mr
4918

ezajtr ■ e pi f*	pe '	m •
Vsakdo> ki ljubi svobodo, se bo potrudil toliko, da kupi bond svobode.
VETA
GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE
OraCallkt la uprarmltkl pr*
•taci: M&T t. Laeadal« av,
1 S*MW
Offloa of pukUoaUoB! J 3<tt7 Ho. UwaUalo »v*
Tviv|ihout<; Lawa<UU 40JS.
LETO YEAR XI.	j^^Z^r^. CHICAGO, 1LL., pondeljek, 30. aeptembra (Sept. 30) 1918	.y„ STEV-NUMBER 229
(N«. Mi) »tkorfaoi kTikm Act of OctoUr 0, lilT. o, fM, e> tU OfIUo ol CkUo^o. »UU.U «r4oc .1 tho Pr~U->, A. S H,..l..„t	'
ope^ao for mmlMrni ot »».»fcljsSo of	«~tla»	———
Zmage od morja do Verdina; Bolgarska prosija £
AMERIČANI VZELI TRI MESTA OB MASI; ANGLEŽI V CANh BRAIU, BELGIJCI PRODRU SEDEM MILJ.
"NOBENEGA KOMPROMISA! - PRAVICA ZA VSE, LIGA NARODOV."
VVILSON.
roj u žensko volilno
i PJiMICO » SENATU.
<53 aenatorjev je sa dodatek ustavi, 33 je pa proti. Repub likanci večinoma nasprotni.
New York, N. Y. — Predsednik Wilaon je otvoril kaippanjo Četr-tega poaojila avobode v gledališču Mettopolitan.skc opere pted 5,000 poslušalci.
Oživil je posluša I ee, ko je opisoval, kakoi ao vladarji in državni, ki, ki zagovarjajo človeške* pravi-<% odločHi, da morata priti pravica in mir a porazom brutalne sile, ki jo predstavlja Nemčija.
Bolgarske mirovne ponudbe se predaednik ni dotaknil.
Pet minut pred njegovim dohodom je bil pozvan oddelek pomorščakov in vojakov k pozoru. Sedeli ao zadaj za govorniškim e-droin. V dvorani je nastala tihota.
Ostalo je vae tiho, dokler pre^l-M-dnik ni stopil na govorniški o-der v epremstvu Benjamina Stron-j<a, ravnatelja zvezne rezervne lianke v New Yerku. \akrat je zavalovilo in zabrenčalo v gledališčui in poslušalci so burno pozdfa-
Morparska godba je
"America", predsednik se je pridružil poslušalcem in pcj z njimi. Mr. Strong je prečital zadnje
bo mir slonel doloma na besedi nezakonitost, in aamo na tej besedi Nemčija bo morala skrčiti svojo poslovnioo, ne radi tega, kar se sgodi pri mirovni miši, ampak ra. di tega, kar bo sledilo." . ."Vsi mednarodni sporazumi in pogodbe vseh vrat sa morajo naznaniti ostalemu svetu."
"Oena miru bo nepristranaka pravioa vsem narodom. Svet ie želi obrokov; ampak zeli končni triumf pravice in pravično pošto -panje.
kupite B01IDE CBTREGA VOJNEGA POSOJILA.
Naj ns bo nikogar, Id bi so branil kupiti bond četrtega vojnega posojila. Bonde lahko naroČite v u-radu Prosvete, 2867 So. Lawn-dale Ave. Frank feajeo, ki jo po
četrto vojpo posojilo^ vaia be
Naročnikom.
^ * 'O
Valed novega poštnega žene, ki atopi v veljevo 1. obra, amo primoreni uata-i liat vaem tiatim, katerim { je potekle naročnina, pe je
EN glas manjka do
trebne veČine
Waahington, D. 0. —
a večer še ni bil odločen boj aa >;ensko volilno pravico v senatu. Debata je trajala ves dan in bitka A besedo še ni bila odlpčena, ki je hila zaključena seja (ii preložena a prihodnji dan. Zagovorniki, enake volilne pravice so bili ob jjaključku seje prepričani, da do
ie niao ponovili ob tem žuu.
Apeliremo ne naročnike, Jn m iali jo ponoviti naročni-.iffSio, de to atore nemudoma.
Upravniitvo.
I m* glas, ki ga potrebujejo do dve. dopnrtineiit je sinoči objavil 208
Podpišite posojilo svobode. AMERUKE IZGUBE.
\Va*Uiugton, i«, sept. — Vujui
zaavirala se oglasite pri njemu v gori omenjenemu uradu.
brzojavke o prodiranju ameriških čet v sovražne postojanke na Kran coskem in ol)činMvo je burno a-plnvzalo, ko je mr. Strong dojpI, <la so Američani osvojili sto štir-jaških milj ozemlja.
Bilo je tiho v dvorani, da bi bilo čuti iglo, če bi padla na tla. ko je predsednik s svečanim glasom sredi svojega govora vprašal:
"AU se naj vojaški sili katerikoli naroda ali skupine narodov dovoli, da odloči srečo ljudstev, nad katerimi nima pravice, da vlada, izvzemši s silo? '\ ,
"Ali naj bodo močni narodi svobodni, da storijo krivico slabotnim narodom in jih podvriejo svojemu namenu in intetesu."
' Ali naj se vladajo in gospoda rijo narodi v njih notranjih aade rah po breipogojni in neodgovorni lili, ali po njih uastni volji in ubiri?"
Chicago, IU. — Odstavki iz lirtdNcdnlkove adres« v New Yor-ku na predvečer kifinpaitje za četrto poaojilo avobode:
Vsi soglašamo, da ne moremo dobiti mini potom katerekoli kup cijs ali kompromisa z vladimi centralnih ceifrstev, ker smo se ie pogajali s dragimi vladami v Brest - Litovske in Bukarešte, ki m stranke v tem bojo."
Prepričali so nas, da so bres ruti in ne mislijo na pravico. Ne »polnujejo dogovorov, ns sprejmejo principov, ampak le silo v »▼ojem interesu. Z njimi ne more oo priti do sakljnčka Napravili <o. da je nemogoče."
Cena (cena, ki prinese mir) je "T' mli i usta pravica r vsakem oziru pogodbe, ne flede na to, ti f»vi interesi so prekriieni. ps ne P*k tudi zadovoljstvo jasnih ljud n« v katerih sreče ss dotika. Ne
U. S. STEEL KORP0RAOUA PODPIŠE ZA $40,000,000 POSOJILA
New Yorkč, N. Y. —S. H. (Iary, predsednik U. M. Steel korpora-cije. je naznanil, da ae je družba odločila kupiti za $40,000,000 zadolžnie četrtega posojila svobode. Družba je podpisala tretjega posojila za $25,000.000.
• Posojilo amage.
svobode je posojilo
ponesrečeni letalci.
—. Lajtnanta i ii Fferbert prtva, ko sta Iračnih višav
Fort Worth, Tex.
Oeorg W. Killorin I lučk sta obležala ui padla z letalom iz ti na tla.
Brenham, Ts*. — Lajtuat K. X.
Carlaon je bil ležko poškodovan in dvoje letal je bilo precej raz-bitih na ellingstonskem polju. Nezgodo je povzročilo	vreme, ki je vrglo letali ob plot, ko sta se spustili na tla. «
tiretjinske večine, nasprotniki ženske volilne pravice so pa govorili, <U »e poslužijo obstrukeije m ta-l^o preprečilo glasovanje o predlo-fM» Her «« .'iotlo nekateri senator-.ia udeležili kampanje za četrto por «ojilo svobode.
Privatno glasovanje je pokuza-lp. da uiaftjka še en glas do potre-e dvotretjinske vočlue. Olaao-anje je pokazalo, da Je (M Hena-jofjev za resolucijo, proti pa 88. l!)emokratov je 31 za rezoiueijo. Ifr^ti pa 21; repulilikaneov je 32 4a/rezolurijo iu 12 proti.
ovorniki resolucije eo naiK*-
»idloii do .sobote, ko se -senator l.u Folledte vrne v soboto v neuki. 1 Debata je postala precej vroča, ko je senator Pittman, demokrat iz Nevade obtožil republikanske Senatorje, ki so za žensko volilno pravico, da so ujeli predlogi pri ja
£uc demokratične senatorje, da je prišel dodatek na dnevni red, da kujejo političen kapital iu zvrnejo krivdo na demokratično stranko, da' ui idla predloga sprejela. " Senator l^eubt iz llliuoiaa je za-Rovbrjal žensko volilno pravico. 1'ovdaril jc, če bo volilna pravie« /.a ženske sprejeta, da ne bo imel političnega dobička od nje.'Dejal ji«, da se bo zgodilo ravno narobe, kajti <*one v IllinoUu glasujejo /.a republikance.
Satirično mu je odgovarjal «<• nator Keed iz Misnourija, toda stvarnih argumentov ui bilo v nje govem govoru.
Ko odhajajo te vrstice v 111 k. šc ni odločena bitka o ženski volilni pravici In odloči se "najbrž
ilnen. Izgube: 27 mož ubitih v l^»ju, 3« jih pogrešajo, 128 težko nilen lahko in dva neznano kako liaujcua. dva sta umrla za ranami iti pet mož vsled bolezni, eden je Mart oo ponesrečil in štlrj^ »o vjeti.
ifcALlJA PRIPOZNALA JUOO SLOVANE.
NVashington, 2H. aepl. — Brzojavka iz liima se glasi, da je italijanska vlada pripoznala Jugoalo vanc *kot neodvisno narodnost.
BOLGARSKI MIROVNI POSLANCI V SOLUNl); ZAVEZNIKI PRODRU 21 MILJ NA BOLGARSKO.
Zavearikl vjeli 325,000 mož In vpk-nili MN lopov v 72 dneh ofenzive.

upite boad svobode.
200 ZDRAVNIKOV POZVANIM V BOJ PROTI INPLUBN0I.
soboto, č<* se nc pojavijo /oprt nu11 |,rt. i.^jc.
Ohioago, IU. ~ Dr. Franklin Martin predaednik zdravniškega odseka v narodnem obrambnem svetu, je*, pozval zdravnike, naj pomagajo v Imju proti influenei v drŽavi Illinois. IMjavlfo se je dve sto ztlravuikov. *
Med ljudstvom je nastalo tudi precej konfuzije, ker čitji dan /a dnem o influcucl. Nekateri ao sc prehladili in mislijo, du so fe oboleli na influenei.
ŽENE V ILLINOISU NE MORE JO GLASOVATI O TREH PREDLOGIH
Springfialj, 111. — Državni pro-k tira to r Kdtvard J. Jlruudage je p«aJal dražvucmu tajniku L. L. Kiuntcrsonu pojasnilo, da žene ne morejo glasovali v jeseni o treh predlogih. 7„\ $<>(»,< K Ki.(s nt zadolžnie za do.
Z amariiko armado sovernoaa-padno od Verduna, 30. sept. — Ameriška čete so včeraj prodrla tri miljo na črti pd gosda Argon na do Mase ia okupirale so Brieul
Paril, 30. sept. — Bolgarski mi. rovni poslanci so prišli v solite v Solun. Poslanci so gen Leskov, finančni minister Liapčev ia Ra-do v. — Ia Ourtha poročajo o velikih nemirih v Avstriji. Kroeaki •vat ua Dunaju j• zboroval vso aot
________________ .mod soboto In nldsljo. Dalje jc
Metal so vrffi na tla tilprttta W
garski socialisti prisilili vlado, da
ja ponudila mir. Osrednji odbor stranke jo 22, sept. pradleMl Malinovu sahtevo, da so more na. mudoma pričeti pogajanja aa pra-ratrje in mir. Obenam ao bilo v Sofiji resne protldinasUčse da monstiacije nakar sa Ja vlada udala
nemških balonov in 00 eroplanov.
10. sept. — Neuradno porotejo, da Ja Oambrai padal. Angleške čete ao udrlc v mesto od juiao in sovama strani. Hindsu burgova črta Je padla med Oam • braiom in St. Qnontinom in pre bita Ja na petih drugih krajih. A-morilko čete so vaale Bellincourt
Pariš, 30 sept. Ia Ivioe
in Nauroy ob St. Quentinsksm ka nalu. 33,000 moi Jo bilo vjetlh in, javljajo, da Ja v Rumuniji iabrah 800 topov vplenjonih v aadnjib niU revolacija in Netnoi so pričali
ve ovire.
Kupite liborti bond^in pomagaj te, da pride čimprej zmaga in mir.
Catavodajna konvencija. Predlaga dodatni predlog k dr-j žavui bančni predlogi.
