5». 19. »©Stolna plačana ? gotovini V UuManf, dne 9. marca 1923. tiW* VttftimMrtto YB petdfc tIBf, * * J" 1 ' -m o i ' t i » v i ji J ' ■' > j A, M [ Glasilo »Samostojne p kmatUslia stranke sa Slovenijo . Naročnina J ............................20»- •olaletno t • . • .............. ui® iir— četrtletno.................Ki T."~ Po m stezo* ttevitka .............. u'n * — Kmet pomagal si sam, P in svole sftaiišfe v državi || uravnal si sam! • v. ... . m ■ . .. . mr • < _ , -it__ | Inserati j 1 na loscrstncga »tolpiCa stan* sat nate •gtne.................. Dh MS uradne razglase................Bn H reklame po dogovora •» _ ltm p«______m ,t Vsi na plan! — Proti nasilju! — Demokrati proti kmetskim delavcem. — Eselesarsko divjaštvo v Sodražici. — Minister Zupanič. — Pesem o Korošcu. — Pesem o Novačanu. — „Slovenecu zopet obsojen, — Kandidat Puklavec. —1:4 — Klerikalna lal — Eselesarski kandidati: Prof. Sušni k, Gostinčar, atek, Pušeniak, Vesenjak, Brodar, dr. Kulovic. — Naši shodi. — Beseda delavca. — Polomija Korošca v Prekmurju. — Druge klerikalne polomije. — V boj za Staro pravdo. Vsi na plani V nedeljo se prične mobilizacija vseh borcev za zmago kmetske misli. V nedeljo se prične teden dela, požrtvovalnosti in boja za zmago trpinov. V nedeljo se prične teden, ko bo počivalo poljsko delo in ko bodo vsi naši pristaši — apostoli resnice ln kot taki hodil! od vasi do vasi, od hiše do hiše. da prodre pravica, da zmaga resnica. Tovariši! Sreča potomcev, naš lasten blagor je odvisen od našega dela prihodnji teden. Tovariši in tovarišice. Mi sami cffločamo o tem, če bo 18. marec dan zmage ali dan poraza! Težak in naporen bo boj! Vse se je strnilo proti nam in vse napada le nas. Kamor se ozre oko, povsodi sami nasprotniki. In močn! in z vsemi sredstvi oboroženi nasprotniki! Vseeno! Boj je preizkušnja moža, boj je čast moža. Naj gredo iz naših vrst oni, ki se boje boja, ker pri prvi težavi nas bodo zapustili in Izdali kmetsko misel. Ne rabimo izdajalcev, temveč teože hočemo, take, k! stoje tudi sredi viharja ko skala trdno. Nimamo tega orožja, ko naši nasprotniki. Vseeno bo zmaga — naša! Naj imajo oni denar, naj imajo oni časopise, naj Imajo oni vladno moč ln naj imajo oni končno za sebe — zaslepljenost ljudstva, vseeno smo mi silnejšl. Naša misel Je močnejša ko vse drugo, naša misel je zalog zmage. Kaj more denar napraviti pri onem, ki je v služb! kmetske misli! Kaj zmorejo vsi listi nasprotnikov proti resnici naše miHi! Kaj zmore vse nasilje režima proti pravici naše mrli! In kaj zmore končno zaslepljenost ljudstva proti resnici naše mi?li! Mcčneiši ko vsi drugi smo vsled svoje misli, toda za zmago treba delati. Zato tovariši! V nedeljo se prične naša mobilizacija. Vse naj počiva, vse naj zastane, samo naša misel mora napredovati! Od nedelje dalje vella samo en klic: boj za zrn aro Stare pravde, od nedelje dalje velja samo eno geslo: Smrt Oubca mora biti 18 marca maščevana! Zato vsi na plan! Zato vsi v boj! MBBa&sjr.»aafiM Ko le bil Korošec minister Je bil - centra!tsf. Ker ni vel minister le postal — avtonomist. Kal vse ne store volilne krogljlce! Proti nasiiiuI Radikalno nasilje se stopnjuje. Veliki župan Baltič je upokojen, ker nI hotel privoliti v zlorabo uradniške dolžnosti. Zlasti Škandalozno Je utemeljevanje upokojitve, ki pravi, da se Je iz-vr$Ho iz državnih ozlrov. po Korupcija In država je torej radikalnem receptu isto. Nas prav veseli, da so se tako dobro predstavili. Penzloniranje Baltiča pa si zapomnimo in pride že še čas, ko bodo dajali nekateri za to odgovor, pa čeprav bi bil to sam — cesar Janez. Radikale! kade ministru župani-ču. da se mora lizunom obrniti že-lodee. Kakšen je ta mož, naj priča samo eno dejstvo, k! ga poznajo vsi, ki so bili med vojno v Ameriki. V Severno Ameriko je namreč prišel minister Zupanič, da agitlra za Jugoslavijo. Storil je to svojo dolžnost tako temeljito, da so bili vsled njega proti Jugoslaviji celo oni Am-erikanci, ki so bili prej navdušeni za njo. Tako-le Je namreč delal minister Zupanič: Prišel je v ameriški salon. V rokah lepo palico s srebrnim ročajem, na desni roki zlato zapestnico, na levi roki zlato zapestnico z uro in tako ozaljšan se je vsedel vedno le k svoji mizi in se le tu pa tam ponižal, da je govoril z našim delavcem. Kaj še, da bi mu dal roko ali da bi prtsedel k delavski mizi. on je kriv, da nas ni Severna Amerika tako podpirala, kakor je bila pripravljena. In vseeno si upa kandidirati mi- nister Zupanič v Sloveniji, on. ki je vso vojno živel le na račun dls-pozicijskega fonda. Demokrati proti kmetskim delavcem. Kmetski delavci! Demokrati se v »Domovini« zgražajo, ker smo skrbeli za to, da bo tudi kmetski delavec zavarovan za starost in bolezen. Demokrati pravijo, da bo vsled tega moral plačevati kmet ogromne prispevke, da bodo zaradi tega kmetje silno udarjeni. To Je la2! Ker sklenjeno je, da bodo pač kmetski delavci čisto tako zavarovani ko fabrični, da pa prispevke za zavarovanje ne bodo plačevali kmetski posestniki, temveč edinole kmetske industrl?e. Za kmetske posestnike pa bo plačevala država. Tako je stvar! Demokrati so mirlill, da bodo mogli loviti kugelce, s tem, da lažejo, da so naši poslanci z zavarovanjem delavcev denarno udarili kmeta, v resnici pa so se samo razgalili kot protlsoc!'sha In čisto bankarska stranka. Vsi v boj proti demokratom ln vsem meščanskim strankam, ker drugače bodo banke še naprej drle ljudstvo. Mi hočemo, da pla*ujeio davke bogatini, zato vsi na plan, da zmaga Stara pravda! 91 nec" zopet obsolen. V sredo, dne 7. marca se je obravnavala pri ljubljanskem sodišču zasebna tožba, ki jo je vložil tovariš Ivrn PuccIJ proti odgovornemu uredniku »Slovenca«, zaradi dne 9. novembra 1922 nriobčenega članka »Vzroki odsfbpa dr. Vošnjaka« In s'-cer zaradi besedi, ki so se nanašale nanj in ki so se glasile: »Z njim (Vošnjnkom) skupno Fe je bavil s trgovino tudi poliede's'cl minister Pucelj, ki je izdajal dovoHe-nie za izvoz svini re samo svoji ženi, amnak tudi drucim. Poročevalec trdi. da je šlo za 20 000 svinj.« Mesto da bi nastopil obtoženi trednik »Slovenca« doka« resnice, je izjavil, da članka ni bral. vsled česar ga je moglo sodišče obsoditi le zaradi zanemarjanja uredniške dolžnosti. Odgovorni urednik »Slovenca« Je bil zato obsojen na 509 dinarjev nlibo, k! se Izpremen! v slučaju neizterljivosti na 12 dni zapora. Obsojeni urednik mora nosit! tudi vse stroške tožbe, ki seveda niso majhni. Poleg tega je dolžan »Slovenec« objaviti razsodbo in sicer na Istem mestu in z enakimi črkami. Pripominjamo, da je bil »Slovenec« samo meseca februarja obsojen rič nrnj ko tr*krat zaradi časM-kraje in da se vrši proti nje^u še vse polno tožb. Med drugim tu^i tol-ba dr. Vošnjnka zar?dl Istern čtenkn ter še 4 druge tožbe tovariša Ivana Puclla. Tako torej obrekujejo klerikalci svo?e nasprotnike, kadsr pa Je treba nred sodiščem nastopiti dokaz resnice. pa stisnejo rep med noge in molče Noben drug list na Slovenskem nima toliko tožb ko »Slovenec«, ki ga izdaja katoliško tiskovno društvo, nad katerim ima glavno nadzorstvo duhovščina. AH bi ne bilo bolje, da b! ta manj udrihata no samostojnih ter raje skrbela, da rl n'eno glasilo vzgled obrekljive cunje? Poštenjaki! Najbolje odgovorite na to vprašante, če 18. marca kot en mož volite SKS. stranko poštenega podeželskega ljudstva! Minister Zupani?. V Ameriki pa so vsi naši ljudje delavci, ker za lenuhe tam ni obstoja. Naši ljudje so seveda mislili, da je poslala Jugoslavija svojega najboljšega človeka v Ameriko in zato so vsi rekli: »No, če Je ta takšen, kakšni pa morajo biti šele drugi!