljudstvo spoštuje podporo, ki jo je Jugoslavija dala arabski stvari v Združenih narodih in v mednarodni politiki. Siru ja izvaja politiko kolektivne varnosti in miru, je za miroljubno koeksistenco vseh narodov. kar je osnovni element tudi jugoslovanske politike. Šalah El Bitar je dalje poudaril, da Sirija zavrača vsako vojaško zvezo in vsako tuje vmešavanje ter da se bori za združenje arabskega ljudstva ter proti imperializmu. Najnovejši razvoj dogodkov na Bližnjem vzhodu je pokazal napore imperializma, da ohrani nadzorstvo nad bogastvom tega področja. Toda vsi ti manevri morajo propasti zaradi vedno bolj naraščajočega nacionalnega gibanja Arabcev. V zvezi z dogodki v Jordaniji je Bitar izjavil, da se imperializem trudi, da bi preprečil združenje Arabcev. Toda vsi ti napori samo aktivizirajo arabski nacionalizem, kar je glavno Poročilo o razgovorih Mac Millan-Adenauer Edenov predlog bo podlaga diskusije o združitvi Nemčije v «delovni skiipini» Zahodnonemški obrambni minister Strauss pride v kratkem v London za nadaljevanje razgovorov * Se vedno številni nesporazumi - Glede pod* ročja svobodne izmenjave je prevladalo nemško stališče - Danes v Bun-destagu »atomska debata«, ki jo bodo izkoristili za volilno kampanjo BONN, 9. — Ob zaključku razgovorov med Adenauerjem in Mac Millanom so objavili skupno poročilo, ki pravi med drugim, da sta se oba državnika v celoti sporazumela o glavnih smotrih njih politike, in da obisk britanskega ministrskega predsednika pa je še bolj okrepil sedanje prijateljske odnose med Zahodno Nemčijo in Veliko Britanijo in Irsko ter je potrdil skupno prepričanje, da tesno sodelovanje med obema zavezniškima državama, ki naj temelji na medsebojnem zaupanju, služi ohranitvi miru in prispeva k blaginji «svobodnega sveta». Izjava pravi, da se obe vladi strinjata, da je okrepitev miru najvažnejši smoter njih zunanje politike, in dodaja, da je po mnenju obeh vlad potrebno nadaljevati napore, da se razorožitev postavi «pod učinkovit sistem nadzorstva nad vsemi vrstami orožja »; «Toda dokler ni sovjet- jamstvo, da bo v kratkem i ski blok pripravljen na .sploš-prišlo do združitve Arabcev. I ne dogovore, se morajo seda- nje obrambne organizacije, ki so do sedaj tako učinkovito čuvale mir in svobodo in ki ne predstavljajo grožnje za nikogar, še dalje krepiti.« Kar se tiče varnosti in obrambe Evrope, «sta oba državnika podrobno obravnavala to vprašanje in sta se v skladu z mnenjem, ki so ga izrekli vsi zavezniki na zadnjem zasedanju sveta ministrov NATO, sporazumela o tem, da mora NATO obdržati tako učinkovite sile. da odvzamejo pogum napadalcu, vštevši primerne kopenske, pomorske in letalske sile za zaščito ozemlja držav članic. Pred prvim delnim sporazumom v razorožitvenem OZN? Pohvalne izjave o spomenici jugoslovanske vlade - Stassen za ustanovitev * V ponedeljek bo na Zvezi industrijcev sestanek sindikalnih zastopnikov in vodstva podjetja ICASA zaradi odpusta desetih delavcev v tem podjetju. Prvi razgovori, a še brezuspešni, so bili že včeraj. Razpis natečaja Uradni list objavlja odlok notranjega ministrstva o razpisu izpitnega natečaja za 60 službenih mest svetnika - pripravnika 3. razreda v civilni upravi notranjega ministrstva. Štiri mesta so pridržana za nestalne državne uradnike tri za kandidate, ki obvladam nemščino. Prošnje za pripustitev k natečaju je treba vložiti v dveh mesecih. Informa- cije se dobe na prefekturi soba št. 72. Razprava o tezah pisatelja Lukasa Drevi ob 19.30 bo na sede-dežu delavskega krožka «Lui-gi Cacciatore« v Ulici Mazzini štev. 32 razprava o temi «Borba med napredkom in reakcijo v sodobni kulturi«, na osnovi predavanja, ki ga je imel madžarski pisatelj Lukas 28. junija lani. Razpravo organizira kulturna sekcija socialistične mladine. -«»------- Sestanek upokojenih železničarjev V nečeljo ob 10. bo na sedežu v Ul. Milano 10 zborovanje upokojenih železničarjev, na katerem bodo poročali delegati, ki so bili na vsedržavnem kongresu italijanskih upokojenih železničarjev 4, in 5. maja v Florenci. Sestanek NSZ v Barkovljah Sinoči je bil v Barkovljah sestanek Neodvisne socialistične zveze, na katerem je govoril občinski svetovalec dr. Jože Dekleva o občinski krizi in o deželni avtonomiji Dr. Dekleva je poudaril, da je občinska kriza predvsem posledica okostenele politike Krščanske demokracije. Hkrati pa je dejal, da ponovna kandidatura Bartolija za župana onemogoča pozitivno rešitev krize. Glede deželne avtonomije je poudaril, da bo ustanovitev avtonomne dežele Furlanija - Julijska krajina« prinesla vsemu prebivalstvu velike koristi zlasti pa še Slovencem v Italiji. —r «»---- Trgovinska zbornica za Vanonijev načrt in deželno avtonomijo Včeraj je odpotoval v Rim predsednik tržaške trgovinske zbornice prof. Luzzatto Fegiz, da bo razpravljal z odgovornimi organi glede vključitve Trsta v okvir 4-letnega načrta za gospodarski razvoj znanega kot načrt Vanoni. V soboto pa se bodo v Trstu sestali predstavniki treh trgovinskih zbornic; zbornice iz Vidma. Gorice in Trsta in bodo razparvljali o ustanovitvi deželne avtonomije. Nocoj ponovna volitev župana Bartoli ali Dulci? Ali pa bodo volitve župana preložili na prihodnji teden? Drevi se bo sestal tržaški občinski svet. Kot smo že pisali, je na dnevnem redu izvolitev novega župana in odbora. Na pretekli seji občinskega sveta ni bil -izvoljen nobeden od kandidatov, ker ni. nihče dobil absolutne večine glaspv, kot to določa zakon. Zato bo nocojšnji postopek bolj enostaven. Ce pri prvem glasovanju ne bo nobeden od kandidatov dobil absolutne večine glasov, pri drugem glasovanju zadostuje le relativna večina. Zato je skoraj gotovo, da bo drevi občinski svet izvolil novega župana. Glavno vprašanje pa je, kdo bo izvoljen za župana. Krščanska demokracija bo prav gotovo kandidirala dosedanjega župana Bartolija, Vse levičarske opozicijske stranke in socialdemokrati nasprotujejo tej kandidaturi in zahtevajo, da se KD odloči za novega moža, ki bo jamčil izvedbo občinskih programov. Hkrati pa zahtevajo nov občinski odbor, ki mora voditi takšno politiko, da bo imel zunanjo podporo vseh malih levičarskih skupin. Poleg tega pa so stranke leve opozicije in socialdemokrati odločno proti enobarvnemu odboru iz samih demokristjanskih svetovalcev. Takšen odbor bi nujno zgšel na desno. Zato je PSDI že na pretekli seji občinskega sveta predlagala za župana svojega svetovalca prof. Dul-cija, ki je pri tretjem glasovanju dobil celo več glasov kot Bartoli. Sinoči pa so imeli socialdemokrati javno zborovanje na Trgu Giuliani pri Sv. Jakobu, kjer so poudarili, da bodo tudi na današnji seji občinskega sveta kandidirali za župana prof. Dulcija. To pomeni, da bo imel Bartoli tekmeca, ki je že na pretekli seji dobil več glasov kot on in ki bi mogel biti na nocojšnji seji ‘ izvoljen za župana. Na zborovanju so socialdemokrati odkrito povedali, da njihov kandidat ne bo zavrnil glasov nobene levičarske skupine, saj so celo poudarili, da so na pretekli seji glasovali za prof. Dulcija vsi svetovalci, ki predstavljajo v občinskem svetu tržaške delavce, t. j. 25 svetovalcev. Bartoli pa za sedaj razpolaga samo z 20 demokrist-janskimi glasovi. Ce bo tudi nocoj desnica glasovala proti Bartoliju, potem je skoraj gotovo, da bo za župana izvoljen prof. Dulci. To w sicer predvidevanja na osnovi dosedanjega stališča posameznih skupin v občinskem svetu. Ni pa izključeno, da se položaj v zadnjem trenutku spremeni, ali pa, da občinski svet sklene odložiti izvolitev župana in odbora na prihodnji teden. Tudi to je možno, saj je sedanji obnove in gradnje novih stavb, odlok št. .116 predpise o davkih na proizvodnjo, o davkih na potrošnjo in o mejnih davkih, odlok št. 117 razveljavlja nekatere člene glede socialnega zavarovanja u-službencev podjetij za javno prevozno službo, meč tem ko odlok št. 118 spreminja odlok vladnega generalnega komisarja št. 17 z dne 15. januarja 1957. položaj v občinskem sv%iu ze- 115 vsebuje predpise glede lo zapleten in ga bo zelp težko rešiti, dokler bo KD vztrajala na kandidaturi Bartolija. Zveza demokr. žena o občinski krizi Zveza demokratičnih žena nam je poslala. v objavo poročilo, v katerem opozarja javnost na krizo občinske u-prave, ki onemogoča rešitev važnih vprašanj, kot na primer ustanovitev občinske konzumne ustanove in posredovanje v Rimu za ustanovitev proste cone. V zvezi s tem položajem, poziva Zveza demokratičnih žena vse svetovalce občinskega sveta, naj se zavedajo odgovornosti do prebivalstva in naj čimprej. izvolijo novega župana in nov odbor, ki bosta znala rešiti ta važna vprašanja. Poročilo dr. E. Vatte o prosti coni Pokrajinska