£cn«ke lahko glasujejo o vaeu- j čillščnih nadzornikih
VILLA NAPADEL JBM1NEZ
vm
v
članov
Sio^^f^ ieijo Ja liga ČASNIKARJI SPOZNANI KRI narodov, ustanovljena na dogovo rib. ki so učinkujoči
Kot jaa vidim, ustava lige na rodov in fmno določanje njenih umetvov morata biti dal — r »«* •I«, da tvori najvažnejši del -«*®ega mirovnega dogovora
Kar je vojaku puška, to je oivi. BOJ NA 2IVLJENJE IN SMRT.
listu liberti bond. -	i •
Dalias, Tex - Neki 1a*«h Ds-vis iz KIHeoua. Te*., se Ja utabo-ril iu utrdil v neki hiši v trgovskem delu mesta In »e Imjeval ua živi jen jr in smrt s policaji. Zadelo ga je do ato krogel in ko se je zgrudil na tla. je držal V roki samokres, iz katerega je kt priha jal dim.
Prepir je nastal, ko je neki policij vprašal Davisa, zakaj po«a-va okoli lilšc Za odgovor ji dobil udare«' po obrazu, ki ga^e pobil na tla. I »avis je vzel policaju sa-mokre« iu ga prvt+pel t njim do nezavesti. Obrnil se je proti gruči ljudi, kl se je zbrala okoli »»>-ga, in ji atr«»xil s silo. Poliegnll Je blilujr preuučeyllšče, Na H"
PRIPRAVE ZA REKONST*UK cuo po. vojni
dveh dneh.
Pariš, 30. iapt. — Franooske čete so včaraj -prodrla poldrugo milje v smeri proti Laonu in vse lo tri postojanke. Nemoi se umi čejo s hribov Ohemin dos Dame«
London, 30. sept. — Belgijske čete so prodrlo soden milj v Flandriji ia nahajajo se la dve milji ed Ronlersa Belgijci so vjs.
U 0000 Nemcev in vplenili 100 topov.
London, 80. sept. — tZavesniske čete v Srbiji napredujejo dalje Italijani so vseli KnUevo in pognali Bolgara i pogorja med Čer no in Vsliko Reko. V pokrajini videti velike
okrog Skoplje potera.
EI Paso, Te*. — frsnciaco Vi-la je po došltti informseijsh napadel Jeminez. Pri nspsdu je vo-du svoje čete oaebno v boj, jaha-joČ ua belcu.
Vdrl je v meato, toda general Joaquin Atnarro se mu je krepko postavil v bran. Po hudem boju je' Aniarrova konjenica po« nai j Villo i* mesta.
Banditje so razstrelili t*e železniške mostove, tako da rvere c mesten prekinjene.
SIJAJNE ZMAGE UAVEZNI KOV NA iT!RIM PRONTAH
Waahington, D. 0. Senator \Veeks iz Maaaachuaaeltaa Je predložil rezoJuHjo, ki ae |ieča i rekon*	" Ntrukcijo po vojni In določs, ds it Eo^oaniki vjeli 836,000 mož in ustanovi v to svrho |K>«eboit kon « vplonlll 3.®00 topov v 73dnev gn-tui komite. Mr. \Veek» pravi,] nl o^onsivi
da mogoče pride mir preje, kot	----iloži ne BMgoje
ioislijo nekateri ljudje iu zato Je London. 21« **pt Oemraluai u mostno ,da ae dežela pripravi tu ! za voanMka ofenziva, ki se je pri di ne to eveutuelnoal	'čela I M. Julija. I raja 72 dni In »
Po njegovem mnenju Jr trelm »edej izvršiti vae priprave za ne mOŽ Cee vpleulli 8^00 io|¥»v 247.
000 iimHI iu i.kkni topov je bilo /.o
sapulčatl delalo v petek.
hoiulmi, 2». sept." - Anglija Jv včeraj odgovorita ua poiiudbo Bob garske sa premirje, (klgovor Ali* glijc je, da za\cy:uikl ue bodo sil*' |M'iultraii bojnih ojH'raclJ, ako pa Ima Ibdgarska resno voljo xa mi* rovno pogajanje, tedaj mora naj prej pretrgati vsako svežo s Nemčijo, Avstro-Ogrskn lu Turčijo; luulaljni pogoji so, da Bolgaftka demobilizira svojo armado, Irk lju č| nemške čete iu častnike » svojih tal iu |Mdožl zadostno poroštvo, du HI' Io tudi livril. Kar m« tiče lari torljaluih vprašanj, mora Bolgar, »ka počakati mirovne konferenci lu tedaj se bodo ta vprašeuja reši la v |hiIuciii sporazumu a Srbijo, (Irsko lu isiiallmi /aveznlki. fVu. UHiska mora tudi IspraziiMI vs«' tuj/ o/emljc, ki ga j«* zasedla s pomočjo Nrmcrv lu Turkov. (
Ako Msltnovova vlada ne »prej* mr trli pogojev, tedaj s« zavezniki ne IhmIo več ozirali nanjo iu lio). garska uaj skrbi, da dobi drugo vlado, kl bo voljna sprejet! prrd
kon»tri|kriJ* po vojni, da jo mir ue najdr dežele nepripravljene kot jo*Je nalls vojna
Hertling Je roeigairaJ
Umdeii — V soboto z'ečrr je
Amuterdsm, 2W. «epl — Na lwr linskl borzi je včeraj Mvlsdsla pa di Je bel *
t jrll 110,H72 mož in h" Hofijo jr prHegaM. lu pe .
Iiuki, . Kraneo/.i m„ K	^ < "^"l l
\ »alri Jak i cesar Je skllral srjti
PhUadephia, Pa. — Pst
uredntškegs štsba pri dnevniku "Philadephis Tageblatt" Jr bUo ■poznanim krivil^ da -r zarn tili kršiti zakon proii fpij«"»«ži, "Bra« tekaga orodja (lige naro I Ad» okat>e ae «M »H* u Ur), ki nraetir« «r«tovei mir, ^ obravnave
m««ta »o d oš 11 iHificaji iu mu re- ( prišla vrat is Haagu, da Je nemški kli. naj «e pod* Davi« jr odgovo. kamelar Hertling pojial ostavko. HI •	Kajarr Viljem šr nl sprejel rndg.
" NikMar V mojrni življenju, | osrlje. _
Sledila jr bitka, i	"
rajAe umret« ksteri jr |>o»ilegrl.
Je prihranjen sa bolje čoae
VftEME
4'birago ip okoiira V Ijek in torek jasno In l*ahki arvrrui vrtrnvi.
polni* • hladno
tem *a*u n, o,M v JHI m**"	"	^	. .
mož lu vpleulli U.tiOO topeV. 247.	^
ue da bi se prej poavrfovala a svo
Jetil, ns /.apadni fronti.	T<™
Afiglrži so vplrnlll I7tk> top»i» ,,„,„',,, vjrll 100,210 mo* lu vplrulli 000 top-,. . Američani vjrll :«i,00»» ^o.iak#ga avete.
mož in vplrnlll Mat to|iov.	Druga vrat ae glsai, da Avstrija
V	Palrstiui III Mai-rdoiiljl Jr bi- tajno piglplra bolgarsko ponudbo lo vjetlh Wi,msi moi In vplrujrtiih ra preniirjr llolandska vlade Je 4«i5 topov	tčerej Ir.javila, da Je prejela od
V	Sibiriji in Murmauaku < Kisel avstrijske vlade -ug«stlje, da «s Jal Je bilo vjrt Ik I H,000 mož, uaj mirovna konfrrrru-e vr« e
Centralne d ris vr nr morejo na ' Haagu, če «r zavezniki od»ov#j.. domnrfiti trk izgub	!oa njrno prvo mirovno noto. Delje
(Dali« ea 3 str., I kol) I (Halj® na 8 str., 1 kol)
t (L /M

PU08VKTA *
PROSVETA
glasilo slovenske narodne podporne jednote
lihaj* dnavno rar<n nad« IJ in praznikov.
^»TNIN^^VKNSKF: NARODNE PODPORNE JEUNOTB
< ene uifluouv po dogovoru. Rokoplal «e ne vračajo.
Naročnin«: Zedinjene država (Izven Chicago) in Canada $3 na leto, f 1.60 aa pol leta iu 76c za tri maeace; Chicago in inozematvo $4.60 na leto, $2.26 *a pol let«, $1.13 za tri maaece. _f	■ • -1
Naslov a« ea«, kar ima »tik a listOm i
"PROSVETA"
2637 Se. Lowniolo Avenue, Chicago, Illinois.
'THE ENLIGHTENMENT"
Organ of tke Slove«ie Natikal Bonofit 5ocUly.
laaued daily eacept 8unday and Holidaya. Ow»od br tke S1oy..U: National Boo.fit »Pcioty.
Advertiainf ratea on agreament.
Subaeription: United Stat«« <exc«pt Chicago) and Canad« $8 per ye«r;
i dl
Chicago «nd foraign countriea, $4.60 per yyr.
Addfin
"PROSVETA" -
2C87 So. Lawa4ala Avenue, Chicago, lUinoia.
Telefon Lawndala 4635.
—
Datum v oklepa nju n. pr. (Sept. 30-1») poleg vai pomeni, d« vam j« a tem dnevom potekla naročnina, časno, da so vam ne uatavi liat.
vaieg« imona in naslova Ponovit« jo pr«vo-»
• H ERRTLINGOVA PREDRZNOST. •
&
Za Hertlingovo in za vso oficielno politiko kajzerske Nemčije je nadvse značilna njena neodkritosrčnost, ki j^o-gostoma prehaja v popolno licemerstvo. Kadarkoli na stopi kateri izmed Viljemovih državnikov, govori vaak izmed njih o odgovornosti za to vojno, o kateri bi bilo v njihovem interesu najbolje, da bi molčali. Od Bethmanna do Hertlinga so že neštetokrat razlagali vzroke vojne, vedno tako, da bi bila po teh tolmačenjih Nemčija stala kakor belo jagnje pred svetom, če bi bil ta svet tako neveden, kakor si ga žele hohenzollernski kancelarji in državni tajniki in tako naiven, kakor je — ali pa je vsaj doslej bil — nemški parlament.
Nemftki diplomatje so veliki lažnivci; saj se tam smatra diplomacija za umetnost, kako naj se zakriva in zavija resnica. Imajo pa napako mnogih lažnivcev, da ne morejo ostati dosledni. Kdor se preveč laže, se mu to kaj lahko zgodi, ker si je težko zapomniti vse bajke, ki jih je že prodajal namesto rešnice.
t Tudi Hertlingu se je primerilo, da je pozabil, kaj so njegovi prehodniki že govorili o postanku vojne in koga
razliko med narodom iti vlado, so še redko posejani. Da je pa kajzerstvo in nemški sistem predmet splošnega sovraštva po svetu,se imajo Nemci zahvaliti svoji vladi, ki se ni zadovoljila z avtokracijo doma, ampak jo je hotela razširiti od vzhoda do zapada in se je v ta namen posluževala najpodlej&h in na j brutalne jših sredstev.
Znani ruski revolucionar Burcev piše, da je v zgodovini mnogo vojn, katerih nametii so biji podli, toda še ni videlo človeštvo tako obširnega in do skrajnosti izvedenega sistema infamije, kakor ga je sedaj razpredla Nemčija. In kdor ni prespal vse dobe od avstrijskega ultimata in belgijske invazije do brest-litovskega miru in zadnjega Hertlingovega govora, mu mora pritrditi. Ce ne bi bil sedanji kancelar znan kakor vsa nemška državniška per-fidnoe*, bi se pa človek moral prijeti za glavo, ko sliši Hertlinga deklamirati o "furiji v Ameriki", kakcfr da je Nemčija še le v Zedinjenih državah spoznala, kaj je sovraštvo.