« In zato so se vsi obrnili od Jugoslavije in šele z idealnim delom nekaterih drugih se je posrečilo vsaj deloma izbrisati slab utis, ki ga je povsodi storil minister Zupanič. V Južno Ameriko pa je bil poslan dr. Leontič. ki je bil mož na svojem mestu in zato je vzdrževala Južna Amerika Jueoslovenski odbor, zato je poslala Južna Amerika milijone za srbske sirote, zato je še danes Južna Amerika vzor rodoljubne Ju-goslovenske kolonije. Za milijone je oškodoval minister Zupanič Jugoslavijo, ker samo »Slovenec« §e enkrat obrojen. Po PucljevI tožbi je prišla na vrsto tožba dr. Vošnjaka in sicer zaradi »Slovenčevera« članka o vzrokih odstopa dr. Vošnjaka. Preje še junaški »Slovenec«, ki se ie delal, kakor da bi hotel nastopiti dokaz re?nice, je pri ra^oravi lepo stisnil rep med noge in izjavil, dn ni fital članka. essaamsBamm Obsolen je bil zato le na 500 dinarjev globe aH 12 dni zapora. Razsodbo pa mora »Slovenec« pTiobčiti. »Slovenec« se lahko ponaša, da nj na svetu Usta, ki bi bil za obrekovanje tolikokrat obsojen, ko on. Leno Hasl'0 duhovščine! um Naša ?kri*Hca ie na if »n5slf®fn Na §ta"e-sVem ?e nsša sV*?n?fca Be eda delavca tovarniški delavec Star tovarniški delavec nam piše: »Pred 30 leti. ko je Imela železna tovarna na Dvoru pri Žužemberku prenehati z delom, se je razširil glas. da bodo tovarniški dclavci vrženi na cesto. Naš sedanji kandidat, tov. Anton Kline je bil tedaj še mlad. Vseeno se je takoj, ko je bil slišal o tei stvari. zavrel za uboge delavce. Sel je takoj v Žužemberk k tedanjemu župniku Tavčarju in mu razložil, kaka nevarnost da preti delavcem. Prosil je zato župnika in kaplana, da mu pomagata. Od takrat imamo Dvorjani Klinca v dobrem spominu. V času torej, ko še nismo poznali lastne delavske organizacije, se je on že potegoval sam od sebe. le h prave in globoke Iribezni do trpina za nas. Tega mu nikdar ne bomo pozabili. Od klerikalnega kandidata, profesor ia Sušnika pa pripovedujeta fantje, ki so pod nlim služIli, da jih je kot avrtriiski oficir st-ogo kaznoval za vsako malenkost.« Tako star delavec. K njegovim besedam bi pripomnili samo še eno. Profesor Sušnik Je tisti, ki krije s svojim imenom vse laži »Domoljuba«, zakaj njegov odgovorni urednik je. Tore Kline za trpine, prof. Sušnik pa za lažnivce! Izbira ni težka l V bol za Stare pravdo I Se zdramil kmet je — velikan, v mogočnih vrstah vre na plan^ Prost kmečki hoče biti rod, na svoji zemlji svoj gospod, kot pravi Stara pravda. Odkar mu tujec zemljo vkral on hlapčeval, mu tlakoval; ko ga pregnal, naj sel bi brat premeteni mu zdaj na vratlft Kje je njegova pravda? .T' Kdo zemljo dela, vse živi, kdo vse redi, za vse trpi? če kmeta ni. gospod umre in mestne jokajo gospe. Kmet hoče Staro pravdo! Zato zdaj kmetje vsi v en kroti Naj sliši zeml-a, sliši Bog: Kmet noče biti več tlačan, on vstal je fe in gre na dan, gre v boj za Staro pravdo! 1 : 4 Protičeva vlada Je določila raz* rrcrle med krono In dinarjem kot 1:4. Kmalu nato so vstopili klerikalci v vlado In dobili tri ministre. To le bilo plačilo, ker so se s to zaireniavo zadovoljil!. Od tedaj je bila krona Izgubljena! Da je vaše premoženje štirikrat manj vredno, je torej zasluga klerl- CC »Domoljubu . Ker riše hijena v »Domoljubu«, da «em bil avstrijski vohun, Mav-liam, da dam onemu, ki ml dokaže, da sem bil vohun, aH da sem le z enltn dejanjem ta očitek zaslužil, vse srofe premoženje, premlJno ln nepremično. H r a š e, dne 8. marca 1923. l^nn AŽman. 1. r. Demokrati Fn zna*a"nosh Silno radi trobljo v zadnjem čas« naši demokrati o značajnostl. Zlasti radikalom dele rad! tozadevno nauke. S^mo če bi bili sami le za vinar boljši. V Prekmurju pokupujejo glasove ravno tako ko radikali. Mogoče da v manjši meri, ker nimajo toliko denarla. Po Kranjskem obstoji vse njih politično delo v tem, da se skušajo rešiti z cdpadnikl od Samostojne. V tem oziru so celo tako agilni, da se ne ustrašijo nobenega sredstva, samo da pridobe par re-regatov. Sploh uživajo renegatl pri demokratih velik ugled, drugače pač ne bi bilo mogoče, da je njihov kandidat vinarski nadzornik Puklavec. Pod Avstrijo je bil mož nem-š k u t a r, po preobratu je postal liberalec, nato je bil klerikalec, dokler se ri nakrat pričel izjavljati za sa-mostojneža. Sedaj je k sreči našel pravi pristan in postal demokratski kandidat. Radovedni smo le, kdaj bo tako srečna radikalna stranka, da ga bo tudi ona prištela med svoje zveste tovariše, saj bi tja še najbolj spadal. Kakor se samo iz tega suhega dejstva vidi, je demokratska stranica v resnici poklicana, da daje drugim lekcije o značajnostl. Obljuba gospoda Pukiavea. Gospod Puhlovec nI samo velik V stalnosti političnih nazorov, temveč tudi v obljubah. Vse mogoče obljublja volllcem, kaj da bo vse storil za nje. Naj si volilcl zapomnijo, da je g. Puklavec uradnik in da sme in mor« Izvršit! le to, kar mu nalaga le njegova službena dolžnost. In če oblju-buje g. Puklavec kaj več, potem govori neresnico. Kaia stalite* i?jwi droga. K* Štoiacslsm ia aaia aknoitea Sitna. L Klerikalni kandl Za dr. Korošcem Ima na Kranjskem najodličnejše mesto na esel-esarskl listi profesor Sušnik. Je sicer samo politik, kakršnih je v vsaki gostilni dosti, toda zato ima eno odlično sposobnost, ki mu je dala dva okraja. Profesor Sušnik je namreč odgovorni urednik »Domoljuba« in njegovo ime krije vse častikraje, vsa obrekovanja in vse laži tega vedno bolj nravno propadajočega lista. Zato poživljamo, da vsi lažnivci in obrekljivci sigurno volijo prof. Sušnika, zakaj v njem bodo našli dobrega patrona. Kot poslanec Je postal profesor Sušnik slaven po svoji zaletelosti. Človek se naj praska tam, kjer ga srbi, prof. Sušnik pa je drugega mnenja. V skupščini je namreč nastopil za avtonomijo Turkov, Bolgarov in Macedoncev in sicer tako nerodno, da Je izzval vihar ogorčenja med Srbi vseh strank. Lep poslanec to, ki zaradi Turkov zapostavlja slovenske interese. Sicer je prof. Sušnik enako zmožen v prilaščenju si zaslug drugih, osobito naših poslancev, ko poslanec Zebot. V tem oziru mu vse naše priznanje. Ker nam je prostor ozko odmerjen, le še par besedi o kandidatu Sušniku. Vsak pameten človek bi pričakoval, da pokaže vsak kandidat svoje najboljše strani. Ce velja to tudi za Sušnika, potem tužna mu majka. Tako je prof. Sušnik govoril na shodu v Sv. Križu pri Kostanjevici, da je bil tov. Ažman konfident in da se je okoristil predsednik Pire z ga-lico »Kmetijske družbe«. Oboje pa je trdil prof. Sušnik potem, ko je že znal, aH vsaj moral znati, da sta I tov. Ažman i tov. Pire vložila tožbo. S tem je zagrešfl prof. Sušnik politično lumparijo prve vrste, ki ga diskvalificira tudi kot človeka. Zavedno, pod plaščem poslanske Imunitete na javnem shodu krasti bližnjemu Čast samo zaradi lastnega mandata, je tudi za odgovornega urednika »Domoljuba« nekaj nezaslišanega! Ker ima prof. Sušnik tudi vse polno lažnivih skrbi za naše fante, pripominjamo, da med vojno te skrbi nI znal pokazati, temveč je nasprotno kot oficir naše fante pridno mrcvarll. Na dan Volitev mu naj zato vsi Izkažejo svojo