Od 1. nov. dal|«	^tfP^.	^ __ ^ ^^^^^^	Cek. račj Ljubljana
naročnina mesečno	^ ^^^	^ jg&SNr ^Pk	St. 10.650 ta narofc-
80 din. za inozem-	^^^^^ ~ ^^^	^B ^^^M ^^^^ M fl^V ^Bgf ^P	oino in 10.349
stvo 60 din — ne-
o	y ^ / M » ^
ce-	AaHBg? flff ^^M m ^^^^^^ f^^^f ^^^^^^ rj^U	Uprav«! Kopitar-
loletno 06 din. za tf^ ^HU	^Hf V« Hv M t^M	Jeva nlica
Inozemstvo 120din.	^ VH ll^ M ^^B ^	do 40-05
Kopitarjeva nI. 6/m.	—— —Novo m^to!
Tel 40-01 do 40-05	Izhaja vsak dan zjutraj razen ponedeljka tn dne« po praznik*.	Trbovlj^** '
za inserata.
Hiter razvoj na jugovzhodu
Pred odhodom nemške vojske v Bolgarifo? Angleži so zasedli in Irtro utrnejo grški otok Levjinos - Zopet nova tolmačen a turško-botgarskega
nenapadalnega pakta - Eden pride v Turčno
Zanimiva angleška tolmačenja bolgarsko-turške nenapadalne pogodbe
London, 21. febr. Rerter: Vse angleško časopisje, dnevno in tedensko, posveča največjo pozornost in dolge razlage turško-bolgarskemu nenapadalnemu paktu v zvezi z bližajočim se vkorakanjem nemških čet v Bolgarijo in nemškim pritiskom naprej proti jugovzhodu. Razlage, ki jih časopisje priobčuje, se druge od drugih razlikujejo, kar spričuje, da zunanje ministrstvo še ni izrazilo svojega službenega tolmačenja o tem dogodku. Večina listov in te-denskih revij pa se v glavnem strinja s sodbo, da turško-bolgarski nenapadalni pakt ni v nobenem nasprotju s turško-angleško vojaško zvezo, odnosno z osnovno turško zunanjo politiko, ki hoče na vsak način preprečiti, da bi se nevarnost približala njenemu varnostnemu območju. Med vsemi razlagami se odlikujeta dve, ena, ki je izšla v reviji »New Statesman«, kamor radi pišejo mlajši sotrudniki angleškega zunanjega ministrstva, ter »Spectator«:, v katerega pišejo vplivni politični možje konservativne stranke.
New Statesman: »POgiejmo resnici v oči...!«
»N e w Statesman« prihaja po odkritosrčni razlagi položaja, ki je nastopil po podpisu turško-bolgarskega nenapadalnega pakta, do enostavnega zaključka, da sta se Bolgarija in Turčija obvezali, da ne bosta napadali svojih sosedov. V današnjih okoliščinah pa to ne pomeni nič več in nič manj kakor to, da ne bosta ne Bolgarija in nc Turčija ničesar storili, ko bodo nemške čete začele prihajati v Bolgarijo. To je jedro bolgarsko-turškega nenapadalnega pakta. Pri vsem tem razumevanju, ki ga imamo za težavno stališče Turčije, je treba stvarnosti vendar le pogledati v oči In imenovati stvari pri njihovem pravem, imenu. Nemčija pri vkorakanju v Bolgarijo ne bo zadela več na odpor Turčije. To je tisto veliko, kar se je od lanske jeseni do bolgarsko-turške nenapadalne pogodbe spremenilo.«
Spectator:
»Vsega Turčija ni mogla doseči«
»Spectator« pa ni tako pesimističen in skuša ugodno tolmačiti nenapadalno pogodbo med Turčijo in Bolgarijo. »Treba je imeti pred očmi« — piše list — »vse to, kar se je zadnje tedne zgodilo. Drugače ne moremo razumeti pomena te pogodbe. Ko so se začela prva pogajanja med Turčijo in Bolgarijo, je angleška vlada na nje gledala z odobravanjem in dobrohotnostjo. Pri pogajanjih je namreč skušala Turčija Bolgare pregovoriti, naj se na Vsak način z oboroženo silo uprejo nemškemu vdoru na njihovo ozemlje. Toda Turčija ni uspela. Vsaj v tej točki ni, in bolgarska vlado ni bila voljna obljubiti, da se bo uprla kakšnemu morebitnemu nemškemu pritisku. Tedaj so zastopniki Turčije hoteli rešiti vsaj toliko, kolikor se v danih okoliščinah še rešiti da. Predlagali so sklenitev nenapadalne pogodbe, da bi Nemčiji odvzeli vsak razlog, utemeljen ali navidezen, na katerega bi se mogla opirati, da bi zasedbi Bolgarije po svojih četah dala neko osnovo, namreč, da je hotela Ie Bolgarijo ščititi pred nevarnostjo turškega napada. V tem pogledu je Turčija uspela in njen uspeh, čeprav v tej obliki, na računski mizi dandanes ne pomeni mnogo, je vendar velik, ker bo treba za zasedbo Bolgarije iskati drugih izgovorov. Anglija se nad tem paktom ne pritožuje, ker je prepričana, da v ničemer ni oslabil notranjega duha angleško-turškega prijateljstva in zavezništva.«
Economist:
»Samo časovno omejena vrednost«
»Economist« daje zelo hladno razlago položaja. Res je, tako piše, da so se Bolgari obvezali, da se po nemški zasedbi Bolgarije ne bodo pridružili nemški vojski, ko in kadar bo napadla Grčijo odnosno Turčijo. Toda koliko besede pa bo še imela Bolgarija, kadar bo zasedena cd nemške vojske, Nova bolgarska vlada to obveznost lahko takoj prekliče. Ali pa je sploh ne bodo vprašali za mnenje. Kako je torej mogoče bol-garsko-turško pogodbo presojati kot doprinos k balkanskemu miru? Kako jo more Anglija šteti sebi v dobro? Pogodba pravi samo to, da Bolgarija ne bo nikogar napadla, to se pravi tako dolgo, dokler bo imela kaj govoriti. Glede Tur-
čije pa je jasno, da je pogodba časovno omejena. Turčija se ni obvezala, da bo mirna, če Nemci na primer začnejo prodirati proti Solunu. Toda ali bo takrat za Turčijo še čas, da se zoperstavi? Ostaja samo upanje, da bo Turčija ostala zvesta zavezniški pogodbi z Anglijo, ki nalaga dolžnost vojaške pomoči, če bi se Anglija zaradi crške pomoči zapletla v vojno. Toda v ozadju stoji Sovjetska zveza. Ali je Anglija že rešila vprašanje Sovjetske zveze .. .?<
Turško tolmačenje pakta: Angleži nam svetujejo, da napovemo Nemčiji vojno, če vkoraka v Bolgarijo...«
Istanbul. 21. tebr. b. Predstavnik turškega zunanjega ministrstva je snoči izjavil — kakor poroča A P — da je turška vlada pripravljena preklicati turško-holgarski sporazum o nenapada-nju, če nemška vojska prekorači bolgarske meje in če Bolgarija dovoli, da njeno ozemlje postane izhodišče za nemške vojne operacije proti Grčiji. Na koncu svoje izjave predstavnikom tiska je tolmač turškega zunanjega ministrstva izjavil: Če ho skušala Nemčija navaliti na Grčijo čez Bolgarijo, nam angleški krogi svetujejo, (la nuira Turčija napovedati vojno Nemčiji, to pa zaradi svojih obvez napram Angliji in Grčiji.
Cenzurni odlok Popova
Newyork, 21. febr. b. AP poroča iz Sofije, da je zunanji minister Popov prepovedal časopisom prinašati izvlečke iz tujih časopisov, v katerih trdijo, da je Turčija zapustila Anglijo, in da se je Turčija odpovedala svojih obvez do Grčije.
Nemški pionirji pontonski most čez
Sofija, 21. febr. United Press. V vladnih krogih zanikajo več poročil, da so nemške pionirske čete na romunskem bregu Donave začele z velikimi vojaškimi vajami. Pri Giurgiu so postavile čez Donavo močan pontonski most do bolgarskega brega. Most je bil sestavljen s čudovito hitrostjo. Čez most so položili tudi železniške tračnice, kar govori za to, da bodo vporabljali ta novi most tudi za vojaške vlake. Promet po Donavi je bil zaradi teh vežb ustavljen. V Sofiji ne dajejo nobenih tolmačenj za te dogodke, vendar izjavljajo, (la bodo nemške čete že v bližnjih dneh vkorakale na bolgarsko ozemlje, kakor hitro bodo nemške pionirske čete končale svoje vežbe.
V Konstanci dve nemški divizijski in eno armadno poveljstvo
Newyork, 21. febr. Ameriški radio poroča iz Istanbula: Na podlagi najnovejših poročil, ki
Eden in Dill
proučujeta vojaški in politični položaj na bližnjem vzhodu Iz Egipta pojdeta v Turčijo
Kairo, 21. febr. Reuter. V zvezi s prihodom zunanjega ministra E d e n a in načelnika generalnega štaba D i 1 I n v Kairo izjavljajo v poklicanih krogih, da sta prišla v egiptovsko prestolnico zato. da proučita na licu mesta politični in vojaški položaj na Bližnjem Vzhodu in v Afriki po blestečih uspehih nilske armade.
Angleški vojni kabinet pripisuje temu velik pomen, zalo j* poslal zunanjega ministra in glavnega svetovalci za vojaške zadeve generala Dilla. Oba angleška zastopnika se bosta vsekako sestala in posvetovala s poveljniki vojske na Bližnjem vzhodu. Uspehi teh posvetovanj bodo služili britanski vladi za nadaljnje odločitve. (AA)
Newyork, 21. februarja. DNU. »United Pressc poroča iz Londona, da pripisujejo na Angleškem velik pomen obisku zunanjega ministra Edena in načelnika generalnega štaba sira Johna Dilla v Egiptu. Namen toga potovanja je proučitev angleških strateških možnosti na Bližnjem vzhodu. »United Press« pravi, da pripisujejo v Londonu temu obisku velik politični in vojaški pomen. (AA)
Newyork, 21. febr. m. AP poroča iz Kaira, da se je izvedelo v dobro poučenih krogih, da bo Eden z generalom Dillom po končani konferenci odpotovul takoj v Turčijo.
London, 21 febr. ni. V Kairu so se danes začela posvetovanja s predstavniki glavnega general-
(Nadaljevanje na 2. strani)
so že postavili Donavo pri Giurgiu
so zanesljive, se nahaja sedaj v Romuniji 25 divizij (pol milijona mož) nemške vojske, med njimi so tri oklepne in sedem motoriziranih. Tudi ostale divizije so močno motorizirane. V Konstanci ob Črnem morju sta dva divizijskn generalna štaba in e n armadni generalni štab. V Sibinu je ena oklopna divizija. Letalstvo prihaja v Romunijo v velikih množicah šele po 1. februarju. Na letališču Baneasa pri Bukarešti je stalno po 60 velikih bombnih in lovskih letal. Poročila pravijo, da sc bo nemška vojska začela v najkrajšem času pomikati čez bolgarsko mejo v Dobrudži ter čez pontonski most pri Ruščuku.
Budimpešta. 21. febr. b. AP. je zvedela v madžarskih paroplovnih krogih, da so številne rečne ladje zaustavljene pri Železnih vratih, da se olajšajo pionirske vaje prehoda vojske čez Donavo na romunsko-bolgarski meji. Pionirski mostovi so postavljeni na večih mestih Donave med romunskim in bolgarskim bregom.
Lemnos - angleško oporišče
Ankara, 21. febr. United Press: Na mero-dajnih mestih potrjujejo poročila, da so Angleži začeli utrjevati grški otok Lemnos, ki ga bodo spremenili v močno letalsko in pomorsko oporišče. Lemnos leži v Egejskcm morju in jo 140 km oddal jen od Bolgarije.
Istanbul, 21. febr. United Press. Že nekaj dni dovažajo Angleži na grški otok Lemnos vojaštvo in večje količine vojnega materiala. Moštvo in material prevažajo trgovske in vojne ladje. Otok hitro utrjujejo in bodo iz njega naredili letalsko in pomorsko oporišče. Ta grški otok leži pred Dardanclami in je kakor ustvarjen za nadzorstvo nad njimi, kakor tudi nad Egejsko obalo. (Razdalje so naslednje: od otoka do Dardanelskih vrat je 56 km, do grškega polotoka Halkidike, v zalivu katerega leži Solun, je razdalja 54 km. do Soluna pa 150 km. do bolgarske mejo na najbližji točki je 128 km, do romunskih pelrolejskih vrelcev pa 480 km.)
Angleži sedaj hite na pomoč
Newyork, 21. febr, b. Ameriški dopisniki v Grčiji poročajo, da je Anglija v zadnjih treh dneh precej pomnožila svoje letalske sile v Grčiji. Deset angleških »Hurricanov« že tri dni kroži nad Atenami in Pirejem. Tudi na vseh delih albanskega bojišča so pomnožili število angleških letal. Dopisniki poročajo, da se Anglija in Grčija skupno pripravljata na vsako novo presenečenje. Trdijo, da je vrhovno grško poveljništvo močno
okrepilo grške divizije v bližini Soluna in da je Anglija pripravljena pomagali z vsem razpoložljivim vojnim materialom in vojaštvom.