uprava sporoča, da se bo drevi ob 19. uri sestala pokrajinska komisija za proučevanje tržaških gospodarskih vprašanj. Na sestanku bo dr. Eugenio Vatta podal poročilo o vprašanju proste cone. S tem poročilom se bo zaključilo posvetovalno čelo izvedencev, ki niso člani komisije, ki je sestavljena izključno iz pokrajinskih svetovalcev. Kot je znano, je svoj čas na sestanku te komisije govoril o prosti coni tudi dr. Sajovitz. V Uradnem vestniku st. 13 Novi odloki vlad. komisarja Vladni generalni komisariat je 2. maja izdal Uradni vestnik št. 13, ki objavlja nekaj odlokov vladnega komisarja ter številne ukrepe, ki imajo veljavo na Tržaškem ozemlju. Očlok št. 114 se nanaša na nova dovoljenja za začasni uvoz in izvoz blaga, odlok št Predavanje o avtomatizaciji Danes ob 20.30 bo na sedežu Združenja prijateljev -jud-skega koledarja v Ul. T. Ve-cellio štev, 4-6 predavanje o avtomatizaciji in njefti uporabi. Govoril bo inž. Giuseppe de Floritiis. Po konferenci bo sledila razprava. Zavarovanje avtomobilov za potovanje v Zahodno Nemčijo Zahodnonemško poslaništvo v Rimu obvešča vse italijanske državljane, ki nameravajo potovati z avtomobili v Zahodno Nemčijo, da je v Zahodni Nemčiji od 1. januarja letos v veljavi zakon o zavarovanju proti civilnim odgovornostim za tuja avtomobilska sredstva in za prikolice. Na osnovi tega zakona vsi tuji avtomobi.i, ki niso stalno registrirani v Nemčiji, lahko krožijo samo če sta lastnik ali šofer zavarovana proti civilnim odgovornostim, z jamstvom za morebitno škodo, ki jo lahko povzročijo osebam ali predmetom. Šofer mora imeti s seboj mednarodno zavarovalno potrdilo (ze.eni listek), ki mu ga je izdala zavarovalna družba. V primeru, da ob vstopu na nemško ozemlje šofer ne bo imel omenjenega potrdila, obmejni carinski organi mu bodo preprečili vstop. Za kratke obiske pa bodo sklenili pogodbo za en mesec. «»----------------- Med smrtjo in življenjem Med smrtjo in življenjem je v bolnici 52-letna gospodinja Regina Pelizzon-Ingia iz Ul. Venezian 20, ker je pojedla preveliko količino uspavalnega praška. V bolnico jo je spremila njena sestra, ki je povedala, da jo je mož našel v nezavesti na poču v kuhinji. Sestra je tudi objasnila, da hi šlo za poskus samomora, temveč da nesrečna gospodinja boluje za hudo živčno izčrpanostjo, zaradi česar Je morala uživati večje količine pomirjevalnih pia-škov. iiiiirtiimiiiiiiHHitiiiiiiiitiiiHMiwiiimiiiiiiniiiiiiiniiiiiiiiMiiiniiinmniiiiiii|i|ii|ii,ii|||,,,|,i Policijsko o napadu na sedež PSDI Policija ju priprla 30 beguncev in zaprla begunsko taborišče - Protest tajništva NSZ Voditelj urada za tujce tržaške kvesture je včeraj na tiskovni konferenci pojasnil nekatere podrobnosti v zvezi z napadom beguncev na se-dež PliDI V Ul. Flavia. Predstavnik je povedal, da je do napada prišlo okrog 9. ure čopoldne in da je policija takoj intervenirala ter napadalce delno razgnala, okrog sto pa so jih odpeljali na policijo. Tu so jih zadržali okrog 30, katere še vedno zaslišujejo ter bodo nekatere predali sodnim oblastem. Policija je sedaj zaprla begunsko taborišče pri Sv. Soboti, da pre-preči nadaljnje izgrede, ki bi lahko motili javni red in varnost. predstavnik kvesture je nato povečal, da so isti begunci ie prejšnji dan raztrgali lepake PSDI in da so nekatere begunce že prej posvarili. Prav tako je tudi povedal, da so begunci pripravili resnejšo motitev javnega zborovanja, katerega bi morala imeti sinoči tržaška KP. Na ponovna vprašanja novinarjev, če pri napadu ni šlo za pomoto pri izbiri sedeža in da so hoteli napasti sedež KP, predstavnik kvesture ni hotel ničesar odgovoriti. * * * Vodstvo Neočvisne socialistične zveze v Trstu nam je poslalo v objavo sledeči protest glede napada skupine beguncev na sedež PSDI v Ulici Flavia; »Tajništvo NSZ najodločneje protestira proti napadu na sedež PSDI, ki so ga izvršili zločinski elementi. NSZ vidi v tem napadu odkrit namen določenih reakcionarnih krogov in določene propagande, ki bi se hoteli vrniti na metode borbe in političnih dejanj zloglasne preteklosti. Naloga odgovornih oblasti je. da izvedejo strogo preiskavo in da odkrijejo krivce, da s tem preprečijo ponovitev kršitve najosnovnejših svoboščin.« - «»------ IZPRED SODISCA Potrditev obsodbe nemarnega šoferja Ze nekaj dni so na prizivnem sodišču razprave o prometnih nesrečah. Včeraj je bila na vrsti prometna nesreča, ki se je dogodila prec dvema letoma na cesti Vitlem-Trisesimo, pri kateri je zgu- bil življenje 64-letni Pietro Grondoni iz Gemone. Nesre-čo je povzročil 40-letni Gior-gio Trentin iz Tricesima, ki ga je sodišče v Vidmu obsodilo zaradi nenamernega u-mora pogojno na 4 mesece zapora in plačilo sodnih stroškov. Trentin je vložil priziv upanju, da mu bo prizivno sodišče znižalo kazen, toda prizivno sodišče je potrčilo obsodbo videmskega sodišča Trentin se je zagovarjal da ni mogel preprečiti nesreče, češ da je Grondoni negotovo vozil kolo, zdaj na eno zdaj na drugo stran ceste in da je nenadoma krenil na levo, ko je on s svojim avtom privozil mimo in ga smrtno povozil. «»------ Smrtna poškodba pri padcu z lestve Okrog 7. ure zvečer so z avtomobilom RK pripeljali v bolnico 55-letnega čelavca Antonia Dare, ki je nesrečno padel z lestve pri gradnji nove šole na Greti. Zdravniki so ugotovili, da si je pri padcu zlomil desno roko in poškodoval prsni koš. Vendar pa niso mislili, da je stanje delavca tako hudo resno in je delavec okrog 7. ure zvečer umrl. SNG za Tržaško ozemlje DANES 10. t.m. ob 21. uri v kinodvorani v SKEDNJU in jutri 11. t. m. ob 21. vri v Avditoriju v Trstu Zgodba za smeh dramatična farsa v treh dejanjih Prodaja vstopnic danes in jutri v Tržaški knjigarni, Trst, Ul. sv. Frančiška 20 ter eno uro in pol pred pričetkom predstave v Ul. Roma št. 15-11. SNG drevi Po daljšem presledku Je Slovensko narodno gledališče vnovič uvrstilo v svoj program odlično Salacroujevo sodobno komedijo »Zgodbo za smeh«. Naše cbt-iu tvo se še spominja, da Je bilo to delo takoj po premieri in prvi reprizi na zahtevo Avtorske centrale iz Rima začasno umaknjeno iz našega rednega re pertoarja. Uprava SNG Je P° dolgih tednih čakanja vendar uspela razvozljati ta nepričakovani poseg v njen repertoar in sl pridobiti dovoljenje za uprizarjanje, ki ga Je potrdil tudi avtor sam v ljubeznivem pismu naši upravi. Komedijo Je kot gost režirala Baiblna Baranovlč - Batelllno, njej pa nastopa v vlogi Dona! doja odlični član Zagrebškega dramskega kazaliita Josip Ma rottl. Kakor na premieri v Tr stu, Je tudi na gostovanju Ljubljani in v Mariboru, Sala croujeva »Zgodba za smeh« uga Jala in zabavala vse občinstvo SNG bo s tem delom obiskalo vse okoliške odre in Gorico; za zaključek pa bo delo ponovilo Kopru in v Piranu. Drevi J* predstava v Skednlu Jutri, v soboto pa v Avditoriju Ker bo to zadnja predstava tega dela v mestu, nanjo še posebej opozarjamo naše občinstvo. PROSVETNO DRUŠTVO cIVAN CANKAR* priredi v nedeljo 12. t. m. ob 17. uri v dvorani na stadionu «Prvi maj* ( V kraljestva palčkov j pravljična igra v treh dejanjih Spisal JOSIP RIBIČIČ Uglasbil IVAN GRBEC Režija: EMA STARČEVA (članica SNG) Scenograf: IVO KUFERSIN (član SNG) Glasbene točke. IVAN GRBEC (avtor sam) Balet: ADR1JAN VILES (član SNG) Rajanje vil: OLGA BAN Nastopa 55 šentjakobskih otrok Prodaja vstopnic danes 10. in jutri 11. t. m. od 19. do 20. ure na sedežu društva v Ul. Montecchi 6, III. nadstropje. V nedeljo od 10. do 11. ure na sedežu SPZ v Ul. Romu 15 ter eno uro pred pričetkom predstave pri blagajni. Slovensko nerodno gledališče in Glasbena Malica v l r s t u V nedeljo 12. t.m. ob 18.30 v Avditoriju v Trstu in v torek 14. t. m. ob 21. uri v Skednju PLANINSKA ROŽA Prodaja vstopnic _ danes in jutri v Tržaški knjigarni, Trst, Ul. sv. Frančiška 20 ter eno uro in pol pred piičetkom predstave v Ul. Roma št. 15-11. Društvo slovenskih srednješolcev priredi v soboto, 11. t. m. ob 20. uri v Ul. R. Manna 29 svoj tradicionalni glasbeni večer Vabljeni! Državno učiteljišče s slovenskim učnim jezikom v Trstu priredi v ponedeljek 13. maja ob 20. uri v Avditoriju akademijo Na sporedu so deklamacije, pevske, plesne m klavirske točke ter igra enodejanka A. Ingoliča »Našli so se« Vabila so na razpolago, v tajništvu slovenski ti srednjih šol, v Tržaški knjigarni, Ul. sv. Frančiška 20 in v Knjigarni Fortunat, Ul. Paganini ?. LJUDSKA 1*KOS VET Izvršni odbor Slovenske prosvetne zveze v Trstu bo imel sejo danes 10. maja t. 1. ob 18. uri na sedežu. SOtSKE VESTI ) Ravnateljstvo Višje realne gimnazije s slovenskim učnim jezikom v Trstu sporoča, da je treba vložiti prošnje za sprejemni izpit v klasični licej in vstopne Izpite za ostale razrede do 