hvaležnost. Kandidat Pušeniak. Nekdaj1 zvesti pristaš dr. Žerjava in odkrit brezverec je Vlado Puše-njak srečno prijadral v eselesarske vrste. Seveda iz samega idealizma. Pri štajerskem eselesu mu pripada važno mesto odgovor, urednika najsramotnejšega lista na svetu »Slov. Gospodarja«. Tudi njega naj zato vsi obrekljivci In lažniki volijo kot svojega debelokožega patrona. Poštenjaki pa bodo morebiti bolj prav dali dr. Novačanu, ki je Puše-njaku prislonil par krepkih zaušnic kot pobotnico za obrekovanja, za katere Novačan pred sodiščem ne more dobiti zadoščenja, ker je Pu-šenjak poslanec. Sicer slovi Pušenjak v klerikalnih vrstah kot finančni genij esele-sarjev v proračunskih zadevah. Priznati je treba, da je razumel Pušenjak mojstrsko razlagati proračun tako, da so mogli vedno kovati ese-lesarji svoj politični kapital. Pušenjak je postal torej popolen eselesar in mi SLS samo čestitamo k njeni moči, da tako temeljito spremeni brezverce v klerikalce. V priznanje njegovih zaslug je dala Eseles tudi njemu dva okraja. Minister Gostiniar. V Jugoslaviji je vse mogoče in tako Je postal tudi maH Gostinčar minister. Kljub njegovi metli iz predvojne dobe pa radi priznamo, da je Oostin-čar eden najbolj zmožnih in tudi poštenih ljudi, kar jih ima Eseles. Toda nekaj drugega je, da je njegova kandidatura v kmečkih okrajih naravnost udarec v obraz vsem zavednim kmetom. Poleg Oosarja in Kremžarja namreč ni v vesoljni Eseles tako izrazitega nasprotnika kmetskih teženj, kakor je Gostinčar. Kljub temu si npa Eseles kandidirati Gostinčarja v radovljiškem in cerkniškem okraju, V čisto kmetskih in živinorejskih pkr?iih. Gostinčarju gre ona žalostna slava, da je zahteval v interpelaciji na ministra Žerjava prepoved izvoza živine in kmetskih . pridelkov. Živina in kmetski pridelki naj imajo po njegovem mnenju nizko ceno, da bo jedla gospoda po ceni. Kateri kmetovalec se s tem strinja! Kdor hoče, da pride njegova kmetija na boben, ta naj voli Gostinčarja. Uspeh v resnici ne bo izostal. Glavna lastnost kmetskega kandidata mora biti, da pozna vsaj deloma kmetsko gospodarstvo. Drugače bomo dobivali vedno tiste kon-fuzne zakone, ki ubijajo vse gospodarstvo na deželi. Kako pa zadošča tej zahtevi minister n. r. Gostinčar, pa samo eno dejstvo. Ko je bil govor zaradi prenizkih cen mleka, je izustil Gostinčar to-le modrost: »Pa kaj hočete. Saj da krava od enega kilograma sena 10 litrov mleka!« Tedaj so se vse gorenjske In cir-kniške krave na široko zasmejale, dne 18. marca pa se morajo voiilci. In s tem končamo s kandidatom Gostinčarjem. Prof. Veseniak. Prvo mesto med eselesarskimf mevžami zavzema profesor Ve-senjak. Svojo politično karljero je začel s tem, da se je z vnemo boril proti Korošcu in SLS. Bil je namreč slo-gaš in eden najbolj vnetih pristašev Ploja. Sedaj popravlja svoj mladostni greh in je zato bolj klerikalen, ko vsi klerikalci skupaj. Kot poslanec je po delu nepoznan. Je pa priden obiskovalec žup-nišč in tu se razvijajo šele njegovi politični talenti. Mi mu jih ne zavidamo, temveč želimo, da bi imela Eseles še več tako imenitnih mož, bi bila vsaj preje njena praznota dokumentirana. Tudi prof. Vesenjak je dobil dva kmetska okraja, da je tako pred vsem svetom dokumentirano, kake ljudi da ima Eseles za svoje vodnike. Vse mevže bodo seveda volile profesorja Vesenjaka — kar nas je mož, bomo pa le s pomilovanjem gledali nanje in njih jokavega voditelja. Doktor Kulovic. Namestnik profesor Sušnika je doktor Kulovic. Ljudstvo pa pravi pravilneje: Sušnika kažejo, Kulovi-ca pa rinejo, zakaj eden največjih izzivov kmetskega ljudstva je kandidatura doktorja Kulovica. Doktor Kulovic je tajnik vseh eselesarjev. 2e to mesto ga dovolj priporoča. < Kot tajnik SLS je bil dr, Kulovic tisti, ki je vodil svoječasne pregovore med SLS in SKS, glede ustanovitve enotne kmetske stranke. Razpoloženje je bilo za tak skupen nastop tako med našimi, ko med klerikalnimi kmeti kar najbolje, ker vsi kmetje so se jasno zavedali, kako silo bi predstavljali, če bi se vsi ujedinili. Z intrigami pa je to združenje dr. Kulovic v Zidanem mostu namenoma onemogočil. Dr. Kulovic je bil tisti, ki je razbil enotno kmetsko fronto. Vprašamo vas kmete z zgodovinskih tal kmetskih puntov, vas, katerih predniki so bili pri Brežicah na stotine obešeni, ker so branili Staro pravdo. Vas, ki poznate boje na Krškem polju, pri Novem mestu, ali morete pljuniti tako zelo na spomin mučenikov kmetske misU, da bi volili dr. Kulovica! In to bi storili, če bi volili tistega, ki je razbil enotno kmetsko fronto. Samo to dejstvo zadostuje za vse pristaše kmetske misli, ker to sveto načelo je ubil dr. Kulovic ie iz strankarskih ozirov. Prvo je namreč eseles, potem pa šele vse drugo. Mi pa pravimo, prvo je kmetska misel, prvo je država in potem šele vse drugo. Kdo je tako pal, da bo volil dr. Kulovica' Kandidat Brodar. Ni naša krivda, če se tako pozno spominjamo Brodarja, ki je bil svo-ječasno, kot najbolj izrazit zastopnik kmetskega ljudstva nosilec eselesarske liste na Kranjskem. Krivda zadene edinole SLS, ki je postavila Brodarja tako od zadaj, da mož nima nobenega izgleda na izvolitev. V večno sramoto Brodarju bo, da je pripustil, da se kmeta pri Eseles tako zapostavlja. Protikmetski kandidat Gostinčar dva okraja, predsednik kmetske zveze pa enega. Ko ste to pripustili, poslanec Brodar, tedaj ste javno poteptali kmetsko misel in zato nima noben zaveden kmet več zaupanja v Vas. Sicer ga pa v vašem okraju nimajo več niti eselesarji. Kajti dočim je znal tov. Pucelj vsem, ki so se obrnili nanj, preskrbeti krmo iz Vojvodine, čakajo oni, ki so se obrniU na Brodarja, še danes na njo. Kandidat Brodar je že sam nad seboj obupal ln čisto dobro ve, da dela napačno, ker vztraja v esel-esarskih vrstah. Pa Brodar misli, da dela to iz možatosti in se žalibog ne zaveda, da dela to iz trmoglavosti. Žalibože se ga ne da ozdraviti drugače ko s porazom pri volitvah. Zato bo vsak, ki mu hoče dobro, oddal dne 18. marca svoj glas tov. Ažmanu, posl. Brodarju pa naj vrže v skrinjico slamico. Boste videli, da bo takoj konec njegove eselesarske bolezni Prositi moramo oproščenja, da se tako pozno spominjamo velikega parlamentarca — Stanovnikovega atka. Slaven je atkov govor o železnicah, ko je hotel stvorltl zvezo Slovenije z morjem preko Horjula. — Skupščina se je tedaj izborno zabavala. Imenitno je znal tudi priboriti atek ceste v vrhniškem okraju in sicer s tem, da je glasoval proti kreditu za ceste. Pa atek je bil že od nekdaj slaven kot parlamentarce, žalibože samo, da niso bili vsi tega mnenja. Tako je pokojni pošteni Žitnik dejal, da je atek hinavec, ker se je pred pričetkom shoda prekrižal. Pokojni Krek pa je odkrito dejal, da ni atek za nobeno rabo. Šušteršič pa je še bolj odločno dejal, da ni atek za poslanca (atek je namreč hotel spodriniti Kobija), ker da SLS ne rabi slamnatih mož. Kakor se vidi, jih sedanja Eseles rabi, ker drugače ne bi postavila atka za kandidata. Kot politik je torej atek — za nič, da govorimo s Krekom. Kot župan je enako — za nič. V Horjulu je vsled same samopašnosti nasprotoval gasilnemu društvu. Samo v službi občine so gasilci in sicer požrtvovalno in idealno — župan atek pa dela proti njim in izgublja — proti njim na stroške občine — tožbo. Lep župan! In atek kot človek! O tem je poročala obširno v »Kmetijskem listu« užitkarica Neža Stanovnik, katero je spravil atek ob vse! Kaj torej priporoča atka? Da je hinavec? Če to, potem ga naj tudi volijo samo hinavci! To je geslo mož! Naši Že tedne so se pripravljali klerikalci, da razbijejo shod tov. Puclja v Sodražici. Najbolj temni elementi iz te podle eselesarske stranke so se celo zakleli, da Puclja ubijejo. Ves načrt za razbitje shoda so izdelali katoliški akademiki. Lepa mladina je to! Vsem na čelu neki Čam-pa, ki ga bomo še pred sodiščem naučili manir. Kar leze ino tuli po esel-esarsko okoli Sodražice vse so zbrali, da razbijejo naš shod. Pijane ma-rinarice, sfanatizirani zapeljivci, to je bila ona tolpa, ki je divjala in kričala v veselje eselesa. Smilijo se nam sicer ti zapeljivčki, toda proti podivjanosti ni drugega leka, ko sodišče. Nekatere bo zato divjanje v Sodražici še zelo drago veljalo, pa tudi slavni eseles sam. Dosedaj odločni pristaši SLS so z gnusom gledali prostaštvo klerikalcev in sami od sebe so prišli k tov. Puclju ln se izjavili za SKS. Naš shod se je vseeno vršil in takih grl in kričačev ne premore niti hujskaški eseles, da bi prevpili moč ideje. Tudi v Sodražlcah se je utrdila kmetska misel in eseles je zaigral svoje zadnje sredstvo. Volilni shod SKS v Kostanjevici je bil v nedeljo, dne 4. t. m. pri tovarišu Bučarju po deseti maši. Dasi je deževalo, kot bi se bil oblak utrgal, se je lepo napolnila Bučarjeva dvorana. Največ je bilo volilcev kmetskega stanu, večinoma iz okolice. Pa tudi obrtniki in uradni-štvo so pokazali zanimanje s svojo udeležbo. Poročala sta kandidata tovariša Rajar in Ažman. Prvi je razložil delovanje poslancev SKS v ustavotvorni skupščini in sprejetje ustave. Omenil je vse napade in laži nasprotnega časopisja, tudi demokratskega in radikalskega, proti kateremu nam ne zadošča en sam tednik. Zato bo potrebno, da si kmetje sčasoma omislimo lastno dnevno glasilo. Veliko veselosti so vzbudile kandidature klerikalnih prvakov: dr. Korošca, prof. Sušnika, doktorja Brejca, dr. Kulovica, Gostinčarja, župnika Škulja in ko bo tem glasov že dosti, pride, na vrsto kmet Brodar. Zanj bo, če bo kaj ostalo in ker ne bo nič več kroglic, bo ostal kmet Brodar doma. V tem se jasno vidi klerikalna ljubezen do kmeta. Tovariš Ažman je pojasnil zbo-rovalcem korupcijsko vlado srbskih radikalcev, ki se tudi Slovencem ponujajo; dalje preganjanje uradništva in odstavljanje najboljših moči, ki so se nadomestile s slabimi uradniki iz radikalnih vrst. Kmetom kostanjeviške občine je posebno priporočati, da volijo Samostojno kmetijsko stranko, ker le pri njej bodo našli razumevanja za njih težnje v zadevi cestne zveze s Hrvatsko, agrarne reforme, železniške zveze med Brežicami in Novim mestom ter pospeševanja kmetijskega in obrtniškega zadružništva. Zato tovariši, na delo za zmago Stare pravde! Shod SKS v Šmartnem. V nedeljo je bil v Šmartnem pod Šmarno goro zelo dobro obiskan shod. Poročal je tov. Komati. Vsi zborovalci so se z navdušenjem izrekli za SKS in obsodili sleparsko politiko eselesarjev. Na sestanku je bila tudi trojica klerikalcev, ki so povešenih glav poslušali uničujočo sodbo o svojih voditeljih. Na shodu je bilo nabranih za tiskovni sklad SKS 672 kron. Sestanek SKS pri sv. Katarini. Vsled skrajno slabega vremena, je bil sestanek slabše obiskan, kakor bi bil sicer. Zato pa je bil tem prisrčnejši In storjeni so bili vsi potrebni ukrepi, da bo zmagala kmetska misel. Shod na Otoku. Zelo posrečen je bil shod SKS na Otoku, ki ga je imel tov. Majcen. Eselesarski fantalini so sicer hoteli motiti shod, toda po triurnem govoru je tov. Majcen popolnoma zlomil njihov odpor. Ker so se vrgli gorenjski eselesarji z vso vnemo na tovariša Až-mana in predsednika Pirca, je dobro, da tudi mi stavimo na eselesarje par vprašanj. 1. Kaj ste storili za naš kmetski stan tedaj, ko je bil vaš Jan poverjenik za kmetijstvo? 2. Ali ste storili le eno stvar za povzdigo planšarstva in sirarstva? Povejte, katero! 3. Za koliko tisoč kron ste porabili bencina, ko sta prevažala po Oorenjskem inž. Sernec in Jan sebe in pa tudi ženske iz Brezij h Krištofu? 4. Ali je dal Jan, ko je bil poverjenik, kako podporo za sirarstvo? Ali so mar dale klerikalne banke? 5. Ali §te nam IzposlovaH le en dinar državne podpore? 6. Ali se ne sramujete g. Jan, da držite lestvo onemu, ki je proti izvozu živine, ki je zastopnik proti-kmetske politike? 7. Gospod Jan! Kako se predrz-nete govoriti o konfideustvu Ažma-na vi, ki ste pisali Pogin Srbljil, 8. Kdo je najbolj agitiral za podpis vojnega posojila? Mar samostojni? Ali niste bili to vi, eselesarji, ki ste narodu zapravili milijone premoženja? Sedaj pa primerjajte vi eselesarji svoje nedelo z uspehi, ki jih je dosegel tov. Ažman, naš kandidat, pa čeprav je v primeri z g, Janom le reven posestnik. S pomočjo tov. Puclja je dosegel za Sirarsko zadrugo v Blejskem Se-lu 20.000 K, za Sirarsko zadrugo v Srednji vasi 20.000 K in dalje so sprejele: Zadruga v Starih Fužinah 6000 K, v Savici 6000 K, v Polju 6000 K, v Bistrinjah 6000 K, v Rib-nem 6000 K, v Koprivniku 6000 K in v Hrašah 6000 K. Gospodarski odsek v Hrašah je prejel dalje 2000 K. Za obhode po planinah glede iz-sekavanja je bila enako dosežena podpora. Naša živinoreja je imela v SKS in ministru Puclju najboljšega prijatelja. KoUko denarja se je samo razdelilo na razstavah živine na Bledu. Vse to in še mnogo drugih stvari je dosegel tov. Ažman, ko ni bil niti poslanec. Ali boste Gorenjci res zaupali raje tistim, ki so celo takrat samo obljubljali, ko so imeli moč, ali pa tistim, ki so mnogo storili in dosegH in nič obljubljali, pa čeprav niso bili niti poslanci in niti poverjeniki. Vsi Gorenjci bodo zato volili to-variša Ažmana! Korošec. Korošca-možaka prav dobro poznam, zato pa na njega prav nič več ne dam. On se za kaplana je bil izučil. A zvest svojim vernikom dolgo ni bfl. Posvetna politika bila mu mar, zato pa zapustil je božji oltar. Potem mož na Dunaj je bil odposlan, Habsburžanu bil je popolnoma vdan. A ko je sprevidel, da z njim bode proč, prepričanje svoje je menjal čez noč! In z novo zdaj krinko v Belgrad Je šel, Pa stolec ministrski koj je zašel. Ter modrčke, srajčke je naročeval, fižola strupenega nakupoval. Je krono ubijal — draginja šla goi^ z železnico delal je pa kakor nor. Zapravil Koroško — Primorsko nam Js. Na bedni naš narod prinesel gorjel Do silne oblasti ta mož je prišel, Za njo pa premajhno je pamet imet Zato pa je moral pustiti svoj stol — minister za modrčke in pa fižol! A vrag! — Na milijone dolgov je pnsfifc za ktere se kmet bo sedaj pokorili Ko z Beogradla mož pa je Ml le pregnan, razsajal je kakor da bil bi obdao. Saj listi njegovi ko stekli so psi, ki trgajo tudi poštene ljudi Pagani med sabo so boljši TJtrtfj«, ko naši pobožni krščanski možje^ katere Korošec na uzdi drži ter kakor ovčice pred sabo podi! Za narod, državo prav nič mu n! mffr, Komanda, komanda — mu glavna je stvas, Zaradi komande še v pekel bi SeL samo če na stolčku bi prvem sedel Ko bil je minister je bil centraflsfc Sedaj pa nastopa kot avtonomist In pridno po avtonomiji kriči, ker upa, da bič ou nad nami dobi V to svrho spletkar! in draži povsod ta božji namestnik — ta čeden Celo s komunisti zavezal se ie, kateri Boga in pa vero taje! i' c Še škofa je zmotil, da volit ie 8ef brezverce, katerih bi volit