.. dtiiramlii
Pogodba med Sovjeli in Japonsko
Vojna na evropski pozornici ima za seboj komaj poldrugo leto, ko se že obrisuje na obzorju oborožen spopad v Vzhodni Aziji, ki bo za izid svetovne morije prav tako ouločiluega pomena, kakor vojaške operacije na zahodu. Tako bodo v primeroma kratkem času pritegnjene v bojni ples vse velesile in je upanje, da bi se ta tragedija končala recimo že letos, kaj majhno.
Ali sploh kaj grozi na ogromnem prostoru med mongolsko stepo in obalami Sierre Nevade ter Kalifornije? Angleški viri trdijo, da namerava Japonska napad na Singapur preko Siama, ki da ga je že zapredla v svoje mreže, da se hoče polastili Nizozemske Indije in od tukaj vreči armado na avstralsko celino, kar bi seveda pomenilo neposredno nevarnost tudi za posest, ki jo ima na Tihem oceanu Severna Amerika, in res je zbrala Anglija na meji med Malaškim polotokom, Siamom in Bunno 20 000 avstralskih čet. Iz Bele hiše pa se slišijo grožnje na japonski naslov, ki jih spremlja osredotočenje ameriškega brodovja na ogroženem delu Pacifika. Japonski tisk pa trdi seveda nasprotno, da Japonska nikomur ničesar noče, da ne zasleduje na jugu nobenih političnih ciljev, ampak si prizadeva samo za 8"ojo trgovino in gospodarske zveze in da Anglija nalašč vznemirja svet z raznimi akcijami in propagandnimi sredstvi, da bi čimprej potegnila v vojno Združene države Severne Amerike in jih prisilila, da bi Angliji v vseh delih sveta izkazovale svojo pomoč z vsemi silami, s katerimi razpolagajo. In res prihajajo iz krogov ameriške politike in diplomacije ostri glasovi, ki zahtevajo. naj se zaprejo Japonski vsa pomorska pota. da bi bila odrezana od vseh surovin in drugih potrebščin nakar bi jo gotovo minula volja, da Azijo uredi po svojem znanem imperialističnem načrtu.
Seveda se spričo takega položaja obe stranki pripravljata, da ne bi bili presenečeni. Predvsem mora rešiti enega svojih najvažnejših vprašanj Japonska, da bi bila v slučaju vojne z anglosaškima velesilama krita v svojem hrbtu vsaj kar se tiče Sovjetske Rusije. Dozdaj ni bilo mnogo upanja, da bi se mogel skleniti med tema dvema starima tekmecema in nasprotnikoma sporazum, ker Ruse slejkoprej peče poraz, katerega jim je bila prizadela pred 36 leti mala Japonska, čemur je sledil leta 1932 drugi udarec, ko so Japonci zavzeli Mandžurijo, skozi katero ima Rusija najkrajšo zvezo z Vladivostokom. Sovjetska diplomacija se je zaradi tega maščevala na ta način, da je z maršalom Cangkajškom, ki je na Kitajskem docela izkoreninil boljševiški vpliv in deželo obvaroval pred sovjetizacijo, sklenila zvezo, po kateri kitajska armada v svoji borbi z japonsko invazijo dobiva dragoceno pomoč v orožju in drugih potrebščinah po avtocesti, ki vozi iz ruskega Zabajkallja in iz Semipalatinska skozi vso mongolsko stepo do Čungkinga kjer se nahaja generalni štab kitajske vojske. Odkar pa so Sovjeti sklenili z Nemčijo pakt avgusta leta 1939, čigar dalekosežne posledice se nam čedalje bolj odkrivajo šele sedaj, in odkar jo Japonska lanskega leta pristopila k trozvezi, se je začela odpirati možnost za sovjetsko - japonski sporazum, čeprav vanj do danes velika večina evropske in ameriške javnosti ni mogla verjeti, kakor se tudi na primer ni nikomur sanjalo, da se bo posrečilo tretje največje presenečenje v sedanji vojni, namreč nenapadalni pakt m°d Bolgarijo in Turčijo. Če bi bili samo iz londonskega vira izvedeli, da stojimo takorekoč že pred pragom nenapadalne pogodbe, med Sovjeti in Japonsko, bi mogli sumiti, da gre za manever, ki naj ameriško javnost vzpodbudi h koraku, ki bi Japonsko izpostavil nevarnosti, da se pojavijo v njenih pristaniščih ameriške bojne ladje. Toda vest ne prihaja samo iz anglosaških virov, ampak tudi iz nasprotnega tabora ter iz nevtialnih držav, opremljena z vsemi znaki verjetnosti in s pripombo, ki je običajna v takih primerih, da je ta sporazum samo »vprašanje nekaj dni«.
K temu bodo seveda poznavalci azijskega diplomatskega bojišča pristavili svojo opombo, da najbrž kar čez noč laka pogodba ne bo mogla zagledali belega dne popolnoma golova in do pičice izdelana. Zakaj pri tej stvari gre za velike interese, zaradi katerih sta si stali kot nasprotnici Japonska in Rusija oko v oko že v časih carskega režima. Tudi bi bila taka pogodba tako daleko-sežnega pomena za bodočnost, da si jo bosta obe stranki tehtno premislili. Da se bo sklenila, to je spričo smeri sovjetske politike, ki čedalje bolj izgublja na svoji sloviti »zagonetnosti« in se nam bolj in bolj kaže v svojih jasnih imperialističnih obrisih in ciljih — zelo verjetno, ako se ne bi v zadnjem trenutku anglosaški diplomaciji posrečilo Sovjete od tega odvrniti, v kar pa danes gotovo le malokdo še veruje. Glavno vprašanje bo, kako veliko ceno bo morala Japonska za to pogodbo o prijateljstvu in nenapadanju plačati in nobenega dvoma ni o tem, da bo ta cena zelo visoka. V gospodarskih pogajanjih, ki «.o se med Moskvo in Tokiom že začela in se, kakoi trdijo, zelo ugodno razvijajo, je najtežja točka baje že srečno načeta: to so ribiške pravice Japonske na ogromnem jiro-storu od Beringovega morja do Tatarskega zaliva, oziroma do ožine, ki loči Japonsko od otoka Sa-liaiina. To je vprašanje, ki je za japonsko ljudstvo, ki se večinoma hrani od ribe, vprav življenjskega pomena in je že iz carskih časov predstavljalo najmočnejše orožje v rokah Rusije, da kroti Japonsko. Potem čaka rešitve vprašanje mandžurske železnice, ki se je po osvojitvi Mandžurije od strani Japoncev sicer s Sovjeti pogodbeno rešilo na papirju. je pa praktično ostalo na mrtvi točki, ker obe stranki nista voljni izpolnjevati s tem združene finančne obveznosti. Sovjeti se tudi še niso sprijaznili z mislijo, da bi se morali Mandžuriji res in končnoveljavno odpovedati in si bodo zato pri sedanjih pogajanjih zgovorili čimbolj ugodno mejo med Mandžurijo in Mongolijo, kolikor je pod sovjetskim vplivom. Težko si je tudi misliti, da ne bi Sovjeti od Japonske zahtevali priznanja pretežnega sovjetskega vpliva in položaja na zapadnem Kitajskem ali v Singkiangu, kakor se to veliko ozemlje imenuje. Najtežje pa bo za sovjetski režim vprašanje zveze s Cangkajškom, in sicer ne toliko s politične strani, kolikor s strani prestiža moskovskega režima, ki bi moral, ako bi pustil kitajskega vodjo na cedilu, popolnoma likvidirati komunistično politiko na ogromnem kitajskem prostoru, kjer
si je bil Ljeni.n zamislil središče sovjetizirane Azije, na kar je takrat delal z vsenii kriplji tovariš Bo-rodin.
Stvari so se v zadnjem času izpremenile, ko je Amerika poslala v Čungking posebnega odposlanca predsednika Roosevelta, Curriea, da sklene s Kitajsko pogodbo o velikem posojilu, ki ga hoče Amerika zopet dati Kitajski, da še bolj okrepi njen odpor proti jajionski invaziji. Zelo neprijetno so bili v Moskvi tudi zadeti po vesti, da je Cangkajšek prav v trenutku, ko je prišel v prestolnico Currie, razpustil četrto, to je komunistično armado, ki se je pa upirala in so jo razorožili s silo, tako da je padlo več žrtev. Zaradi tega raste v zadnjem času v Moskvi čedalje bolj skrb, da si ne bi Združene države Severne Amerike, ki utrjujejo danes svoj strategični položaj na Tihem oceanu od Fiiipinov
do Aljaske, po svojem sodelovanju z Anglijo zagotovile prvenstvo na tem predelu svela, kar bi pomenilo veliko nevarnost za sovjetsko državo v Aziji in to tembolj, ker v Kremlju ni neznano, da spričo njegove namere, da bi se s pomočjo svetovne vojne raznetila v svojem času svetovna revolucija, že precej časa čisto razumljivo obstaja težnja, ustvariti jez proti tej grožnji. In ker je ta misel izšla baje iz Washingtona, nam bo popolnoma razumljivo, zakaj so Sovjeti danes pripravljeni, da sklenejo z Japonsko nenapadalno pogodbo, ki so jo do danes trdovratno odklanjali...
Kmalu se bo videlo, ali bodo načrti, ki smo jih zgoraj razložili, postala dejstva, s katerimi bo morala v presoji položaja in ugibanjih o najbolj verjetnem rezultatu svetovne vojne računati vsa javnost.
Lemnos je grški otok v severnem delu Egcjskega morja, ki slovi po svoji rodovitnosti, bogalem ribištvu in tekstilni industriji. Otok je znan ludi kot zdravilišče z mnogimi toplimi kopnimi Meri 451 kv. km s 25.000 grškega prebivalstva Glavno mesto je Kastron. — lz zgodovine je znano, da je okrog leta 510 pred Kristusom otok zasedel Darij, a ga je pozneje Miltiad podvrgel atenski oblasti. L. 1456 so otok zasedli Turki, 1912 pa Grki. — Med veliko svetovno vojno je bil Lemnos poglavitno anglebko vojno oporišče v bojih za Dardanele od leta 1915 dalje. Angleii so imeli olok zaseden do leta 1921 in so ga tudi močno utrdili.
Zemnnska vremenska napoved: Spremenljivo vreme. Pretežno oblačno in od časa do časa dež. Toplola brez znatne spremembe. Tu pa tam bo pi-bai močan veter.
0 koncentraciji ni govora!
Petkovo belgrajsko »Vreme« prinaša članek z naslovom: »Vprašanje koncentracije ni postavljeno«, kjer takole pravi: .Zadnje dni v javnosti in v dnevnem časopisju naglašaio, da bi utegnili dobiti koncentracijo, katera nai bi se kmalu uresničila. Po teh govoricah bi človek sodil, da že pripravljajo podlago za tako kombinacijo. Tako bi bilo doseženo, da bi se vlade narodnega sporazuma udeležile tudi tiste stranke, ki so s svojim stališčem same sebe izključile od sodelovanja pri izvrševanju sporazuma. Toda politični krogi so vse te govorice sprejeli s polno rezervo, saj je zlasti preveč jasno, da vprašanje koncentracije v taki obliki sploh ni bilo postavljeno. Sicer pa ni prav nobenega vzroka, ki hi silil k laki rešitvi. Pač pa politični krogi opozarjajo na odgovornost in resno poslanstvo sedanje vlade ne le na področju zunanje, marveč tudi notranje politike. Ni niti lahko niti enostavno do skrajnosti držali strogo nevtralnost in lojalno izvrševati vse obveznosti, ki izvirajo iz našega zemljepisnega In gospodarskega položaja ter iz naših mednarodnih pogodb in sporazumov, na drugi strani pa zagotovili miren notranji razvoj v duhu politike sporazuma, ki ga vlada izvaja v najtežjih gospodarskih in političnih razmerah. Ob času odločilnih vojnih spopadov na svetu, ki so kajpak docela prevrgli gospodarske razmere, ima vlada pred seboj določene naloge ter izdelan program, ki nikakor ne pomeni kakega eksperimenta, ki naj bi se njegovi sadovi videli in precenili še le v praksi. (Ta stavek je očividno namenjen zoper misel, ki jo je bil, kakor smo včeraj poročali, zapisal poročevalec madžarskega »Pester Llvoda«. Op. SI.) Zdaj sploh ni čas za to, da hi se delali kaki strankarsko politični aranžmaji, ki naj bi posameznikom pripomogli do oblasti in mest. Politični krogi naglašaio, da odtod izvira tisto napačno umevanje »koncentracije«. Niti govora ne more biti o kakih strankarskih sporazumih glede razdelitve oblasti. Narobe! Resni dogodki, ki jih doživljamo, nam veleva io narodno mobilizacijo in koncentracijo vseh narodnih sil pri splošnem skupnem delu. Pri delu je treba ohraniti mir, da bi gospodarske težave bilo mogoče premagati s čim manj žrtvami in s čim blažjimi posledicami za narodno gospodarstvo. Prav tako ie treba nagla-sti, da vlada v teh dneh, ki iih narod preživlja v miru zunaj bojnega pozorišča, skuša v notranji politiki izvesti potrebne reforme ter zgraditi pravne temelje, ki nai na njih počivajo naši notranji medsebojni odnošaji. Rešitev teh vprašani pa ne bomo iskali v kakem zaprtem krogu. Kolikor bodo razmere dovoljevale, bodo vsa vprašanja velike in splošne važnosli obravnavana prav tako v določenih zastopih kakor tudi v javnosti.«
Črnogorski glas o Petru Živkoviču
v Pred neka i časa so razni listi poročali, da se predsednik JNS Peter Zivkovič pripravlja na večjo politično akcijo med ljudstvom, da pa le shode ne bo jemal s seboj svojih bivših ministrov zaradi oportunosti. Na to poročilo zdaj odgovarja črnogorski list «Slobodna misao«, ki takole pravi: Ce gospod Živkovič misli, da so Za kompromitirali njegovi dosedanji sodelavci, njegovi bivši ministri, zaradi česar se zdaj hoče rehabilitirati na hrbtih takih ljudi, ki niso še Kompromitirani, če tako misli, je prepozno pri-iel, ker se ie pač sam že formiral v družbi prav istih »kompromitirani!!«. Zaradi tega bi bilo zanj in za državo dobro, ako še naprej ostane / političnem penzijonu.
