FRANC PEDIČEK Iz danes v jutri Pogled na vprašanje socialnega razvoja in napredka' Reka z valovanjem svojih voda ni samo podoba nenehnega dialektičnega razvoja resničnosti in duha (Heraklit), temveč je tudi »model« njegove črte in poti, to je sinusoidne krivulje, porazdeljene v posamezna valovna obdobja. Po črti in poti takšnih valovnih obdobij teče tudi vsesplošni razvoj, napredek sveta. V tem okviru tudi vsak njegov posamezni »kos« razvoja človeštva. Tako tudi sožitveni ali socialni razvoj in napredek. To pomeni, da vsak nov razvojni pomik človeštva, tudi njegovega socialnega sveta, teče po črti »doline« in »vzpetine« takšne razvojne valovnice. Šele obe sestavini te krivulje skupaj sestavljata celostno in samostojno razvojno fazo ali obdobje. Takšen razvojni »nihaj« pa je posamezna faza celostnega razvoja in napredka sveta, človeštva, dežel in držav. Vse kaže, da so se Združeni narodi začeli zavedati sestavin, delov, obdobij socialnega razvoja in napredka sveta ter človeštva, uresničujočega se po takšni razvojni črti in po poti »razvoja-reke« z željo in namenom, da združijo v celoto ta današnji razvoj, ki je opravil predsem »polperiodo« tehnološko-ckonomskega, to je civilizacijskega napredka, a ga je treba odločilneje podpreti s »polperiodo« etičnega in duhovnega. To je širšega in globljega kulturnega razvoja. Snovanje in vodenje seminarja Elhical and Spiritual Dimensions ofSocial Progress je gotovo trden dokaz o tej in takšni refleksiji in o tem in takšnem hotenju. To težnjo in namenskost Združenih narodov je treba glasno in hvaležno pozdraviti. jo podpreti in se ji delovno pridružiti. Ta prispevek z naslovom Iz danes v jutri želi prispevati k tej opciji in tej intenciji! 1 Besedilo je Mo izoblikovano na vabilo Jacquna Baudota. koordinatorja Svetovnega vrha o socialnem razvoju (World Summit for Social Development), ki ga hodo imeli Združeni narodi I 1995 v Kobenhavnu Od 28. do 30. oktobra 1994 je hil na Bledu pripravljalni seminar u to konferenco s 24 «kletem na temo Etične in duhovne razsežnosti socialnega napredka (Ethical and Spiritual Dimensions of Social Progress) Besedilo z naslovom Iz dano v jutri (From the Present into the Future) je hilo napisano za ta seminar Celoten kontekst tega sodelovanja je naslednji Leta 1993 sem objavil v Nabil razgledih prispevek Vzgoja za drlavo (NR 1993. 3. ». 10-11). V njem sem obravnaval ■nov dftavljamke in moralne vzgoje otrok in mladostnikov Ugotovil sem. da imajo pedagogi za udejanjevanjc državljanske vzgoje v trdno pomot Mednarodno deklaracijo o človekovih pravicah Leta lahko .funkcionira« kot pravi učbenik demo-kritične in mtiljcnjske pluralne državljanske vzgoje Pri temaliziranju moralne vzgoje pa -sem «del- glede takinc opore pedagogom le velik in porazen vakuum To me je pripeljalo do ideje m pobude za tzobhkovanje obiedoveikega edinega kodeksa kot nasprotje Deklaraciji o Človekovih pravicah. Pnmo s to pobudo sem poslal Združenim narodom S tem je sovpadalo predavanje g Ignaca Goloba tu dnevu Združenih narodov v Ljubljani o temi: morah in politika. Po tem predavanju vem opozoril g Goloba na mojo pobudo za oblikovanje občcttoveikega etičnega kodeksa in na prispevek v Naiih razgledih Vzgoja za drlavo. To oboje je ttaBo določen .etični poudarek- v ekspozeju g Goloba v pripravljalnem komiteju Združenih narodov za Svetovni vrh o socialnem razvoju (New York. 31. jan. 1994) Vse se je nemara slednjič, hkrati s pobudo o občečloveSkem