15. maja. Pojasnila daje tajništvo Višje realne gimnazije Ulicj Lazzaretto vecehio 9-II. vsako dopoldne od 10. do 12. ure Ravnateljstvo državne nižje srednje šole s slovenskim učnim jezikom v Trstu scoroča, da je čas za vlaganje prošenj za sprejemne in razredne izpite ter za nižji tečajni izpit do 25. maja. Vsa potrebna pojasnila se dobijo v tajništvu šole v Ul. Scuo-la Nuova 12-11. tltiiiiiiiMiiiiiiiiiHMiiiiiiiiiiimiiiiiiiuiiiiimii OD VČERAJ DO DANES ROJSTVA SMRTI IN POROKE Dne 7., 8. In 9. maja 1957 se Je v Trstu roditlo 26 otrok, umrlo je 24 oseb, porok pa je bilo 16. POROČILI SO SE: uradnik Gastone Divo in frizerka Nerina Pipan, železničar Mario Domimci in delavka Mana Mondo, delavec lgino Šlander in delavka Maria Perini, šofer Stelio Gre-gori In uradnica Mireila Ukmar, prodajalec Ramiro Godino rn lekarnarka Vittona Matterl, va- rilec Fellce Spadaveccnla In prodajalka Giuseppina Emanuele, slaščičar Bruno Stefani in cvetličarka Angela Sperti, trgovec Giorgio Salvagno in uradnica Mireila Sattz, geometer Mario Boccall In gospodinja Bruna Delna Nora, mehanik Bruno Mauri In pletilja Anna Maria Cola- martino, brivec Glovanni Genzo in gospodinja Rosalla Parovel, delavec Giuseppe Fantini in gospodinja Maria Gardina, ribič Nicolo Ulčigraj in delavka Maria Fachin, delavec Silvio Cratn-pi In gospodinja Norma Gardina, tiskar Adriano Dem are hi in gospodinja Giuseppina Dona, električar Mario Pinzelli in gospodinja Marisa Covacich, šofer Sta. nislav lžrasič in gospodinja Maria Grazia Belli, tež.ak Antonio Casslno m gospodinja Rosetta De Luca. UMRLI SO: 72-letni Umberto Llzier, 86-letnl Lulgl Romano, 85-letna Luigla Cumar vd. Lug-li, 61-!etna sanla Bastjančič por. Fiorlnl, 59-letna lneš Zen por. Zanato, 82-letna Gw>vanna Anto- nia Lisstach por. Corsi, 76-letni Antonio Corslni, 5U-letni Vittor'o Chersinl, 50-1 etn a Maria Indrigo por. Tamaro, 62-letna Maria Cat-taruzza vd. Castagna. 29-letni Nevlo Derossi, 77-letna Lulgia Ban por. Pressen, 86-letni Gia-como DelFAntonlo, 62-letnj Rlc-cardo de Beden, 63-letna Vitto-na Burllnl por. Nadi, 45-letni Vittorio Derossi, 41-letna Giusep. plna Busan por. Busan, 86-letna Ana Pavovič, 77-letna Anna Ar-tico, 75-letni Jurij Cok, 68-letna Luigla Cargneluttl por. Grego-raitt, 70-letna Ana Simšič por. Augustlnl, 31 letni Aldo Batto, 59-letna Olimipia TVuffOll por. Martino. ( gledališča") TEATRO NUOVO Baseggiova skupina bo v proslavo 250. obletnice rojstva Carla Goldonija ponovno nastopila v »Teatro Nuovo«. Ob tej priliki je vodstvo gledališča dodelilo posebne popuste za učitelje in učence. [ RADIO j PETEK, 10. maja 1917 TRSI POSTAJA A 11.30 Lahka glasba; 12.00 D Vitaminih; 12.10 Za vsakogar nekaj;. 12.45 V svetu kulture; 12.55 Gerstitvmove skladbe; 13.30 Gla#. ba po željah; 17.30 Plesna čajanka; 18.00 Beethoven: Klavir, skl koncert št. 4 v G-diuru; 18.30 Z začarane police: «Zupanov sin«; 18.40 Koncert basista Danila Merlaka; 19.00 Wandy Two-rek in njegova violina; 19.15 Radijska u-niverza; 19.30 Pestra glasba; 20.00 Šport; 20.05 Louis Armstrong; 20.30 Slovenski oktet; 20.50 Glasbena medigra; 21.00 Umetnost i-n prireditve V Trstu; 21.15 Velika deta slavnih mojstrov; 21.45 Orkester Pac-ehiori; 22.00 Velika arheološka odkritja; 22.15 Slavni pevci; 22.45 Večerni ples. TRS T I. 16.45 Motivi iz filmov; 17.2® Poje Giorgio Consolmi; 21.00 Simfonični koncert. KOPER Poročila v slovenščini: 7.30, 13.30, 15.00. Poročila v italijanščhii: 6.30, 12.3U. 16.30, 17.30, 19.15, 23.00. 5.00-6.15 Spored iz Ljubljane: 6.15 Jutranja- glasba; 7.00-7.15 Spored iz Ljubljane; 7.15 Glasba za dobro jutro; 7.40 Glasba 2a dobro jutro, vmes ob 7.45 Kolo-dar; 8.00-12.00 Spored iz Ljubljane; 13.40 Kmetijski nasvedl Akcija za zatiranje jagodnega nlčka; 13.45 Tisoč in en takt... (pisan spored orkestralne in solistične glasbe); 14.30 Beležke radijskega reporterja; 14.40 Vedre melodije; 15.10 Zabavna glasba; 15.25 Zapeli in zaigrali bodo: Zlata Gašperšič, Božo Grošelj, Božo in Miško, Avgusta Stanko, Fantje na vasi in Vaški kvintet; 15.40-16.00 Spored iz Ljubljane,' 16.00 Ritmi in popevke; 16.40 Igra orkester Peter Yorke; 17.1° Operni odlomki; 18.45 Zunanjepolitični pregled; 18.00-19.00 Spored iz Ljubljane; 19.00 Poje A-chille Togliani; 19.30-23.00 Spored iz Ljubljane. SLOVENIJA 327.1 m. 202,1 m. 212,4 m „„ Poročila; 5.00, 6.00, 7.00, 8.00, JO,00, 13.00, 15.00, 17.00, 19.30, 22.00. 11.00 Za dom in žene; ll-J® Dopoldanski operni spored; 12-00 Domače pesmi in napevi za PrJ" jetno opoldne; 12.30 Kmetijsk1 nasveti — Anica Šušteršič: Olajšava dela v gospodinjstvu in na polju; 12.40 C. Saint-Saens; B8*' canal — VVag-ner: Leteči Holandec, uvertura; 13.15 Pisan spored zabavnih melodij; 14.05 Ma-ca Kalin: Radovedni žarek; 14 39 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.40 Utrinki iz rature — Sergej Jesenln- pestTU, 16.00 Mojstri koncertnega odra 17.10 Športniki, pozori; 17.30 Zabavna in plesna glasba na tekočem traku; 18.15 Skladbe slovenskih avtorjev pojeta MariborsKj moški ln ženski komorni zbor, 18.45 Tedenski zunanje-politlčn: pregled;- 20.00 Stara in vedno nova pesem; 21.15 Oddaja ® morju in po-morščakl-h; 22.19 11 jugoslovanske glasbe. •^Fl.E V IZ 1.1 A 17.00 Reportaža iz Rima ob • 1 ,uv ucj/01 iaca iz, lino” • obisku francoskega drž. predseo* nika: 17.30 Za žene; 18.15 red za otroke; 20.30 Poroči a, 21.00 Eugen 0’Neill: «Nemit- nost». KINO D r L Excelsior. 16.00: «Rif!fi», J*1?, Servais, Carl Mohner, Magai Noel. Fentce. 16.00: «Nasilneži», A one Baxter, Charlton Heaston. Nazionale. 16.00: »Tista leta«, *-“• vige Feudleur, Nicole Beg*r’ M. Pler. ^ Fllodrairunatico, 16.00: »samokr^ za strahopetca«. Cln-emascoP*' technicolor. J. ilunte-r, F. M Murray. .,,, Gratlaclelo. 15.30: «Souvenir d tai-ie». Technicolor Rank. ‘r So rdi, V. De Sica, A. CifarieD"-M. Girottt, June Laverick, 15 belle Uorey, irige Schoener. Superclnema. 16.00: «Veliki zapeljivec«, Fernandel, technlc<»*' Arcobsleno. 16.00: «Duša l-n "J so«, Deborah Kerr, R. Mitchuo' Astra Rojan. 16.00: «Lovec *n“ Jancev«, K. Douglas ln E- M'a tlnelli. -r Capitol. 16.00: «Gora», Spen ne naleti pri Nemcih na simpatijo, in v spominu iz dni sueške krize je ostala u-gotovitev, da nikjer ni bilo '»ko visokega odstotka kriti-k°v angleško-francoske intervencije kakor vprav v Nemčiji. Toaa tudi poleg te psihologe obremenitve obstajajo tu-1 drugi, mnogo realnejši vplivi na medsebojne odnose. °vsod, <»d političnega do go-spodarsko-trgovinskega podaja so Angleži in Nemci n'ed seboj tekmeci. Konkurenčna področja so med se-°J Pomešana, kajti n. pr. tr-1 g°vinski sporazum Nemčije z deželami Srednjega vzhoda, > tudi svoje politične posle-?lce- A v izrazito politični orbi vpliv se ta konkurenca ne vidi nikjer nazzirne-1* kakor v Washingtonu, in morda celo tudi v Moskvi. Ce ** Angleži in Nemci skušajo 'jveljaviti v Washingtonu in oseči častno mesto ameri-j ega partnerja v Evropi št. ' se pri tem računa tudi z oskvo, in to za kakšen po-eben stik, ki bi okrepil a-dte za diplomatsko manevriranje z nekim tretjih bertnerjem. , Ni nikakršna tajnost, da Ve- lik * Britanija zavistjo gleda z naj-na gospodar- večjp eki razvoj Nemčije. Za laike •dno ne pomenijo mnogo •jhne številke in statistike Proizvodnji, uvozu in izvo-d- Vendar pa, če se spomni- 195« 86 ie met^ :n nemški izvoz povečal za 1 tr«tjmo, medtem ko se britanski izvoz povečal te * mio sedmino, si lahko predstavljamo, kakšne so konkurenčne skrbi .Velike Britanije. Noben sporazum in nobena pogodba, ki bi jo utegnila morda skleniti Mac Millan in Adenauer, ne moreta ukiniti te konkurenčne borbe. To borbo je moč v najboljšem primeru le urediti. Pa niti perspektive za nekaj podobnega se ne zde izrazito ugodne. Področje najhujše nemško-angleške konkurence je postala Evropa, a zgodovina nas uči, da so se na tem področju računi najteže poravnavali. Tudi mimo vsega angleškega zatrjevanja o nasprotnem imajo v Bonnu prav gotovo tehtne razloge, da dvomijo v angleško naklonjenost novi evropski gospodarski zvezi šestih dežel. V bistvu je Velika Britanija v tem poslednjem desetletju vsailci evropski zamisli postavljala nasproti svoj posebni model. V končni analizi gre tu za konflikt med dvema koncepcijama: Velika Britanija je za širšo in slabše povezano Evropo, Nemčija pa za manjšo in krepkeje povezano. Velika Britanija je prepričana, da bi v oni večji bila najvplivnejši partner, medtem ko bi v oni manjši tak partner bila Nemčija. Vse to dokazuje, s kakšnimi delikatnimi rebusi sta se morala ukvarjati Mac Millan in Adenauer, in kako težko bo najti tudi, začetne rešitve. A vse to niti ni izvor njihovih trenutno največjih skrbi in neprilik, niti ni