Dr. Markovičevi pristaši odstopajo
Več dosedanjih pristašev bivšega pravo-iod. min. g. dr. L. Markoviča je izdalo izjavo, 'ijer pravijo, da se odrekajo dr. L. Markoviča in to takole utemeljujejo: »Vzroki za ta naš sklep so lake narave in toliko iih ie, da tega ae moremo povedati v eni sami izjavi, pač pa bomo to svojim prijateljem sporočili v posebni okrožnici. Za zdaj rečemo le, da smo zaman poskušali dr. Markoviča naravnati na pravo Dot, po kateri je naša akcija začela hoditi. Vse smo storili, da bi spet spoštoval strankarske .organizacije, da bi mu osebni interesi prijateljev ne bili več kakor pa interesi gibanja, da bi spet sodeloval z ljudmi, ki so s svojim delovanjem, delavnostjo in ugledom razširili in okrepili naše gibanje ter da bi se odvadil o vseh stvareh odločati sam po svojih mislih. S svojim delovanjem in prizadevanjem, da bi iz našega gibanja napravil svojo osebno last, ter s svojo zelo slabo in samovoljno izbiro svojih sodelavcev nas je dr. Lazar Markovič močno razočaral. Zadnje mesece so se vedno bolj množili dogodki, ki so grozili našemu gibanju vzeti moraličen pomen. Tega je kriv dr. Lazar Markovič. S pomočjo skupine nedoraslih sodelavcev, ki si jih je bil sam izbral, je počel stvari, ki močno škodujejo naši akciji in njenemu ugledu. Ne maramo več sodelovati pri takem delu ter ostajamo zvesti temeljnim smernicam našega gibanja: narodnemu sporazumu in potrebi združitve vseh radikalov.
Dr. Kraft se vrača v politiko
Novosadski list »Dan« poroča: »Bivši nemški voditelj ter bivši narodni poslanec dr. Štefan Kraft je že davno izločen iz nemškega javnega življenja, ker se ie njegovim nasprotnikom posrečilo izriniti ga z vseh mest, ki jih je imel v raznih nemškib organizacijah. Zdaj pa je nemški list »Volksruf«, glavno glasilo nemških obnoviteliev, ki je njegov pravi lastnik zdravnik dr. Jakob Avvender. predsednik »Agrarije«, prinesel članek g. dr. Krafta, kako naj se nemško gospodarstvo v Jugoslaviji docela osamosvoji. Sodijo, da ie ta članek prvi Kraftov poskus, da bi se rehabilitiral.«
Občinske volitve v čemernici na Hrvatskem
V občini Čemernici. okraj Vrginmost, na Hrvatskem, kjer prebivajo skoraj sami Srbi, so bile te dni naknadne občinske volitve. Lista JRZ je dobila pri teh volitvah 233 glasov, lista SDS 106 glasov, lista disidentov SDS, katere vodi dr. Rade Pribičcvič, je dobila 134 glasov, neodvisna lista z nosilcem Slavkom Trkuljem, bivšim poslancem, je dobila 113 glasov.
Umetniška razstava v Belgradu
Belgrad, 21. febr. m. Nj. Vis. kneginja Olga je danes popoldne odprla razstavo likovnih umetnikov. Otvoritvi so prisostvovali pomočnik maršala dvora dr. Ivan Gjalski, prosvetni minister dr. Krek, belgrajski župan Tomič in drugi.
Slovenska avtonomija
Iz govora g. senatorja Fr. Smodola na JMonicah
Dn« 12. t. m. je senator g. Fran Smodej na Jesenicah pred širšim poslušalstvom krajevne organizacije JRZ imel daljši politični govor o sedanjem političnem položaju, kjer je zlasti na-glašal načelo slovenske avtonomije. Iz tega njegovega zanimivega govora prinašamo tele njegove misii:
Avtonomija Slovenija, kakor smo jo nri zamislili in razumeli, je v naši državi tako star naš program, kakor dolgo smo v tej naši državi Jugoslaviji, ki smo si jo iz vsega srca želeli, zanjo delali, se borili in trpeli. Ena, samo ena in močna država Jugoslavija, to je ravnotako bil, je in bo bistveni del programa Slovencev, ki jmo bili organizirani v Slovenski ljudski stranki, in sedaj ko ano, odkar nam je bila ta organizacija z zakonom onemogočena, organizirani v Jugoslovanski radikalni zajednici. Ti dve točki našega programa, ne samo da ne izključujeta druga druge, ampak predstavljata neke vrste državnoupravno hierarhijo v najti državi. Kdor hoče našo državo močno in složno, ee bo moral privaditi misli, da je treba za vso državo uvesti samoupravne enote. Koliko naj bo teh enot s široko samoupravo, o tem naj odločijo Srbi, Hrvati in Slovenci sami, brez diktata e strani oblastnikov, ki prihajajo in odhajajo, a narodi živijo. Samouprave so najbolj zdrav način državnega upravljanja.
Prepričan sem, da bi bila silna trenja in politične borbe v preteklosti našega političnega živ-'jenja izostale, ko bi bile politične stranke v ustavodajni skupščini 1921 sprejele samoupravni predlog Jugoslovanskega kluba, t. j. politiko pok. dr. Antona Korošca. Zalibog se predlogi v parlamentu n(6o tehtali po njihovi tehtnosti in pomembnosti, ampak po številčni moči posameznih parlamentarnih klubov.
Započeto akcijo sporazuma je treba izvesti do kraja. Ni dobro, da se je akcija za sporazum ustavila pri Hrvatih in po poteku skoraj poldrugega leta ni napravila niti koraka dalje. Da to ne napravlja dobrega vtisa v javnosti ne samo pri nas, je popolnoma razumljivo. Ta taktika je popularnosti sporazuma že dosedaj zelo škodila in zato se bojim, da bi utegnili zaradi tega zavlačevanja nekateri ljudski sloji v Srbiji pozabiti, da je bila akcija sporazuma za državo absolutna potreba in ne kak političen šport.
V dno duše sem prepričan, da v naših vrstah med Slovenci ni niti enega človeka, ki ne bi soglašal z menoj, ki pravim: »Sporazum, sklenjen v Zagrebu 26. avgusta 1939. leta je treba razširiti na Slovenijo, glede katere ni nobenega 6pora! Treba pa je potem urediti tudi tretjo, t. j. srbsko enoto, oziroma toliko enot, za kolikor se jih bo ljudstvo, oziroma njegovi predstavniki v teh zemljah odločili! Mi ne bi želeli, da bi se neplodni in škodljivi politični boji od 1921 leta dalje po tej vojni obnovili in nadaljevali. Jugoslavija zasluži srečnejšo in boljšo bodočnost, kakor ji jo morejo dati take jalove borbe. Da bo odnos teh enot do skucne centralne vlade drug, kakor je danes, menda ni treba posebej poudariti.
Dejansko moremo danes odgovarjati ne mnogo več, kakor toliko, kolikor je resorov v rokah naših ministrov. Politika ni teorija, ampak življenje za katero ima ljudstvo veliko več smisla, kakor suhoparni teoretiki in kj vedno le tehta, ali bo imelo od kakega koraka svojih političnih zastopnikov škodo aH koristi S temi izvajanji pa nikakor nočem trditi, da mora kakšna stranka za vsako ceno in zmeraj biti v vladi zastopana. To je vprašanje politične modrosti. Eno je pa gotovo: Če bi kakemu narodu ali stranki, ki ne bi mogla izvajati v vladi svojega programa, grozilo, da bi 6e pogazila vsa njena temeljna načela, ako bi bila nevarnost za narodni obstoj, potem bi bila za ta narod ali stranko politična linija čisto ja6na in enostavna: Na borbo! Narod, ki iz lagodnosti ali lenobe ne bi bil pripravljen na borbo in tudi ne na velike žrtve, ki jih zahteva borba, tak narod taka stranka nista sposobna za življenje, bosta itak pogaiena in sta obsojena na 6mrt. *
Nato je g. senator govoril o potrebi, da imajo odgovorni državniki stalne stike z ljudstvom, ker le to mu daje zaslombo. Nato je nadaljeval:
Organizacija naše stranke v Sloveniji je močna, strnjena in sposobna za vsako akcijo, ki bi se eventualno pokazala kot potrebna. Pristaši naše stranke se zavedajo resnosti sedanjega časa in se ne bodo dali od nikogar premotiti. Želeti bi bilo le, da se vsi ljudje, ki se v svojih temeljnih načelih strinjajo z nami, strnejo v naše vrste z zapostavljanjem svojih posebnih želj, ker bodo življenjski interesi našega naroda morda to od nas vseh terjali. Niso današnje razmere takšne, da bi smel vsak predvsem in v prvi vrsti stremeti samo za tem, da pristavi svoj piskrček, marveč terja od na6 naša narodna disciplina, da se strnemo v mogočno falango, da bomo kos nalogam, ki čakajo še, ne samo nas in našo stranko, marveč ves slovenski narod. Če smo politično dovolj
zreli, bo vsakdo vedel, kdaj je danes njegova narodna dolžnost in kj« mu je ma«to. Pri t«m pa kajpada ne mislim na kakine politične mešetarij« s tistimi strankami v Sloveniji, ki niso ukoreninjen« v našem narodu, pač pa vsako priložnost izrabljajo samo za svoje strankarske koristi in to v škodo enotnosti in moči slovenskega naroda, ter služijo samo razcepljenosti naših narodnih borbenih vrst in slabijo njihovo udarnosti V našo zunanjo politiko gledamo s popolnim zaupanjem.
Za vsako državo prihajajo dandanes kritični trenotki, tudi naša država jih je imela, pa jih ie srečno prebrodila in ohranila ljudem mir, za kar se nikdar ne moremo dovolj hvaležne izkazati kr. namestniku Nj. Vis. knezu Pavlu in njegovim zunanjepolitičnim svetovalcem in totrudnikom. Z bolom v duši se moramo na tem mestu spominjati našega pokojnega voditelja dr. Antona Korošca, velikega državnika, ki je imel silno jasen pogled na zunanjepolitične komplikacije in se je vedno zavedal, kaj je prav in koristno za naio državo in njeno prebivalstvo in je pravočasno videl vsako, tudi naj-
manjšo nevarnost in je vedel za pravilne ki uspefce ukrepe proti njej.
Slovenci bomo vedno izpolnjevali nasproti naši državi svoj« državljanske dolžnosti, ne samo, ker je ca naš narodni obstoj naša država najboljša zaščit, niča, ampak, ker nam narekuje to tudi naša krščan-sko-moralna vest. Krščanska morala je najtrdnejši temelj vsak« države. Država, v kateri se držijo načel krščanske morale, državniki in državljani, je zgrajena na nepremagljivih temeljih.
Od časa do časa se dogaja, da nas kratkovidni državniki skušajo potisniti na stran, mi pa se zavedamo, da so tvorni in bistveni elementi, na katerih je zgrajena ta država, edinole Srbi. Hrvati in Slovenci, ne pa kakJne druge politične tvorbe, ki so od danes na jutri, pa naj se imenujejo stranke ali državno-upravne enote. Zato bomo te naše pravice skrbno čuvali in ne bomo dopustili, da bi nas kdo zamenjal s kako drugo stranko ali politično frakcijo, ki ne predstavlja enega izmed teh faktorjev, ki skupaj predstavljajo našo Jugoslavijo. Če bi kdo kdaj to pozabil, Slovenci tega ne pozabljamo in bomo vsekdar odločno zahtevali popolno ravnopravnost Srbov, Hrvatov in Slovencev. Mi nikdar nismo zahtevali privilegijev, pač pa hočemo biti nič manj, in nič več, kakor tretji enakopravni državno-pravni faktor v naši skupni in vsem dragi domovini!
Madžarski prosvetni minister obiskal Belgrad
Belgrad, 21. febr. b. Na potovanju iz Bolgarije je prispel v Bejgrad madžarski prosvetni minister Balind H o m a n , ki je v Sofiji podpisal kulturno konvencijo med Madžarsko in Bolgarijo. Na postaji ga je sprejel prosvetni minister dr- Krek.
Jutri zjutraj se bo g. Homan vpisal v mar-šalatu dvora v dvorske knjige, nakar bo pustil svojo vizitko pri kr. namestnikih dr. Stanko-viču in dr. Peroviču Ob 9.40 bo položil venec na madžarskem vojaškem pokopališču. Ob 10.15 bo uradno obiskal prosvetnega ministra v njegovem kabinetu v prosvetnem ministrstvu- Ob 11 bo g. Homan sprejet pri predsedniku vlade g. Cvetkoviču, ob pol 12 bo v avdienci pri Nj. kr. Vis. knezu namestniku Pavlu. Ob pol 1 bo madžarski prosvetni minister sprejet pri zunanjem ministru dr. Cincar-Markoviču. Ob 1 bo položil venec na grob neznanega vojaka na Avali.