etičnem kodeksu ZN. strnilo v vabilo za sodelovanje na blejskem seminarju Etične in duhovne razsežnosti socialnega napredka 325 Teorija u praksa, let. 32. it. 3-4. Ljubljana 1995 Nekaj semantike in analize Seminarsko temo določajo trije nosilni znaki ali tri temeljne obravnavane kategorije: a) socialni napredek b) etična razsežnost c) duhovna razsežnost. K a) Socialni razvoj je proces in stanje nenehnega razvijanja dejavnikov in določilnic sobivanja, sodelovanja, sodoživljanja. sovrednotenja in somišljenja ljudi določene sožitveno združujoče se makroskupine, to je etnije oz. naroda, družbe, države, sloja, stranke. In na koncu vsega človeštva. Socialni napredek torej najprej vsebuje nenehno dinamiko dejavnikov in določilnic, ki ga poganjajo naprej. Zatem pa tudi njihovo celotnost ter njihovo ravnovesje ali uravnoteženost. Vsaka parcialnost, torej aholističnost dejavnikov in določilnic nekega socialnega razvoja, nujno kvari njegov tok, njegovo pozitivno razvojno smer in pričakovani napredek. To se navadno dogaja, kadar neki socialni napredek predolgo teče le na ravni svojih »horizontalnih« razvojnih dejavnikov in determinant, nič ali premalo pa na ravni svojih »vertikalnih«. Vse kaže, da se to dogaja v okviru socialncga razvoja dežel, narodov, etnij, držav, slojev, strank in celotnega človeštva prav danes. In zakaj? Zato ker se v razvijanju njihovega socialnega napredka pojavljajo in poudarjajo predvsem dejavniki in določilnice razvojne horizontale, veliko premalo ali celo nič pa dejavniki in določilnice razvojne vertikale. Se pravi, predvsem in preveč tehnološko-tehnična, produkcijska, ekonomska in potrošniška ravnina, kar izraža civilizacijsko določenost današnjega razvoja in napredka sveta. Malo oz. premalo pa se v razvijanju socialnega razvoja pojavljajo dejavniki in določilnice vertikalne ravnine, to je ravnine vrednot, duha in povezanosti človeka kot mikro-kozmosa z makrokozmosom, v umetnosti in znanosti, filozofijah in religijah, to je vse bogatejše človeške kulture in kultumosti. Prav razvojna uravnotežitev in uskladitev vplivov in dosežkov civilizacije ter kulture se kažeta danes kot tista velevnost in zakonitost, od katere je na dnu odvisen celotni prihodnji socialni razvoj dežel, etnij, narodov, držav, slojev in različnih družitvenih skupin ter vsega in celotnega sveta. Tem prej, ker smo danes priče visokemu doseženemu razvoju dobrin ali vsaj napornim prizadevanjem zanje, torej prizadevanjem po proizvodnem, gospodarskem in trgovinskem razvoju. Vsa tovrstna današnja razvojna prizadevanja dežel, držav, skupin predvsem razvitega sveta pa ne gredo v korak s prizadevanji po razvijanju in sadovih duha. razmišljanja, spoznavanja in vrednotenja. Od tod v današnjem socialnem razvoju toliko krčev, napetosti, vozlov, zapletov in porazov. To pa sta stanje in položaj v današnjem socialnem razvoju, ki ju je treba preseči in ozdraviti z uravnoteževanjem proiz-vodno-gospodarskega in vrednotnoduhovnega razvoja današnjega sveta. K b) Prvi sanacijski ali ozdravitveni korak v tem uravnoteževanju današnjega socialnega napredka je torej tisti, ki ga je treba storiti v okviru etične razsežnosti, kjer gre za vredne stne norme človekovega vedenja in ravnanja, določenega po velevnosti oz. zahtevnosti uresničevanja dobrega, ogibanja zlu ter odtujevanja od njega. Poudariti je treba, da etične razsežnosti socialnega napredka ne gre enačiti ali zamenjevati z njegovo moralno ravnijo. Med njima namreč