bil to pravi povod za sestanek v Bonnu. Ta sestanek je postal neogibno nujen zaradi kompliciranih motenj, ki jih je povzročila britanska Bela knjiga o obrambi. Nikjer ni ta knjiga naletela na tfdco neugoden sprejem kakor v Nemčiji. To nasprotovanje ne izhaja samo iz spoznanja, da angleška vojaška reorganizacija in zaupanje le v nuklearno orožje pomenita zmanjšanje angleških sil na Renu in zmanjšanje krajevne obrambe nemških meja; nemške slutnje in strah izvirajo največ iz tega. da se more Nemčija znajti pred veliko nevarnostjo zaradi izpremenjene angleške strategije. Skrbna proučitev vseh mogočih posledic je Nemce privedla do odkritja, da bi celo en sam neatomski začetek in napad mogel avtomatično spremeniti njihovo deželo'v atomsko področje in s tem v atomsko pogorišče, kajti zavezniki zamenjujejo v Nemčiji ljudi z izstrelki in atomskimi raketami. Brž ko so proučili angleško Belo knjigo, so iz Nemčije prišli 'ogorčeni ugovori, češ da je z novo angleško strategijo načeta, če že ne tudi uničena politična in vojaška osnova atlantske zveze. Hkrati s temi ugovori pa je seveda prišel tudi opomin, da Nemčija ne more mirno gledati, kakot da se ni nič zgodilo, in da bo ona sedaj skušala postati neodvisna atomska sila. Podobne neodvisne misli iz Nemčije ne odmevajo nikoli dobro v angleških ušesih. Kot nadaljnji primer težko-če nam more služiti tudi sprejem raz n h britanskih načrtov o Nemčiji, ki v njih figurira tudi ta dežela. Očitno je, da so Nemci sprejeli zelo hladno tudi Edenov načrt iz leta 1955 in Gaitskellov načrt o nevtralnem pasu. Edenov načrt o demilitarizirani coni za inšpekcijo z obeh strani mejne črte. ki deli dva bloka, so Nemci zavrnili, ker ta načrt pušča Nemčijo razdeljeno; Gaitskellov načrt o evropskem nevtralnem pasu, v katerem bi bi. la zdru-eua Neme .ta, pa so Nemci zavrnili, ker je združitev Nemčije v tem načrtu podrejena njeni nevtralnosti. Ni izključeno, da Nemci vidijo v obeh načrtih angleško željo, da je taka zamisel navdihovala avtorja obeh načrtov. Naj bo že kakor koli, ze ta kompleksnost angleško-nem. ških odnošajev priča, kako tež. ko bosta Mac Millan in Adenauer našla vsaj vzajemno razumevanje za občutja in duševno stanje, da pri tem niti ne omenimo iskanje formul, ki bi mogle ta duševna stanja in občutke spremeniti na boljše. M. RADOJC1C (Iz «Politike»j Letalonosilka »Forrestala, ki je bila te dni ponovno na dnevnem redu v vsem tisku, Je prava pravcata ploveča celina, saj meri njena površina 16 tisoč kv. metrov. Na sliki vidimo velikanski hangar na ladji, ki sprejme sto letal. •iiiiiiiiiiiftiiiiiiiMiiiiiiiifiiiiiiiniimiiiitiiiiiiiinNiiiiiiiiiiiiiMiitiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniitiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiniiiiiitiiiiiiiiiiniMiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiii ZA MODERNO TEHNIKO TO NI VEČ PROBLEM .... — ...................—■ ,:■■■■ i. .......................................... ■„ Elektronski možgani Poskusi z magnetizirano «miško», ki najde sama pot do «sira» - Sintetični možgani so tako komplicirani, da jih niti najpopolnejša tehnika bodočnosti ne bo nikoli gradila ''niiiiiiiiiiniiinimgiHiiiiiHiitiiiiHHHHHiHiititiiiiniiiiiiitMiiiiliiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiMiiiii POMENEK 0 JEZIKU Oživel oživil PRAVILNO: Novi odbor bo oživel delovanje našega društva. In pes, ki je ležal Megnjtn na sredi ceste «ot mrtev, je naenkrat oživel ln jo odkuril. pRAVILNO JE: Novi odbor bo oživil delovanje našega društva. In D«, ki je ležal na sredi ceste kot mrtev, Je naenkrat oživel, in Jo odkuril. °ZlVETi pomeni postali živ, OŽIVITI pa nekomu dati življenje. Rabim potrebujem * * * PRAVILNO: ^a poletje rabim novo obleko, pa s' je ne morem kupdi. Rabim tisoč }>r za meso. Za risanje rabim barv« •n tus, zato prosim, da mi Jaš zanje denar. Pr*AVlLNO JE: poletje potrebujem novo obleko, pa si Je ne mo rem kupiti. Potrebujem tisoč lir za meso. Za risanje Potrebujem barve ln... e,*r nimam ne morem rabiti, temveč POTREBUJEM. BABlM le tisto, kar že imam, kar uporabljam. li j* ‘o vze dobesedno, bi V d°( 'Bk0' k°‘ Onu* ra s,ik'-n, VOR| zidu pr»vim0 takrat £ “*“• k‘ »o „ b*sede na h„ nJene, ne u-**> ali noče r*ž'*meii. Diskusija, ki jo je izzval nedavno umrli matematik in strokovnjak za elektroniko, hkrati pa Nobelov nagrajenec, dr. John Neumann, z univerze v Princetonu, in v kateri so sodelovali s svojimi prispevki na isto temo številni priznani strokovnjaki na področju matematike in elektronike, se je sukala okrog navidezno fantastičnega vprašanja: Ali bo moč kdaj koli izdelati stroj, opremljen z elektronskimi možgani, Tei bi bil tako popoln, da bi mogel izdelati sebi enak stroj, ki bi spet proizvajal sebi enake stroje itd.? Vprašanje ni tako neverjetno, kakor bi se moglo zdeti na prvi pogled. Resnost,1 s katero se je to vprašanje proučevalo ir. pozornost, ki so mu jo posvetili, priča, da ne gre za blodnje sanjačev, ampak za teorije povsem resnega značaja. Vrsta strokovnih listov je na sledeči način pojasnilo čitateljem namen takih strojev: Predstavljajte si stekleno komandno kabino na nekem pustem obrežju. Človek v kabini pritiska na telckomande Hkrati se iz morskih valov prikazujejo dolgi kovinski valji z magnezijem, ki se v jatah pomikajo proti obali. Tu se avtomatsko nakladajo na kamione in odpremijo v tovarne na nadaljnjo predelavo Valji so surovina. Toda to so pravi robeti. ki v morskih globinah, izkoriščajoč bogate zaloge mineralov in elementov v morski vodi, ustvarjajo iz te vode svoje »otroke«... Približno taka bi, morala bi. ti bodočnost robotov, ki bi proizvajali svoje »otroke«. Predvsem pa bi bilo treba proučiti, ali je zmožna konstrukcija prvega robota, ali je moč izdelati tako komplicirane elektronske možgane? Eden od najnovejših interesantnih izumov je magnetizi-rana miška, majhna elektronska naprava, ki ima nalogo najti skozi labirint pot do «sira». Pri prvem poizkusu bo miška naletela na vrsto ovir, se zaletavala v ta ali oni zid, in končno našla »sir«. Toda drugič bo šla miška skozi labirint naravnost do sira, ker se je v njen »spomin« vtisnil načrt labirinta. Toda če eksperimentator spremeni labirint, bo miška ponovno zgrešila pot na tistih mestih, kjer so spremenili dele, dokler ne bo «spoznala» mesta. Končno bo miška pozabila vse prejšnje postave labirinta in se bo spominjala samo poslednje, ki jo je uspešno obvladala. Mišica sama seveda ne misli. Težko pa j« to določeno reči za elektromagnet, in majhne elektronske možgane, ki ga gibljejo. Naprava ima to sposobnost, da razlikuje med premico in krivuljo ln da revidira svoje izkušnje na osnovi novih izkušenj. To je v neki meri učenje. Zanimiv je tudi poskus e-lektronskega inženirja Hagel-bergerja, ki je proučeval vprašanje hazardne igre proti elektronskim možganom. E-lektronski možgani so dobivali v 60 odst. primerov, ker je vsak njegov nasprotnik tudi podzavestno uporabljal proti stroju določen sistem v igri. stroj pa je seveda ta sistem ((spregledal«. Nekateri učenjaki so se eksperimentalno u-kvarjali s poskusi, da bi se u-resničil davni sen igralcev na ruleto; sistem. Oni so to nalogo dali elektronskim možganom in končno, v prepričanju, da imajo formulo, poskušali igrati v Las Vegasu, Vrnili so se brez krajcarja. Angleški pisatelj Butler je leta 1872 V romanu «Erewhon» prvi pisal o strojih, bodočnosti — o robotih in avtomatih. Vrsta pisateljev fantastičnih romanov se je kasneje ukvarjala z istim vprašanjem, pišoč z večjimi ali manjšimi razlikami o brezživljenjskih pošastih, ki se razmnožujejo same od sebe in na koncu ((zasužnjujejo in uničujejo« človeštvo. To so vsekakor ekstremi. Ko je John von Neumann zastavil vprašanje o možnosti konstrukcije tako visoko organiziranih ustrojev, da se morejo »razmnoževati«, je to napravil iz znanstvenih in do neke mere tudi praktičnih razlogov. Odgovor na to vprašanje je naslednji; tak stroj je moč konstruirati, toda zdi se, da matematično obstaja meja kompliciranosti, ki ne dopušča reprodukcije, če se ta meja prekorači. Poleg tega morejo te železne matere, brez pomoči ustvarjalnega člo, veškega uma, »roditi« otroke, ki bi bili primitivnejši in bolj enostavnejši od robotov-star-šev, pa bi tako »pleme« po-šastl-robotov iz fantastičnih povesti hitro degeneriralo, zarjavelo in izgubilo sposobnost reprodukcije. Elektronika je ustvarila avtomatizirane tovarne brez sodelovanja ljudi. Toda človeških možganov ne bo mogel nadomestiti niti najpopolnejši stroj, kajti možgani so milijon in milijonkrat bolj komplicirani kot stroj. Ze mehanično kopirati sam ustroj možganov bi za električni tok morali u-porabiti