ne smeltf Tako dela z vero »pobožni« ta mo£ tepta jo v blato ter deva pod no£ Od nas pa zahteva, da pojdimo v bbt za tisto, kar meče on v blato, na gnoil Se Šušteršič hrbet obrnil mu Je, naš kmet naj za njega sedaj puli ari Za nas kot poslanec ni storil prav tš^ penzjon pa za sebe priskrbel si ptič. In vendar nas mam, da voljen bi hO da zopet na naš bi račun se mastil Debeli so grehi, ld storil jih Je, a vendar ne peče prav nič ga srca. Nasprotno! Še hujše bi se zagreši^ samo če za to bi priložnost dobiL Le čujte! Povsod on nam dela nenflt; v drŽavi povzroča razdor in prepir; Ljudem obljubtije: odtrgal da bo od Srbije našo slovensko zemlja Potem da pripelje pa zopet nas tja, kjer nekdaj mu bilo je srečno srca Če dali bi moč mu v nesrečne rokefc pripravil bi narod v največje sjorift Od kjer bi rešitve ne halo nfkžfar, vse to bi povzročil ta črni šušmar, Zbog takih gospodov le tekla že M in še bode tekla, če narod pasti, da spet bodo vladali kakor nekdai Gorje Tebi narod, gorie — to le znaJJ Zato pa naj narod odpre že oči, naj v glavi se vendaT mu že zasveti da kroglico samo za kmeta spusti, da zmago le kmet proti vsem zadabl Korošec je grobokop naše čast! in naše svobode in naše moči Zato pa od njega kar proč, kar le proč, da zopet ne pride k nam suženjska noč. 2e kmet samostojen odpira oči, najbolje ve sam, kje ga čevelj tiS3 in spretno pomagati sam si že zna, zato pa Korošec naj moli — doma! Le kmet samostojen naj božfe tefiran, kot kmečki zastopnik naj bo odposlan, v Beograd, kjer se nara zakon V nedeljo popoldne so razobesili uradi v Murski Soboti zastave na čast došlim radikalnim magnatom. V treh avtomobilih so se pripeljali iz Maribora visoke glave in sicer minister Stojadinovič, cesar Janez, Gra-selU, dr. Pfeifer in še nekateri. V hotelu Dobray se je nato vršil banket, kakršnega je vajen le On, Ivan Hribar. Povabljenih je bilo nad 100 oseb, večinoma samih domačinov, višjih uradnikov, advokatov in slične gospode. Razven glavarja Li-povška ni bil na banketu noben aktiven uradnik. Gostija je bila seveda imenitna in je trajala pozno v jutro. Glavni govor je imel Ivan Hribar, ki je povdarjal, da kakor si boste po-stiali, tako boste ležali. (Se vidi, da se cesar Janez na postelje dobro razumel) Žalibože ni bil v uniformi, da bi ga zadnjikrat videli v njej, ker 18. marec ga bo odpihnil, ker si je oČi-vidno slabo nastlal. Drugi dan sta se odpeljala resnični in pa neresnični minister k grofici Zichy v Beltince, kjer sta se sigurno dobro počutila, toda žal, najbrže zadnjikrat. Njihovo spremstvo pa se je odpeljalo preko Mure pri Radencih domov. G. dr. Pfeiferju pa se je preveč mudilo v urad (to pa to! op. ured.) in njegov avtomobil je zadel v prvega. Tako je obtičala vsa slavna družba v blatu pri Tišini. Iskali so potem na pomoč dve skledi, s katerima so prelij bencin in jo potem popihali. Posestnik skled, ki je bil tako neumno 4ober, da je skledi posodil, ju je po dolgem iskanju vendar našel v nekem jarku. Radovednt kmetje se sprašujejo, kdo plača te bankete in avtomobile, ki požro za tisoče kron bencina dnevno. Zato kmet zapomni si besede cesarja Janeza. Dne 18. marca je treba, da si tako postelješ, da boš ležal Ti dobro, ne pa gospoda, ki Te pozna k ob volitvah! Korošcev prihod v Prekmurje. Po dolgem Času jo je privozll k nam tudi sam dr. Korošec. Imenitno postaja naše Prekmurje sedaj ob volitvah, pa čeprav je tako blato, da je groza. Oospod Korošec je hotel pričeti veliko javno zborovanje, toda tla so prevroča in zadovoljiti se je moral z majhno gostilniško sobo pri Peterki. Ves razočaran je nato odhitel dr. Korošec v Beltince, da potoži Kleklu svoje gorje, da stoji »od zgoraj« za •seiesarijo obupno. Gospod Korošec, Vi lažete! Lažnivec, da mu ga ni para, je dohtar Korošec, kar smo vedno pripravljeni dokazati. Prekmurskim župnikom, ki še ne trobijo v Kleklov rog. je pisal dr. Kor-ošec pišrno s sledečo vsebino: »Zvedel sem od »Novin«, da je ukazal Vaš g. pišpek, grof Mikeš iz Šzombatelija, da morate pri volitvah vsi duhovniki v Prekmurju delati za našo (eselesarsko) stranko.« Gospod duhovnik in doktor Korošec! Ali se ne sramujete posluževati se tako nizkotnih sredstev? S Zakaj pa ne pišete kaj podobnega , kanonikoma v Murski Soboti ali olnji Lendavi, ki zastopata škofa Mlkeša v Prekmurju? Kaj porečeta 2 ozirom na Vašo laž omenjena duhovnika? Ali Vam res tako diši ministrski stolček, da se ne sramujete doseči ga žjidi z lažjo? ln ali končno res mislite, da bo pred vašim naslovom ministra na razpoloženju padel vsak duhovnik na ftalena? Tisti časi so minuli gospod Korošec. Bi bolje vladali, pa bi še obsto-taUl Taka je resnica, ki se z lažjo ne da popraviti! Kandidat za korito. Študiran sem doktor in pa advokat, a prazni so žepi, želodec kosmat! ta delo kanclijsko pa res sem prelen, sato me v pisarni ne mara noben. £ vendar živeti pravico imam, sato pa bom delal, kar Morem, kar znam: neumnih kalinov si bom nalovil in s temi h koritu se bodem preril. Z norostjo republiko pridem na dan. Potem za poslanca bom skoraj izbran. Tako bom prijetno in lahko živel, brezskrbno bom žvižgal, veselo bom pel. In zlate gradove bom obljuboval, iz ljudstva pošteno se bom norčeval — in žepe bom polnil, da bom še bogat, zakaj pa sem doktor, zakaj advokat? Vsi backi neumni, sedaj za menoj! Za moje korito, pojdite na boj. Da gledali boste, kako bom žlampal ter ljudski neumnosti se krohotal. Kdor tole prečita, prav lahko spozna, za kaj se Novačan tako zdaj peha. Samo za korito se tepe — bori! Vse drugo je pena — je pesek v oči! Martin Krpan s kozjanskih hribov. Kdor le trpin naj vzame v roke »Domoljuba« z dne 1. marca in na zadnji strani bo čital sledeče: Zadružna gospodarska banka d. d. Interesna skupnost s Sveopčo Za-natlijsko banko d. d. v Zagrebu ter z Gospodarsko banko v Novem Sadu. Največji nasprotnik trpečega ljudstva je velekapitalizem ln njegove banke, pravijo klerikalci. Sami pa pretvarjajo zadružne organizacije v bančne, ki imajo interesno skupnost z bankami. Kdor voli klerikalce, ta podpira bankirje, ta je proti trpinom! Po deželi trosijo klerikalci vest, da se je zvišal zemljiški davek pod samostojnimi. — To je navadna laž! Zemljiški davek se je. zvišal štirikratno pod klerikalci, ko je bilo sklenjeno, da se plača kot zemljiški davek toliko dinarjev, ko se je preje plačevalo kron. vesti. (Nasilja radikalov) se stopnjujejo po vsej državi, zlasti seveda po južni Srbiji. Dne 19. marca se bodo ta nasilja nehala in potem se prične, ne nasilstvo ampak pravica nad radikali. (Baroš in Delta.) Vprašanje pripadnosti obeh Juk še vedno ni rešeno. Vsa tozadevna pogajanja v Opatiji so bila dosedaj brezuspešna. Izgleda, da to vprašanje pred volitvami splh ne bo rešeno. Ce pa zmagajo radikali pri volitvah, potem bo vprašanje sigurno kmalu in hitro rešeno. Seveda v našo škodo. Povdarjati je treba, da sodi vse Primorje, italijansko ko naše, vprašanje Baroša in Delte kot merilo naše moči. Zato je dvakrat greh, 5e zaigrajo radikali to vprašanje. Ugled naše države je potem silno padel, kar bo živo občutila tudi naša valuta in s tem vse naše gospodarstvo. (Vpadi bolgarskih čet) na naše ozemlje se nadaljujejo. Upati pa je, da bodo pogajanja z Bolgari v Nišu v tem oziru prinesla zboljšanje. (Francozi) so zasedli nove nemška mesta. V zasedeno ozemlje prihaja še vedno