obstaja odločilna razlika, ki je v tem, da morala vedno počiva na nekem zunanjem določevanju človekovega vedenja in delovanja, sožitja, sodoživljanja in sovrednotenja, medtem kot se etos vselej poraja in kaže iz človekovega notranjega, to je duhovnega in vrednostnega dna ter temelja. Neupoštevanje tega kategorialnega in fenomenološkega razkola negativno odseva v socialnem razvoju dežel, držav, skupin in vsega razvitega sveta, namreč v zgolj zunanjem zadoščanju dogovorjenim vedenjskim in storitvenim normam, to pa socialni razvoj in napredek nemalokrat vijuga, ponareja in pači. Namesto da bi ga zdravilo in bogatilo. Vse nekaj drugega je etična razsežnost socialnega razvoja, saj je njeno sidrišče v človekovi notranjosti, v njegovi zavesti, nadjazu, vrednotni določenosti in samozavedanju oziroma samorefleksiji, torej ne v sprejemanju »šeg in navad« (mos, -oris) določene družitvene, to je socialne mikro- ali makroskupinc človekovega sobivanja, somišljenja in sodelovanja. K c) Toda etična razsežnost socialnega razvoja se ne more udejanjati mimo in brez duhovne ali spiritualne. Duh (spiritus) in duhovnost (spiritualnost) namreč etosu šele priustvarjata tisto nujno potrebno »meso in kri«, brez katerih ostaja etos navadna skupinska, državna, ideološka in različno konsenzualna morala, ki se nemalokrat hkrati zakonito spreminja v hudo in ostro nemoralo. Le človekov duh je namreč nosilec in tvorec človekovega pristnega etosa. Temeljni značilnosti človekovega duha sta dejavna refleksijska celost in pojav-nostna holističnost. ki se udejanjata v sintezi podatkovno pozitivne naravoslovne znanosti in človekove transcendentne ozaveščenosti ali refleksije bivanjskega in čezbivanjskega kozmosa, njegove obstajajoče narave in reda, človekove izvedene odnosnosti in položajnosti v njem. pa tudi človekove bivanjske regulativnosti, izvirajoče iz njega. Spiritualna razsežnost socialnega razvoja sveta se potemtakem določa z eto-som, umetnostjo, filozofijo in znanostjo ter religijo. Tesno jo torej uokviija posebno širše področje človekovega obstoja in razvoja, ki ga imenujemo kultura, drugače od enako širokega sopodročja človekove civilizacije. Dva solucijska namiga Naj bo dovoljeno za reševanje vprašanja o etičnih in duhovnih razsežnostih današnjega socialnega razvoja in napredka ponuditi dva namiga. Gotovo je treba soglašati s stališčem, ki ga je zavzel in sporočil G. Ignac Golob, državni sekretar Ministrstva za zunanje zadeve R Slovenije, v pripravljalnem komiteju za svetovno konferenco o socialnem razvoju v New Yorku (31. januarja 1994), v katerem je ob gospodarskem in političnem dejavniku socialnega razvoja sveta postavil tudi etičnega. Enako sprejemljivo in pohvalno je, da je g. Jacques Baudot kot koordinator svetovne konference o socialnem razvoju etični razsežnosti dodal še spiritualno. To kaže na razveseljive premike iz ekonomizma in političnega ideologizma v okviru razpletanja določilnic, ki vplivajo na današnji socialni razvoj in napredek. V tem eseju naj bosta podani na temo seminarja dve solucijski opciji za udejanjanje navedenih razsežnosti današnjega vseobčega socialnega razvoja današnjega sveta in današnjega človeštva. 