V ničemer se ne zrcali ^Hertlingova predrznost tako, kakor v njegovih napadih na Ameriko. Pozabljena je dolgoletna potrpežljivost, ki so jo imele Zedinjene države napram vsem provokacijam iz Berlina. Hertling navidez no ničesar ne ve o podlih mahinacijah, s katerimi je Nem čija prenašala vfojno na ameriška tla, ko je vladala tuka; še najpopolnejša nevtralnost; nevednega se dela naprlm dejstvu, da so oficielni organi Nemčije tukaj snovali za rote in pripravljali atentate, tako da je morala ameriška vlada zahtevati odpoklic vojnega in mornariškega atašeja nemškega poslaništva in avstrijskega poslanika Dumbe* Zastor pozabljenja je padel na Zimmermannovo noto, ki je hotela Mehiko in Japonsko nahujskati proti Ameriki. Nič se ne govori o Lusitaniji in ostalih z ženskami in otroci potopljenih, ladjah. Le o "furiji v Ameriki" govori grof Hertling.	*
Nemški kancelar lahko izrablja tudi^to sredstvo. Nemško ljudstvo bo spoznalo, da ima v Ameriki boljše prijatelje, kakor v Berlinu, zakaj tudi če je bilo zaslepljene in se je v komaj umevni ponižanosti vdinjalo vsem kaj-zerjevim nakanam, velja še danes Wilsonova beseda: Amerika vodi vojno z avtokratično vlado Nemčije, ne z nemškim ljudstvom. In če naj mine sovraštvo do nemškega naroda, mora pasti nemška avtokracija. Kakorkoli zavija Hertling, v strahu pred nezadržnim pohodom zgodovine, resnico in sipa ljudstvu pesek v oči, se bo vendai o pravem času pokadilo dejstvo, da je zmaga Amerike tudi osvoboditev nemškega ljudstva.
Vpričo tega je vse Hertlingovo rohnenje brez pomena. Edino vprašanje, ki mora zanimati človeka, ker ims lahko vpliv na razvoj stvari, je ta: Kako dolgo se bo dale ljudstvo v Nemčiji še varati? Kdaj bo spoznalo, da bi bils tudi v njem moč za nastop zoper avtokracijo, če bi imflc dovolj zaupanja vase in bi 3$nalo organizirati svojo upor no silo?	-i.
Ce ne more samo rešijti tega problema, tedaj seveda
aTATEMKMT
I	mM
BUU of lUinoU, Caanir U H Bcfur« asa. « NuUr Puhlic, ia aw*mx*d Philip Godio*. *ho. h«vin* kw«n th.t Itr i. U« bu.in«.. maaai ot kis k no wi sdss and Miaf. «aUy papar. the cirruUtioa). . »bova raption, r^uired bv the Ar t of Aucu.t ti'
WY*°Th!st"tlM BSJii.r '«o4 aSlmV^cPtal' Ju bi {'"m basluoss aiaaairsrs ara:
Isbar Slovan*ka Narodna Podporna Jadaota. I S* 7
1. lil«.
dl far tka Blato aad rountjr afaraaaid. aar»on*iu n du* »wojn aeaotdla« lo !aw. dap«.„ «od "Proavato" and t«aS Ua <«M..dna is. u. tt. i*
llsfar. eJitor,
fcdhor. JoaafMI Zavertnik and
ietn«	aditor, an4 •rtnik and John JtfoUk. 1M7—jt
Icepk Zavertnik acd Joka Molek. S™»7—»*	Av.
rkOlp <.odina, tlf7--ev g* Uondale Ava. • # •	*
I	»• or. if a
anairin« Kditovs J« Baslnoss Maaa««r f
t. That tka ovmara ara: (Oiva aaasaa aad addr..aa» af individual „ >riK»ration. Kiv« ita <mma aad tka nan.e. and addre..M W .to. kh.lder. owain«' or hildi,* ■ nt or nsor« at tt. toud aasoont of .točk. 1K.0M -ira^rn of MirmsLi ii' Podporna Jednot*. Fraternal orvanisation, 2(67—69 Uo. Lawndale Ava Chiraa.. in,'......
(If th«r« ara nona, so sto««.) Mano.	!	^»pam« are;
4. Thitt tka two paraerauk n«xt
and seeuritr
l.»id.-r». if any. coni
aa th.y aj.p«ar upon the book. of t ha o..mp«ny aut ai ko. m casas Wliera tht.toekkolde^n ■liailto boidar appaar* upoo tka book. af tka ajbaanv aa troaiaa or tn »^^ ji! .
relaUon thn name of the parsan or sjrpsantlan for wi>om sueh trustaa U aetST Uifv '
tke said two paracraphs contoin stoterornU -rwr*-tTe aflUaai'. »..■" »----*! • and balief aa to tha drenmstanevs snd eondttlons undar whieh stockbolders and kolder. who do not appenr* upon the book. gf tke companv	■■
kacuritie. in a cawacity other than that it a bmm I"
Bda usm: >ad
m tt amianta IoU Kno»i..jt. h stockholdars snd .ecu, "
nd this a Ant ka. no res.oi.
■ ■	1 . mur ooMtjktaA
Uworn to (»d aubacribed bafore me this t»th day ot SenknnLar 1
(Mjr
to «M (8EXL
—ptrsa March t,
1920.
Boljševiška vlada v pravi loči.
so označevali za krivca, in tako je zašel v nasprotje z raz nimi trditvami preteklosti, tudi z nekaterimi lastnimi, fti druge, kakor da se vda trpljenju dotlej, dokler ne bc
Pravljico o krivdi Anglije je težko vzdržavati izza razkritij nemškega poslanika kneza Lichnowskega, ki je razodel, da je angleška vlada do zadnjega trenotka napenjala vse močf, da bi bila preprečila krvavi spopad, medlem ko je Nemčija nasprotno vedoma in metodično onemogočila vsak sporazum.
Ali je Hertling toliko previden, da izza t£h razkritij, ki jih nemška vlada ni mogla ovreči, vsaj molči o Angliji? Ej, Hertling ne bi bil Hertling, kajzerjev sluga in stari mojster lisjaštva, če bi se oziral na taka dejstva. Za nemške grehe mora biti na vsak način kdo- drugi odgovoren, in če se že ne more nikakor vpreči Sir Edvvard Grey, potegne Hertling mrliča iz groba, da mu naloži butaro. Nemški grof je našel kralja Edwarda in ga kaže svetu kot krivca. Saj ne pričakuje, da si bodo Nemci glavo belili zaradi tega. Sicer bi lahko vprašali, odkdaj dela v Angliji politiko kralj, ki je le reprezentativna dekoracija britske ustave. In enako bi lahko vprašali, kako da je bila leta 1914. Anglija tako nepripravljena, da si je morala Me po izbruhu vojne ustvarjati armado, če je hotela že v času kralja Edvvarda napasti Nemčijo.	\
Hertling ceni nemško ljudstvo še vedno po stari na-
zmaga nad avtokracijo popolna. In za to zmago je site Amerike, od Hertlinga obsovražene in zmerjane, toda'nesebično se bojujoče, glavni pogoj. Tej Ameriki se bo imele nemško ljudstvo največ zahvaliti, če bo, rešeno železne pesti avtokracije.
D6PISI.
Aurora, Minnesota. — Ravnokar mi je priiilo po naključju v roke VOlaailo K. & K. J.", v katerem aeni čitnJ poročilo glavnega* od hora S. K. Z. Izmed raznih poročil, Uutcra ao veAiiomn Nam "hluff", muh'tudi'; čital koliko novih članov jc pristopilo v njihovo. ortfituizučijo. Poročajo tudi o podružnici S. N. Z. v nafti naselbini iu kdo jc k nji pristopil. Ker
v	našem mestu sploh ui nobeno podružnice S. N. Ž., vns vprnšam,
vi	"blufurji", zakaj meč«te našim ljudem pesek v oči. V našem
InVttil
_	_	_	inealu, knkor tudi po dnVjfih slo-
vadi: Za pohlevno, poslušno, po dolgih vajah do dobrega vonskih naaelUinah v Minneaoti d Itd plin i rano maso. ki jemlje vse, kar prihaja od visoke nl uobel,e podružnice & * z- z» vlsde ta sveto ranico in propuHoa miiljcnje tistim, ki
je — Bog poklical ia to. Uhko, da se Hertling v tem prt - ,< v naAem meatu Mn Perjroa^ vari; ampak za enkrat je to bolj stvar Nemcev, kakor naša. Anton skubce in še par drugih
Da ni v M«rUn«iu več vh, Uko kako,- v blaženih ^c"
časih, ko je tam tekla le "die Milch.der frommen Den*lKfll)|ttc{jo kot za lanski sneg.
kungsart", se lahko spozna po priznanju samega Hert- iiknj potom poročate v svet ime-
linga, Ui je, kakor smo že omenili, govoril tudi o globoko »»	rojakov, dn ao pri
ssgajočem nemiru, ki ho je polastil vseh slojev nemškega ^ v
prebivalstva. Ta nemir kaže očitno ost proti od Boga*po-
stavljeni vladi; kancelar je pa poizkusil svojo spretnost,
če se mu ne bi posrečilo odvrniti nevolje v drugo smer.
Naj se Nemci naposled razburjajo, če mora biti tako, da ln K s K
le ne postanejo nevarni kajzerju; sam je pripravljen, (ia prUtoplio k
jim poda predmet, s katerih se lahko razdražijo do bes- v Virfinijl. V Virfiniji. MUmeno-
nosti. Zapel jim je pesem o sovraštvu, ki ga goji ves svet f,> 1,1 ,ulU ho,wni P4**™1"^ do Nemcev.	#	N Z VI omenjate kot prfctofle
m	- .	v.	. , , .	i'lane liale Slovence iu Slovenke,
Nemara še m prišlo Nemcem na misel, da je prav to ^ jr Tnii| tkU Uo k m tiaU reč, saradi katere bi morah najbolj brezobzirno obra-i v U{nn9ma grtha , .v#jinii |>ri-čunati s svojo vlado. Da je Nemčija obsovraiena od pola ,itnjrMi)lli iglami na nje«o% do pola, je danes resnic«, ki je ni treba in tudi ni mogoče i,Altkrf „,» r vele t h u. li ao utajiti. Pri tem zadene sovraštvo tudi nemško ljudstvo. im Tn»*tov eveletaki banket, ker ki se samo identificira s svojo vlado. Ljudje, ki delajo*;iiM» vedeli programa s N. Z Tu-
v vaao or|(anizacijo7 Ko
Id bil jaz na Pcrvonovem in Sku-hcoveiu ineatu: jaz bi yas iof.il za od&koduiuo.
('"itai *em t udi.poročilo v glasi-koliko članov je I »od rutah* i H. N. Z.
di slednjim je danei^ toliko za S N. Z., kot za lanski sneg.
Vprašam vas, čemu rabite take tulftiko? Ali zato poročate po štirikrat ali šc več vedno ista ime na za liove člune, dn bi s tein tud ostale Slovence dobili na vašo stran, to je za jugoslovanski kraljevino? Naši pošteni, lojaln rojaki v Minncsoti so poglasno proti S. ,NVZ., katere program je bil združiti Jugoslovane v kralje vino. Dokler se absolutno, ne odpove takemu programu, toliko časa smo proti njim.
,Naši rojaki v Minneaoti so lo ^alni naši novi domovini Ameri ki. Kupili so že na tisoče obvez nic svobode (libert^r botids) tej varčevalnih znamk in jih bodo Se kupili, da s tem pripomorejo Združenim državam do zmagr nad pruskim militarizmom. Stri njajo se tudi z združenjem Ju#o slovanov V neodvisno jugiudovan ako državo, toda nikakor se pa n« strinjajo s programom H. N. Z. In njeno krfsko deklaracijo. Naš rojaki v >Vnnesoti so za združe nje Slovencev z ostalimi Jugoalo veni pod programom slovenskcgtt Republičanakega združenja, to je v Jugoslovanski federativni re publiki
živelo Slovensko Republičansko Zd ruleti je!
%	Rudar.
(Nadaljevanje.)
Dokument itev. 16. — Načelnik vohunske agenture Feierbend v Stavki je 21. jan.	piaal
boljševiškemu komisarju (Troctt-ju) zunanjih zadev, da so prišli dedeči nemški ('ustniki v Mogi-lev, ki so pripravljeni opravljati propagando £a mir v Angliji in Franciji: Zanwald, von VVeine, Pabst, Mayer, Gruenvvaldt, in ba ron Sehilling. Trockij jim je dal potne liste. Von Weine dobi dan-iki potni list z imenom liansen in odide na Angleško; baron Schil ling ima iti v Ameriko z norvež kini potnim listom pod imenom ir. Josepth Brun; Oruenwaldt je aa nqmenjen v Francijo z ruskim imenom Ivan Italnin. Ostali ofi lirjr gredo čez Finsko na &ved-dto, kjer dobe navodila od. nem-'ikega generalnega štaba za proti tevolucionarno d^lovanje^^-je pital 5. ifln. 1918 zunanjemu komi tarijatu, da naj izda potnice sledečim osebam, ki imajo oditi sa ve z niške države, na agitacijo '.a mir: Adolf Puulovič Riba, flija Juljenič Uricki in Vladislav Antonovič Daškevič gredo v An-' jlijQ*, Ema Lvovna Orlovna in Vladimir Konštaritinovič Schueur gresta v Francijo; Izaj Borisovič '<ahn, Mark Vlasijevič. Oritsker 'n Sofija Arturnovna Mack grelo v Združene države. Vse imenovale osebe se snidejo v stanu Jtttbske agenture v Kodanju in prejmejo neutralne potnice in potrebna denarna sredstva za propagando v zavezniških državah '.n Ameriki.