niagarske slapove in da bi za ohlajevanje tega stroja bilo treba uporabiti vso vodo reke Niagare. Uporaba miniaturnih tranzistorjev bi morda zmanjšala ta pošastni stroj na velikost hiše, pogonska sredstva pa na nekaj stotin kilovatov. Toda tudi takšna kopija bi bila s svojimi sposobnostmi daleč gredo v majhno skodelico in ki tepotrošijo«, preračunano v električno energijo, okrog 25 vatov toka. Kompliciranost pa ni edino Vprašanje. Milijarde drobnih delov bi morale delati nepogrešljivo, da bi dale koristne rezultate. Sintetični možgani pa so tako komplicirani, da jih niti najpopolnejša tehnika bodočnosti ne bo nikoli gra- Mavrovo» v Makedoniji Nekoč zanemarjena dežela se razvija in bo z dograjenim sistemom dobila dovolj energije za vso svojo industrijo pod človeškimi možgani, ki | dila. Pred kratkim smo v ljubljanskih listih brali vest, da so vse električne centrale v Sloveniji dale v prvih treh mesecih letošnjega leta kar 460 milijonov kilovatnih ur e-lekt-rične energije, kar je za Slovenijo zares mnogo. Res je sicer, da je to treba pripisati v neki meri zelo dobrim letošnjim vremenskim razmeram, ker so bile reke polne vode, toda za ta uspeh je treba iskati glavni vzrok drugje in to v izrednih naporih pri dosedanjih gradnjah hidro- in termičnih central v Sloveniji. Da pa vsa ta količina pogonske sile še ne zadošča potrebam, je tudi znano, kajti industrijska podjetja, ki so zrasla po vojni, potrebujejo še več pogonske sile, kot se je proizvede, pa čeprav proizvede sama Slovenija danes več električne energije, kot je je proizvedla pred vojno vsa Jugoslavija. Industrializacija pač terja novih virov pogonskih sil in zato se centrale grade povsod, tudi tam, kjer je bila dežela nekoč povsem zanemarjena. Med najbolj zanemarjenimi predeli Jugoslavije pa je bila pred vojno prav gotovo Makedonija, zato je vsaka vest, ki pride s tega konca, dvakrat razveseljiva. Zaradi tega se bomo danes ustavili pri eni taki vesti, ki prihaja vprav iz Makedonije. Gre za vest, da bodo v skorajšnjih dneh začeli s poizkusnim obratovanjem na veliki novi bidrocentrali v Mavrovem. Najprej si oglejmo kje je ta centrala. Pravzaprav gre za cel hidroenergetski sistem, ki se gradi v skoroda nepristopnih gorskih predelih severozapadne Makedonije, ne. kako v področju Gostivarja, torej v krajih, Za katere smemo reči, da so bili najbolj nerazviti v vsej Jugoslaviji, pa čeprav so to izredno lepi in gospodarsko ne tako siromašni kraji. Gradnja ae je začela že pred desetimi leti, ko so prišle sem mladinske delovne brigade, ki so kot prve zasadile lopate, da bi začele pripravljati teren za poznejše delo. Ker ja kraj zelo od rok, ni bilo tod ne cest, niti kakršnih koli ^komunikacij in to je bila ena“ velikih ovir za začetna dela. Druga težava pri teh delih je bila, da je to področje polno padavin, da pa ni tu neke velike reke, ki bi sama s svojimi vodami mogla napajati veliko centralo, zato je bil izdelan načrt, da se v zbirna jezera zberejo po prekopih in predorih vse razpoložljive gorske rečice in tokovi. In tako je nastalo Ms^rov-sko umetno jezero, ki leži 37.5 megavatov ali 50.000 konjskih sil. Vsi , štirje agregati bodo torej imeli zmogljivost 200.000 konjskih sil. Čeprav so bila glavna dela v gradnji jezera, prekopov in predorov, ter seveda strojnice, so se v zadnjem času vzporedno že gradili tudi raz-vodniki električne energije ter druge zunanje inštalacije. Toda dela na tem hidrosi-stemu še dolgo ne bodo končana, pa čeprav se nadaljujejo z vso vnemo. Letos so bila v ta namen odobrena večja sredstva, ker sta poleg centrale Vrutok in že omenjena «kaverne» v načrtu še centrala v Vrbenovem selu, ki je 300 m nad Mavrovskim jezerom, in druga v vasi Raven 140Q metrov nad morjem. Je-1 Pr' Gostivarju. Na uspeli javni produkciji gojencev Glasbene šole pri Glasbeni Matici, ki je bila pred-sinočnjim v Avditoriju, sta nastopili tudi Učka Ščuka in Lia Furlan, ki sta š*iriročno igrali Webrov »Allegro«. miiimiiiliHiiiiiliimiitinmiitimiiiiiHiiinilliiiflliiiiliiiiiHmiiiiiimiiHiiiiiliiilliiitiliiiiiiliitimiiiiiiiiimiiiiiiiiimiiiiiitiiiiiitimiiiiniiitiiii, OSMA RAZVRSTITEV PRIČ NA PROCESU V PADOVI Včerajšnja kratka razprava prav tako ni nič povedala 0(1 Mussolinijevih se ni nihče odzval na predsednikovo vabilo zero zapira že na vratih Ra. dičke soteske 56 m visok jez, v katerem je vgrajenih nad 900.000 kub, metrov betona in drugega materiala. Mavrovsko jezero je tako preplavilo Mavrovsko polje, v katerega se stekajo vsi pritoki Beličke reke, ki so prepreženi z vrsto prekopov in predorov v skupni dolžini 15 km. Za zbiranje vode tudi iz Vrbenske in Bogdevske ter Vlajnice so prav tako prebijali predore, ee prej smo rekli, da v Mo-vrovem ne gre le za centralo kot tako, ampak za cel sistem. Ta se razteza na 70 km dolgem področju in zajema površino 470 kv. kilometrov. Celotna dolžina izkopanih pre. kopov znaša okoli 60 kilometrov. Samo za te gradnje so morah kot stransko delo zgraditi še 150 km dolgo moderno cesto, s čimer je bilo tudi področje Gornje reke povezano z drugim cestnim omrežjem. V Mavrovsko jezero se stekajo vode iz naslednjih gorskih rek: iz Mavrovke, Beličke Vrbenske. Radike, Bogdevske, Bredečke in drugih manjših. Glavna reka je seveda Radika. Najtežje delo v vsem tem načrtu je bija gradnja tako imenovanega »sifona«. To je šest kilometrov in pol dolg predor; ki pravzaprav ni navaden predor, ker se v kotu 45 stopinj na nekem mestu spušča 355 metrov globoko v sotesko pod korito reke Vr-čuške in se nato na nasprotni strani nadaljuje proti Vr-točkemu hribu, kjer je v samem hribu zgrajena glavna strojna dvorana Mavrovske hidrocentrale. Vode, ki se spu. ščajo skozi omenjeni prostor, imajo pritisk najmanj 40 atmosfer. Drugo prav tako veliko de' lo v tem načrtu predstavlja strojna dvorana ali kot so jo imenovali «kavema». Se pred letom dni ta največja gradnja v tem sistemu ni pritegovala pozornosti slučajnih obiskovalcev, ljudje pa so v gori vneto delali in tovorni avtomobili so neprestano priha jaii in odhajali skozi velika vrata nad izvirom Vardarja. Delali so namreč v gori veli-kansk* jamo za strojnico centrale. Dvorana je visoka kot petnadstropna hiša, več desetin metrov široka in sto metrov dolga. Ko so jamo izkopali, se je začelo njeno urejanje *n nato montaža. Dvorano so obložili z belo modrimi marmornatimi ploščami, nato so montirali stroje, regulatorje in pred kratkim tudi prvi agregat. Zmogljivost vseh teh central bo znašala 427 milijonov kilovatnih ur električne energije. Posamezni agregati, kot na primer ta, ki so ga že montirali in ki bo v kratkem začel s poskusnim obratovanjem, bodo imeli zmogljivost Ko smo prej začeli z opisovanjem del na tem hidroenergetskem sistemu, smo rekli, da je bila Makedonija in predvsem to področje te republike skrajno zanemarjeno. Delovanje tega sistema in že samo obratovanje prvih agregatov bo močno vplivalo na življenje makedonskega ljudstva v tem predelu, saj se bo industrija, ki se tudi v Makedoniji naglo razvija, lah. ko še bolj razvila. Ko pa bo celoten sistem dograjen, bo za Makedonijo praktično rešeno vprašanje energetskih virov za vso njeno industrijo. Poleg tega pa bo ta hi-drosistem vplival tudi na precejšen del makedonskega kmetijstva. Pri vsem tem pa ni nič manj važno tudi dejstvo, da se bo z začetkom obratovanja začelo tudi izplačevanje o-gromnih stroškov ,ki so bili vloženi v to veliko gradnjo. Na včerajšnji razpravi v , Enrico Nirosi je povedal, da Drobne zanimivosti . Ker smo že v ledenih predelih, bomo zabeležili še vest, ki sicer prihaja iz Pariza, ki pa se nanaša na Antarktiko. Na obali Wikesove dežele, le nekaj sto kilometrov od antarktičnih oporišč Mawson in Davis, bodo postavili svojevrstno meteorološko postajo, ki bo služila v geofizikalnem letu. Naprava je bila izdelana v Franciji in bo delovala povsem neodvisno od človeka. Bo to nekaka postaja-ro-bot. Delovala bo torej avtomatično, energijo bo dobivala iz posebnega akumulatorja, beležila pa bo brzino vetrov, zračni pritisk, temperaturo in vlago ozračja. Instrumenti, ki bodo te podatke beležili, bodo povezani z e-lektromehaničnimi možgani, ki bodo podatke sproti javljali preko posebne radiood-dajne postaje. * * * Po ameriških vesteh so posebne ameriške ekipe začele v bližini Severnega tečaja graditi letališče s pistami, ki bodo dolge 1600 m. Letališče se gradi na malem otočku v Arktičnem morju, ki je na zemljevidih označen s siglo T-3. Seveda ne gre tu za normalno gradnjo, ampak za Klikanjem grebenastih plasti večnega ledu, ki jih bodo prekrili s posebno smolnato snovjo. Letališče bo baje slu* lilo za vzlete in pristajanja letal v tako imenovanem