Ob pol 2 bo priredil naš prosvetni minister dr. Miha Krek na čast visokemu gostu kosilo v
hotelu na Avali. Popoldne bo madžarski prosvetni minister obiskal gimnazijo kralja Aleksandra I. na Dedinju, zvečer bo večerja v hotelu Srbski kralj. V nedeljo bo g. Homan obiskal bolgrajsko vseučilišče, nato si bo ogledal belgrajski muzej. Ob pol dveh bo priredil madžarski poslanik na našem dvoru baron Beszeniy kosilo na čast madžarskemu prosvetnemu ministru v prostorih madžarskega poslaništva. Ob 17 bo na čast g. Homanu čajanka, ki jo prireja madžarsko - jugoslovansko druStvo v vseh prostorih Jokay kluba. Ob 20.45 se bo madžarski prosvetni minister v spremstvu našega prosvetnega ministra udeležil koncerta Glasbene matice v veliki dvorani palače ljudske univerze. Po koncertu bo na čast madžarskemu ministru prirejen prigrizek v hotelu Majestic, nakar bo minister Homan zapustil našo prestolnico.
Oba prosvetna ministra sosedinih in prijateljskih držav bosta na belgrajskih sestankih obravnavala vsa vprašanja, ki so v zvezi s pripravami kulturne konvencije med Madžarsko in Jugoslavijo.
Osebne novice
Belgrad. 21. febr. m. Na prelog prometnega
ministra inž. Bešliča so premeščeni pri ravnateljstvu drž. železnic v Ljubljani naslednji prometni uradniki: Franc Zeleznik iz Trbovelj v Sevnico, Lado Štuvel iz Sevnice v Grobeljno, Miroslav Ber-kel iz Brezovice v Trbovlje, Nikolaj Hvastja iz Zagorja v Zidani most, Ciril Ulaga iz Sevnice v Trbovlje, Mirko Jovanovič iz Blance na Savo, Leopold LeSnik iz Grobeljna v Sevnico, Leon Močan iz Metlike v Ljutomer, Karel Ogorelec-Vibiralik iz Brežic v Bistrica Boh. jez., Vladimir Petrič iz Ljubljane v Zidani most; po prošnji Jože Divjak iz Ormoža na Jesenice, Ludvik Ludovajs iz Trbovelj v Zagorje, Branimir Šarič iz Koprivnice v Maribor.
Belgrad, 21. febr. m. Na predlog gradbenega ministra je postavljen za tehničnega pristava 8. skupine inž. Božidar Recelj pri okrajnem načel-stvu v Novem mestu.	. '
Iz banovine Hrvatske
Zagreb, 21. febr. b. Novi podban dr. Svetozar Ivkovič je danes sprejel prve deputacije.
Zagreb, 21. febr. Na predlog bana banovine Hrvatske so kr. namestniki podpisali uredbo o dopolnitvi uredbe z dne 12. X. 1930 o zaščiti kmečkega posestva.
Zagreb, 21. febr. b. Danes je prišlo na banovino okrog 300 zagrebških mlekarjev s prošnjo, da se resi vprašanje njihovega obstanka in njihovih družin. Zahtevali so, da se njihovo vprašanje reši drugače in ne z zapiranjem mlekarn.
Zagreb, 21. febr. b. V Delavski zbornici se je danes začelo posvetovanje zastopnikov poljedelskih delavcev iz vse banovine Hrvatske. Pripravljajo načrt uredbe, ki bo urejala njihovo službeno razmerje.
Split, 21. febr. b. Parnik »Ivane družbe Baba-novič je odplul v Dubrovnik, od koder bo nadaljeval vožnjo v Lizbono. Parnik bo prevažal blago za Švico.
Zagreb, 21. febr. b. »Bratje hrvatskega zmaja« so imeli včeraj slovesno komemoracijo za svojim ustanoviteljem književnikom dr. Velimirom Deže-ličem.
Resne besede o resni zadevi
Zadnja številka lista »Slovenski delavec« pod naslovom »Ogledalo za kino Union« prinaša članek, kjer navaja najprej članek iz dijaškega lista »Mi mladi borci«, nato članek iz »Domoljuba«, nakar sam pristavlja svojo misel. Naj navedemo nekaj iz tega članka: »Zadnja številka lista »Mi mladi borci« je prinesla članek »Boljševiški film pri nas'. V članku v jasnih potezah prikazuje, kako različna kino-pod jetja samo zaradi denarja uprizarjajo malo ali nič vredne filme iz Sovjetske Rusije. Ti imajo glavni namen, da zavajajo nepoučene ljudi. Na grd način potvarjajo resnico in se laskajo brezbožnim gonom ter narod pretkano zastrupljajo z boljševiško miselnostjo. O tem so tudi drugi listi, ki jim je kaj za zdravo rast naroda, večkrat pisali. Na žalost pa niso svoje dolžnosti storili vsi, ki bi morali. To rafinirano okuže-vanje našega ljudstva bi morali namreč brezpogojno vsi zatirati. Zadnje dni je tak sovjetski film predvajal kino »Union«. Ta film posebno označuje sledeča reklamnoiziožbena slika: Na fotografiji sredi vitrine se vrti kolo razgaljenih plesnčic v divji ekstazi okrog nekakšne kraljice tega sovjetskega bakanala. Na levo pa je blaziran zapeljivec, oblečen po klovnsko, in drži v rokah šatuljo ter bedasto zija v — križanega Zveličarja in relief Bogo-rodice med razno toaletno šaro. — »Domo-1 j u b« št. 7. je o sovjetskih filmih prinesel sledeči članek: »Tudi drugod, ne samo v Sloveniji, prikazujejo kinematografska podjetja sovjetske filme. Hrvatski »Katolički list« piše, kako obilno izkoriščajo zagrebški komunisti priliko, da ob takih filmih prirejajo bučne demonstracije za komunizem. Redno »nekdo« pokupi vse vstopnice v parterju. Kadar pride do kakih značilnih prizorov, začne publika grozovito ploskati. Ta način manifestiranja se stalno ponavlja. Stvarno so taki filmi šola
komunistične propagande. — Tega seveda noče vedeti »Slovenska beseda«, glasilo bivšega ljubljanskega župana dr. Puca, ki se v zadnji številki silno ogreva za te filme, kljub temu, da hoče biti glasilo nacionalne skupine. Taka nacionalnost! Ali tudi to spada v sokol-sko petletko?« — Tako »Domoljub« »Slovenski besedi«. — Kino »Union« je po naši vednosti več ali manj v rokah katoliških ljudi. Naj se ti ogledajo v »Domoljubovem« članku!
Sovfetski Mm v Unionu odpovedali
Ljubljana, 21. svečana.
Obiskovalec kina nam sporoča nocoj:
V kinu Union že več dni vrte sovjetski film »Cirkus«. Ta film je moralno vseskozi oporečen in tendenčen, radi česar je med vso slovensko javnostjo, zlasti pa med akademsko mladino povzročil veliko ogorčenje. Nocoj pa je bil ta film na začudenje vseh nenadno odstavljen s sporeda. Baje so se bali demonstracij od strani akademikov, ki so hoteli nastopiti zoper ta film, ko se drugi niso zganili. Zdaj pričakujemo in le želimo, da bi v prihodnje takih sovjetskih ter drugih podobnih filmov ne bilo več treba devati s sporeda iz strahu pred demonstracijami, ker jih sploh ni treba naročati, kar bi bilo sicer samoobsebi razumljivo vsakomur, ki ve, da taki filmi ne spadajo v slovenske kinematografe. Pa je pri nas že tako, da je najprej treba krepkega javnega škandala, preden je kako narobe stvar mogoče v red deti. Mislimo namreč o tem tudi to povedati, da je sovjetski film v Unionu brez dvoma hudo narobe stvar, da ne rečemo kaj hujšega. Jemljemo pa na znanje, da je ta film zdaj odstranjen.
Zagrebški nadškof v Belgradu
Belgrad, 21. februarja, m. Danes je prispel v Belgrad zagrebški nadškof dr. Stepinac, ki je med drugim obiskal oba slovenska ministra dr. Kulovca in dr. Kreka, potem pa je bil sprejet tudi pri podpredsedniku vlade dr. Mackn. Razen zagrebškega nadškofa je dr. Kulovec sprejel v svojem kabinetu še urednika »Hrvatske enciklopedije« Ujeviča, ki mu je ob tej priliki izročil prvo knjigo monumentalne izdaje »Hrvatske enciklopedije«. Ujevič je bil sprejet tudi pri ministru dr. Kreku, kateremu je prav tako izročil izvod te knjige. Dr. Kulovec je potem že sprejel senatorja dr. Schaubacha in bivšega senatorja dr. Gregorina, prosvetni minister dr. Krek pa senatorja dr. Mihelčiča in celjskega župana dr. Voršiča.
Posvetovanje o Izvozu našega hmelja
Belgrad, 21. februarja, m. Svet za zunanjo trgovino pri ravnateljstvu za zunanjo trgovino je danes sklical posvetovanje z zastopniki vseh izvoznih organizacij, ki se zanimajo za izvoz hmelja. Na konferenci so govorili o izvozu domačega hmelja, za katerega vlada v tujini veliko zanimanje. Svet za zunanjo trgovino je zaradi tega, ker je prodaja hmelja v tuje države v glavnem ugodna, sklenil predlagati finančnemu ministru, naj prepove uvoz hmelja v našo državo iz tujine.
Smuške tekme v Belfaku
Beljak, 21. februarja b. Danes j« bil žtafetni tek. Vreme je bilo precej slabo, a vkljub temu so bili doseženi dobri rezultati: Koroška I. 2.43.08, Koroška II. 2.45.02, Jugoslavija 2.46.14, Koroška III. 2.56.05, Madžarska 2.54.44, Slovaška 3.11.01. Na štartu je bilo 14 patrol. Naši so tekmovali v postavi: Klančnik, Smolej, Knific, Razinger.
Smolej je vodil, toda dva za njim sta zaradi slabega vremena pokvarila skupni čas. Jugoslavija je prišla na tretje mesto, kar je za nas vseeno precej. Najboljši je bil Nemec Rudmayer, ki je dosegel čas 36:34 4, drugi je bil Smolej 39:08.
Jutri dopoldne bo tekmovanje na 18 km, za katero so se priglasili Nemci, Jugoslovani in Slovaki, Italijani pa so v zadnjem trenutku odpovedali.
(Nadaljevanje s 1. strani)
nega štaba na Bližnjem vzhodu. Zastopnik angleškega poslaništva v Kairu je izjavil časnikarjem: »Ni dvoma, da je prišel čas, da se podvrže reviziji politični in vojaški položaj na Bližnjem vzhodu.« Z druge strani pa časopisje poroča, da je prihod Edena in Dilla zelo pomemben in da je to tretji obisk Edena v Kairu ter da je po vsakem obisku prišlo do važnih dogodkov na Bližnjem vzhodu.
Newyork, 21. februarja, m. Evropska in ameriška javnost posvečata veliko pozornost sestanku Edena z vrhovnimi poveljniki angleške vojske na Bližnjem vzhodu. Ameriški časnikarji so danes poskušali zastonj priti v stik z Edenom, da bi mu 6tavili nekatera vprašanja, ki so velike važnosti za razumevanje nastopajočih dogodkov. Ameriški dopisnik naglaša, da je do tega sestanka prišlo ravno v trenutku, ko je položaj na Bližnjem vzhodu postal spet kritičen. Sedaj se postavlja vprašanje, Če bo angleška vojska nadaljevala z napredovanjem proti Tripolisu ali pa bo Wavell na ukaz Edena držal svojo vojsko v pripravljenosti, da bo lahko v ugodnem trenutku nastopila v državah Bližnjega vzhoda, če bi se v tem delu sveta pojavila potreba po intervenciji. Če Eden ne bo hotel odgovoriti na ta vprašanja časnikarjev, bodo pač vse te domneve ostale samo ugibanja in to tem bolj, ker je zastopnik ameriškega poslanika v Kairu izjavil, da nihče ni pooblaščen dajati kakršnekoli izjave o sestanku Edena in poveljnikov. Istočasno je ta ameriški diplomat dodal, da je prišel čas, ko je treba razpravljati o političnem m vojaškem položaju na Bližnjem vzhodu. O odločitvah, ki jih bodo prinesla današnja posvetovanja, bo javnost obveščena, ko se bodo začele izvajati.
Manjša delovanja po bojiščih
Na zahodu nekoliko hujši nemški napadi — V Albaniji krajevni boji v dežju in snegu — V Afriki večje
operacije samo v Somaliji
Afrika
M
In
Nemška poročila
Berlin. 21. febr. DNU: Nemško vrhovno poveljstvo poroča:
V	Sredozemskem morju so nemška lovska letala izvedla napade na zbiranje sovražnih čet pri El Bredi in na neko pristanišče v Libiji.
italijanska poročila
Nekje v Italiji, 21. febr. Štefani: Poročilo ./tev. 259 glavnega stana italijanske oborožene sile o operacijah v Afriki.se glasi:
Severna Afrika: Običajno ogledniško delovanje naših hitrih kolon- V Kufri so naša letaja zmetala bombe majhnega kalibra na sovražnikove naprave in povzročila očitne požare. V noči na 20. t. m. so nemška letala izvedla napad na Bengazi, na letališče in na sovražnikove topniške postojanke. V Egejskem morju so naša letala bombardirala vojaške objekte v nekem grškem oporišču.
Vzhodna Afrika: Ob spodnji Džubi so se nadaljevale borbe onstran reke. Na drugih odsekih ni bilo nič posebnega. Sovražnik je izvedel letalske polete in napade na nekaj krajev v Eritreji ter na Džubo in Javello. Bilo je nekaj žrtev in nekaj gmotne škode- Protiletalsko topništvo je zbilo dve sovražnikovi letali.