(Opomba: Trockij je potrdil to noto j? beležko: "Naj se»hitro ■zvrši. L. T.")
Dokument štev. 18.'— Central-ii oddelek nemškega generalnega itaba je pisal 20. dec. 1917 boljševiškemu komisarjatu, da se naj po dogovoru v Brest-Litovsku podviza in pošlje agitatorje v u-jetniške taborje v Nemčiji; kjer fMij izberejo in podučijo ruske u-jetnike za mirovno propagando v nigleški in francoski armadi. Ob-snem poziva generalni štab, da naj boljše viška vlada pošlje v Nemčijo sledeče pomorščake:
Šiško, Kiršu, Matvijev in Dra-hik. Ko pridejo v Brest-Litovsk, iobe tam navo<lila, kaj imajo delati. To pismo je podpisal O. Rnusch, načelnik ruskega oddelka nemškega generalnega štaba.
Dokument št, 19: — P. Arki-pov, načelnik protivohunske podaje v Stavki je pisal 16. jan. 1918 Svetu ljudskih komisarjev dedeče: "JfaAianjara svetu Ijud-ikili komisarjev, da je z dovoljenjem vrhovnega poveljnika prekoračilo našo fronto 100 nemških oficirjev in 250 podčastnikov, ki *0 na potu na naše notranje fronte. Del nemških ča*tuikov je od-1 sel na fronto v douskem okolišu,; misarjem Irugi del na fronto proti Dutovii navodilu
veljnika nemške armade, da naj da nemškemu generalnemu štabu razpolago deset "sanealjivil, častnikov iz reve*ueioiiariic ai-inade. Odbrani častaiki se naj u stavijo v, Varšavi, k$er bodo prijeli iiadaljna navadila. Nalugn teh častnikov |jo, da gredo v jetniška taiborišia na Nemškem in tamkaj a^itinijo «a mir. Nfm. ški generalni štab žčli, da sc tu naloga poveri Častnikom Dzeval-tovsky, Siemaško, Sahurov in Volodarskij." %
(Opomba. Dzevalt«M'sky je bil čfstnik pri grenadirakem polku v (ialiciji ob času ponesrečene Ke-renskijeve ofenzive v juniju 1917. On je takrat agitiral proti ofenzivi in pomagal delati zmešnjavo med ruskimi vojaki, vsled cesar se je prikupil Nemcem.)
Dokument št. 21. — Plamo iz cent rajnega (vohunakega) oddelka nemškega generalnega štaba št. 759, naslovljeuu komisarjem ruske boljševifcke vkde, se gla«i: "Na zr.htevo iz nemškega glavnega vojnega stana je želeti, da nas informirate v najlinajšem času o natančni količini streliva in orožja v sledečih krajih: Petrograd, Arhangel, Kazan in Tiflis. Javite nam tudi natančno količino streliva, ki je nrišio v Raaijo iz Amerike, Anglije in Francije in kje se to strelivo nahaja; dalje hočemo vedpt»i, katere vojaške enote straži jo omenjeni vojni materij al. "—Piamo je datirano 1. nov. 1917 m podpisana sta O. Rausch, načelnik, in U. tfolff, adjutant.
Dokument št. 22.. — Kapitan Rudolph Miller pri generalnem štabu ne niš k* mornarice je pisal 10. jan. 1918 pod opombo "zelo tajno" boljše viški vladi sledeče: "Petrogradski zastopnik nemške mornarice je prejel iz Kiela brezžično - brzojavko s pozivom, dn svet ljudskih komisarjev da nemškim agentom Buttetihoffu, Staufacherju in Franz Waldenu v Vladivostoku na razpolago več parnikov. Ti parniki1 mprajo biti naloženi z blagom, ki ga določijo riaši agentje, *in z ljudint, ki jih oni (agenitje) izberejo. Parniki imajo odriniti v pristanišča Združenih držav, Japonske in au-/lrfških kolonij v vzhodni Aziji. V slučaju, da plovba ni svobodna /.a ruske ladje, lahko odrinejo pod inozemsko zastavo. Na teh narnJkih imajo odpotovati agita-lorji in agenti-deatruktorjl v sovražne države. Stroške plača pe trogradska agent ura vrhovnega mornariškega poveljntšt va."
(Opomba. Pismo je podpisal Leninov tajnik Kkripnik in dodol je 1>eaedo: "Sporočeno". Nemški agentje so torej odpotovali v zavezniške in Združene državei)
Dokument št. 23. -«• l>rngo srao nemškega mornariškega štaba s podpisom kapitan| Millerja t dite 14. jan. 191S, ki »nisi številko 850. se glaai: "Zelo tajno. Ko ljudskega sveta: P« poveljništva lieiaške
in tretji del je tslšel v vzhodni	mor na rioe proaim ruako vlado.
Sibirijo in Transhakalijo, kjer	d« ae tiaj potrudi paaiati na ohal
I »odo opazovali gibanje Japon-	Pacifika (skozi Sibirijo) tri naš^
eev, iu če je mogoče, bodo poma	suhmarinke v k<»aih. Čim Im» akle-
gali v l>oju proti Japoncem in	njen mir med ftuaijo in N«wij<>.
transbaj-
VLAK UDAftIL AVTOMOBIL; STtEJB MRTVI.
mora ruska rl*ta takoj poalal; naše aubmarink* k morju, Če prt i ne stori Jega. Po končani vojni lahko <>*tafcejo • potapljače v posesti Ruaije."
(Dalje prih.)
proti revolucionarnim kalakim koza kom "
(Opornim. Na tem pismu je pri-pisana Melka z nečitljivim podpisom: "Neumna ol»dolžitev v o-tebne koriati". To v»ekako» po-Chicago, 111. - % 1! Me.verslmeni, da je Slo piamo fckozi roke j iz CKurdona, laf njegova žena in »oštenega človeka, ki nič ne ve. i boi ao bili na meatu ubiti, ko je kakšno igro igrajo boljšeriški vlak razbil avtomobil vzhodno o«l voditelji.)
(.omharda na Northwe*tem žele- Dokument št. 20. —. S. Kalna
fcniel. fVtrti pa«ažir v aftomobiln novič je pisal 8. janf 1918 iz Stav- jr dejal, da je trebfl^ je hil težko ranjen. Prepeljali ao|ke ljudskim komUarjem aled?- prepričati, da je miltBB
VOJKO. WashinftOB D. O. — Angliksn
aki škof Charles Oare u Olferd«
Ilavatvo
težko ranjen. Pre|»eljali aojke ljudakim komUarjem aledf- prepričati, de je nuliKFiaeni p" ga v HoInlAnieo, kjer je kmalu po,.V: "Vrhovni p«»veljnik Krilenko trehen le do trenetka, ko konča prihodu umri.	jr dobil poziv od vrhovnega po - vojna. .

VESTI Z BOJIŠČA.
Cela- vrsta zmag od morja do
ffi^i Verduaa.
London, 29. sept. — Belgijska armada je v sobot u zjutraj pričela ofenzivo h pomočjo druge angleške armade od Dixn*uda do Vpresa
v liel||iji iu po zadnje«! uradneiu poročilu ao belgijske iu angleške čete prodrle štiri milje na Id jnilj dolgi črti, vjele lo.floo Nemcev iu okupirale dolgo vrato vasi in trgov, med katerimi ao VVoumen, Wytaehaete, DaumstruaC Holle -beke, Klein Zillebeke, (ihelovelt; Polderhoek, Poeleapelle in gotzd llouthoulat. Belgijci in Angleži /daj prodirajo proti Roulfersu, glavnemu želeaniškemu središču v Flandriji. Obenem bombardirajo angleške, frauedeke in ameriške bojne ladje belgijska pristanišča Oatend »in Zeebrugge. tilasoviti paHHobendaelzki hribi no obkoljeni na obeh krilih.
Istočasno je general Haig z angleškimi in ameriškimi četami na padel nemško črto pred Cambrai jem. Angleži in Američani so pro drli dve (io tri mjlje bližje tega ve likeag oporišča in danes se naha jajo komaj* eno miljo in tri četrt zapadno in nekaj čez dve milji severno iu južno od Canibraia; 12, 000 Nemcev je bilo vjetih v zadnjih" dneh na tej, front i in Haigove čete so okupirale »edem postojank v okoliei Cambraia. V okolic Douaia so Angleži okupirali štir postojšnke m prekoračili cesto, ki vodi v Cambrai.
Na francoski froutj v okolišu Laona so Francozi včeraj vzeli trdnjavo Malmaison in poma*kuili svojo črto proti kanalu Aisne. Nemei so se silovito otepali na tej fronti, ali vsi njihovi protinapadi so bili zdrobljeni. Sovražnik je pričel izpraznjevati dolino med Vaillyeiu in hribi Chemin des Da-mas; številni požari so zadnjo noč razsvetljevali pokrajino za nem -ško fronto.	* I
V Sampaniji so ameriške in francoske čet? dosegle sijajne uspehe v zadnjih štirih dneh svoje ofen -' žive. Američani a<\dosegli nemško črto Uzerfciont-Mantillois-Brioueilcs. Na mnogih krajih j£ nemška <frouta prebila in sovraž nik se brani le s strojnimi puška mi. V gozdu Argonne, ue nahaja ena divizija (12,000 mož) Nemcev, ki se hesuo upirajo. Polovica tega velikega gozda je že. v franeo-sko-ameriških rokah in ostala po lovic.a je že obkoljena na obeh kri lih. Sovražnik čuti, da je šampanjska fronta v nevarnosti in vrgel je v obupni-boj zadnje rezerve. A meričani so zdrobili silne nemške poljske utrdbe ns deset milj dolgi črti od Dannevouxa do Kclifsfoun-taina scvernozupadno od Verdu na in oddaljeni so še samo tri milje ) od glavne železniške proge, ki spaja nemško fronto v Pikardiji z ono v Loreni. Američani sao okupirali več kakor 150 štirijaškili milj o zemlja v Sampaniji. Silovita bit-1 ka .se uadaljuje.ua vsi črti.,— Voj ni tajuik Baker, ki se ushaja z ameriško armado v Sampaniji, jc včeraj olaskul 2000 nemških vjetnikov iu z mnogimi je govoril v nemškem jeziku.
(ieueral Pershing je v soboto zvečer poročal, da so ameriške čete v štirih dne^t ofenzive v«fiampa-lilji vjele 8,000 Nemcev iu vpleuile vee kakor sto topov ter na stotine strojnih pušk. fiete iz držav O-hio. Ncvv Jersey. Maryland Vir-ginia, Dregou. VVaahington. Colo rado, Wyomnig in Montana ao /.drobile vae sovražne protinapade in prodirajo neovirano1 dalje.
m kov v
liondou, 29. sept. tfeneral Al-
Angleži vjeli nadaljnih 8,000 Tur Paleatiiy
tpt.«- tJ< lenby je včeraj poročal, da so angleške čete, ki operirajo v okolišu Galilejskega jezera, vjele nadalj nih 5,000 Turkov in vpleuile 350 topd^.
Iz Kaira (Egipt) javljajo, da je francoska kavalerija vzela Nabu-lus v Palestini. V mestu je bilo zajetih 2600 Turkov in 1 Snopov.
Topniška bitka-na italijanski fronti.
Rim, 29. sept, — Italijanski vojni stan poroča, da so bili včeraj ži vahni topniški boji v beneških go rab. V ostalem se ponavljajo lo -kalui spopadi med patruljami in oglednimi ijartijumi
Američani prodrli 50 milj v severni Rusiji.