novo francosko vojaštvo. Nekateri angleški listi trde, da hočejo Francozi zasesti Miinchen, kot središče nemškega imperijalizma in militarizma. Vest pa je malo verjetna. Nova zasedba nemškega ozemlja pa bo imela na vsak način to posledico, da bo Nemčija od zasedenega ozemlja popolnoma odrezana. V nemških krogih je razširjena vest da hočejo doseči Francozi revizijo versajskega mirovnega dogovora.. Zlasti da hočejo doseči iz-premembo določbe glede ruhrskega ozemlja, ki naj Franciji takoj pripade in ne šele po plebiscitu, ki bi se imel vršiti 10 let po zaključitvi mirovnega dogovora. (Nemški državni kancelar) dr. Cu-no je imel velik govor, ki pa ni zadovoljil nikogar. Je pretežko zgledatl obenem pred Nemci kot nepopustljiv, pred zavezniki pa kot popustljiv politik. (Turki) so zavrnili predloge zaveznikov. V veliki narodni skupščini v An-gori so dobili namreč nacijonalisti premoč nad Kemalpašo, ki je zagovarjal sporazum. Francoska vlada vseeno upa da pride do sporazuma. Pokraiinske vesti. (Čuvarjem skrinjic in zaupnikom.) Sporočite nam brzojavno izide voM-tev. Brzojave naslovite na: Samostojna, Ljubljana. Stroške povrnemo. Poročila o naših shodih) niso »Slovencu po volji. Prav radi verjamemo. Potrudili se bomo, da mu še dostikrat ne bode po volji in priredili bomo še dosti tako lepo uspelih shodov, kakor je bil celjski. (Značilno.) Preteklo nedeljo je imel tov. Pucelj na Štajerskem dva shoda in sicer v Celju in Št. Jurju. Prvi je uspel tako, da je moral klerikalni go- vornik dr. Rakun sramotno pobegniti, drugi shod pa je bil manjši. »Slovenec«, ki ve, da je treba napadati vedno močnejše prireditve, zato poroča le o celjskem shodu, o šentjurskem pa molči Tako je »Slovenec« po svoji nerodnosti sam priznal, da je naš shod v Celju uspel tako, da še danes »Slovenca« ušesa bole. (Najuspešnejše delujejo poleg demokratov za klerikalce naši radikali.) Njihova nasilja bodo skoraj vso Slovenijo prepričala o balkanski korupciji. Gesto o avtonomiji vleče tako vedno bolj, pa čeprav ga razširjajo patentirani sleparji (»Slovenčev« molk.) Zadjni »Kmetijski list« je prinesel o Brejcu, Korošcu in klerikalcih sploh prav čedne stvari. In pri »Slovencu« so ta «Kme» tijski hst« tudi brali. Značilno pa je, da odgovarjajo le na naše kratko poročilo o celjskem shodu, da pa na vse drugo molče. Vsa naša odkritja drže pač tako, da niti mojster laži, kar je »Slovenec«, ne more ugovarjati. (Z veleagrarlzmom) operirajo silno demokrati. Sami vedo, da potvarjajo dejstva, ko pišejo o veleagrarizmu kmeta. Toda z ozirom na njihove revne volilne izglede jim tega ne zamerja-mo še tako. Toda nesramnost je v tem, da so ravno oni največji stebri veleagrariztna, ki so podpirali vetemli-narje na škodo konzumentov in kmetov. Gospod doktor Žerjav, ali ni morda to res? M niste bili Vi tisti, ki ste hoteli velemlinarju Veljkoviču v vsem ustreči, ker je demokratska stranka popolnoma odvisna od mlinarjev. (Dvojna mera.) Odličen dijak, ki študira v Čehoslovaški kmetijske nauke in dobiva od našega ministrstva po-Ijeprivrede celoletno borno podporo 1000 dinarjev in je napravil s celokupnim letnikom dotičnega zavoda strokoven izlet v Roudnico nad Labo, kjer se je seznanil na tamošnji kmetijski šoli s 16 Srbi, ki tam študirajo. Posebno eden se je pohvalil, da dobiva mesečno 1200 dinarjev, in drugi le 1000 dinarjev. Na vprašanje, zakaj je tako srečen, je odgovoril: ako bi imel strica radikala in v ministrstvu, bi tudi toliko dobival. Ali to ni korupcija? (PoliciK.o ravnateljstvo) razglaša, da se sme, nalepljati lepake le na krajih, ki so v to določeni. Vsako tozadevno poškodbo tuje lastnine bo policijsko ravnateljstvo kaznovalo. (V Dravljah) je imel ali bolje rečeno je hotel imeti atek v četrtek, dne 8. marca shod. Ker pa je atek premalo podkovan parlamentarec, so mu dali v pomoč dr. Brejca in urednika Krem-žarja. Ker so se pa shoda udeležili tudi naši ljudje, se je mesto razlaganja klerikalnih modrosti pričelo s strani naših tovarišev, izpraševanje vesti klerikalcev. Atek je pri tem takoj utihnil. Kremžar pa je bil v taki zadregi, ko ga je vprašal naš tovariš, katera cunja da piše v »Slovencu« o Pucljevih svinjah, da je izjavil, da ga »Slovenec« sploh ne briga. Ali so to imetni časopisi, da se jih celo lastni uredniki sramujejo. Še bolj imetnitno pa je povedal dr. Brejc, ko so ga vprašali, zaradi raztegnitve srbskega vojaškega zakona na Slovenijo. Dejal je, da je bilo to zelo dobro, ker drugače bi služili vojaki 3 leta. Dr. Brejc je v vojaških stvareh v resnici kapaciteta. Vidi se, da mu je večen dopust med vojno zelo pomagal. Končno je bila sprejeta resolucija, da se obrtniki oproste poslovnega davka, katerega pa so že oproščeni, namreč oni. ki imajo le dva pomočnika. Klerikalna far-barija je bila torej popolna. (Iz Ježice) nam poročajo, da se je pretečeno nedeljo g. župnik pri pridigi v zelo lepih besedah spomnil 350 letnice mučeniške smrti Matije Gubca. Njegove tople in globoko občutene besede so napravile na vse najlepši utis. Da bi imeli še več za trpljenje kmetskega ljudstva tako dovzetnih dušnih pastirjev. Iskrena zahvala g. župniku za njegovo lepo pridigo. (Št- Jakob ob Savi.) »Domoljub« odgovarja na naš dopis. Odgovarja seveda na njemu lasten način, da meša resnico z lažjo. Torej najprej glede lova. Ugotavljamo, da je bil najem lova dvakrat podaljšan in je bilo torej več ko dovolj možnosti, da se zviša najemnina lova. To se pa ni storilo in sicer s pomočjo cigar, ki so se dale posameznikom. Zaradi cigar je torej občina oškodovana za tisoče kron letnih dohodkov! — Glede lopovščine pa, ki jo je zagrešil edinole »Domoljub« pa to-le: Samostojne gostilne niso orožniške postaje, da bi krotile klerikalne orle, kadar se koljejo, ker so se napili v klerikalni gostilni. Zavijanje o samostojnih gostilnah pa je čisto navadna hinavščina. Znana stvar je namreč, da je bila klerikalna gostilna tista, ki je vlivala predsedniku »Orla« in drugim klerikalnim pretepačem pogum v obliki alkohola. Kar se pa tiče prekoračenja policijske ure, pa vprašajte svoje devičice, ki so jo v vaših klerikalnih gostilnah v rajski ginjenosti prekoračile. Surovosti pa sploh na svetu ai nikjer toli- ko, ko v Vaših listih in zato je bolje, da molčite! (Brezovica pri Ljubljani.) »Slovenec« z dne 6. t. m. Hm, nu — da...! kajpada! Poročevalec o shodu dne 4. t. m...! i kakopak. Očividno je tako zaljubljen v svojo fantazijo ,da je bo-šček vedoma ali nevedoma zamolčal glavne cvetke iz čvekanja dr. Bresko-varja! Mogoče se mu tako imenitne zde, da jih je škoda za javnost? Ali pa se boji, da bi bolj nepotrpežljiva ušesa slišala, kot so ona, ki najrajše poslušajo, kadar se »fejst« po kmetih — srbskih ciganih — ušrvcih itd. udriha! bivšo Avstrijo pa hvali! — Pa naj bo! Kadar je človek v zadregi, da nima zadosti za razkošno življenje, mu pa smejo tudi kmetje pomagati! Seveda to nič ne stri, kateri stranki pripada. Dobro je, samo da je! — Hočemo tudi »Slovenčevemu« dopisniku pomagati, ki v svoji klerikalnoporočevalski »poštenosti« ne pove tistega, kar bi še koga drugega zanimalo ali da kratkomalo opusti, kar sam nerad sliši. Ali ni vaš govornik izustil: »Rajši smo pod tujcem hlapci, ko doma.* »Ta je pa dobra!