V	prvih urah zjutraj 21. t. m. so sovražnikova letala letela nad Catanijo in zmetala ne.kaj bomb, ki so ranile 6 oseb in povzročile nepomembno škodo.
A ngleška poročila
Kairo, 21. febr. Reuter: Vrhovno poveljstvo angleške vzhodne armade poroča:
Italijanska Somalija: Imperialne čete so prekoračile reko Džuba (Juba) še na nekem drugem mestu, severno od prvega. Operacije od obeh teh prehodov naprej v notranjost Somalije se uspešno razvijajo.
Eritreja: Med 20. januarjem in 20. februarjem je bilo na tej fronti ujetih 47 italijanskih častnikov, med njimi en brigadni general, 698 italijanskih vojakov ter 5576 kolonialnih čet. K tem številkam je treba prišteti še številne ujetnike, ki so bili ujeti na bojiščih gornjega Moclreg aNila in na področju Godžama (Goj-jama).
Libija: Dosedaj je bilo ugotovljeno, da je bilo v znani bitki južno od Bengazija uničenih, odnosno zaplenjenih 107 srednjih italijanskih tankov, štetje drugega vojnega materiala, ki je bil uničen ali zaplenjen, se nadaljuje-
Begunci iz Abesinije
New York, 21. febr. b. PA poroča iz Vichyja, da je zbranih na meji francoske Somalije v Afriki okrog 200 000 ljudi, ki bi hoteli zapustiti Abesinijo iti prestopiti na francosko ozemlje. Med njimi je mnogo žena in otrok. Guverner francoske Somalije je prepovedal prehod in je pomnožil obmejne straže;' 'ker : v francoski Somaliji ni dovolj živil, da bi mogli prehraniti begunce.
Albanija
italijanska poročila
Nekje v Italiji, 21- febr. Službeno poročilo št. 259 glavnega stana italijanskih oboroženih sil se glasi:
Grško bojišče: Nobenih posebnih dogodkov. Naše letalstvo je živahno bombardiralo z bombami velikega in majhnega kalibra čete, konvoje in sovražnikove obrambne naprave. Naši lovci so ponovno podali dokaz za svojo hrabrost in so zbili 12 sovražnikovih letal v spopadu s številčno močnejšim oddelkom Glouce-sterjev. Eno naše letalo je bilo zbito, drugi dve pa sta se vrnili s posadko, med katero je bilo nekaj mrtvih in ranjenih. (AA)
Grška poročila
Atene, 21. febr. Atenska agencija: Poročilo št. 117 grškega glavnega stana se glasi:
Ob priliki krajevnih operacij smo zavzeli in zasedli nekaj utrjenih sovražnikovih pošto-
Spom'ni na velikega naravoslovca
27. februarja L 1. mine 10 let, kar je umrl p. Erich Wasmann družbe Jezusove, znamenit naravoslovec, čigar razprave o življenju mravelj pozna ves znanstveni svet. Wasmann se je rodil 1. 1859. v Meranu, to je v letu, ko je izdal Darvvin svoje delo o »Izvoru vrst«. Šolal se je pri jezuitih in je stopil v ta red že v 16. letu svoje starosti. Družba Jezusova je kmalu opazila njegov veliki talent za proučevanje narave in mu je dala priložnost, da se v tej vedi izuri in izpopolni. Skoraj 50 let pa je p. Wasmann proučeval mravlje in termite in je bil prvi, ki je znano prilagodevanje mravljičnih gostov povzdignil v posebno panogo zoološke vede. Pa tudi druge žuželke je opazoval in proučeval; skupno število njegovih razprav znaša 750. Bil je član skoraj vseh naravoslovnih društev v Evropi in Ameriki. V katoliških krogih pa je najbolj znan po svoji »Biologiji«, v kateri je proti materialističnemu naravoslovju poudaril tiste notranje zakone življenja, po katerih se razvijajo vsa živa bitja po nekem načrtu in v določeno smer, tako da ni mogoče v naravoslovju izhajati brez vse-obsežnega Uma-Stvarnika. Ta Vseum deluje tudi v zakonih razvoja Wasmann ni izključeval možnosti, da bi tudi človekovo telo bilo rezultat takega razvoja, je pa proti mate-rializmu odločno poudarjal, da je človek človek samo po svoji duhovni duši, ki ne more na noben način biti v rodni zvezi s snovjo.
jatfik ter ujeli nad 200 sovražnikov, zaplenili pa mnogo vojnega materiala- Naša bombna letala 1 uspehom bombardirala sovražnikove postojanke. Sestrelili smo 5 sovražnih letal, eno grško letalo je bilo poškodovano, toda pristalo je na grškem ozemlju in je posadka rešena. Sovražna letal a so včeraj bombardirala Preveso, ne da bi povzročila kakršno koli škodo.
Vladni tolmač je pri razlaganju vojnega poročila časnikarjem dejal, da je nastopilo na albanskem bojišču zelo neugodno vreme, deževne plohe in snežni viharji, ki ovirajo operacije. Grške čete pa da imajo še vedno vodstvo bojev v svojih rokah.
Angleška poročila
Atene, 21. febr. Atenska agencija. Angleško letalsko poveljstvo poroča:
Angleški bombniki so z velikim uspehom napadli sovražne postojanke pri Beratu in pri Te-peleniju. Angleški bombniki in lovci so najprej pregnali 50 sovražnih lovcev, od katerih so jih takoj sestrelili 4. nato pa so izvedli svoje napade, ki so povzročili požare, eksplozije in rušenje stavb. Pri povratku se je vnovič razvila letalska bitka, v kateri so bili 3 sovražni lovci sestreljeni. Angleška letala so se polnoštevilna in brez škode vrnila. Skupno s 5 letali, ki so jih sestrelila grška letala, je sovražnik včeraj izgubil 12 letal.
Na zahodu
Nemška poročila
Berlin, 21. februarja. DNB. Nemško vrhovno poveljstvo sporoča:
Pri napadih na sovražnikove konvoje na pomorskem področju okrog Anglije so letalske sile potopile tri trgovske ladje s skupno tonažo 11.500 ton, in poškodovale 4 večje ladje.
V	letalskih spopadih nad Dovrom je sovražnik izgubil 2 Spitfirea.
V	noči med 20. in 21. t. m. so bili izvedeni uspešni bombni napadi na pristanišča in doke ob Temzi in ob Bristolskem zalivu. Na zahodni obali je bilo minirano neko pristanišče.
Angleška poročila
London, 21. februarja. Letalsko ministrstvo poroča:
Snoči so sovražna letala spet napadla neko mesto v južnem delu pokrajine Wales. Napad je trajal do polnoči. Zažigalne bombe, ki jih je sovražnik metal, so povzročile nekaj požarov, ki pa so bili hitro pogašeni. Poškodovanih je bilo mno-
fo stanovanjskih in trgovsko-poslovnih zgradb, udi število človeških žrtev — med njimi ubitih — je zelo visoko. Posamezna letala so metala bombe tudi na druge predele Anglijo, toda škoda je majhna. Po jiolnoči so sovražna letala bombardirala več mest v jugovzhodni Angliji ter londonska predmestja Ponekod je škoda znatnejša. Tudi število človeških žrtev je ponekod večjo.
London, 21. februarja. Reuter: Britanska admiraliteta poroča z obžalovanjem, da se je pomožna oborožena ladja »Crispiu< potopila. Svojci žrtev se obvtščenl. (aa.)
London, 21. februarja. AA. Reutor. Letalsko ministrstvo jc izdalo danes dopoldne sledeče poročilo: Včeraj je osamljeno angleško bombno letalo metalo bombe na doke v Imudenu v Holan-diji. Pojavili so se požari. Nočno letalsko delovanje se je omejilo na ofenzivne patrolne polete nad nekaterimi letališči v Severni Franciji.
Nowyork, 21 februarja. Associated Press: »New York Times« objavlja poročilo iz Londona, tla so angleške tovarne za letala proizvajale že 1500 letal na mesec, toda odkar so Nemci uničili Coventry, kjer je bila glavna angleška letalska industrija nameščena, je proizvodnja padla na 750 lotal mesečno. Tovarne so bile hitro popravljene.
'.'■ ' '.'.V', •'	■ V ■ ' \ ■	n	el i in			f$jjK ;> .■'i'' ....
sa	pl	Si	dv	iif: vsa	f* I if 1 j 1	10 nt
	■ m ^ P'	wm 1 -of	lov w ii	S-.,, ■ bn|	pljll	■. . v- :'. f
Kolikšna je moč angleškega vojnega brodovja
Švicarski listi so objavili te dni nekaj številk, kakšna bi naj bila sedaj moč angleškega vojnega brodovja. Te številke pa imajo samo omejeno vrednost, ker je jasno, tla angleška admiraliteta sedaj ne objavlja več tako točno številk svojega brodovja, prav tako pa se ne objavljajo točni jralatki povsod tam, kjer bi to lahko bilo nevarno ali pa na korist sovražniku. Zato pravi švicarski list. ki objavlja najnovejše podatke, da so ti podatki samo relativne vrednosti. Po teh podatkih je Anglija ob izbruhu sedanje vojne imela:
bojnih ladij
letalonosilk
križark
rušilcev
podmornic
izgotov. 15 6
64
183 58
tonaža 474.400 122.900 460.000 241.879 60.619
v grad. 9 6
23 32 15
tonaža 325.000 138.000 158.500 55.940 15.990
Skupaj ... 326 1,360.093 85 693.430
To brodovje je bilo razdeljeno na službo doma in drugod v imperiju, in sicer je domovinsko brodovje — home fleet štelo 10 bojnih ladij, 4 letalonosilke, 30 križark, 116 rušilcev ip 39 podmornic. Sredozemsko brodovje je štelo 5 bojnih ladij, I letalonosilko, 6 križark, 42 rušilcev in 7 podmornic. V vzhodni Indiji so bile tri križarke. V kitajskih vodah je bila ena letalonosilka, 4 križarke, 14 rušilcev in 15 podmornic. Avstralija je imela 5 križark in 5 rušilcev, Kanada pa 6 rušilcev.
Po gradbenem načrtu za izpopolnitev angleškega brodovja bi naj bile v letu 1940 zgrajene 4 bojne ladje, 4 letalonosilke, 11 križark,
Ameriška letala na poti čez Tiho morje
Na pomoč Angliji v Singapurju
New York. 21. febr. Reuter: >Newyork He-
rald Tribune« je zvedel, da
200 ameriških
bombnikov, namenjenih Angliji; v Singapur: Dalje ie list zvedel, da bo Amerika poslala še 70 letal znamke »Curtiss« in 40 hitrih lovcev na Kitajsko. V Nizozemsko" Indijo pa je prišlo že 12 ameriških letalcev - učitel jev- (AA)
New York, 21. febr. Reuter: Poročilo, da bodo Združene države poslale 200 letal v Singa-pur, je povzročilo veliko pozornost v ameriškem tisku. >Newyork Ilerald Tribune« pravi, da ni treba pozabiti, da je to nujen ukrep, ker tudi Japonska še naprej pošilja svoje čete na nekatere točke skrajnega Vzhoda. List potem govori o skrajno resnem položaju na Daljnem vzhodu. Podobno se izražajo tudi vsi drugi newyorški listi- (AA)
Washington, 21. febr. Ass. Press: Na državnem tajništvu so potrdili poročilo, da' je večje število ameriških bombnikov (200) že na potu čez Tiho morje v Singapur. Tudi angleško veleposlaništvo je to dejstvo potrdilo, toda ni hotelo dati nobenih nadaljnih obvestil.
Avstralski ministrski predsednik upa na mir na Tihem morju
London, 21. febr. Reuter: Avstralski ministrski predsednik Menzies, ki je včera j prispel v London, je danes sprejel časnikarje in med drugim povedal sledeče:
Očitno je, da je Avstraliji mnogo na tem, da se ohrani mir na Tihem oceanu. To je korist za Avstralijo in mislim, da tudi korist vseh držav v našem delu sveta. V pretekli vojni je bila Japonska naš zaveznik. V sedanji vojni pa ni več na naši strani- Razume se, da moramo tudi mi v Avstraliji upoštevati spremenjeni
klonišča na zahodni in vzhodni obali USA. Sicer ni verjetno, je rekel Laguardia, da bi se
pripetili Sovražnikovi napadi, kljub temu je pa koristno, rla zgradimo s sodelovanjem vojaških oblasti zaklonišča in druge naprave za obrambo pred letalskimi napadi. (AA)
Izjave Macuoke na naslov Amerike in Anglije
Tokio, 21. febr. Associated Press. Zunanji minister Macuoka je pri sprejemu časnikarjev dolgo govoril o takoimenovani napetosti z Združenimi državami Severne Amerike, ki jo imenuje »halucinacijo«. Macuoka je dejal, da Japonska dosedaj ni storila ničesar, kar bi mogla Anglija ali Amerika razlagati tako, da bi bilo proti njima naperjeno, izrazil je nadalje svoje obžalovanje, da je Anglija že storila vojaške ukrepe obrambnega značaja in da Amerika že pomaga Angliji utrjevati postojanke na tihomorskem področju, ter izpovedal upanje, da Anglija in Amerika odslej ne bosta storili ničesar, kar bi moglo izzvati japonsko javno mnenje.