Arhangel, Rusija. 24. sept. (Zakasnelo.) — Ameriške čete, ki ko-operirajo z Angleži, Francozi in Rusi južno od Arhangela.Jao v zadnjih desetih dneh prodrl* 50 uiilj proti jUgu in okupirale mnogo po-stojank. Boljlsvilks čete sc umi jo prAti Kot lasu, ki je milj ju)hio od Arhangela ob reki Dvini. Angleži uo potopili štiri transportne ladje ua reki Dvini. •
London, 29. sept. —Japonski vojui Mtau poroča, du so japonske čete v vzhodni Sibiriji opukirale Rufulov, ki se nahaja 306 milj se-vernozapadno od Blagovješčenska.
t^arevo seiu, kjer ae združi a 8rbi. i skupščina (parlament)?, odobrila Italijanske čete ua levem krilu so ponudbo za premirje in da ata gd-dosegle K ruše ve. Bolgarska anua [šla dva poslani* v r.avczniški vojui stan. Zavezniško pevvljuišivo
je slutilo, ds bi Bolgaroka morda izrabila premirje z reorgauizaeiju in po ječanjem avoje armade, zalo je zavrnilo ponudbo; zavezui-ške armade bodo prodirale dalje, in če ima Bolgarska resno šel jo za iair, mora sprejeti zavezniške pogoje, ki ae brez dvoma glase*. Naj-prvo kapituliraj iu pretrgaj vaako /vezo z Nemčijo, potem boi^io pa govorili o miru.
Medteui je prišla uradna veat, da ao zavezniki okupirali bolgar sko trdnjavo Strumnico in odprli pot v Sofijo.
Lord Robert Ceeil, angleški blo kadni minister, je potrdil, da je Bolgarska pouudila preuiirje. 'Bo"!-
PROSVBTA
P
da ua zapadni strani m- umika v albanske' gore.
Avstrijaki vujiu stan je javil si noči, da -.io prihitele avstrijske čete na pomoč Bolagrom v okolišu lili ridakega jezera. Obeuciu je prišla vest. da Avstrijci izprazuujejo Albanijo.	/
in z njo bomo ohravuavali uradno, toda zavezniška ljudatva naj bodo brez skrbi, da se ne borno dali vjeli", je rekel Ceeil.
Angleški vladni uradniki pravijo brez ovinkov, da premirja ue bo, dokler ne sprejme Bolgarska zavezniških pogojev. Ce je ponudba političnega značaja, tedaj se bo ententa posvetovala z vlado Združenih držav, ako je pa le militari-stičnega značaja, potem bodo o bravnavali z Bolgarsko zavezniki sami, ker Amerika ni v vojni z Bolgarsko.
S3SSS
Ameriške vesti.
UREDNIK CHAPLN BLAZIN.
Hew York, N. Y. — Cherlat
Chapin, bivši urednik "New York Kveuing Wortye", ki je iapove-<lsl, da je ustrelif>»vojo žeuo, je vložil ua sodišče vlogo, da ui kriv.
Njegov zagovornik pravi, da naj zdravniška komiaija določi, čc je dejanje izvršil pri zdravi pameti. Državni pravduik ui ugovarjal vlogi.
Slsvassšs Ntrolai
a^rUa
Pedporna JkImIi
Ukor* IT. )oal> ltOl g dvA UllaoU.
ai-svm utabi
mat--m ho. lawbdalb ayb.
NABIRALNIKI ZA OAZOILN V OOlfJa
Ohioago, IU. — Nabiralnika za .gazolin Standard Oll družbe na vogalu (Ulove ulice in Milaau-ške cesle sta se vnela in nastala
garska je dala uradno ponudbo j* eksplozija. Sreča je biU, da sta
Iti v tt lik kivikliv aKhu tm a (im 1 • t> m^ .K...
TEPENA JBOLGARSKA ZA MIR.
(H»dal|*vaaJ* ■
PROSI
prr* atmal)
Zavezniki prodrli 20 milj v Bol-garljd.
Pari/.N 29. sept. —> Po zadnjih uradnih poročilih z balkanskega bojišča ar rapidrto nadaljuje invazija Bolgarske. Angleži in t Irki ao včeraj okupirali Petrlč v dolini ob reki Strumicl dvajšet mil/Wrt ran bolgarske meje. Na vsi črti ob pogorju flplašiea se pomičrjo zavez niki proti vzhodg.
Zadnje srbsko poročilo ae glasi, da se srbuke ln frsncoake čete ga glo bližajo Skopi ju V t Mnja vi Velea ao Srbi vjeli vao liolgarako trni nizi jo. Dalje ao Srbi okupirali Kočano ia Radovišio (60 njilj ee-vernovzhodno cd artvake mejei.He-vernov/.hodno ud Ištipa je srliaka
IKiročajo, da avstrijska vlada pripravlja drugo noto za mir.
Pariz, 29. sept. f- lz Curiha poročajo o velikih protinemškili m mirovnih demonstracijah v Sofiji. Vest se glasi, da je bil kralj Ferdinand primoran ponuditi pre • mirje j>od.priti,skom splošne zahteve bolgarskega ljudstva, ki jc zagrozilo, da se mora Ferdinand takoj seliti v Berlin, čc nc začne mirovnega pogajanju.
Kodanj, 29. uept, — lz Sofije je prišlo uradno poročilo, da so po nudbo za premirje inicijatirali vo ditelji večinskih parlamentarnih strank. Jutri se suide skupština, ki bo razpravljala o odgovoru zaveznikov na ponudbo za pfemirje in mir.
'' Za Bolgarsko je vojna končana,'' pravi poslanik. f
Wasbington, 29. sept. — Bol ga i ski 'poslanik Štefan Pauarctov jc včeraj izjavil, da sc jc Bolgaiuka trdno odločila prctragti zvezo z Nemčijo, Avstrijo in Turčijo in končati vojno. Ako sc ue bodo zavezniki ozirali ua mirovno ponudbo, tedaj bo Bolgarska apelirala ua Združene države, da poaredu -jej«. Pauarctov je tudi dejal, da je Bolgarska pripravljena sprejeli mir ua temelju \Vilsonovcga pro grama.
Pariz. — (leneral Franchet D' Espcrcy, glavni poveljnik zavezui-ši<il) armad v Maccdoniji, jc v )>e-tek brzojavil francoski vladi, <L* je prišel k njemu viaok bolgarski častnik in ponudil v imenu gene* ral« Torodova. vrhovnega povelj-tjika bolgarske armade, premirje za 48 ur, rekoč, da prid<*la v tem času v glavni atan zavezniške armade dva pooblaščena delegata bolgarske armade, ki predložita pogoje za nadalj/,o premirje in e-ven I ue Ino pogoje za mir. Omeujc-na delegata sla bolgarski finančni minister Liaptošev šsf general ukov, poveljnik druge holgarakc
Nemčija besni od jeae.
London. —Iz Berlina še vedno prihajajo vesti, da je bolgarski ministrski predsednik Malinov Kvojo pest ponudil premirje brez dovoljenja kralja Fcrdlunanda. Nemška vlada pošlje oster protest v Sofijo in berlinsko časopis-jc rohni, da mora biti M al ino v takoj odstavljen in postavljen pred vojno sodišče zaradi velelz-dajstva.
• V resnici je ps na Nemškem zavladal^ velika panika vsled položaja na Bolgarskem. Silni poraz bolgarsko armade strašno peče nemške inilitarisle in boje ae, tla za Bolgarsko pride Turčija, ako prva sklene premirje ali mir. Najbolj pa boli kajzerja in njegove junkerje, ker ue mora Nemčija poslati vojaštva Bolgarom na pomoč. Alackcnscn ^ ue (more ganiti s svojimi četami lz ttu-munije, kajti tam grozi revolucija; z za pad ne ga bojišča ne more Ludendorf oddati uiti enega moža iu v Rusiji ni nič boljše.
Kadar se poda Bolgarska, mora neizogibno slediti Turčijo in potem sledi Avstrija. Polom cen tralnili držav jc pred durmi.
Razae Iz inozemstva
bila le deloma napolnjena z ga zolinoia, kar je omogočilo ognje-gaseč m, ds so prcprečHi rasšlrja-
nje požara.
AMERIŠKI DELAVSKI ODBO
. RI SE USTANOVE V TU-JEZEMSTVU
Woshington, D. 0, — Socialisti-čna liga v Združenih državah u -Mflauovi komiteje v Milanu, ParU 4u in drugih mestih v Evropi, da ondotni delavci spoznajo, kakšno stališče zavzemajo ameriški delav-ni v vojni.
Charles RunmcI in drugi člaul Nocialistične komisije, ki so se ravnokar vrnili iz K v rope, so predlo-Žili načrte za organiziranje teb odborov predsedniku Wilsouu, kl jih jc odobril. ('Mani komisije ao podvrženi odobrenju po državnem department u, ki ima glavno nadzorstvo nad delom.
•■TOAOO, ILUm>4»
UHgaVNl UDBOBi »'redaešaU. Mi Vogrl«, boz 1S0, U Hali«, IU, L PaApraŠBadalkt J. Bratkoviš, E F. D. 4. boa ae, Otrae«, Kaaa.
P^šaašalkl Jol.f Kuhalj, »0SB KwlnV Av.., rt«, (mtaaga, nt. UJatki Jaka Vanlarbar, 170* Oo. Lawadal« A»a., Okleago OL »Uagajalki Aatoa J. Tarbovaa/ P. O. Boa 1, CSmto, IIL Zaplaatkavi Jaka Molak, 400S W. Slat t, Ohlaa«^ LU.
NABIOBMI OBMBB Jašs A»brošil. bos 101, OMoaabarg, IX Pasi Bargar, V41~let Bt., U f. B, Taaakar, «T4 Akaaj Ava,
fOBOTm OBBBKi Autaa Brael, Bes 140, Oaaoaabetg, K Joia Badllak, bos 4U. Bailtktoa. Pa. Rudolf Pletofšak, bos 4SS, BrtšgevUk, Pa. Jakob Mlklavlifl, L. Bes I, WlUo«k, Pa. U Pat rt) t lak, 14S15 Haxa Ava« Oolltaw«oS,
f BBBMIK PBOtfVBTBt
Jala Savertalk.
▼BHOTNI SBBaVBIBi P. J. Bera, M. D^ SSOt Bt CUatr Ava, Oerelaed, Obla VHB DRNABN1 IADIVB lil BTVAB^ kl aa Ui^e gL mavaoga la B. N. P. J. aaj so pollljajo as aaalen
JCUN VBBDEKBAB, MIT-B Bta Uvadalo Ao«, ghlaago, OL 1 lUTOtB« 0LP.DB OBNBBAUTBOA POBLOTABJA JOŽ« AMBBOtlC, be« Ml, Oaaoaeburg, Pa,
Prltolbo praplrljUo TBeblao. kl sU Jik rodili prra h
pollljajo aa aaslovi ANTOB
BU4BT, baa 14Q, Oaaoasbarg, fa*
VHI DOPIMI, vaaprave, Baski, aaaaaslla HA as "hM" sa fešftU«ii'
aa aaslovi
t'UEDNI«TVO "PBOHVBTB", »MT-fll Be, Uvsdale IvA, Oklesga, OL VHB TTPBAVNTftKB BTVABI, saredataa, eglaai, ae pošiljajo aa aaalevt t/PBAVNlfrrVO "PBOBVBTR", Ittf-IT Ba, Uwsdalo Ava* Okleago, OL V kor«opoartHMl % tajalfttfom B. M. P. J„ evedalUveai te apravallli
300 DELAVOEV STAVKA V ŽELEZNIŠKIH DELAVNI. 0AH.
Bloomington, 111. — Tri sto delavcev v delaVničah Chicago and Alton železniške družbe je zaatav-kalo nenadoma, ker so liezadovolj-ui 7,» mezdo. Delavniška organizacija ni (»otrdila stavke. ) . -----
VLADA POTREBUJE MEHA. NI0NE INŽENIRJE
"Pretvou** aa labtto laioa arOalkov, autvoš aapUtta aaalo«, kt jo la aavedaa, ako leUto, da bo raaka atvar kitro voleaa.
VIHAR POTOPIL PARNIKA.
pred n< izgrčdi
Veliki izgredi v Solnogradu.
Ženeva, Švica. — Po indirek-t nih vesteh iz Avstrije so bili nekaj dnevi silni in krvavi v Solnogredu (Salzbur-gu). Vojaštvo jc okupiralo mesto iu postavilo strojne puške na vseh vogalih glavnega trga. M no-go oseh je bilo ubitih in ranjenih iu materijalna škoda znaša več miljonov kron. Vojaštvo je po hudem boju zaHlo izgrede.
Protinemški izgredi v Braziliji.
Itio de Jaueiro, Brazilija..— Velika množica ljudstva je napadla uredništvo iu tiakarne treh tukajšnjih nemških listov, ki ao kritizirali zadeve brazilake vlade. Poli« Ija jc razpršila demonalran-te.
Ohile je zeeegla nemške ladje.
Sa nt ta go, Chile. — Vlada re-publike Chlle je v soboto ukszala gaseči r. oboroženo silo vae nemške ladje, ki ao Internirane v ehi-lakih pristaniščih. -
Pruski vojni minister reaigniral
London. — lz Kodanja jsvljs-jo, do je pruski vojni ininhrter general Htelii pmlsl ostavko.