geofizikalnem letu, ki se bo začelo letos julija. Podobno letališče grade tudi na Jušnem tečaju in bo baje služilo prav tako v znanstven* namene, vendar je znano, da imajo pri tem glavno besedo vojaški krogi. Žarnica za ulisico-robotaa, sliši, vidi in voha«. ki bi bil ogromen problem. Elektronski učenjaki so ugotovili, da bi bili elektronski možgani s tolikimi cevmi, kolikor i-majo človeški možgani nevronov, monstrum velikosti palače «Empire State Building«, največje zgradbe na svetu, da Podovi, kjer se obravnava zadeva v zvezi z «zakladom iz Donga«, bi se morala zbrati zanimiva druščina, kajti na seznamu 31 Prič, ki jih je predsednik sodišča Zen poklical. so bila tudi imena vseh članov Mussolinijeve čružine. Toda o teh ni bilo ne duha ne sluha, dočim je sestra Mussolinijeve ljubice Clarette Myriam Petacci poslala sodišču pismo, v katerem sporoča, da je bolna in pismu prilaga tudi zdravniško spričevalo. Razen nje se je zaradi bolezni opravičila cela vrsta prič in se je zato število včeraj zaslišanih prič skrčilo na pet. Ce smo včeraj poročali, da so na predzadnji razpravi prevladovali kot priče novinarji, bi za včerajšnjo razpravo lahko rekli, da je bila to razprava karabinjerjev, saj so od petih prič bili kar trije karabinjerji. Pa začnimo kar s prvim: Karabinjerski brigadir Ettore Manzi. ki je na tem procesu že večkrat pričal, je tokrat govoril o zadevi Bruna Niro-sija. Zadeva tega obtoženca je prišla na dan kaj čudno in zapleteno. Ze pred leti je ne-ku Maria Zibelli javila njemu, da ji Je neki Enrico Ni-rosi dal menico za 20 tisoč lir, ki Pa je bila brez vrednosti, ker je bila na ime »posebnega ducejevega tajnika«. je menico dobil od svojega brata Bruna, pri katerem so nato napravili preiskavo in našli še več takih menic, ki pa so itak bile brez vrednosti. Poleg tega pa so pri njem našli tudi 341 tisoč lir. zaradi katerih je bil Bruno že sojen in na podlagi amnestije oproščen, ker je na sodišču dokazal, da je omenjeni denar našel v neki uniformi, ki jo je neki fašistični funkcionar na begu odvrgel. Za brigadirjem je nastopil karabinjer Constantino Berte-ra. Njegova izpoved je v zvezi z zadevo letalskega častnika Virgilli.j a Pallottellija in agenta tajne policije Rosaria Boccadifuoca (Cesara Mar-cuccia), ki sta bila leta 1945 zajeta in ju je on izročil v varstvo Berteri. Ta pa ni mogel ujetih fašistov ubraniti pred razjarjeno množico, ki ju je hotela linčati. Bertera je ob tej priliki baje izročil sedanjemu obtožencu Barbieriju, ki je bil tedaj župan v Mussu Bocca-fuocov kovček z nekaj nad milijon lirami in 53 zlatniki, ki jih je Barbieri nato deponiral v banki AmedeB. To premoženje je bilo nato, na zahtevo brigadirja Manzija, Boceafuocu spet vrnjeno, le da je bilo — po Boccafuo-covih izjavah — nekaj zlatnikov manj. Silvestro Brera ni imel kaj povedati, razen tega, da je Manziju odrekel poslušnost, ker ja smatral, da je brez vsake oblasti. Na vrsti je tretji karabinjer in to pot bivši karabinjerski marešalo, ki ja od tedaj napredoval do majorja, Livio Virginio Dettore. Ta priča o nekih tedanjih govoricah v zvezi z »zakladom iz Donga«, vendar se danes ne spominja več, od kod so te govorice prihajale. ■ Kot zadnja sta na vrsti Ri-zieri Molteni in Albino Valena, ki govorita o aretaciji nekdanjega častnika milice Casalinova, katerega je aretiral partizan Pietro De Lorenzi, ki ga je nato izročil partizanu Ugu Torriju. Obtožnica pravi, da sta ta dva bivša partizana fašističnemu častniku pobrala 3 milijone lir. Toda Torri je na prvem zasliševanju že povedal, da je bilo le kakih 40, 50 tisoč lir, ki jih je skupno z ujetnikom izročil na občini v Musso. Priči Molteni in Valena pa vesta le, da sta videla Torrija, kako je s šopom bankovcev v rokah in z ujetnikom ob strani vstopil v občinsko hišo, ne vesta pa, koliko denarja je bilo. S tem je bila včerajšnja razprava končana, ker se vr-1 sta prič ni predstavila. Brez besed... STARA RIVALITETA IN iiiorišbo-beneški dnevnik Zaradi mraza na Goriškem milijarda lir škode Kmetom olajšati življenje s črtanjem vseh davkov Vinogradništvo je utrpelo 700 milijonov, vrtnarstvo in poljedelstvo pa 300 milijonov lir škode Športni dnevnik Mrzli val je povzročil v naših krajih hujšo škodo, kot smo predvidevali. Mraz, pravi zimski mraz, je uničil večji del kultur, ki so zaradi nastopa zgodnje pomladi bile v polni rasti. Dve stopinji pod ničlo, ki so ju predvčerajšnjim zabeležili na gori-škem letališču, sta prizadejali vse kmečke hiše na Goriškem. Kmetje z žalostjp ogledujejo hudo škodo, ki jo je mraz napravil v vinogradih. Mladike so pozeble, tako da pridelka vina skoraj ne bo Pokrajinski poljedelski inšpektorat, ki je letošnjo vinsko letino cenil na okoli 90 tisoč hektolitrov, je ugotovil, da bodo zaradi posledic mraza vinogradniki pridelali v vsej goriški pokrajini največ dvajset tisoč hektolitrov, kar pomeni, da bodo rešili morda največ' 25 odstotkov pridelka. Po cenitvah iste ustanove bo škoda v vinogradništvu znašala okoli 700 milijonov lir- Hudo škodo so utrpeli tudi vrtnarji. Uničilo je krompir, fižol, kočice, paradižnike, v nekoliko manjši meri pa papriko in melancane. Predvidevajo, da so vrtnarji in kmetje skupaj utrpeli okoli 300 milijonov lir škode. Mraz ni prizanašal nobenemu kraju. Prizadejal je Stan-drež in Sovodnje, Kras, Dol in Ste ver jan. Izredno velika škoda je nastala v Vipavski dolini, kjer je hud snežni vihar dobesedno uničil vse mladike na trtah. Hudih posledic ni bilo mogoče preprečiti niti s kurjenjem po sadovnjakih. Elementarna nesreča Je spravila že sedaj v zelo negotov položaj ogromno večino kmetov na Goriškem. Po vodi je šlo upanje, ki so ga gojili še pred nekaj dnevi, da jim bo letošnja spomlad prinesla dobro letino in dober zaslužek. Usoda pa je hotela, da so se naravne sile razbesnele nad našimi kraji, kot se to zgodi skoraj vsako leto, ko toča ali suša uniči lepo obetajoči pridelek. Po približnih podatkih pokrajinskega inšpektorata znašd škoda v poljedelstvu okoli eno milijardo lir. Nastaja vprašanje, kaj bodo oblasti napravile, da se omilijo hude posledice nesreče. Po našem mnenju bi morale priskočiti oškodovancem na pomoč s finančnimi podporami, predvsem pa bi jih letos morale razrešiti plačevanja davkov. To bi bila najbolj pravična rešitev, ki jo kmetje terjajo od višjih krogov. *»------- V nedeljo v Centrale «Ivan Grozni* V nedeljo dopoldne bodo v kinematografski dvorani »Centrale* v Gorici predvajali pod okriljem kinematografskega u-niverzitetnega krožka Eisensteinov zadnji film «Lvan Grozni)). Film so posneli leta 1943 v Rusiji. • «»------- Z motociklom na Matajur Pred dnevi, na vsak način pred hudo nevihto, med katero je na Matajur naneslo precej debelo plast snega, je mladi Renzo Bastiancic iz o-kolice Čedada napravil neverjeten podvig, ki bo verjetno še dolgo časa ostal predmet živega občudovanja le po pravilih poljske policije ,osem meščanov ni imelo predpisane tablice za svojega psa, šest trgovcev ni upoštevalo urnika o zapori trgovin itc. Poleg tega pa je konjederec polovil 20 psov, ki jih je našel na cesti brez nagobčnika. «»------- Sprejemni izpit Sprejemni izpit v 1. razred nižnje srednje šole (gimnazije) v Gorici se prične 6. junija ob 9. uri s pismeno nalogo iz slovenščine. Naslednji dan bo pismena naloga iz računstva in dan nato ustno izpraševanje po vrstnem redu, ki bo javljen na razglasni deski šole. . Za pripustitev k temu izpitu je treba, da učenec vloži prošnjo na kolkovanem papirju za 10Q lir naslovljeno na ravnateljstvo nižje srednje šole najkasneje do 20. maja. Vsa natančnejša pojasnila se dobijo v tajništvu, ki je odprto vsak dan od 9. do 12. ure. «»—_ DEŽURNA LEKARNA Danes posluje ves dan in ponoči lekarna Pontom - Bassi v Raštelu 17, tel. 33-49. metrov se je namreč pripeljal na vrh Matajurja. Zadnji del pobočja je v dolžini enega kilometra popolnoma brez vsake poti. Poleg tega je tudi precej strmo, tako da se je motor prav gotovo precej segrel, preden je privlekel pogumnega mladeniča na najvišji vrh v Benečiji. Bastiancic je svoj motocikel preuredil tako, da lahko premaga vzpone 45 stopinj. «»----------- IZ BENEČIJE Zlom zapestja Pri delu na polju si je zlomila -»desno zapestje 54-letna Gisella Juretig iz Podbonesca v Beneški Sloveniji, Z rešilnim avtom so jo odpeljali v čedadsko bolnišnico, kjer so ji roko dali v mavec. Ozdravela bo v 40 dneh. 350 glob v aprilu Tudi v preteklem mesecu je imela goriška policija precej dela, saj je zabeležila nič manj kakor 300 prekrškov pravilnika o cestnem prometu v mestu. 