« No, pa kaj hočemo! Bo že res tako, vsaj je sam dokazal, da je rajši pod tujcem. Samo zato je pustil svoje lastne brate pod hlapčevstvom Italijana, pa jo pritomastil urnih krač v narodno vlado (ali kakor se je že tačas imenovala) ter morda kolikor toliko pripomogel še koroškim Slovencem do usode »hlapčevstva«. Kaj pa to! Ali je kdo dokazal, da mi tri- do štirikrat več davka plačamo, kot Srbi, kakor je g. doktor rekel! Že mogoče. Morebiti za tisti dr. Koroščev gnili fižol ali pa za njegove šolnčke in modrčke. Pa gospod doktor je rekel: »Mi nismo Srbom bratje, ampak podjarmljeoi hlapci!« Je že prav, bo kar »štimalo«: Srbi se ne puste od vas, pa tudi ne puste, da bi SKS shode prepovedali, kakor ste fco storili pri zadnjih volitvah in kar bi še sedaj najrajši imeli. Aha! Tukaj je zaje skrit! Aja! vi ste same sebe mislili!! — No, kaj pa s tistim »Remžarjem?« Zakaj mu pa niste povedali resnice, ko je vam očital, da je vašega kalibra dru-hal mučila v Zagrebu Matijo Gubca. Zakaj ste hoteli z nasmeškom norca uničiti besede, da bi jih ljudje ne slišali? Zakaj ste odklanjali vam javno dokazane grehe iz 1. 1914., ko ste nas hujskali na morijo bratov Srbov, bo so vas bila polna usta: »Sladko nam je umreti za domovino!« Zakaj ste skušali prevpiti zgodovino bolgarskega kmeta? Zakaj ga ne tožite, ako je lagal, ko je rekel, da vidimo te ljudi med kmeti le pred volitvami, ko gre za kroglice, a po volitvah jih ne bomo drugače ko za težke denarce. (Sv. Ana.) Dne 1. marca je preminul v visoki starosti 89 let užitkar Janez Meglič. Bil je oče našega krajevnega odbora in vedno kremenit pristaš kmetske misli. Dasi v visoki starosti, je bil pokojnik do zadnjega čvrst in pri popolni zavesti. Z njim je izgubila kmetska misel enega svojih najboljših pristašev. Bodi mu ohranjen blag spomin! (V Bohinj) je prišel po krogljice sam minister Zupanič. Obljubil je sicer, da bo govoril o planinah, pa je govoril le o volitvah. Zato bomo pa ml volili le tistega, ki je za planšarstvo skrbel in to je naš načelnik planinskega odbora tov. Ažman. (Dobre polje.) Kadar psi lajajo, tedaj je koliba v nevarnosti. To vidimo sedaj, pred volitvami. Tako lajajo klerikalci na naše ljudi, da slepec vidi kako gori njih bajta. — V enem oziru pa so klerikalci lahko vsem našim tovarišem v vzgled. Pridni so kot mravlje in od hiše do hiše hodijo ter nadlegujejo ljudi in razširjajo svoje laži. Dolžnost naših krajevnih odborov je. da so enako delavni in da razlože vsem, kako bogokletno lažejo klerikalci in kako nesramno varajo ljudstvo. »Kmetijski list« razkrinka vse njih laži zaporedoma, zato širite »Kmetijski list«. Zato širite kmetsko misel. Gorje narodu, če zmagajo sleparji. Proč z eselesarji! (Brusnice.) Mož, ki je izjavil, da mu sme vsak pljuniti v obraz, če bo kdaj izdal kmetsko stranko, SKS, ta mož je danes, kakor pripovedujejo v taboru SLS in sicer zaradi gotove sorte. S kakim prepričanjem je to storil, je pokazal najlepše na nedeljskem shodu. Pozvan od tov. Bukovca, da stopi malo bolj v ospredje, Je povesil svoje oči, ko tat, ki je zasačen. Ni se upal pogledati ljudem v oči in ko je govoril tov. Bukovec v značajno-sti, je hitro pobegnil s shoda. Gospod Pavlič! Apeliramo na Vašo poštenost in pričakujemo, da nemudoma odložite vsa častna mesta, ki ste jih prejeli od samostojnih Brusničanov. V občinski odbor in za namestnika krajnega šolskega sveta ste bili izvoljeni z glasovi tistih mož, ki Vas danes vsled Vaše neznačajnosti zaničujejo. Vi niste več mož našega zaupanja, zato, odložite časti, ki ste jih prejeli od značajnih mož. Če tega ne storite tekom 8 dni, se bomo drugače pogovorili. — Samostojni BrusničanL (Radeščak govori na shodu v Val« vasi o ušeh.) V torek, dne 6. t m. so priredili klerikalci diod v stari Soli. — Ker smo mislili, da pride na shod profesor Sušnik, se Je udeležilo shoda tu bila naša. Shodu je predsedoval Anton Grcif, po domače Tukec, govoiičil pa je prof. Vescnjak. Hotel je udrihati čez vse, toda kako bo udrihala mevža mevžasta. Utis njegovga govora je bil tako slab, da ni mogel navdušili niti Orle, temveč jim je moral plačati po shodu 16 litrov. Tedaj pa so btli v resnici navdušeni. In ta slabotni govornl-ček še potem piše, da je spravil tovariša Jarca v zadrego. To pa to! Ubogi profesorček je bil tako v zadregi, da smo se že bali, da se njegovim hlačam kaj ne zgodi. Na shodu je hotel govoriti tudi nek socijalist, pa mu niso pustili. Je pač stara resnica, da Čuka dan bode v oči, klerikalcem pa resnica slabo strL (V Sv. Marjeti) je bil naš shod, na katerem sta govorila tov. Drofenik, Dobnik in Retzer. Vsem so ostali govorniki v najboljšem spominu, zlasti pa Drofenik. Zaradi njega in njegovega govora klerikalci sploh spati ne morejo in vcc'no jih straši njegov glas. Zato so razširili novico, da so baje Drofe-nika ubili. Kar brez skrbi bodite slavni »eselesarji«. Še boste imeli priliko slišati Drofenika in še bo strašil vašo vest. Zdi se nam, da vedno bolj in bolj, kajti tudi vaša vest je vedno bolj in bolj korm?.ta od grehov. (Vrednost denarja.) Gori, doli, to je pesem našega denarja. Komaj smo zlezli malo gor, že lezemo zopet dol. — AmeriSki dolar velja od 9S do 99 dinarjev, francoski frank 6-10, laška lira 4.70, češka krona 3 dinarje in angleški funt od 470 do 473 dinarjev, avstrijske krone 0.14 par, nemška marka 0.49 par in madžarska krona 3.35 pare. (Zagrebški tedenski semenj.) Zagreb 7. marca. Današnji tedenski semenj je bil dober in dogon živine velik. Od tujih trgovccv je bilo zlasti mnogo Italijanov. Cene za kg žive vage so no-tirale sledeče: Voli II. vrste 10.50 do 12.25, III. 7—8, bosanski voli II. 8.50 do 9.50, III. 4.50—7.50, domače krave H. 9—10.75, III. 4—6.50, kozletlna 5.50—6, teleta I. 13.50—15, II. 12—13, svinje I. 25—26.75, II. 21.75—23.75, III. 13.75— 20.50, seno 175—200 za mtc, detelja 225, slama 125—137.50. (Cene v dinarjih.) (Zagrebški trg.) Zagreb, dne 7. marca. Cene v dinarjih za 100 kg, postavno bačka odnosno vojvodinska postaja notirajo: Pšenica (76—77 kg) 437.50—455, nova rumena koruza 240 do 275, bela umetno sušena 295—305, rž (71—76 kg) 350-387.50, ječmen za pivovarne 325—350, za krmo 305—315, oves 292.50-305, pisani fižol 450, beli 400—450, pšenična moka »0« 675—700, »2« 650—675, »4« 625—650, za krmo 225—250, drobni otrobi 170— ISO, debeli 250—260. Mirna tendenca. (Cene v Gorici) Na goriškem trgu so bile 1. marca t. 1. za prodajo na drobno naslednje cene (v lirah): čes-nik 1.50 do 1.80, broklje 1.— do 1-20, sveže zelje 1.80 do 2.—, kislo zelja —.80 do 1-60, cvetača (kavoli) 0.80 do 1.—, koren — £0 do 2.—, čebula —.80 do 1.—, navadni fižol 240 do2.60, koks 3.— do 3.40, janež 1.60 do 2.0, salata 1.60 do 2—, zimska 1.S0 do 2.—, krompir —.80 do —.95, petršilj 1.— do 1.40, sladka repa —.50 do —60, kisla —.80 do 1.—, redič zeleni 6,— do 8.—, srčasti 1.80 do 2.20, rdeči 2— do 3.60, špi-nača 1.— do 120, zelena 2.20 do 2.60, vržote —.70 do 1.20, semenski krompir —.80 do —.90. Pomaranče kos po 15 do 30 stotink, suhe fige 2.40 do 3.— kg, limene kos 15 do 20 stoU Jabolka 1— do 2.— kg, orehi 3.— do 3.50, suhe češplie 3.— do 4.—. Sirovo maslo 15,— do 16.—, kuhano 17.— do 18.—, mleko 1.40 do 1.C0, med v satovju 10.— iz-trčan 12.