Švedska izgubila 17» ladij
Siockhnlm. — " Nevtralna'
armade; oba imata pooblastilo od I Svcdaka je /adujl teden izgubila kraljs Ferdinanda, da ae lahke !75to ladjo odkar trsja voj-pogajata za premirje in mir. Ker ; na. Parnik "lfortM/M ao ga tor-je čaatnik prišel r. angleške fronte, |>edirali Nemci, je dopolnil orne-v Maccdoniji, ga je general D* njeno število. Skupne lonafea iz K«perey poalal k poveljniku an-j gubljenlh švedskih ladij znaša gletke armade.
' Ijoirtion — Bolgarska, tepeiu. ni Utji^-ii je pouudila preuiirje iu mir z**'cttdkom Zavezniški poveljnik v Maeed«niji je na kratko
l9.f),AM iii obenem je izgubilo llv-'' jen je 220 švedskih moniarjev.
Ohioago, IU. — Vlad« potrelm-je važne mehanične inženirje, ki so -pri volji delati za *2,000 letne plašče. Potrebuje jih v važni vojni
industriji.
PREDRZEN BANDITSKI OlN.
San Diago, C al. — Strašen vih(r kl je divjal v torek uh mehiškem obrežju, jc pogreaull parnika "Blaekfond" lu "Oovs BayM.
Mesto La l'az v Dolenji Ksllfor u|ji je situo trpelo vsled viharja iB šj^.da je velika.	___
kavalerija včeraj napndovsla 4<» zvrnil ponmlbo za premirje, to milj in dosegla jc Carevo aelo. A»t l.|M voljan pa je sprejeti bolgarske aleška in grška kavalerija, kt podlegate.
ravzetjo Belega Kamna prodira V m»Im»(o je prišla depeša iz ob reki StrumM od juga, mc bliža! Amsterdama, • ds je liolgaraka
1 vl-r^	• ■ •
Angleški strajkarjl morajo v ar asado.
Mondou. Uoyd fleorge jc
Ohioago, 111. — Trije avtobau-ditje ao ovopali It. O. tllleka, taj-nlka United Dalry konipanlje zs tri tisoč dolsrjev.
Ollek je čakal na voz ulične že-Irznlce pislo proč od svoje pisar-nc, ko so ae pripeljali trije baudlt-je v avtomobilu iu atopili a samokresom v rokah nenadoma pred njega ln uiu ukazali dvignili roke kvišku* Pobrali so mu denar iu •e* odpeljali tako kitro, kot so prišli.
POPLAVA V A LASKI.
Juneau, A laska — Tukaj m« je pojavila nepričakovana toplota In dež lije is škafa, da je vsa okoli-oa poplavljena^ V nevaruoali je vladna bolnišnica, da jo odue.a voda. Trgovina v meatu počiva.
i - -
LIOA STANOVALCEV PRIPO ROCA DRŽAVNO KONTROLO • NAD STANARINO.
New York, N. Y. — Liga atano-vsk*ev v Nevv Vorku jc pgalala predsedniku Wilaonu piaiuo, v k« teren mu priporode, da ae gats-novi vladna kouiisfjs. ki Ima usbi-go preprečili navijanje stsiuirinc Pismo prsvi, da je najti profltar-ske hišne |>oaestuikc v ra/.uih kra-Jih Združenih drtov MNOGI AM KRI C ANI SE jtENI JO S FRANOOSKINJAMl
New Yortt, N. Y. — Nekateri ao vprašali Charles Kdvvard Kua^l-la, znanega aoelalUličnega piaate-Ija, ki ae jc pravkar vrnil iz Prau> sije, Ae je reaulea, da ar ameriški vojaki ženijo a Praiicoakliijemi. Rtiaaell jc odgovoril: '
"Ns stotine mladih Auvriča, nov ae p<iročl v Franciji, In mogo-če ae po vojni veMua ujih naoeli v Ffamdji, Peaarija jik pozdre*. Ija. kajti zgubila je mnogo iHla^lih l« mož v tem boju."
Miiilatraki pie,|M-do4k Členim
S«*Vt luv.l /tll,IVll,t V'ltl/ll|('|u /tlll«V|«' V <l> ll/lll.lll .
Slabotni ljudje
potrabgjeie vaAkrat kako krapšllo, prodno »o jih nAprima bolaton sa trdno ln prodao la nl preootno. Vi pouebiuoto tuiaj toalke, kl bo utr diia vee val tolosnl »oatav. No odialajte torej. Nikdar vam ne bo Isl, sko pookusite
Severa's
Baleam of Life
(Severov 2ivljonokl baUsm), To zdravilo je xnsao, kot izt»orna toni-ka ln pravo zdravilo v »lučaju 6s ste asboosnl. Še- ne moroto praba« vljau, šo va« tare mrtlioa, £a tU v občo slabotni ali la Imate aaprlliko na Jetrih. Mi priporočamo to »dia< vilo vaem, osotJto postaranim In slsbtAnun oaabam. lJoi.kualte ga. Cona Bb cantov v veab lakamah.
a i !>l viha ro
i dan ma 1*1!» s,. iuvva
POTREBUJEMO
Rudarje za delo pri dobro snaoem rudniku. Dovolj premoga še za »ladaljulh 20 let. NoIhmiHi delavskih neredov od kar je rudnik v obratu. Trnje t čevljev čistega premoga. Plačamo od voza. Rabijo ae električne svetilke, Šele in cerkve, Nsš rudnik se nshajs na polovični poli med Cuiontovvu, Ps iu BrowusvIIle, Ps, #l'ljce ao llskirsue. Poulična železnica vozi\ in najbližje
mesto
do rudnika je Psirhsnke, Pa. Rudnik je poznan pod i-umi aem <Soeright " Pišite liani za pojaauila katere odgovarjamo v vašem msterl-nem jeziku. Pisma naslovil« na :
TAYLOB 00AL A 00KE OOMPANY.
UNIONTOWN, PA.
Dr. Koler
SLOVENSKI ZDRAVNIK •ISPfBB Ave. Pirtikttrib, P«,
ra«
MtJCa ^aSiavlH1 m^MJAMI mi gaUr kllra »imuIU. la vaai »mm
^■bnfftt^ss
»rJOtftL* *	NMT kfos
n. .i
Sin*
.|.ul
nI w I, mt* •»•4«# . -Os oaSaliaS oo
Maj ^ 4« tfvak eavaltfa*.
f« mM aa N«
la MaaBSe^'
Prof. Dr. Mullln
ZDRAVNIK - SPECIALIST EA SLOVENCE*
411—4th Avenue
(NA SPROTI POtTE)
Pittsburgh, Pa.
Proavete" pHe za blagoetanjo Ake ae etrinja! a njeni asi Idejami, podpiraj trgoret, kl oglašajo e Proevetl — V seligl Imam vaa aa vaakdaeje petrelAčI
4*eeii mil je dejal, da vojna konča Izjavil v aolmt-o. da b<*Jo morali ,q»(,Mil*di «li rgiidsj v aeptrmbm'i	- .
širajkuj«'i delavci na šelcznnah |il|f> ahH „ VV^jj« ».U^.iU 90 ' ^ _
iu v pristaniščih k vojaškim na jVr,raša zs mir šr pr.d komem te 1 . ANTON ZORNIK. borom z dnem I. okt"brs.	le
HllSU
Start la taSaleeJ aSravalk, e d prakso. /Srart N^SS la mm m loaol. ptola. laluSi •arvotaoat. krsao betaasl, Bsšae la^t Sraga l*»loaol aaat iMlaada fcotara pfoveaaM v e«e|o Im. Oporebljs osjboga avrogeks. ska le ootsllb dole? avoto edreatia. Bte ko oeao, Baavel braaplalas. T« glad pspolssau M«. M adrovl voliš- UsvUa IBosaaeao. | ara ad i. s#mea| Ba • avoSag, eb Uob eesee aS IA Sa A

Iz žtvOenja Tomaža Križaja
Povest Spisal Joeip Hraatar.
•	(Nadaljevanj«.)
Tedaj ao pa zazvenMule čuše v veži Ko je Križaj pogledal tja, je zagledal mladenko, ki je stopala z velikim lesenim krožnikom proti njima. Na krožniku je bleščalo i % steklenic kakor rekla j rumeno vino, so »e svetile čaše, j« rdela gnjat iu rumcnel kruli.
Strel je pozdravljal deklico že od daleč. Ta- | koj sa ujo se je pojavil zapet Majde. *
"Tako," je dejal, ko sla prišla duunize. "Seui- j kaj položi, Marica!"
"To je moja seatra in olnuiem gospodinja," Je priaUvil, predal a vi ju još jo Krtlaju.
,'Pa dobra gospodinja," je prijioiuuil Strel, jH^dajajoč Ji roko, \ Marica j* zardela.
"OJ, vi ste vedno poredni, goapod Strel," je odgovorila v zadregi ter *ačela nutakati čaše.
Zableščale ho njene bele, okrogle Ichti, za ■ iakrila ae je zlata kaplja in zapenila.
"Izpraznimo čaše ua prvo srečanje y. go»|x» dotu kaucelistom! l>a bi bil ^uidovoljeri in srečen v naših krajih!" je napil Majde.
Trčlli#ao iu izpili, a Križaj ac jv zahvalil. Ala- t rica je nato odšla, rekoč, <la ima še mnogo opravila v hiši ter da ae vrne pozneje. Križaj je gledal za njo in nehote ae je pri tem spomnil ti^t Mileno. Neko doslej neznano čuvstvo ga je za hipec prevzelo, primerjal Je obe in tačaa ai ui bil v svesti, kateri od njiju bi dal prednost, ako bi moral acdajlc odločiti.
Strel je vjel njegov pogled iu se zopet na-stnehuil . .
♦'Vidite, goapod kaiifeiist/tukaj v tejle stimuli životarimo," je začel Majde iu vlekel dim i/, avoje pipe, da se je kadilo Kakor iz dimnika, "Od jutra do večera vedno enako delo, večino ubijanje z deluvci in posli, samo v nedeljo nekoliko počitka, a razvedrila pravzaprav nikdar,nobenega, In vendar ai ne želbti nikamor ed tukaj; prepričan sem popolnoma, da bi ae nikjer drugod več ne privadil, jtfll ao čaai, ko aem aodfl drugače. H repe pel o je moje arce v avet, domačija mu je bilft »eeozlU, premajhna. Tje vun lz tuli samot, i/, tele tesnob, yd-koder se ue vfdi nikamor, tja ua jasiifc plan in ua vrhove, ki ae z njih odpira avet, da ae v z radosti^ oči ter koprneče splovejo v nepoznano, čudovito daljo. Dan in noč je sanjala duša o lepših krajih, o vedno zelenih gajih, kjer se je naselila večna jiouilad s svojo toplo sapo, ki ne dopušča, da bi zamrlo cvetje, da bi utihnilo ptičje petje in da bi zatrepetala v smrtnem strahu zelena, dehteča trava. Suujala je, niso a? dale razpršiti te sanje, ko Je sijalo /milice z vrni svojo skelečo svetlobo ua unije trudne oči, ufcao ae razpršile, ko sem se ponoči dHftnil s postelje ter stopil k oknu, da mi je posl-Jal mesce v bledi, izmučeni obraz. — lu nisem mogel drugače, šel sem."	«
Utihnil je Jer sr zamislil, Okoli Itjegove glave ao krožili veliki dlmovl kolobarji ter se zuplctali med kodraste, ob sencih že pobeljene lase. V vrhu, lipe je zSŠumelo, zdramilo se je bleuteče liat je, začele ao ae rahlo gibati veje.
"Toda, kaj bl vama pripovedoval." je nadaljeval, "bojim ae, da bf vaju ne zanimalo, Dunaš nji ljudje so drugučui kot smo bili nekdaj mi, ki imamo pomeu aunio ae za historika. Sedaj jih ue veselijo vea najvellčast nejši naravni pojavi, ko se vse pelgi samo za zlatim teletom, pa naj to tele zaide ua katerikoli oltar, l>i Ka je postavilo niuder-'|io uialikovulstvo ua vzvišen videle. Naa je srčiko ' ra/.veaelil uajtišji glas, ki je prihajal i/, uat cvetice ob poti, taa»je navdušil tuijrahlejši klic, ki ga je dihuil kumeii ob poti. Saj tačaa je govorilo ae kai inenje in je dihalo in je čutilo.",
Niti Strel niti Križaj niatu (spregovorila besede. Strel je poznal .Majdeta že izdavita, poznal *)e njegovo Vavado, kako goVorl, zato je molčal in santo poslušal. A Križaj je bil osupel iu od osuplosti mu nl hotela beseda iz ust. Vae se mu je videlo tako čudovito, tako novo, ta molčeča okolica, ta sanjajoča poslopja naokoli, ta veliki iu močni, a takšno duševno življenje živeči mož, ta njegova sealra, kl se jc'hilu nenadno prikuzala, kakor se navadno ttžgr zvezda na večernem nebu. a kl je , pruvtako naglo izginila, kakor izgine utrinek, zapuščajoč za seboj bleščečo pol.