V	nadaljevanju svojega govora je Macuoka potrdil, da so bila in so še v VVashingtonu obsežna posvetovanja med Ameriko, Anglijo, Nizozemsko in Avstralijo glede skupne oborožene obrambe. Kolikor on pozna angleške in ameriške metode, pri njih ni navada, da bi se pripravljali na slepo za Jkakršnekol; morebitnostk. Vsakdo lahko razume, da so ti ukrepi naperjeni proti Japon-ški. Če je to res, izjavljam, da so nepotrebni, ker Japonska ni storila ničesar, kar bi moglo vznemirjati Anglijo in Ameriko v Južnih morjih. Nič ni hujšega, če se takšne stvari delajo v vzdušju halucinacij. Zaradi tega upa, da se bosta Anglija in Amerika resno izogibali vsakih pretiravanj na Tihem morju. On razume, da so se Angleži in Amerikanci mogli nekoliko razburjati lansko leto, ko so japonske čete prišle v francosko Indokino, toda to ni bilo nobeno nasilje, marveč na podlagi prijateljskih dogovorov s Francijo.
Japonska taji posredovanje za mir — Izjava japonskega zunanjega ministra
Tokio, 21. februarja. DNB. V zvezi s poročili iz Anglije, češ da je japonska vlada baje poslala Angliji ponudbo, da bi posredovala za mir, je zunanji minister Macuoka sporočil danes za tisk sledeče:
V	svojstvu zunanjega ministra japonske vlade nisem nikdar nobeni državi na svetu ponudil
k
položaj v tem pogledu. O vprašanju navzočnosti avstralskih čet v Singanuru je Menzies rekel: Gre mi za to, da poudarim, da Avstralija ne vodi nobene napadalne politike, temveč skrbi samo za svojo obrambo. Odločena je braniti se, čeprav bi se nevarnost v letu 1941 pojavila od strani, odkoder leta 1914 ni bilo nevarnosti. Verujemo in upamo, da se bo ohranil mir na Tihem oceanu. Edino napačno pa bi bilo misliti, da Avstralija ni odločena ali pa ni sposobna, da se brani. Menzies je pristavil, da je številčno stanje avstralske vojske sedaj mnogo večje kakor pa v prejšnji vojni. To velja tako za čete, ki so določene za obrambo avstralskega ozemlja, kakor za čete, ki so bile poslane v čezmorske kraje. Nato je avstralski ministrski predsednik podrobneje govoril o delu za povečanje avstralskega letalstva v sodelovanju z Veliko Britanijo in drugimi državami angleške družine. Govoril je tudi o novih tipih letal, ki se uvajajo v službo avstralskega letalstva. (AA)
»Obvarovati moramo angleško vojno brodovje«
New York, 21- febr. DNB: Mornariški minister Knox je govoril na včerajšnji konferenci ameriških županov v Saint Louisu. Rekel je, da morajo Združene države z vsemi sredstvi pomagati Angliji. Če ne bodo tega storile, ne bo mogla rešiti angleškega brodovja, a Anglija more ostati pri življenju le tedaj, če se hkrati rešita i njeno otočje i njeno ladjevje. Samo ohranitev angleškega brodovja more dati Združenim državam časa, da zadostno okrepe svoje lastno brodovje.
Newyorški župan Laguardia je na tej konferenci zahteval, da se takoj začno graditi Z8-
6 rušilcev in 7 podmornic. V letu 1941 bi naj bilo dogotovljenih ena bojna ladja. 7 križark, 16 rušilcev in 4 podmornice. V letu 1942 bi bili dograjeni 2 bojni ladji, 1 letalonosilka, 4 križarke, v letu 1943 ena letalonosilka in v letu 1944 dve bojni ladji. Toda te številke so bile napovedane in objavljene v mirni dobi in je seveda sedaj v teh vojnih časih Anglija najbrž že povečala svoje številčno stanje s tem, da je izdelovanje vseh vojnih ladij pospešila. V letu 1940 jc morala admiraliteta zelo pospešiti gradnjo ladij že zaradi tega, ker je bila Francija poražena in je morala Anglija zato računati samo na moč svojega brodovja. Toda tudi v dosedanjem vojskovanju je Anglija gotovo že izgubila nekaj edinic svojega ladjevja, kajti letalstvo se vedno bolj uspešno uveljavlja tudi proti vojnim ladjam. Angleška admiraliteta jo sicer objavljala podatke o izgubah na morju, toda celotnega pregleda dosedanjih izgub ni objavila. Nemška in italijanska vojna poročila pa pravijo, da je Anglija izgubila dosedaj v tej vojni naslednje edinice svojega brodovja:
potoplj. poškodov.
letalonosilk	1	1
bojnih ladij	1	4
križark	7	13
rušilcev	42	38
jiodmornic	31	—
pomožne vojne ladje		
vseh vrst	41	22
Skupaj .....	123	78
Po teh številkah bi Anglija od tistih ladij, ki jih je imela ob začetku vojne, sedaj imela še 203 ladje. Toda k temu je treba prišteti že to, rla je v letu 1940 Anglija že lahko dobila iz ladjedelnic 32 novih edinic in pa 50 rušilcev, ki jih je dobila iz Amerike. Sicer ti ameriški rušilci niso ravno najboljši, toda dobri pa za spremstvo konvojev. Sedaj bi torej štelo angleško vojno brodovje 285 edinic. Najbrž pa je bilo zgrajenih mnogo več novih ladij in l>o zato verjetnejša številka 300 edinic, novega brodovja. Če pn upoštevamo, rla je bilo od poškodovanih ladij zelo mnogo popravljenih in da so zopet v službi, tedaj lahko rečemo, da ima danes Anglija v službi več vojnih ladij knkor pa jih je imela ob začetku te vojne. Od 78 jioško-dovanih ladij jih je Anglija popravila dosedaj vsaj 62 in bi torej sedaj angleško vojno brodovje štelo nekaj nad 360 edinic, to se pravi skoraj toliko, kakor v zadnji svetovni vojski.
Spremembe v vodstvu komunistične stranke
Moskva, 21. febr. United Press. V izvršni odbor komunistične stranke so bili sprejeti sovjetski poslanik v Londonu Majski, sovjetski poslanik v Berlinu Dekanozov, Kuusinen, predsednik sovjetske karelijske republike, in še trije drugi. Litvinov je bil črtan iz članstva izvršnega odbora, Kaganovič pa je dobil ukor ter so mu zagrozili, da bo izključen, ako' komisariati, ki so mu podrejeni, ne belo pokazali večjih uspehov.
Zapiranja v Romuniji
Bukarešta, 21. febr. DNB: Uradno sporočajo, da je bilo dozdaj prijetih zaradi januarskih dogodkov 4198 oseb, od katerih jih je bilo izpuščenih 1191. V notranjosti države je bilo aretiranih 4500 oseb- Material, orožje in strelivo, katero so našli pri ujiornikih, se stalno kopiči. Do 19 febr. je bilo zaplenjenih 96 težkih in 484 lahkih strojnic, 20.085 vojaških pušk in karabink, 2183 iovskih pušk, 11.280 samokresov, kakor tudi veliko število streliva. Vojaško sodišče v Bukarešti je izreklo novih 32 obsodb, meti drugim je sodijo tudi prof. Con-desca. ki je bil obsojen na 15 let robije- Ostali obsojenci so bili obsojeni na robijo od 3 do 5 let. (AA)
posredovanja za postavitev svetovnega miru. Odgovoril sem na vprašanje angleškega državnega tajnika Edena, ki se jc nanašalo na japonsko posredovanje med Tajsko in Indokino. Čeprav sem v teni odgovoVu izrazil tudi svoje stališče glede upostavitve svetovnega miru, pa nisem nikdar nobeni držnvj poslal poslanice, ki bi vsebovala japonsko ponudbo glede posredovanja za svetovni mir, kakor to trdijo navedena poročila. (AA)
Zimski šport v GA-PA
V hokeju zmagali Švedi proti Italijanom z 10:3, Švicarji pa Nizozemce
z 19:0
uA-PA, 21. februarja, b.
Na mednarodnem hokejskem turnirju na ledu je Švica postavila rekordno zmago 19:0. Švicarska državna reprezentanca je premagala amsterdamsko moštvo z 19:0 (2:0, 9:0, 8:0). V tej igri Nizozemci sploh niso prišli do izraza. Izgleda, da jih je močno švicarsko moštvo popolnoma lazbilo Vsa skrivnost švicarske igre leži v dovršenem in enotnem sodelovanju vseh igralcev. Gole so .lali: Lahrer, Schest, Toriani, Rtidi, Kessler, Cattini, Brauffer in Ge-romini.
GA-PA, 21. februarja, b.
V mednarodnem turnirju hokeja na ledu se je danes srečala Švedska z Italijo. Zmagala je Švedska z 10:3 (1:1, 4:1, 5:1). Drsališče je bilo zelo slabo, a igra se je razvijala hitro. Švedi so vodili. Italijani so prišli v vodstvo le v začetku, in sicer po svojem Innocentiju, kar pa je kaj hitro izravnal Kjell»lrom. Nato so Švedi prešli v popolno vodstvo cele igre Kjellstr6m je dal 4 gole, Nurmela 2, Bergijuist 2, Andersen 1 goi. Italijani pa so dobili 1 avtogol. 2 na so zabili no Innnr.nntnii.
Zasedanj banskega sveta
Socialna politika In skrb za ljudsko zdravje

V petek dopoldne je na zasedanju banskega sveta naše banovine pod predsedstvom bana g. dr. Marka Natlačena podal najprej svoje poročilo načelnik oddelka za socialno politiko in ljudsko zdravje g. Anton Kosi. Iz njegovega poročila posnemamo:
Zunanjepolitični dogodki so vplivali tudi na socialnopolitično udejstvovanje kr. banske uprave. Izredne razmere so povzročile občutno pomanjkanje, ki se še stopnjuje. Najbolj so bili s tem prizadeti oni sloji, ki so se že'prej borili s težavami. Odsek za socialno politiko je imel na razpolago v rednem proračunu 1.75, iz bednostnega sklada pa 4.4 milij. din. Toda tudi s tem zneskom 6.2 milij. din ni bilo mogoče ustreči vsem socialnim potrebam. Sredstva so bila pri skrajni štednii že v mesecu oktobru v celoti izčrpana in le presežki dohodkov bednostnega sklada so omogočili poslovanje v zadnjih mesecih. Redni banovinski
firoračun za obsežno socialno skrbstvo je od-očno premajhen in v vsakem oziru nezadosten.
Banovina vzdržuje dečja domova (v Ljubljani in Mariboru). Oba zavoda sta lani spre-iela 145 otrok, iz njih pa je prišlo 123 otrok. Več otrok ima banovina v oskrbi pri raznih zasebnih karitativnih zavodih, skupno 75. Mariborski dečji dom vzdržuje v zavodu šolskih stester v černečah pri Druvogradu še poseben zavod za vzgajanje in poboljševanje moralno pokvarjenih, zanemarjenih deklet v starosti orl 14 do 18 let. Da se kolikor mogoče mladine ohrani kmečkemu stanu, se pospešuje vzgoja ri dobrih in zanesljivih reunikih na deželi, akih otrok je 194, mesečna oskrbnina pa 200 do 300 din. V dobi šolskih počitnic leta 1940 je bilo oddanih v počitniške domove in na deželo 528 otrok, največ v banovinsko obmorsko okrevališče v Kaštel Štafiliču pri Splitu (290). Banovina je podpirala tudi razna društva za prireditev počitniških kolonij. Banovina podpira pa tudi razna druga društva in humanitarne ustanove, ki se bavijo z mladinskim skrbstvom. Zlasti močna je njena briga za va-jenstvo. V načrtu je zgraditev modernega va-janškega doma v Mariboru, za kar prispeva banovina vsako leto (00.000 din. Za uspešno delo v zaščito vajenstva bi bilo potrebno, da se v ta namen določeni krediti podvojijo.
Največja brezposelnost vlada med sezonskimi delavci, zlasti med poljedelskimi, ki ne morejo več v takem številu čez mejo. S sredstvi bednostnega sklada je skušala banska uprava številne brezposelne vsaj deloma zaposliti. Za zvišanje doklad staroupokojencern je bil nakazan iz bednostnega sklada C,lavni bra-tovski skladnici znesek 1.05 milij. din, kar bo vsaj delno ublažilo bedo. Za pomoč siromakom vobče je bilo naravnost in posredno izdanih iz bedn. sklada 2.46 milij. din.
Elementarne nezgode lani so napravile ogromno škodo: stvarna škoda, prizadeta po povodnjih in po toči je ocenjena na 43.35 milij. din, škoda pa je bila največja v okrajih: Ma-ribor-levi breg, Celje. Ljutomer, Konjice, Ptuj, Maribof-desni breg. Novo mesto in Ljubljana. Po nezgodah so bili v glavnem prizadeti obmejni in najsiromašnejši okraji. Banovina je dala prizadetim 660.000 din podpor. Iz Belgrada doslej ni bila nakazana podpora v lanskem letu. Radi nesreče pri živini, po požaru in drugih elementarnih nezgodah je banovina nakazala prizadetim siromašnim v 1208 primerih 415.785 din.
Lani je izseljevanje močno nazadovalo. V prekomorske države se je izselilo 15, v evropske države 1835, vrnilo se je iz prekomorskili držav 4, iz evropskih držav 741. Mnogo pa je bilo ilegalnih prestopov meje, kar cenijo na 800 oseb. Mednarodni dogodki leta 1940 so naše izseljence zelo prizadeli. Vprašanje naših izseljencev povzroča velike težave našim občinam. Repatriocija in preskrba povratnikov je sedaj najbolj pereče vprašanje socialne izseljenske službe.
Bo!n šnfce
Prvi namen banovine je bil pridobitev potrebnih virov za zdravstveno službo v banovini, drugi namen pa je bil pospeševati preventivno medicino in higiensko propagando. Banovina je po svojih močeh podpirala tozadevne državne akcije.