327 Teorija in praku. ki. 32. * 3-4. Ljubtj»iui 1995 Nravstvena razsežnost Zaradi izpraznjenja oz. zrelativiziranja pomenov in vlog današnjih filozofij in religij je bilo človeštvo oropano nravstvene ali etične podstatnosti in normativike. »Laissez faire« je postal temeljni zakon človekovega bivanja in vedenja, ravnanja in samouresničevanja. Ta skrajno liberalistična »etična norma« s kulturom neodgovorne svobodnosti človeka je porodila vrsto zavozlanih težav in hudih sobivanj-skih nesreč. Zaradi tega se vse bolj kaže nuja po postavitvi nekega vrednotnega »smernika«, ki bi človeštvu kazal pot v duhovno, vrednotno vezano odgovornost za vedenje, ravnanje, samoizražanje in samouresničevanje. Združeni narodi so za človekove civilne pravice in dolžnosti v posebni deklaraciji že izoblikovali mednarodni dokument norm. Toda priče smo, kako to mednarodno normativno listino o človekovih pravicah dežele in države največkrat sprejemajo le deklarativno, saj jo v praksi nemalokrat hudo kršijo. To kaže, da manjka ob tej listini še neka druga, to je Občečloveški etični kodeks s skupkom norm za človekovo vrednostno vedenje, delovanje, samoizražanje in saouresničevanje. Mednarodna listina Občečloveški etični kodeks, ki bi ga izoblikovala svetovna organizacija Združenih narodov, bi s svojo etično vrednotno normativiko gotovo zelo podprla uresničevanje Deklaracije o človekovih pravicah kakor tudi vso najširšo podstavo socialnega razvoja in napredka. Takšen mednarodni občečloveški etični kodeks bi bil trdna opora in bi vseboal jasna vodila za odzive in ravnanja v okviru vseh vidikov socialnega razvoja od tehnološko-tehničnega, proizvodno-gospodarskega in trgovinskomenjalnega do meddržavnopolitičnega. Takšno vrednotno normativnost v dinamiki in razvoju današnjega socialnega razvoja sveta in človeštva zdaj usodno pogrešamo. Tovrstni vrednotni vakuum je najtrdnejši argument za nujno oblikovanje občečloveškega etičnega kodeksa in njegovo mednarodno sprejemanje ter uresničevanje. Občečloveški etični kodeks bi moral vsebovati norme vedenja, ravnanja, samoizražanja in samouresničevanja za različne življenjske razmere od družinskih in poklicnodelovnih do družitvenih (socialnih) in sodelovalnih. V okviru teh okoliščin pa le tiste norme, ki so jih vrednotno potrdili človekovo tisočletno življenje in delovanje, izkustvo in vedenje, reflektiranje in samopotrjevanje. V tej etični kodifikaciji bi torej ne smelo imeti prostora in vloge nikakršno »inoviranje« in »eksperimentiranje« s človekovim etično vrednotnim svetom, bivanjem in delovanjem. Predvsem bi morale biti vanj zajete vse pozitivne vrednotne izkušnje etično-moralnih sistemov velikih svetovnih religij in filozofij življenja, pa človekovega zgodovinskega delovanja in nehanja.: 2 Avl« je pobudo a izoblikovanje Ob£c£kwc4kcga elitnega kodeksa dne 14 januarja 1993 poslal Združenim narodom v New York Besedilo tega pisma je bilo: Iniasrivt for thr Cmnt Human Elhicol Cotk An researcher o< the Educational Research I risi mite. University o< Ljubljana. Slovenia. 1 an concerned with theoretical study of general pedagogical topics My work on civK and moral education in postsoctahsl schools lead me to the conclusion that the most relevant source for civic education is found in the UN Declaration of Human Rights However, there is no complementary international document referring to moral education To my consideration this H a fatal gap which concert» moral education m schools all over the world As »t know, there are only individual religious moral-ethical codes or political ideologi« of different parlies These two sources for ethical and moral education m schools of different countries and nations do not seem lo be acceptable for all