— jajca po 45 do 50 stotink. Hmefffstvo. Kmetijska dela meseca marca. »Če sušeč z glavo ne zmajč, pa z repom svojim rad vljč«, pravi stara pratika. Marec je za zdravje nevaren mesec, treba se je varovati prehlada, posebno pa paziti na deco, ki v tem mesecu kaj rada zboli. Ob lepem vremenu lahko pustiš živino nekoliko na prosto. Posebno velja to tudi za prešiče, ki trpijo na mehko-kostnosti, s tem da rijejo po zemlji, dobijo vase one potrebne redilne snovi, ki utrdilo kosti. Pregledaj žitnico, pripravi semena. Kakšna semena je treba izbrati in kako spoznamo kaljivost semen, o tem smo že govorili v našem listu. V vinogradu je treba obrezati trte in cepiti. Lah^o cepiš v sobi in polagaš v mah ali pa precej v trtnico. Če je b'la trta bolna, moraš vporabljati po obrezanju 30—40 odstotno raztopimo modre galice. če niso tla premokra in prehladna, lahko trte že sadiš. Tudi na polju prične že prvo pomladno delo. Sefe se koren-e, koleraba, oves, pomladna rž in jermen. AVo nisi že zvozil gnoja na n'ivo. je za to zdaj že skrajni čas. Ozimni pšenici, ki je preredka, pomagaš z brano, prevleči jo ln pognoji z gnojnico. Treba je pripraviti njivo za krompir. Najprej jo pognojiš in preorješ, čez kakTi 14 dni pa sadi krompir. V sadovnjaku se prične cepljenje. Najboljši cepiči so močni enoletni poganjki, ki so ravnokar odrezani; najbolj primeren čas pa, kadar se začnejo odpirati očesa, če hočeš cepiti črešnjo, moraš narediti to že prav rano, ker je črešnja najbolj zgodno sadno drevo. Sadna drevesa, ki slabo rodijo, po« gnoji, a ne nameči gnoja ob deblu, ker tam prav nič ne koristi. Večja drevesa osnaži in odsekaj suhe in nepotrebne veje. Nov način pripravljanja krme. Kakor poroča »Koroški Slovenec« so iznašli tehniki za živinorejo dosti pomenljivo stvar. Za zimo potrebujemo krme, sena in otave. Travnik se pokosi, trava posuši, seno spravi v skedenj. Pri tem se veliko krme izgubi Če je leto mokrotno, se veliko sena pokvari in izgubi svojo redilno moč, če je leto pre-suho, se zopet veliko zdrobi, zlasti detelje, katere listki se zdrote in popadajo, na voz pa pridejo le štible. Pri slabem vremenu je tudi mnogo dela; trosi se, suši se, kopiča, zopet trosi in obrača. Zdaj priporočajo tehniki nov način, po katerem se naj pripravlja krma za zimo. Zgradi se betonast stolp, na tla se položi kovinasta plošča, na ploščo se navozi klada zelene krme, krma se stlači in na vrh se položi druga plošča. Čez noč se plošči zvežeta z električnim tokom, ki segreje krmo na 45 stopinj. Pri tem se zamorijo glivice ocetne maslene kisline, le glivice mlevne kisline ostanejo ter dajo krmi aromatičen duh in okus. V Nemčiji imajo že 130 takih naprav. Priporočati bi bilo, da bi tudi pri nas poizkusili to sredstvo, saj imamo ponekod na deže l tudi električne naprave. Vsekakor pa je treba počakati, da izvemo, kako vpliva tako pripravljena krma na živino. — Poljedelstvo v Vojvodini. Vojvodina je najbolj plodcvita pokrajina naše kraljevine Od celokupne površine obdelane zemlje v Jugoslaviji (1921. 1. 6.2C5264 ha) odpade na Vojvodino 22 odstotkov, in sicer 1,376.420 na, torej nad eno petino. Od površire cele države, ki je posejana z žitom, odpade na Vojvodino 26 odstotkov. V našem listu smo nekoč že omenili, da zaostaja naše poljedelstvo še precej za onim tujih držav, prav isto velja tudi o Vojvodini, kjer pridelujejo na 1 ha samo 200 kg, to je množina, ki bi se dala pri razumnem gospodarstvu vsaj podvojiti. — (Predavanje o vrtnarstvu.) Sadjarsko in vrtnarsko društvo priredi v četrtek, dne 15. marca ob 8. uri zvečer drugo predavanje v »Mladiki«. Predava kmet. svetnik Rolirmrm o pogojih za uspešno vrlnarstvo. Prvo predavanje, ki je bilo v soboto, dne 3. marca, je bilo kljub slabemu vremenu prav dobro obiskano. Udeleženci so izrazili željo, naj se priredi še več enakih predavani. I( društvu je pristopilo precej novih članov. Upamo, da se drugega predavana tude!c?.e vsi člani, pa tudi prijatelji vrtnarstva. (Bakteriološki zavod v Krievch na Hrva*!-no v postelji, ona mu veli: »Gospodar, na tvoji desni strani stoji svečnik, prižgi! Nasradin-hodža odvrne: »O, žena, ali si pri čisti pametih Kako naj vem v temi, kje je desno la kje levo?« * Prosili so Nasradina-hodžo, naj Hm posodi svojega osla. »Nimam osla.« reče Nasradin-hodža., V istem trenotku začne osel v hleva, rigati, a oni mu rečejo: »No, glej, saj se ga vendar sliši?« Na to odvrne Nasradin-hodža: »Joi. joj, zelo se moram čudit!, da mojim bcedam ne verujete, a besedam osla verujete.« • Nasradin-hodža je vsadl na svo'enr vrtu mladiko. Eden n.;cgovih prijateljev, ki je to videl, mu reče: »Prijatelj, predno bo ta mladika zrastla in rodila, boš ti sam že črvom za hrano.« Nasrr.din-hodža mu odvrne: »Mi jemo sedaj sadove onih mladik, ki so jih sadili ljudje, ki so živeli pred. nami. A sadje te mladike, naj jedo oni. Družba »ILIRIJA4, Ljubljana, Kralja Petra trg It ^ telefon it 220. Nakup gozdov. — Prodaja vsakovrstnega lesa. MAUMTA«* . CUNARD LINE Najhitrejši parniki sveta. Direktni | potniški, tovorni in ekspr. promet t HAMBURGA In CHE8BOURGA : v AM2BIKO In KANADO. :: I 4 dimniki, 5 in pol dni. Lastne kabine ta potnike IH razr. Potnike spremljajo izkušeni uradniki do luke ukrcania, ki so jim med pot i o v vsakem pogledu v pomoč. Pojasnila: Cunard Uae. Olavso zasiajsfro m Jop ovija: » , _ -----------'' Jogojlaienska tanka i i Zagreb. brzojavni naslov: ..Cunard- Ljubljana. Glara zsslopslu za Slovenijo: LJUBLJANA, Kolodvorska ulica St. 26. TRGOVINA sena, slame, drv, kromoiria, sadja s in vseh rfruvfh deželnih pridelkov Andrei Ose*, Maribor, Aleksandrova e. St. 57: telefon St. 88. Vinoprodnibi pozor! Na proda? imam leno na suho cenije-ne trte naiboli rodovitnih vrst, kakor tudi večjo množino necenliene bele Stnarnice in več tisoč vkoreniVcnih (klučev) divjak Rio -Portalis in Gčthe St 9 Cena do dogovoru. Kdor želi res lepo in dobro blago naj se obrne zanesljivo pismeno ali ustmeno na Fr. Sfodniak, tmar. Sv. Lovrenc v SI. gor. p. Dursind Za pismen odgovor priložite znamke. Mm slaio sena iz Slavonije dobavi sproti Kmetijska družba za Slovenijo v I jubljani in zopet sprejema naročitve za vsako množino, iz ljubljanske zaloge tudi izpod vagona po 2 Din 25 p kilogram. V celih vagonih franko na vsako postajo. ikonom absolvent kmetijske šole v Mariboru, išče službe na vele-ali srednjevelikem posestvu Ima večletno prakso (tudi v knjigovodstvu) govori in piše per-fektno slovenski, srbohrvatskl in nemški. Zadnjo službo prekinil vsled vpoklica k vojakom. Cenj. pon. na upr. 1. pod „Ekonom". Vrtnarski vajenec se sprejme tako} pod zelo dobrimi pogoji s celo oskrbo i. t d. pri vrtnarskem mojstru Fran Sušnik, Kranj. Kupi se vsaka množina lepih firasM, biMfe, smreM, Metih In orehovih hlodov z navedbo množine In cene franke vagon. Ponudbe prosimo: LjaMJan*,-jeranova nlica 13. Cepljene trte priporočljivih in najbolj rodovitnih Trsta* podlagi Rip. Portalis sa katar, m tudi jamči na čistosti. Prodaja Fran« Z«. 1 e n k o, posestnik in trtnar, Ružmand, Sv. Tomaž pri Oimofu. V calogi j« tudi vei tisoč necepljeno vkoreninjen. bel« s mamice. Cena po dogovoru. Za piMUMk odgovor priložite tnanik«. OVSKA BANKA LJUBLJANA (PODRUŽNICE SE- 1 Maribor Novo mesto Rakek Slovenjgrsdec Slovenska Bistrica Selenhurgova uISca štev. 1 (PREJ SLOVENSKA ESKOMPTNA SANICA) KAPITAL in REZERVE Din 17,500.000.-* Izvršuje vse bančne posle najtoc-ne]e in najkulanfneje. Brzojavi: Trgovska Telefoni: 139, 146, 458 EKSPOZITURE: Konjice Me2a-Dravosrad Ljubljana {menjalnica v Kolodvorski ulici! Urednik: Jakob KuSajr, »Zvem