.*nii zdravje, gospoda," je izpregovoril zopet Majde, a aedaj z navadninf svojim glasom ter dvigaj ea a I čašo "Pozabili amo piti, a ludi to je potrebno."
Trčili no. A tedaj hc j« Križaj zavedel ter de-^al'akoro proaečc:
, "Ali m* bi nam hoteli nadaljevati svoje pov*-Mi,- Saj je Inl vendar to nje začetek, ali ne?"
Majde k<> Je aamo pouledal, a takoj nadalje-
vat t 1	. #
» Vidite, moj oče je bil premožen liioi, ua\u-dci| kmet, a bistra gluva. moja mutl pametna kme-tiska Žena. \oailu sc jr sc po Marein, ko je hodila
v cerkev. Se »edaj vidi.....no siicžnobelo»jieeo,
kl je obrobljala najhlažji obtu/ kar aem jih kdaj poanal na svetu. Sc sedaj čiiiim nje g<rt'ko, majhno roko, ki mi je \uik \etVr lak*« rahlo in mehko poglndila čelo, ko mr jc lula prej odelu prav do podlnadka ter me pokrižalu \ imenu v.<cga, \ če-#H«er je videla človekovo odrešenje. šc aedaj vi-dilu uje ustnice, ki so m* napol v M t alili. napol v upaiiju ireautV odpirale, ko me je prvič puščala \ avet. št* sedaj čutim ua avojetu čelu oni poljub oni edltii poljub, ki mi ga dehnile njena usta nanj ob t lat l nepozabni uri pr\c ločit vv ml doma, in nikdar prej, odkar aem se aavedcl, iu nikdar ne pozurje, ko tul jo je Ugrabila snu t med Um, kosem jaz bil uttltjo v fttaotici tclikomestncga življenja nehote in nevede pozabil za hipcc. /a trenotek. Olrjtr, toliko vode je šr prtlekla od tačaa v morje, a se aedaj atoji prnl menoj. v/\išena. nedotakljiva in K bleščečim aijajem okoli avti je . asiitljive gla\r, avetulea, kl ae pred njo klanja mojn duša in ar bo klanjala, dokler ne utone \ večnosti '
i niolknil je sopet nekoliko in m ramialil. Ne dtaj blatnega je.zabl^čalo v njegovih «čeh, prav lam ob robu. *
"Nje »potain naj živi večno!" je dejal takoj iiato ter ae odkril, "lir v njej naj živi večno tip prave slovcuake žene in matere!"
Dvignili ao čaše in trčili. Bil je svečan tre-
notek.
"Tu bi rad nekaj omenil," je,dejal e*z nekaj časa Križaj, "nekaj, kar ae tiče onih, ki imajo jh»-stati matere poznejših rodov. Toda, presvet je tu trenotek, presvet vam, gospod Majde, presvet mojemu tovarišu in meni, da bi govoril sedaj o tem predmetu, zato umolknem."
Majde je prikimal, se zopet pokril, potegnil par krat iz avoje pipe iu nadaljeval:
"Študiral sem, dovršil aem gimuuzijo iu sem ae odpravil nu vseučilišče na Dunaj. Vpisal sem *> ua filozofsko fakulteto, jiosUti sem hotel profesor ali kaj sličnega. Na tej dolgi poti skozi vao gimnazijo in n« oni ua Dunaju se je precej izpre-menilo moje naziranjc o svetu, ae jc ohladila moja uiladeniška strast po tujini, z vsakim letom me je manj vleklo po slavi in časti. Kaj slava, kuj čast! Kes je, s svojo aluvo, s svojo čust jo oalaviš in počastiš v tujini svoj rod, ojiozoriš jo, 'da je nekje na tej obli tudi skromna dcželicu, ki ima ob Vsej skromnosti v sebi še večjo živijeusko .iilo kol jo imajo deželi- velike in bogate in srečne, da tudi ouu rudi velike duhove, kl ptunuugjo polugati temelje drža|am, da se ra zev it a jo iu raato tor tekmujejo /. vesoljstvoin. A s tem gradiš le tuja poslopja, da ai' dvigajo po tvojem zasluzen ju visoko in blesteče, Iujeeni v čast in blagostanje. Kaj ima mi tega tvoju domovina, tvoj mali ubogi narod .'* Kadar jiadeš ti, izgine s teboj vred njeuo"in njegovo ime. Katorej je prva in največja dolžnost vsakega izmed nas, tla se povrne tja, odkoder je prišel. Tam je tvoj delokrog, tam zastavi svoje moči, da lasi o vzcvele naše pokrajine v sreči iu bogastvu, dušnem in materijalnein! — Vidita, gospoda, jaz uisem trutil nikdar dragega časa s postopanjem li dljuškim poiiočnjoštvom, kakor aem gu, žal, videl v tistih časih toliko pri svojih kolegih. Moja pot je bila od nekdaj ostro začrtana, da je nl bifci mogoče zgrešiti! Kes je, aaiijarstvo mojih prvih Iel mi je ukradlo marsikatero uro, marsikateri dan» da, celo mesec. Toda, ko sem se ot rese I t eh su n j, teduj je inustopilo trezno in premišljeno delo. Mimogrede naj omenim; da no pričakuje tuj ud človeka, ki ni v svoji mladosti imel takšnih sartj, ki ni ž njimi v srcu nikdar pozabil ua ves avet okoli sebe, nič lepega, ttfč velikega v njegovi moški dobi. Takšen človek pospa pozneje edinole sumega sebe, a ne vidi svojega trpečega sobratu ter ga zaradi tega tudi ne more dvigniti iz blata in obupa.v- Mnogo sem čital. a kolikor se apoutiujaiii, najrajši znanstvena dela in vedno le,a kritičnimV^eaoai, nikdar površno. A česar mi niao dale knjige, mi je dalo življenje-okoli mene, Idi sem sc ga naučil opazovati Že zelo zgodaj. Marši* kaj sem videl, kar je napolnilo moje srce z žalostjo. Najhuje pu mi je bilo, ko sem bil ua počitnicah doma itt sem moral na lastne oči gledati,, kako lahkomiseln« se zapuščajo stari naši donu>vi, noša očetovska gruda, ki so ae je oklepali naši oeetjo krčevito a svojimi zuljaviini rokami, ki so bili nanjo navezani s sleherno žilico svojega telesu, ki so jo posvetili s slehernim udarcem svojega srca. Za* pjiščen! hi osariiljeui ao atuli In še stoje domovi, ki ' so se grtttlili a srčno krvjo iu z Veliko ljubeznijo. T rumom a so vreli ljudje čez morje, niti ozrli ho niso nazaj na rodni krov v tihi bridkosti in u solzo v očesu, kakor bi šli ua izpreliod popoldne in bi .se vrnili zvečer v zakurjeno sobo in odgrnjeho mehko pudeljo. —^Vstal je zjutruj sin ter rekel očetu: Danes ne bom delal. Odtod pojdeiu, čemu bi šel v vinogrud ter se potil kot črna živina, ko lahko greni in lahko najdeni lažjega dela, več počitka in več zaslužka, ki mi gu noben ne bo branil uŽiva}i s prijatelji dn ranega jutra. Odšel je, prišel je v mesto v tvornieo, sedel je iu lenaril pri stoju, bral časopise in poslal gospod, kl je pozabil nar svoj dom if a na svojega očeta. Ako ni bilo drugače, jc lahko za svojim strojem^tudi zadremal, eo ui bilo prevelike uevarnoatl za roko ali nogo, ku je bil prejšnjo noč izpreuienil v dan, toda v nedelu ven dan, ki je pojedel sedem delavnih. Šele ko mu je ulkoliol izčrpal moči iu mošnjo, se je vrnil, upognjen in brez mozgu ter se jc zgrudil pred starim domom 'uu kolena, ln gluva mu je tulurjlu skesano nu očetovski prug. Ali bilo je prepozno I Nu prejšnjem domu je gospodaril tujec, ni gu po* /nai; kjer bi bil Inliko guspodur, je postni seduj hlapce.^'
Hlastno in skoro s tihim glusont je govoril .tedaj Majd< . Videlo ae je, kuko prihaja vsnka* beseda iz glohočinc, kako notri kipi in vre, kuko vse to čuti njegova duša.
"Gospodu, kmalu bom pri kraju, oprostit a T — Ko sem vso to videl, in še tnarsikuj druzega* tedaj sem se nekega dne vprašal: Kako |>a smeš ti vsr to obsojali, kdo ti jc dal pravieo, ko al tudi ti šel tutnt t»d domu, ko si zapuatil rodni krov in si se spomnil nun j kvečrmu tačas, ko te jc hotelo uničiti in, pogoltniti mesto?! Kes je, tla si šel po drugi poti, tla si imel drugačne namene, a posledice lo bile iste. Tudi ti uisi varoval tega, kur je bilo varovati tvoja najsvetejša dolžnost, fn tako, g<*tpoda. je prišlo, tla sem ae vrnil, izgubljeni sin, ua očetov tlom, da sem tukaj, kjer mislim ostati tlo zadnjega Svojega diha. "
Prijel je čašo in trčili so . . .
Tako, sedaj pu, gospod Križaj, si luhko o gledava moje goapodarst vo, (iko vam je >aeč," je dojal Majde . "Prijatelj Strel bo gotovo rajši sedel tukaj, k« mu j^ že znano vae.
Strel je nehote |»okiuial, bil je gluhoko zamišljen, da uiti ališal ni prav, kaj mu je rekel Majde, šele ko ala izginila v veži, je umrl. A tačas jr prišla k mizi Marica ter prW*dla.
• » .
Pozno jr že bilo, ko ae je začela razhajati dru-žli« pod lipo t Hi rrke je aačel prihajati vlažen, mehak vr.duh, ki ga je dottašala večerna «apa.
(Dalje prihodnjič.)
MILKO VOGRIN
Novela. — Spisal dr. Stoja*
njegov nasprotnik, a vendar se blini, kakor da bi ne razumel ni-česa. Zatorej odgovori:
"Nerazumljive ao mi vaše be-aede in temen njih pomen. VI ae motite ter mi delate veliko krivi-' — i
CO.
"Ako so moje besede vam nerazumljive, tem jasnejše jc pa vse meni. Srečen bi bil jaz, ako se varam v tem, kar mi je svetlo kakor
(Nadaljevanje.)
(Mal
Prišel V dau odhoda. Zgodaj se vstopimo v vrste ter jamemo korakati naprej, ali od barona Ben-de še vedno nivtiikakoršnega pozi-! beli dan.
va	ttecite, ali niste bili vi, ki ste
Prišli amo že bili kake j»ol un j me zasledovali V I proč od taborišča, a kar naeukral za stopinjo? — A st jezove častnik Vogrin iz naše kresov večer ploha prisilila pod vrste. Nepoznan jezdec mu vroči našo pojato, ko ste opazovali Ske-pisiuo. Predno*pu Milko piaanjr J novske iu mene?.— Ali me niste
• ■*( —
'^rt^uli stopinjo li vasirH»Htr-rnr
svetovni smoter; tp je vae uakri-ljujoei smoter, preizkusni kamen vsega ktdturuega delovanja. Če smo spoznali svoj življenski sum-ter, premerili sredstva zanj, namreč smotreno delo, amo s tem Že vzeli v avoje roke določanje avoje usode. Če jc res, da so posamezne osebe uositelji kulturnega življenja, moramo postaviti te ohebuo-sti v središče sistemu, ki pouieni kulturo. Vsak človek atopi t dnem^spočetja ip rojstva v iuterc-suo^ukroŽje skupnosti, v kuterem ostuue do smrti. Vsako velja toliko, kolikor izvrši za akupnoat in ž njo za se, velja toliko več, kolikor vetvari nad to mero. Vse sture, krivične uredbe pu je treba korenito izruvati, scvčdu ne z vbeiej ob aamoetaluoet in državno!« dni sunkom, marveč polagoma.
služIm! — Ali niste, »poznavai, <la ne najde v^hša ljubezen odmčva v Olgineni srci, nasnovali s svojim slugo onega zlobnegu načrta, da se na jezeru za vratu o napade ter uniči vaš tekmec? — In iiato se vi dolžite moje rpjake uboju in ropu! A ko sem vam oponašal, da bratu Ribarita, pozvali ste me v svoji besnosti na eivoboj, in tedaj *te ie vi krivi nesreče Olginega ste mi vidno stregli — po življenju!