schools of the world These two sources arc not everywhere avilizanonally binding. This circumstance calls upon the United Nations to devote similar attention and energy to this code as was devoted to the Declaration of Human Rights Duhovna razselnost Ko gre v duhovnosti predvsem za etos, umetnost, religijo, filozofijo in znanost, je treba najprej ugotoviti, da so vse te pojavnosti nemalokrat dokaj zunaj spiritual-nosti, čeprav bi morale biti vsebno v njej. Vse namreč danes tako ali drugače služijo mehanicističnemu vzorcu razuma in duha sodobnega človeka. Etos nemalokrat s svojim utapljanjem v državnoideoloških moralah. Umetnost s svojo lepotno »raztreščenostjo« ob kultu nikomur odgovorne osebne in zasebne izrazitve ali ekspresije. V religijah se vzorec mehanicizma pojavlja v bolj ali manj trdem dog-matizmu in institucionalizmu. V znanosti, kjer je bila ta paradigma spočeta in rojena iz izključujočega naravoslovno-kavzalističnega razčlenjevanja resničnosti, človeka in družbe, se kaže to v parcializmu. pozitivizmu in pragmatizmu. V filozofiji pa v razčlenjevanju »niča«. Zagatnost in kriznost te mehanicistično zasnovane in pojmovane duhovnosti ali spiritualnosti postajata danes tako veliki in usodni, da je njen vzorec gole pozitivnosti vsekakor treba zlomiti in jo preroditi, dopolniti z vzorcem človeka. Ta antropološko zasnovan vzorec današnje prerajajoče se duhovnosti pa postaja vse bolj pobudni dejavnik današnjega človekovega socialnega razvoja in napredka. Pač zaradi tega, ker v ospredje ne postavlja stvari, izdelkov, dobrin, ekonomske »tehnike in mehanike«, temveč dialektični holizem človekovega bivanja, reflekti-ranja, odgovornosti ozavedenja in humanega vrednotenja. In vse to je nedvomno nepogrešljiv dejavnik in pobudnik socialnega razvoja ter napredka današnjega sveta.' Such a charter is no« neoxssary today only lor founding o< moral and ethical education of world'» scbooh but aho (or political leadership of today » societies. states and their pobe« It may be thai today » craes. from Somalia to Bosnia, would follow a different count if the poba« and governing of these nation» were tied to general human ethical code, alike ■he Declaration of Human Right» I in entering thi» initiative to mitigate the United Nation to form a charter on general human ethical norm» which would become a guideline or moral behaviour and action o( world's people» and their political leaden. I iadly expect your view to this initiative. Thank you! With respect, dr Franc PediCek (Pismo je prevedel mag Marjan Šetinc) Dne 22. marca 1993 je peejel pisec ti Centra za ikrvekove pravice v Ženevi (Centre pour les droits de Ihommc) v odgovor na gornje pismo »poročilo, da »o se seznanili z vsebino piana. ' Tudi v spiritualnoiii »o Zdruiem narodi danes dolini dajali pobudo za njeno prenovo m njen razvoj. Ustreznega napredka v sodobni duhovnosti Človeka m «ovettva ne bo. dokler znanost ne dobi nazaj ugleda in vloge, ki j« je imela y novoveških stoletjih, a ga na koncu zadnjega izguN)a. ko se vse bolj mnoMno pojavljajo različne socialno politične totalitarne ideologije in v okviru izpraznjenega spiritualnega avtoritativnega področja svetovnih religij različne psihosekle. ki manipulirajo in zasulnjujejo sodobnega človeka do »amouaičevahke dclinkvcntnoui Taktna prenova v temelju in razvoju danainje znanosti mora potekati najprej tako. da »e znanost osvobaja mehanistič-nega racionalizma in pozitivizma, zatem p« v njenem