29 oseb je moralo plačati kazen, ker je prekršilo pravilnik mestne policije, tri osebe se niso ravna- miimiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiitiniiiiiiiiimiiiiiiiliiiiiiiiiniimi . SEJA OBC. ODBORA Gradnja stanov, hiše v Ul. sv. Mihaela V torek zvečer je bila na županstvu seja občinskega odbora, na kateri so v glavnem obravnavali upravna vprašanja. Odobrili so vsoto 2 milijona lir za pomoč nezakonskim otrokom, 2.300.000 lir so izplačali civilni bolnici v Gorici, 4-700.000 lir pa za delovanje pokrajinskega inštituta za higieno in profilakso. Odobrili so dalje strošek za nakup poletnih oblek nekaterim občinskim uslužbencem. Končno so odobrili prošnjo organizacije beguncev za odstop zemljišča v Ul. sv. Mihaela, na katerem bodo zgradili stanovanjsko hišo za begunce. Odbor se je ponovno sestal v sredo zvečer. ---it—-. V aprilu visok porast meničnih protestov Na osnovi podatkov, ki jih daje goriška trgovinska zbornica. v svojem mesečnem poročilu, je šlo v prvi polovici aprila v protest nič manj kakor 555 menic. To število je mnogo višje od tistega, ki je bilo zabeleženo v črugi polovici marca meseca. Po občinah je bilo stanje takšno; v Krminu so ugotovili 35 protestiranih menic, v Doberdobu 7, Dolenjah 2, Caprivi 2, Farri 2, Foljanu 2, Gorici 270, in sicer za skupno vsoto 16 milijonov 454 tisoč lir, v Gradiški 42, Grade žu 28, Marianu 2, Medeii 1, Tržiču 108, Moši 2, Romansu 1, Ronkah 11, Zagraju 10, Skocijanu U, Steverjanu 1, San Lorenzu 2, Starancanu 3, Turjaku 12 in Villessu 1. Po včerajžnji trening tekmi jugosl. nogometašev Tirnanič preložil odločitev glede sestave reprezentance Reprezentanti so premagali Elektrostroj s 4:1 - Belin razočaral, Milutinovič zadovoljil Zanimiv proces na goriški sodniji Poštne uradnice iz Gradiške si prisvajale poštne pošiljke Obtožene so bile tudi, da so vojakom odpirale pisma in kradle denar, vendar zato ni bilo dovolj dokazov Na goriški sodniji je bil proces, ki je zaradi velikega števila prič, ki so bile zaslišane, in številnih obtožb naperjenih proti trem mladim dekletom iz Gradiške,- trajal skoraj ves dan. " Na zatozni klopi so bile 22-letna Pierina Rupiani iz Gradiške, Borgo Macari 3, 23-let-na Egle Facis iz Redipuglie in 23-letna Laura Lorenzoni iz Sv. Ivana ob Nadiži, Vse tri so bile do februarja lanskega leta uslužbene na pošti v Gradiški, kjer so sprejemale in odpošiljale pisma in darilne zavoje. V Gračiški je nastanjenih večje število vojakov, ki služijo redni vojaški rok. Mladi vojaki od časa do časa prejemajo od doma pisma, v katerih je običajno tudi denar, ki ga mnogi starši, čeprav s težavo pošiljajo sinu, ki služi vojaški rok. Toda mnogi vojaki so pred februarjem 1956 morali ugotavljati žalostno dejstvo, da v pismu kljub sporočilu o denarju ni bilo niti duha; nekateri, med njimi tuči Enri-co Fontanelli, so se obrnili na orožnike, katerim so pojasnili zadevo. Toda slednjim bi bilo težko ugotoviti, kje je denar zmanjkal, če ne bi bila poštna uprava v Vidmu obveščena skoraj v istem času, da se na pošti v Gradiški dogajajo stvari, ki niso najbolj na mestu. Videmska poštna uprava je takoj poslala inšpektorja, ki je ugotovil vrsto kaznivih dejanj, ki so jih storile mlade uradnice, katere je bil primoran prijaviti orožnikom v Gradiški, Končno je prišlo čo sestave obtožnice, v kateri so bile vse tri uradnice, Facisova, Lorenzonijeva in Rupianijeva, pogumnega mladeniča. Z mo- obtožene, da so večkrat in to tociklom 65 kubičnih centi- vse do februarja 1956 trgale s pisem znamke, ki niso bile žigosane, ali pa tako slabo, da bi lahko bile še vedno u-porabne. Te znamke so potem lepile na pisma, ki so bila pri njih odposlana, tako da so pošiljatelja preslepile z žigom, ki so ga pritisnile na pismo, za katerega znamko je lastnik plačal določeno vsoto. Facisova in Rupianijeva sta bili nato obtoženi, da sta v istem času odpirali pisma in čitali vsebino, kar je strogo prepovedano in po zakonu kaznivo. Pierina Rupiani pa je bila še obtožena, ča je kradla iz pisem denar, in sicer vsote od 300 do 10.000 lir. Ze preiskava, v kateri se je najprej izdala Rupianijeva, ki je priznala, da je odprla neko ekspresno pismo, je bila zelo dolga, zato je bil tudi proces precej dolg in zapleten. Končno je goriško sodišče Facisovo in Lorenzonije-vo obsodilo za poneverbe na 6 mesecev zapora in 12.000 lir kazni, Rupianijevo zaradi goljufije in tatvine na 10 mesecev in 20 dni zapora ter 5000 lir kazni; vse tri ne bočo imele za leto dni dostopa do javnih služb. Rupianijevo in Facisovo je sodišče končno ®-prostilo obtožbe odpiranja pisem. Predsednik dr. Suich, tož. De Marši, zap. Zumin, branilci Luzzatto, Fortuna in Mondini. na Matica in Slovensko narodno gledališče priredila opereto v treh dejanjih »Planinska roža*. Pričetek ob 18.30. Odhod izpred kavarne Bratuš ob 16. uri. Vožnja in vstopnina 650 lir. Pohitite z vpisom, ki je na sedežu ZSPD v Ul. Ascoli ter v kavarni Bratuš. «»---------- Avtobus v Trst za ^Planinsko rožo* Zveza slovenskih prosvetnih društev v Gorici organizira v nedeljo 12. maja avtobusni izlet v Trst, kjer bosta Glasbe- Nepreviden vozač Včeraj ob 16. uri se je na Ij^rzu Verdi v bližini «Stan-de» pripetila prometna nesreča, ki jo je zakrivil 17-letni Alberto Gardina iz Ul. Co-lombo 6. Gardina se je vozil z motorčkom proti pošti; pred njim je vozil avtobus, ki se je ustavil pred «Stando», toda tega mladenič ni opazil Nenadoma se je znašel med avtobusom in nekim avtomobilom. Prostor je bil tako tesen, da se je komaj rešil iz nerodnega položaja, pri tem pa se mu je desna roka zataknila med vozilo in avtobus. Z avtom Zelenega križa so ga odpeljali v bolnišnico, kjer so mu ugotovili izvin zapestja, zaradi česar bo ozdravel v 8 dneh. — KINO — CORSO. 17.00: «Deček na delfinu*, A. Ladd, S. Loren, \ cinemascopu in v barvah. VERDI. 16.30: «Mi smo stebri* («Noi siamo le colonne*), V De Sica. VITTORIA, 17.00: »Alba gene-rosa*. CENTRALE. 17.00: «Super giallo*, v cinemascopu in v technicolorju. MODERNO. 17.00: »Bravissi- mo». ZAGREB, 9. — Nogometna reprezentanca Jugoslavije je danes popoldne igrala svojo zadnjo trening tekmo z moštvom Elektrostroja, ki tekmuje v zagrebški podzvezi. Moštvo trenerjev so okrepili reprezentativni vratar Stojanovič ter napadalca Veselinovič in Antič. Zmagala je reprezentanca z rezultatom 4:1 (3:0). V prvem polčasu so reprezentanti nastopili v i^-slednji postavi; Beara; Belin, Crnkovič; San-tek, Spajic, Krstič; Rajkov, Milutinovič, Zebec, Vukas, Li-pošinovlč. Postava v drugem polčasu pa je bila naslednja: Beara; Spajič, Crnkovič, Mitič, Krstič, Boškov; Lipošino-vič, Milutinovič, Kostlč, Vukas, Zebec. Po mišljenju dopisnika Borbe so reprezentanti zapustili soliden vtis, dopisnik Politike pa ugotavlja, da izbranci tehničnega komisarja Tirnaniča niso zadovoljili. To dvojno mišljenje izvira očitno iz dvojnega gledanja na trening, ker dejansko niso zadovoljili le nekateri posamezniki, medtem ko je bilo moštvo kot celota posebno v prvem polčasu še kar dobro vigrano z izjemo desnega branilca Belina, ki je bil nesiguren in prepočasen, tako da po splošnem mnenju Tirnanič nanj ne more računati. Trening pa je zopet potrdil staro hibo reprezentance oziroma njene napadalne vrste, ki je bila dokaj neučinkovita, kar velja posebno za drugi polčas. Poskus z Milutinovičem je v glavnem zadovoljil in njegov nastop je skoraj siguren, čeprav je Tirnanič vsako dokončno odločitev glede postave odložil do pojutrišnjem, ko bodo reprezentanti imeli zadnji trening. Gole za reprezentanco so dosegli: Milutinovič 2, Vukas in Lipošinovič po enega. TENIS V RIMU Rose premagal Sirolo RIM, 9. — Na mednarodnem teniškem turnirju v Rimu so bili danes doseženi naslednji rezultati: Moški posamezno (osmina finala); Hoad (Avst.) - Haillet (Fr.) 3:6, 6:4, 9:7, 5:7, 6:2; Rose (Avst.) - Sirola (It.) 9:7, 6:4, 6:0; Cooper (Avst.) - Bedard (Kan.) odstop; Darmon (Fr.)-Segal (J. Afr.) 6:2, 6:2, 3:6, 6:3, Zenske posamezno (osmina finala): Long (Avst.) - Bourtonnals Migliori Ut.) 6:0, 6:3; Knode (Avst.) 6:2. 6:2; Rose, Hard (ZDA) - Weiss (Sp.) 6:1, 6:1: Lazzarino (It.) - Raynolds (J. Afr.) 6:4, 6:3; Bloomer (V.B.) - Ramirez (Meh.) 10:8, 6:0; Re-yes (Meh.) - Hard (ZDA) 6:3, 6:3; Biding (Nem.) - Schur-man (J. Afr.) 6:8, 6:1, 6:3; Ra-morino (It.) - Hawton (Avst.) 7:5, 7:5. Moške dvojice (drugi krog); Remy, Molinari (Fr.) - Cooper, Home (Avst.) 6:3, 6:4, 6:4; Forbes, Segal (J. Afr.) - Jaco-bini, Pirro (It.) 6:0, 6:4, 6:4; Contreras, Llamas (Meh.) -Fancutt, Talbot (J. Afr.) 3:6, 6:4, 6:4, 6:4; Stewart (ZDA, Ayala (Cile) - Palfox, Reyes (Meh.) 6-3, 6:2, 6:0; Pietran-geli, Sirola (It.)-Bedard (Kan.), Schivartz (Avst.) odstop. Mešane dvojice (drugi krog); Vogler (Nem.), Katz (Rod.)