(Dalje prihodnji«.)
Saša Nadin: f
0 znanstveni preosno-vi socialnega reda.
preU-re, oddlrja že vojak skoko- i tičrnili vi pri gospodu SkenovsRet ma nazaj proti Doboju.	j mu. proseč ga, naj nie spravi za
Pismo ae je glasilo tako-le: , Itlagorodni goapml poročnik!
S tem pismom vaiu pošiljam zaročni prstan z ui^zailim imenom: olga! Blagovolite ga oaebno izročiti gospici, od katere sem ga bil prejel. Pridejauo pismo pa dajte gospodu Skenovskemu i nepoškodovanim mojim pečatom. V ujcin zveste kraj in način — najinega Ivoboja.	]
Dobo j, 10. sept. 1878. N?«apuročnik baron K. ttendu. Vogrin se je čudil in zavzel nad tem naročilom. On naj tedaj žaro-čni prstan, katerega je dala Olga tvojemu ženinu baronu Bendi, no-4 sam, dokler nc pride na Dunuj ter gu osebno ne izroči njegovi levesti?! On še naj gre v hišo go-.podu Skenovskega, kateri ga je ipravil ob službo in samostalnosi >oječ se, da izneveri njegovo hčer »grškemu magnatu! On mu naj astnoročno odda pismo, v kate-•eui zve kraj in način dvoboja z laronom Benclo. Olginini ženi-10111 ? i
"Kuj pomeni to? To je slabo snamenjeJ Tega ne storim ni-cdar!" miali si zdaj Vogrin ter Jc akoj hotel pismo s prstanem vred /rniti jezdecu. Ali tega že ni bilo likjer. Vogrin si tedaj nc more mmugatj. Nehote shrani zaročni prstan in pismo na gospoda Ske-lovskega!
A neko notranje veselje sem vendar le pri tem opazoval na Vo {rinovem lici. Večkrut si je pr-itan nataknil ua roko, a si ga zopet hitro snel. To je delal moj pi i-iatelj vsak dnu. in to čestokrat za nrredoina. Naposled pa je jel no .iti prst a u vedno ii* r»*ki. Čuval (a jc kakor dragocen zaklad Prav veliko veselje je kazal do ljega, baš kakor da bi mu ga bila, »dhajajočemu v Bosno, Ojga sa-na podarila.
davo iu prepadlega lica, našel jt Vogrin svojega tekmeca, barona Beudo. Po nemen in mrzlem poz-Jravu ponudi ta prišlecu aedež »oleg svoje nizke postelje.
Dolgo molčita nato nasprotnica. Barve na lici pa so se obema *idno menjavale, kajti v teli tre-notkili so razne misli na spomin
navdajale srca obeh. Naposled iz-pregovori Vogrin:
, (Nadaljevanje.)
Allah je sicer prinesel narodom neizmerne nesreče, todu njegov fanatizem Jc bil viden in so se ga lažje ubranili. Tajni fa.natizeni Jehove je pu pinogo nevarnejši, ker se zua Jahve mojstrsko skrivati za idejami, besedami iu čini, zlasti za navideznimi čipi denarja, akcije in vrednotice, skratka za civilizacijo. On je klasični pačitelj in mvetozgodovinski za-t;trupljevalec kulture. Dandanes se njegovi izvoljenci skrivajo najraje zu sugestivno idejo "razvojne tendence" in "napredku"; če navodi nočejo v£č verovati volji božji, t. j. Jehove, verujejo izobraženci tem tuje v razvoj, torej v terncljp zopet v židovsko svetovno voljo. Zadnja lita, odkur jc energetika našla merilne pojme-zj svetovpo organizacijo, se Jehove izvoljenci pridno bavijo z energe-tičnini naukom, da bi ga izpremenili v lažnjiv nauk, ter bi ga tako prilagodili svojim svetovnogolju-ftvim namenom. Kmalu bodo jire-Mtav^ili pojem vrednosti vstvarja-jočega sinotrenega dela v funkcijo kapitalističnega ustanavljanja, v emisije vrednotit*, v pogajanje cen iu kurzov, v bančne in borzne manipulacije, v politično ter časnikarsko tihotapstvo itd. iu če ne bodo pošteni raziskovalci čuje-čc strgžili l>o pojem energije kmalu izenačen pojmu .Tehove. Če se tb zgodi, bi čista in uporabljena znanost pač ravno toliko ško dovala narodom kakor dosedanja verstva.
Če hočejo uežidovski kulturni tidrodi res žc enkrat priti ik svoji historični zavesti in si tako šele zaslužiti iiue kulturnih narodov, ae morajo energično osvoboditi lažnjivih iu goljufivih židovskih stvarnikov avet ovne zgodovine. Delo narodov mora odslej voditi njihovo usodo, nc pa več Jahve. Ni to d<H»ro in pravda, kar koristi izkoriktevanju Žid o v« Iva, življenju dnigih pn le toliko, v kolikor ti drugi služijo židovstvu; pravda je ono, kar koristi življenju vsa-kegu poštenega delavca. Iz tega pojma pa potomec Žida v zgodovinskem smislu besede kot svetovni vladar, iti pa pošteni delavec dva docela neskladna |>ojma.
Jedro židovstvu. ta bacil guji-lobe, moramo izločiti.iz organizma krščanskih narodov ter tako
■llni-
ker se je organi/em že privadil na to bolezen.-Danes se skrivajo največje moči za vrcdhotieanii, akcijami, priviligiji itd. brez znaue-ga' javnega nadzorstva. V priro-doznanski pravni družbi pa bu življenje vsakegu poaaniezniku razvidno po njega potrebščinah in učinkih iz javnih diagru.uov, in urejevalo se bo to življenje v dobrobit skujniosti. Ves kulturni svet bo zadobil uovo aocialnoetter-getsko sliko.,Ta kulturni svet uo bo več raj za neko manjšino pekel za veliko večino, marveč bo omogočil zadovoljivo.življenje vsakomur, ki hoče živeti in torej delati. Kadar bo duh .sploNiioko-ristnega delu preifVugal živalske roparske instinkte, s katerimi šireči seniitski nomadski kapitalizem okužil tudi druge, dotlej mine narode, bo ustanovljen in u-stavljena stalna iu trajna sreča človeštva. '
"Zakaj ste me, gospod uadpo-ročnik, prosili, da pridem k Vam? Govorite, sicer se moram takoj posloviti!". •
"Zahvaliti se vam hočem osebni za svojo iu drugih bolnikov rešitev," jame s tresočim glasom baron Betida. "Vzlastl pa vam sdaj tu izrekam, da zelo obžalujem iu se kesam zato, ker sem vas bil v dvoboju tako hudo ranil.
"Zaraditega vam ni treba kesa t i se", odgovori mirno in kakor brez čuta Vogrin. "Zakaj roka se mi je zacelila. Ali rane, katere ste mi vi vsekali v globino mojega srca, še niso cele iu menda tudi ne bodo nikdar več. Vi ste vzeli vse, kar sem imel. Spravili ate me ob dobro ime, črnili mene in unije rojake, vzeli mi sauioatalnest iu vsnkduuji^ kruh. zatrli uajblažje čute ne le v mojem, temveč tudi vi drugih srcih, a naposled mi še vi- j dno atregli— po življenju!
To ho tistr rane, katerih ne mo* prisiliti Albance laraelitt re ozdraviti nolieden zdravnik ni- (veraelle. eiouizeni itd. dn zures li čas zaceliti. Zavoljo teh ran se to Izvršujejo, k čegur izvršitvijo morale tedaj vi kesati!''	vtMlijo gojime le za noa: Žide, ki
Sedaj nastane mrtva tišina. Ba- n* morejo aalmilirati, treba ran Betula molči kakor zid. On nima besede, tla bi govoril, ne ve,
Bralec, ki živi v oazi osebne poštenosti in kavzalnega mišljenj«, je sledil goren jim vršita in pisateljevim mestoma morda z nevolju uli celo z občutkom gnusa. Toda, ee hočemo dobro poznati pustinje sodobne civilizacije, ter jo iz-premeniti v rodovitno zemljo kulture, moramo tudi dobro spoznati zanieljive funkcije izkorišča value civilizacije, zlasti ker imamo ž njo na vsak korak opraviti / žalostni istini/sedanjega družabnega življenja. Na tem polju »e pač pretiialo pokorimo geslu: Spoznavaj sumegu sebe! Videli smo, kako se mojstri starosemit-skega družabnega reda z velikim uspehom trudijo, da bi prikrili socialno istino svojim revnim žrtvam, torej veliki večHii človeštva. TemW prikrivanju služi mistika verstva, prava, umetnosti, znanosti itd.., razum pa je, kakor vemo, le pri malokatercm doma, in se ta ga drži zase. Odkrili sme korenine socialnega zhi. Nič nc pomaga vračati Odrejene delne bolezni, dokler puščamo, da a^ otruje družba pri svojih koreninah. Treba je te otrovane korenine same odrezati!
(Konec prihodnjič.)
SENAT NAMERAVA OPROSTI TI DAVKA OFICIRJE NA BOJlftttJ.
Washington, D. C. — Senatni
finančni odsek, ki razpravlja o davčni predlogi, je sprejel.določbo po kateri bodo oproščeni oficirji dohodninskega davka, ki so nu bojišču ali v direktni vojni službi na morju.
Zbornica je oprostila davka o-fieirjc, ki prejemajo do $13,.«0»
letne plače.
Odsek je sprejel določbe za dohodninski davek posameznikov,
kot ga je določila zbornica. Davek znaša 6 odstotkov do #4,000 m 1-
odstotkov nad to davku podvrženo vsoto. • s
VLADA
SKRČILA DOBICIK PRI ŽITU
Chicago, IU. — Jtihn J. Stream. predsednik žitnega odbora v živilski upravi, je bival več dni ; (liicagu, da dobi Informacije o xi tui kupčiji in drugimi kupčij«™' ki so z njo v zvezi.
Kuzgova rjal se je o program« in ru zložil, kako vlada aodi o do hičku o žitni trgovini. Iz njegove iru govora je bilo posneti, da r vlada daločila mero za dobiček v žet ni trgovini.,
premestiti v njihovo nekdanjo
J.......... domovino, kjer jim dosedanje pa-
kako bi ae opravičeval preti avo- 'aziatvo iu» bo več mogoče. Mi tie-jim atnlnikom in rešiteljem. Ka- Stoj* P«, ali imenujemo se le Še kor a«« zgane človeku život in ar v l*» doaedanjem nom , tir guer^e
njem vm« do zatlnjega živca pre- kristjane ali gojime, mi totlj po	_
treae. ako zasadi vanj gad avoje' treba jem o predvaeip samostojno AVTOMOBIL URIL SEST LST atrupena zobe. tako globoko ao organlzarijo avoje družbe. Sreča	STARO DEKLETCE
rezale baronu v arce oatre bese- človeka leži v zdravi iftdoatitvi	-
de, ki jih je govori! a pomeni j i- njegovih Štvljenakih potreb /. d-> I Chiraro. 111. Pred hotelom vim naglasom nekdanji tekmec.
in i/nenatlilo. «la ni mogel najti pifaiwjujoca in izvraaja^a atm ^i,,iiiQbilti m« »«>. ww____
pravili beaed za avoje opravičeva- imet, skratka v m- dajanje in neha , »«ala<*ijM je pridržala mra nje. Razumel jr, kar jr ..ril jn|e m- nanaša na potrel»šeine d. |,,.„,j,ennan. ki je vodila avtom* Vogrin. V rde I je dobro, kij misli I lamih nar<wb»v, na ta naš veliki |,i|
m	- — — — f- —	w0 • " ^	w -—---- v— - - - — —	- vlliua^ u, lil.	a a v« —
llattsm nekdanji njegov	lont. Vai izumi, vae najdbe, tudi j Kalelgh je avtomobil povosil
Vae ga je tako osupnilo	jezika, pitona, prava, veratva, van Mtnrt^ ^tletno Bthel I^jrnrh x
adilo. da ni mogel najti	premišljujoča in izvršujoča zna- j Avtomobilu sta bili dve-lenaki in