bogatenju s «ptntualnoujo od etosa in umetnosti do filozofije m nekaterih teoremov ter dejstev religije Ta razvojna dopolnitev m notranja obogatitev znanosti «a v celoti odvisni od preloma milljenjskth vzorcev v njej. to je od opustitve mehaniciHiCne pazmvističnc in pragmatistične do »prejema anlropolotkega vxorca. ki ji je človekova pozitivna 10 razvojna ipintualnoU vsebna oz Imanentna. V tem je argument za usmerjevalno -vmelavanjo Združenih narodov v nujen paradigmatski prelom danatnje znano-ali u mehanicizma v antropoiogizem » posebno Latino o danstnjcin razvoju znanosti in duhovnosti 329 Teorija in prak»a. let. 32. k. 3-4. Ljubljana 1995 Sklep Stoletje na prelomu s konca drugega in v začetku tretjega tisočletja mora v okviru in na področju socialnega razvoja in napredka sveta preseči val nacionalnega državotvoija in val tehničnega ekonomiziranja, svetovni socialni razvoj in napredek pa preutemeljiti in preroditi z njegovo etično in spiritualno razsežnostjo To je edina smer njegove zdravitve in njegove razodtujevalne ter osvobojevalne poti iz danes v jutri. Oktober ¡994 ALOJZIJA ŽIDAN* Značilnosti adolescentnega obdobja Sprejemanje standarda srednješolskih družboslovnih znanj Soditi je mogoče, da so mladi sprejemniki srednješolskega standarda družboslovnih znanj prav v svojem adolescentnem obdobju. Če je tako. kot je navedeno, je nujno, da opozorimo na nekatere bistvene značilnosti tega obdobja. Značilnosti. ki jih mora zelo dobro poznati učitelj družboslovja, če hoče uspešno opravljati svoje pedagoško delo. Uspešno opravljanje pedagoškega dela pa ni verjetno le osebna želja slehernega učitelja, temveč tudi njegova velika družbena odgovornost. Prav gotovo je poznavanje bistvenih značilnosti adolescentnega obdobja (tudi) pri učiteljih družboslovja že prisotno. Zato se zastavlja vprašanje, čemu sploh spregovoriti o napovedani tematiki?1 V čem je sploh smoter njene (ponovne) obravnave? Toda o napovedani tematiki je smotrno spregovoriti, ker se pri mladih do zdaj ugotovljena spoznanja o adolescenci pojavljajo v novem (izrazito spremenjenem) pluralnem družbenem kontekstu. Je že tako. da nas boj med starim ter novim konstantno spremlja vse naše življenje. Skozi naše njegovo popotovanje, v katerem postaja znanje človekov vse pomembnejši (nujen) spremljevalec, v katerem postaja znanje človekov vse pomembnejši (duhovni) kapital. Še nadalje se zastavlja vprašanje. To se lahko glasi: kako v novem družbenem kontekstu vse pojavljajoče značilnosti adolescence pri mladih vplivajo na izvajanje učiteljevega dela? Le-to naj bi bilo uresničevalec sodobnega izobraževanja. Takšnega. ki se nekako približuje (poskuša približati) uresničevanju globoko izrečenim mislim Einsteina. Mislim, če si jih prikličemo v spomin, ki se glasi: »Jaz nikoli mojih učencev ne poučujem. Trudim se jim le omogočiti razmere, v katerih se * Dr. Alojzij« ¿Klan. docentka iu FDV. ' Opozarjamo. da je ta tematika obravnavana v mnogih delih Aevilnih avtorjev Kol na pnmer: dr. Maja ZupanM - dr Janez Justin (1991). Otrok, pravda, vrednote. Otrokov moralni in «oaaini razvoj. Dtdaku. Radovljica, dr Maja Zupantie (1989). Moralni razvoj in vrednote v adolescenci. Anthropo». LjuMjana. A. 5-«; dr Mihca Berganl (1993); Odraliinjc novi vzgoa in hrepenenje po vzornikih in po novih motnostih identifikacije Sodobna pedagogika. Ljubljana. A 1-2; di Mujana Naslran Ule (1993). Psihologija vsakdanjega življenja. Zoamtveno in puhbcistitno uc