Banovinski zdravstveni zavodi razpolagajo s 1960 posteljami, deloma je že v tem številu vpoštevan tudi novi bolniški paviljon v Mariboru. Banovina ima 7 bolnišnic: Maribor 800, Celje 450, Murska Sobota 140, Slovenjgradec 152, Brežice 156, Novo mesto 134, Ptuj 110 in Zavod za raziskovanje in zdravljenje novotvorb v Ljubljani 30 bolniških postelj. V bano-vinskih bolnišnicah naraste na leto okoli 600 tisoč oskrbnih dni za bolnike in 182.000 oskrbnih dni za režijsko osebje. V primeri z 1. 1939 se je število oskrbnih dni lani dvignilo za več kot 100.000 dni, kar dokazuje, da so naše bolnišnice zelo in prekomerno zasedene. Kapaciteta vseh ban. bolnišnic je večja kot državnih. V vseh, najbolj pa v večjih bolnišnicah, stalno primanjkuje prostorov za nastanitev bolnikov. Zlasti so prenapolnjeni kirurgični oddelki, kjer vzbuja prenatrpanost hudo kritiko, kajti ta prenatrpanost nasprotuje že najprimitivnejšim higienskim predpisom. Novi kirurgični paviljon v Ljubljani še vedno ni pristopen bolnikom. Ker se bo v tem paviljonu vsaj za prehodno dobo nastanila interna in kirurška medicinska klinika, ne bo otvoritev novega paviljona znatno odpoinogla veliki stiski na obstoječem kirurškem paviljonu. V ban. bolnišnicah se zdravi povprečno dnevno 1670 bolnikov. Na vsakega bolnika odpade 13 oskrbnih dni, moralo pa bi jih biti najmanj 18 do 21. Banovina je za dograditev, izpopolnitev in modernizacijo mariborske bolnišnice najela 11 milijonov din posojila, kar bo porabljeno v prihod njih dveh letih. Upanje je, da bomo dobili iz sredstev Osrednjega urada za zavarovanje delavcev po nizki obrestni meri veliko investicijsko posojilo za končno rešitev problema ba-novinskih bolnišnic. Končno je še omeniti, da število samoplačnikov vedno bolj nazaduje
Banovina ima dve hiralnici: v Vojnik.11 z 225 in v Ptuju s 134 posteljami. Obe hiralnici sta stal no zasedeni, na sprejem čaka stalno večje število predzaznamovanih hiralcev. Upravne občine pa bi morale bolj sodelovati pri starostni preskrbi svojih siromašnih onemoglih. Občinskih hiralnic je še vedno premalo.
Zaradi dviganja cen je morala banovina dati
bolnišnicam v proračunskem letu izredno dotacijo 1 milijon din kot prvo pomoč. Približno 03% vseh vzdrževalnih stroškov naših bolnišnic pade v breme banovini. Lani je bilo vloženih 19.000 prošenj siromašnih in manj premožnih bolnikov za odpis ali čim večje znižanje oskrbnih stroškov, pri vsem tem pa niso bili všteti popolni siromaki. Podražitev vzdrževalnih stroškov je pritisnila banovino, da je s 1. januarjem 1941 zvišala v vseh svojih bolnišnicah oskrbne pristojbine: za III. razred od 30 na 40, II. od 60 do 80 in I. razred od 90 na 120 din. V isti meri je zvišala svoje stroške tudi banovina Hrvatska. Banovina si pomaga mnogo z računom za razširjanje in gradbeno izpopolnitev ban. bolnišnic in hiralnic v Mariboru, kamor bo steka del oskrbnih stroškov.
Združene zdravstvene občine poslujejo brezhibno. Lani so bile nekatere spremembe v njih okolišu.
Za splošno zdravstvo je skrbela banovina predvsem za asanacijo naše vasi vzporedno z državno akcijo.
Sirom banovine deluje 19 profituberkulornth dispanzerjev, ki dosegajo odlične uspehe.
Banovinsko zdravilišče na Golniku ima prostora za 210 bolnikov. Banovina pa omogoča tudi siromašnim zdravljenje na Golniku. Zdravilišči Dobrna in Rogaška Slatina napredujeta in se vzdržujeta in izpopolnujeia z lastnimi dohodki.
Lansko leto ustanovljeni invalidski odsek je začel z akcijo za zgraditev nove državne protezne delavnice v Ljubljani. Parcela za stavbo je kupljena na Jegličevi cesti in odobren kredit 4.5 milij. din iz narodnetra invalidskega fonda. Gradba se bo pričela v najkrajšem času. Lani se je zdravilo na račun dotacije narodnega invalidskega sklada 226 invalidov, od tega 206 v Dol. Toplicah, kar je znatno več kot leta 1939. Skoraj vsem prosilcem je bilo dovoljeno potrebno zdravljenje.
Glede bodočega dela navaja poročilo, da bo posebna skrb posvečena mladinskemu skrbstvu, v ostalem pa bo delo na polju socijalne politike nadaljevano. Za ljudsko zdravje so pripravljeni projekti za številne asanacije v skoro vseh okrajih. Za vsa ta dela znaša proračun nad 8 milij. din in bo mogoče asanacije izvesti le postopno, j Pripravljeni so tudi že načrti za ustanovitev 4 j zdravstvenih domov: Žužemberk, Črnomelj, Trbov-> lje in Novo mesto.
Razprava
o socialni politiki in ljudskem zdravju
K razpravi o poročilu socialnopolitičnega oddelka se je priglasilo 22 govornikov.
G. dr. Vladimir Ravnihur (Ljubljana) je najprej pokazal na silno draginjo, ki je nastala prav pri nas, medtem ko so cene celo v državah, ki so v vojni, nižje. Vzrok temu je pri nas ogromna špekulacija in pa predčasno izdajanje primernih ukrepov. Ves val draginje najlepše dokazuje, da so prišli pri nas skoraj vsi ukrepi prekasno in da so bili poleg tega še neučinkoviti. Kljub raznim ukrepom so silno obogateli mnogi špekulantje, obogatel je tudi vojvodinski kmet, slovenski kmet pa ima od draginje prav tako škodo kakor drugi sloji. Opozarja na skrbstvo za duševno zaostalo deco, ki v naši banovini še nima svojega zavoda. Banovina naj ustanovi tak zavod po možnosti kje na deželi, ki naj v njem združi vso zaostalo mladino, iz katere bi pri primerni in zadostni vzgoji še bilo mogoče ustvariti koristne in delovne člane naše skupnosti.
G. Peter Rozman (Maribor) se zahvaljuje za veliko skrb banovine za revne Otroke in predlaga, naj uvedejo država, banovine in občine družinske plače. Delavstvu naj se priznajo plačani dopusti, kolektivne pogodbe naj bodo obvezne, brezpogojno naj se upošteva nedeljski počitek, obratni zaupniki v podjetijh, ki imajo več kot 100 delavcev, naj bodo oproščeni fizičnega dela, brezposelni naj za vsakega nepreskrbljenega otroka dobivajo podpore po 20 din tedensko. Podpore brezposelnim naj se izplačujejo bolj ekspeditivno. Upošteva naj se, da bo pomanjkanje surovin prizadelo letos morda večje število industrijskega delavstva. Za viničarje predlaga sklad, iz katerega bi se zanje nakupovala zemlja, neobdelana zemlja pa naj se lastnikom odvzame in da viničarjeni. ZaVzeriik se za zaščito poslov, lesnega, gozdnožagarskega delavstva, in prosi, naj se podeli koruza po polovičrfi'cehi Viiiičarjem in lesnemu gozdnemu delavstvu in da resolucijo v tem smislu.
G. Adolf Jesih (Laško) se zahvaljuje g. banu, da je z velikodušno podporo zboljšal položaj starih upokojencev bratovske skladnice. Prinesel je spomenico, ki obravnava vprašanje novih upokojencev, vendar je zvedel, da je tudi za te naklonila banovina kot pomoč milijon dinarjev, za kar se najlepše zahvaljuje. Obravnava krivice, ki jih je zadal rudarjem pravilnik bratovske skladnice leta 1938. Zavzema se za avtomatično zviševanje plač pri zvišanju draginje (kar po indeksu brez posebnih pogajanj). Če bi se to zgodilo, bi bilo podtalno ro-varjenje in hujskanje delavstva onemogočeno.
G. Peter Arnei (Jesenice) se prav tako zahvaljuje g. banu za milijonsko pomoč,' ki jo je naklonil starim upokojenim kovinarjem in se zahvaljuje za' novo pomoč, ki je bila naklonjena kovinarjem, novim upokojencem. Prav tako je pokazal na slabe strani novega pravilnika bratovske skladnice in prosil za davčne olajšave za delavstvo. Zavzel se je za zgraditev bolnišnice na Gorenjskem.
G. Josip Likar (Krško) prikazuje bedo, v katero je zašlo prebivalstvo v sedanjih časih, in prosi, naj se prizna čim več prispevkov iz bednostnega sklada krškemu okraju. Za zdravstvo je nadvse važna zlasti zdrava pitna voda. V krškem okraju naj se pristopi čimprej k graditvi vodovodov v Krškem, Mokronogu, Kostanjevici, št. Rupertu, Goricah, Cerovcu, Št. Jerneju in Podlipi. Obravnava vprašanje prebrane in stanja v krški bolnišnici in prosi za zvišanje prehranjevalnine na 40 din.
G. Ivan Tovšak (Slovenjgradec). Zakonodaja naj v prvi vrsli upošteva malega človeka, kateremu je treba osigurati starostno zavarovanje. Brezposelni, ki se potepajo po deželi, raznašajo tudi komunistično miselnost. Kmet bi rajši plačeval nekaj več davka, samo da ne bi imel opravka z delomrž-neži, ki trkajo vsak dan na vrata. Pozdravlja postavke za sanacijo vasi in za pomoč revnim otrokom. Predlaga podpore družinam s številnimi otroki, kakor jih imajo druge države, prosi za rentgenski aparat v bolnišnici v Slovenjgradcu iri priporoča graditev vodovoda v Šoštanju. Pri vprašanju zimske pomoči poudarja, naj bi se vsa industrija častno izkazala. V izrazito kmečkih občinah pa je uspešna zimska pomoč težka.
G. Nande Novak (Kamnik). Ker je Slovenija v produkciji žitaric pasivna, je zlasti letos akcija zimske pomoči upravičena. Vendar bo največja stiska nastopila šele spomladi. Banska uprava naj stori vse, kar more, da bodo ustvarjene potrebne zaloge živil. Prav tako bo treba vse socialno skrbstvo v letošnjem letu postaviti na širšo bazo in bo morala tudi država Sloveniji za socialno skrbstvo priznati večji delež. Premožnejšim naj se naloži socialna davščina. Poleg skrbi, da se bo vsa plodna zemlja obdelala, ne smemo pozabiti nabave cenenih ali brezplačnih umetnih gnojil. Da se prepreči izrabljanje podpor siromašnim, naj se izvede stalna kontrola podpirancev. Pri zaposlitvi brezposelnih naj imajo prednost družinski očetje. Dvojno zaslužkarstvo naj se onemogoči. Opozarja na skromne pokojnine upokojencev kamniške smod-nišnice, za vse ostale potrebe kraja pa prosi gosp. bana pismeno, ker ne bi hotel podaljševati razprave, saj ve, da g. ban upravičene želje po možnosti vedno upošteva. Izroči še posebno resolucijo o preskrbi socialno šibkejših slojev.
G. Pavlin Bitnar (Črnomelj) poudarja, da je škoda, da je mladinski dom, ki ga je v Dalmaciji zgradila banovina, odprt le dva "meseca. Poskusiti bi bilo treba, da bi deloval skozi vse leto in da bi imel tudi šolo. Morda bi so to dalo doseči, če bi
za nekatere otroke plačevali tudi starši. Belo Krajino redno obiskujejo epidemije. Ker pa v Beli Krajini ni izolirnice, je treba bolnike prevažati v Novo mesto ali v Ljubljano. Prevozni stroški so tako veliki, da opravičujejo zgraditev posebne izolirnice v Beli Krajini.
G. Ivan Majeriii (Tržič) se zavzema proti zaposlitvi vajencev in mladine ob nedeljah. Poudarja vajensko skrbstvo. Opozarja, da uslužbenci umobolnic ne spadajo pod uredbo o minimalnih mezdah in plačah in da zaslužijo zboljšanje plač. Zavzema se za enotno prisilno strokovno organizacijo delavstva, ker bi odpadel slab vpliv medsebojnih delavskih trenj.
G. Franc Prelog (Ptuj). Zavzema se za večjo socialno pomoč ptujskemu okraju, zahvaljuje se za zgrajeni zdravstveni dom in prosi za oskrbo zdrave pitne vode. Priporoča večjo podporo protituberku-loznemu dispanzerju, predlaga zavarovanje poljskega delavstva in nagrade javne uprave poslom, ki dolga leta služijo v isti hiši. Za bolnišnico v Ptuju prosi, naj se razširi ter se zavzema za avtobusno zvezo s Slovenskimi goricami. Pri podpiranju brezposelnih naj se pazi, da ne bodo podpor izkoriščali delomržneži. Nastopa proti delu ob nedeljah in praznikih, če na drugi strani tožimo zaradi brezposelnosti. Opozarja, da je hrana, v denarju priznana vojaškim obveznikom, sedaj nezadostna.