-Cerri, Covi (It.) 6:3, 6:3; Samp-son, Stevvart (ZDA) - V. Forbes, G. Fcrbes (J. Afr.) 7:5, 6:4; Bloomer (V.B.), Home (Avst.) - Weiss (Sp.), Gibson (Avst.) - Vogler (Nem.), Kati (Rod.) 6:3, 6:1; Knod, Contreras (Meh.) - Pericoli, Maggi (It.) 6:4, 6:3; Long (Avst.), Aya-la (Ciie) - Schurman, Talbot (J. Afr.) 6:2, 8:6. Odločitev je padla! BOLOGNA, 9. — Takoj po današnjem treningu B reprezentance so se sestali odgovor-ni tehniki, nakar je dr. Pa-squale sporočil postavi A in B reprezentance za njuna nedeljska nastopa: REPREZENTANCA A: Lovati; Magnini, Cervato; Chiappella, Orzan, Segato; Bo-niperti, Gratton, Virgili, Mon-tuori, Prini. REPREZENTANCA 8: Buffon; Grava, Garzena, Fontana, Bernasconi, Venturi: Muccinelli, Burini, Firmam, Pantaleoni, Fontanesi. V soboto na startu v Brescii 36 avtomobilov Anglež Moss favorit dirke na «lQOO milj» Zanimanje za nastop ameriških pilo-tov z mogočnim «Crysler 425 HP» BRESCIA, 9. — V soboto zvečer se bo v Bresciji začela tradicionalna avtomobilska dirka «1000 milj* (1600 km). Za letošnjo jubilejno dirko (prva je bila pred 30 leti) se je prijavilo rekordno število avtomobilskih hiš in dirkačev. Na startu bo namreč 36 avtomobilov vseh evropskih hiš in sicer: 11 italijanskih, U angleških, 6 francoskih, 6 nemških in dva ameriška. Borba v vseh kategorijah obeta biti zelo izenačena »n prav zaradi tega tudi zelo zanimiva, kar velja predvsem za višje cilindrate in še posebno za turistične in športne avtomobile nad 2000 cc. V turistični kategoriji nad 2000 cc so kandidati za prvo mesto: Gendebien (Ferrari), Cotton (Mercedes), Cestelli (Mercedes), Scotti (Mercedes), Capelli (Ferrari), Madero (Ferrari in še kakšen. V športni kategoriji pa je razen Fangia in Kawthorna zbrana vsa svetovna elita z Angležem Sterlingom Mossom na čelu, ki bo vozil v družbi z Denisom Jenkmsonom novo Mase-rati 4500 cc in bo startal kot zadnji ob 5.37 v nedeljo zju- ■iiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiimiMiiiHiminnmiiiiimiiiiiiiiiimiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiitimiiiiiiiiiiiiiiMiiiiitiimiitiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Včerajšnja trening tekma v Bologni B reprezentanca premagala Modeno s 4:1 (2:1) Najboljša je bila krilska vrsta, v obrambi Grava, v napadu pa Pantaleoni traj. Moss je vsekakor favorit št. 1, toda v borbo za zmago lahko uspešno posežejo tudi Collins, Taruffi, Von Trips, De Portago vsi s Ferrari ter Mos-sovi klubski tovariši. (Mase-rati) Behia, Hermann in Ber-tocchi. Vsi ti so se že neštetokrat uveljavili na raznih dirkah in irr.tjo enake možnosti. Razen dvoboja med hišama Ferrari in Maserati predstavlja posebno zanimanje in sc* veda tudi veliko negotovost nastop dveh ameriških pil°* tov Aktom Millerja in Dou-ga Harrissona z mogočnim dirkalnim avtom «Crysler 425 HP», ki lahko razvija hitrost nad 300 km na uro. Oba pil°^ ta nastopata prvič v Evropi na tako zahtevni in dolgi dirki. Pri naštevanju dirkačev smo se omejili na kategorijo nad 2000 cc s čimer pa ni rečeno, da ne bodo borbe zanimive tudi v nižjih kategorijah predvsem za adi udeležbe nem* ških avtomobilov Porsch i*1 Triumph ter francoskih Alf* 1900 in Citroen katere bo vozil tudi znani francoski dirkač Louis Chiron. Zanimivo je omeniti, da v Angliji niso nič kaj navdušeni nad udeležbo angleških P1* lotov na dirki «1000 milj*, ki je že nekajkrat zahteval* smrtne žrtve. Londonski lis* «Star» objavlja na primer pismo svojega športnega urednika, ki v dramatični obliki P°" živa angleška avtomobilska združenja naj prepovedo an‘ gleškim pilotom udeležbo n* dirki zaradi nevarnosti, ki j'*1 predstavlja za pilote. List pravi, da bi morali o tem razmišljati tudi sami italijanski organizatorji, ki da imajo na razpolago mnogo boljša in varnejša dirkališča. BOLOGNA, 9. — Danes po-, V začetku, ko so napadalne poldne ob 15. uri je B repre-1 akcije težiie na levo stran, je zentanca odigrala zadnjo trening tekmo proti enajstorici Modene, v kateri je zmagala reprezentanca z rezultatom 4:1 (2:1). Gole so dosegli: v 7’ Bernasconi (avtogol), v 20’ Muccinelli, v 21’ Firmani; v drugem polčasu v 14’ Secchi, v 17’ Pantaleoni. V prvem polčasu je reprezentanca nastopila v naslednji postavi: Buffon; Grava, Brunazzi, Fontana, Bernasconi, Venturi; Muccinelli, Burini, Firmani, Pantaleoni, Fontanesi. V drugem polčasu je Garzena zamenjal Brunazzija, Secchi pa Firmanija. B reprezentanca je nudila boljšo igro kot običajno, ne samo zaradi dovolj vidnega rezultata pač pa predvsem zato, ker je lepo manevrirala na sredini igrišča in uspešno prodirala pred nasprotna vrata. Nivo igre ni bil skozi enak. (Fr.) 6:0, 6:3; Brewer (Ber.) iiimiiiimiiiiiiiiiiuiiimiiiMiiiuiinimiiiiiniiiiiiiiiiiMiiimiiiHiniiiiiiiiiiiiiiiiiimiiimmHHii Ekipi realne gimnazije in trgovske akademije, ki skupno z ekipo klasične gimnazije sodelujeta na odbojkarskem prvenstvu slovenskih srednjih šol v Trstu bil dokaj nizek, mnogo višji pa je bil, ko so reprezentanti začeli igrati pretežno preko Muccinellija, ki je bil zelo hiter čeprav ne vedno dovolj precizen. Najboljša je bila vsekakor krilska vrsta, v kateri sta posebno oba stranska krilca bila odlična tako v napadalni kot v obrambni funkciji. Bernasconi je bil manj sigu-> ren kot navadno in je bil tu-i£ra1ec dosegel tretji gol po di večkrat preigran. V napadu banalni napaki branilca, ki je je zadovoljil Pantaleoni, po- prekratko podal svojemu vra- z lahkoto realiziral. V 32’ 11-metrovka, katero je vratar Brotto ubranil. Drugi polčas se je začel z lepimi napadi reprezentantov. V 3’ je Burini lepo zaposlil Pantaleonija, ki je preigral svojega nasprotnika in streljal. Vratar je odbil. V 4’ je sodnik razveljavil Secchijev gol zarad’ faula nad vratarjem. V 7’ je Secchi lepo zaposlil Brotta, v 14’ pa je isti i- DIRKA PO ROM ANDIJI sebno v kombinaciji s Secchi-jem. Tudi Firmani je bil zelo aktiven. V obrambi so bili vsi trije branilci dobri, najboljši pa je bil Grava. Proti koncu je tempo igre popustil in številne ugodne priložnosti niso bile izkoriščene, delno tudi po zaslugi dobre obrambe vratar-ja Modene, ki je med drugim ubranil U-metrOvko, ki jo je izvedel Burini. V začetku se reprezentanti nikakor niso mogli vigrati in že v 2’ je bil njihov gol v nevarnosti, v 7’ pa so prejeli gol, ko je Bernasconi popolnoma nenevarno žogo nehote usmeril v lastno mrežo. Tudi v naslednjih 10’ so reprezentanti le redko prodrli preko polovice igrišča, končno pa so se le znašli in v 19’ ie Burini zapravil idealen predložek Firmanija. Minuto kasneje ie Muccinelli prodrl po krilu in centrirano žogo je streljal v vrata Fontanesi. Vratar je žogo odbil v korner, katerega je prestregel z glavo Muccinelli; toda zgrešil. 2ogo je dobil Firmani, jo ponovno vrnil pred gol in tokrat je bila Muccinelli jeva glava na mestu — gol. V 21’ je Burini po dolgi akciji poslal Muccinelliju na katerega predložek je Firmani tarju. 3’ kasneje so reprezentanti dosegli četrti m zadnji gol po lepi kombinaciji Pantaleoni - Stcchi - Pantaleoni s strelom poslednjega. Oba polčasa sta trajala po 35’. Koti 5:2 za reprezentanco. * * * Kmalu po treningu ob 17.58 je B reprezentanca skupno z rezervam; in član’ vodstva (Marmo, Tentorio, Bigogno) odpotovala iz Bologne v Pescaro, kamor je prispela ob 23,52. -«»- Prihod egiptovske nog. reprezentance RIM, 9. — Na letališče v Ciampimu je danes prispela egiptovska nogometna reprezentanca, ki se bo v nedeljo v Pescari pomerila z B reprezentanco Italije v tekmi za srednjeevropski pokal. Trener reprezentance je na letališču izjavil, da so vsi člani moštva v dobri fizični kondiciji in da bodo imeli jutri v Pescari prvi trening. Z letališča so se Egipčani napotili na postajo Termini, od koder so z vlakom odpotovali v Pescaro. Carlesi zmagal v prvi etapi PORRENTRUV, 9. — B*1*" jan Carlesi je zmagal v PrVl etapi kolesarske dirke po R°" mandiji, Lausanne-PorrentruF (182 km) Vrstni red na cil)u je bil naslednji: 1. Guido Carlesi (It.) 4.34T5 s povprečno hitrostjo 39.84 km na uro; 2. Sorgeloos (Bel-)' 3. Favero (It.), 4. Darrigade (Fr.), 5. Pipelin (Fr.), 6. Sta-blinsky (Fr.), 7. Rolland (Fr.)» 8. Monti (It.), in vsi ostali * časom zmagovalca razen: Cestari (It.) 4.34’42’’, 41. Pado-van (It.), 42. Uliana (R-) DIRKA PO ŠPANIJI Lorono najhitrejši tudi na kronometer HUESCA 9. — V 13. et®?1 kolesarske dirke po Špani)1' Saragozza Huesca (72 k1*1' na kronometer, je zmagal B rono s povprečno hitrostjo 38 km na uro in s skoraj enoflljj nutnim naskokom. Vrstni r®° na cilju ie bil naslednji: 1. Lorono (Sp.) ?.13'24”, Geminiani (Fr.) 2.14T8”, 3. B® hamonte3 (Sp.) 2.14'30’\ 4. A driaenssens (Bel.) 2.14’39 , ' Boni (It.) 2.14’46”, 6. Forn*r* (It.) 2.14'52”, 7. NenCini