G. Peter Sadravec (Ormož) se zavzema za prisilno delavsko organizacijo. Prosi za zgraditev vodovoda v Ormožu, kjer sedaj v vodnjakih ni niti okusna in zdrava, poleg tega pa ima neprijeten vonj. Za delomržneže med brezposelnimi predlaga delavska taborišča. Prizadevanja dentistične zbornice glede starostnega zavarovanja naj se podprejo in tudi SUZOR naj zaposluje člane dentistične zbornice.
G. Josip h teki (Lendava) se zavzema za omejitev sezonskega izseljenstva in predlaga, da tistim, ki niso potrebni, odhoda ni treba dovoliti. Predlaga, da se odvzeti nadmaksimum beltinskega veleposestva razdeli med agrarne interesente. Banovina naj obdrži le tisti del, ki je potreben za arondacijo posestva gospodinjske šole v Beltincih. Za semenogojsko postajo naj se prevzame kompleks Miitzge, agrarni interesenti s tega kompleksa pa naj gredo na bellinsko veleposestvo. Predlaga revizijo veleposestev, da se določi, če maksimum služi namenom, ki so predpisani po zakonu. Zavzema se za pokojnine služinčadi na veleposestvih in prosi, naj dobi tudi Slovenija izizseljenskega fonda po njenih prispevkih nanjo pripadajoči del.
G. dr. Ivan Sajovic (Kočevje) prosi za bolnii-nico v Kočevje, ki ima mnogo industrije in obrti, a vsega skupaj le tri zdravnike. Sicer pa je navezano na bolnišnico v Ljubljani, ki je zelo daleč. Preprečuje naj se izsekavanje gozdov za božičnice in podobne priložnosti, priporoča pa zlasti revno šolsko mladino v okraju.
G. Ivan Deielak (Laško) poudarja, da imamo še premalo bolnišnic, sirotišnic, hiralnic in otroških zavetišč. Zato naj banovina najame večje investicijsko posojilo, da bo mogla rešiti vse te probleme našega zdravstva. Predlaga starostno zavarovanje in zavarovanje za onemoglost kmečkih poslov. Socialna zakonodaja naj bolj upošteva zahteve časa. Povsod pa naj se podčrtava vzgoja socialnega čuta. V zdravilišču v Laškem so dani vsi predpogoji za ustanovitev kliničnega instituta za raziskavanja revmatičnih bolezni.
G. Jurij Kugovnik (Dravograd) se zahvaljuje g. banu za pomoč starim in novim rudarskim upokojencem. Predlaga, naj banovina ustanovi še več hiralnic, saj občine same ne morejo nuditi onemoglim take nege, kakršne so potrebni. Prosi, naj se vsaj v mežiški dolini ustanovi hiralnica. Kaže na posledice, ki nastajajo občinam z vzdrževanjem onemoglih, ki so zaradi nesreč brez zaslužka in brez dohodkov, ker so se ponesrečili nezavarovani, in predlaga glede priglaševanja nameščencev in delavcev še strožje predpise. Za onrlitev brezposelnosti prosi za javna dela v mežiški dolini.
G. Ivan šerbinek (Maribor, levi breg) prosa za čim hitrejšo dograditev mariborske bolnišnice, ker se že občutno javlja pomanjkanje prostora. Zavzema se za povišanje dimnikarskih plač in. zahtevaj, naj bodo postavke za podporo občinskih ubožcev v občinskih proračunih višje. Uvede naj se prisilna štednja uied delavstvom, tako da bodo onemogli na starost imeli lahko iz svojih prihrankov nekakšno zavarovanje. Izpelje naj se obvezno zavarovanje proti toči. Nadaljuje naj se graditev vodovoda v Zg. Sv. Kungoti. Zavzema se za ustanovitev hiralnice v mirnem domu ob Pesnici.
G. Ferdinand Hartner (Murska Sobota) obravnava vprašanje sezonskih delavcev in izseljencev in opozarja, da je lani 50% sezonskih delavcev ostalo doma in da večina nima nobenih rezerv. Letos bo vsekakor treba dati tisočem teh delavolj-nih ljudi dela. Izvede naj se starostno zavarovanje sezonskega delavstva.
G. Lovro Planina (Škofja Loka) se zahvaljuje za podpore, ki jih socialnopolitični oddelek nakazuje siromašnim bolnikom. Priporoča graditev hiralnic, zlasti na Gorenjskem. Podprrejo naj se tudi samarijanski odseki gasilcev, ki upravljajo važno zdravstveno službo. V občini Sorica je vas, ki ima en sam studenec. Prebivalstvo bi si rado zgradilo vodovod in prosi strokovnjaka za načrt.
G. Anton Umnik (Kranj) razpravlja o preskrbi siromakov po občinah. Beračenje brezposelnih se je tako razpaslo, da je njihova nadlega hujša kakor cigani. Pri tem pa mnogi nabrane darove prodajajo naprej in izkupiček zapijejo. Vsaka občina naj za svoje reveže po možnosti skrbi sama. Beračenje po tujih občinah pa naj se prepreči. Potepuhe pa naj se pošlje na prisilno delo. Hudo so se razpasle tudi poljske tatvine. Tatovi kar z vozovi odvažajo sadove z njiv. Sodišča v takih primerih premalo kaznujejo, ker najbrž smatrajo, da so to tatvine iz pomanjkanja. Upoštevati pa moramo, da danes tatovi z vozom odpeljejo krompir, ki so ga nakradli z njive, največkrat na bližnji sejem in ga tam prodajajo. Za kmeta pa je njegov pridelek plačilo njegovega celoletnega truda in je zato zanj pridelek isto, kot za uradnika plača. Uvedejo naj se poljski čuvaji, prevoz in prenašanje poljskih pridelkov pa naj se kontrolira in naj imajo kupci pismena potrdila.
G. Alojzij Zupane (Novo mesto). V gornjekrški dolini, kjer je bila svoječasno industrija, je prebivalstvo zelo gosto naseljeno, dela in zaslužka pa primanjkuje. Priporoča ta del okraja za podporo pri vseh socialnih akcijah. Novomeška bolnišnica nujno potrebuje večji porodniški oddelek in sodoben rentgenski aparat. V Žužemberku, v čigar okolici razsajajo skoraj redno epidemije, naj se zgradi zdravstveni dom. Mnogo gradiva je že pripravljenega. Prosi, naj se zgradita dve kapnici v vaseh, ki se ne bosta mogli priključiti subokrajinskemu vodovodu. Vodovod v Rebercah naj se podaljša.
S tem je bila razprava o poročilu socialnopolitičnega oddelka končana in je g. ban zaključil dopoldansko zasedanje.
Trgovina, obrt in industrija
G. ban dr. Natlačen je na popoldanskem za- | vinskih agenturah in dovolilih za gospodarske sedanju v petek uvodoma omenil, da je o finanč- svetovalce.
nem oddelku že dovolj povedal v svojem poročilu v začetku zasedanja in vpraša, če se morda kdo javi k debati o tem oddelku.
Poslovno poročilo oddelka za trgovino, obrt in industrijo je podal njegov načelnik g. dr. Trstenjak. Iz poročila posnemamo, da je bilo naše gospodarstvo v velikih težavah zaradi prehoda od razmeroma proste trgovine in gospodarstva v uravnavano trgovino in gospodarstvo. Prišli smo pa šele do začetkov uravnavanega gospodarstva, ki je v nekaterih panogah in smereh močnejše ali slabše poudarjeno. Uvedena je morala biti strožja kpntrola uvoza in izvoza, poleg tega pa se je pokazala potreba uravnavanja v izmenjavi blaga na notranjem tržišču. Hitrejša prilagoditev zahtevam sedanjosti je ovirana po tem, da naše gospodarstvo v dobi svobodnega udejstvovanja ni izvedlo racionalizacije obratov in normiranja proizvodnje. Tudi se ni pripravilo za porabo surovinskih nadomestkov. Vendar je naše gospodarstvo dokaj dobro prešlo težave. Industrija, obrt in trgovina so v Sloveniji lani zaposlovale nad 134.000 delojemalcev. kar je dokaz, da se povečuje delež, industrijske in obrtne delavnosti.
Delo oddelka je lani ilaraslo za 33% in izkazuje delovodni zapisnik 32.557 spisov. Kontrola cen je imela 2.4-10 poslovnih spisov. Posli izvrševanja odredb uravnavanega gospodarstva so po obsegu začeli prekašati posle v zvezi z izvrševanjem zakona o obrtih. Ti posli so povrh še nujnega značaja, ker so roki izredno kratki, da oddelek komaj zmore, da preskrbi gospodarstvenikom potrebne dokumente. Izvrševanje odredbe o izvrševanju manjših zidarskih, tesarskih in kamnoseških obrti je povzročilo neugodne posledice, ker li obrti niso vezani na predpogoj nujne krajevne potrebe. Zato je banovina predlagala ministrstvu, da se uredba spremeni v tej smeri. Trgovina ponekod sama prostovoljno vpeljuje nedeljski počitek (tako n. pr. v Domžalah). Omejitev policijske ure je bila izdana v svrho omejitve pijančevanja in za zmanjšanje režije v gostinskih obratih. Dovolila za nove obrate gostinske stroke se ne smejo Izdajati do konca leta 1941. Zbornica TOI je izvršila reorganizacijo prisilnih obrtnih združenj po zakonu o obrtih. Po komasacijah se Je število združenj zmanjšalo za približno 2 tretjini. Na mesto dosedanjih organizacij bodo stopila močna združenja. Z ustanovitvijo obrtne zbornice je bila izrinjena dolgoletna želja obrtništva.
Gibanje obrli izkazuje neznatno povečanje novih dovolil. Povečanje je bilo največje pri trgo-
Lani so bile osnovane 4 nove delniške družbe z glavnico 3.15 milij. din, tri družbe pa so povečale glavnico za 36 milij. din. Vojni dogodki niso zapustili nobenih slabih posledic v poslovanju denarnih zavodov. Nekatere banke in hranilnice so lani spet povišale znesek oprostitve vlog. Preos-novanje občinskih hranilnic po novih pravilih je po večini končano.
Za obrtno pospeševanje sta država in bano-. vina izdali nad pol milijona din, kar je prišlo v celoti neposredno v prid našemu obrtniku. Banovina je prirejala v prvi vrsti obrtnostrokovne tečaje, katerih je bilo do konca leta 1940 29, udeležilo pa s jih je 599 mojstrov in pomočnikov. Za vodstvo tečajev sta bila na razpolago 2 državna učitelja in 1 banovinski. 184 obrtnikom in obrtno-produktivnim zadrugam je bilo od države in banovine odobrenih 200.000 din za nakup strojev in orodja. Pomagala je tudi pri investicijah za vzorno lončarsko peč. Zagotovila si je vpliv na cene kisika, ki je važen za obrt.
Število strokovnih nadaljevalnih šol se je lani zvišalo na 89 s 294 razredi in 822? učenci, od tega 2161 učenk. Število šol se je povečalo za 7, razredov za ?, učencev pa za 871. Vendar pa je še precej vajencev brez pouka radi oddaljenosti od krajev, kjer so šole. Stroški vzdrževanja šol so znašali 2.04 milij. din, od tega je dala banovina 0.46, občine 0.9, Zbornica 0.085, trg. združenja 0.017, obrtna združenja 0.03, prispevki vajencev 0.48 milij. din itd. Za stroške občasnim strokovnim tečajem pa je bilo izdanih 173.327 din. Banovina je nadalje iz svojih sredstev financirala izdajo šolskih knjig za strokovne šole, kar je-znašalo 83.930 din.
Drž, osrednji zavod za žensko domačo obrt se nahaja v reorganizaciji. Banovina skrbi tudi za tehnično srednjo šolo in gradi tekstilno šolo v Kranju, katere gradbeni stroški so preračunani na 7.5 milij. din. Zgradba bo še letos pod streho. Obširno je bilo tudi delo banovinske poklicne posvetovalnice in posredovalnice.
Tujski promet kaže naslednjo sliko v letu 1940 (v oklepajih podatki za 1939): tuzemci 143.148 (139.347), inozemci 15.796 (55.793), skupno 158.944) (195.140), nočnin: tuzemci 724.249 (788.912), inozemci 60.449 (268.451), skupno 784.696 (1,057.363). Padec v številu tujcev znaša 18.5. padec nočnin 25.8%.
Turistične občine izkazujejo dne 1. okt. 1940 309.96 milij. skupnega dolga in bodo potrebna _iz-redna sredstva za ureditev turističnih krajev, turistični kraji Slovenije imajo 10.377 razpoložljivih
tujskih sob in 17.811 tujskih postelj. Nastanitvena
moč pa ni dosti izrabljena, komaj 12% dni na leto. Pravilnik o 20% iz pobrane takse na bivanje tujcev v korist tujsko-prometnih zvez so je z Izjemo par občin v redu izvrševal. Vrše se priprave za novo zasedanje tega sveta, ki bo sklican po potrebi, potekla je tudi triletna funkcijska doba sveta. V gostinstvu je v teku trilelka dajanja kratkoročnih kreditov j>« znižani obrestni ineri za 'preurediev in modernizacijo obstoječih gostinskih obratov v turističnih krajih. Posojila daje bano-virtska hranilnica v omejenem obsegu. 2% obresti za tri leta |>a krije banovina. Lani ni bilo novih posojilojemalcev. Organizirane so tudi številne nove meteorološke postaje. Za turistično izobraževalno delo je lani skrbelo 8 tečajev, katere je obiskovalo 743 oseb. Banovina je naročila filmsko zajetje vzhodnega dela Pohorja, prišli pa bodo na vrsto tudi drugi kraji. Banovina je obenem z ministrstvom podpirala tujskoprometne zveze. Turistični proračuni občin uradno priznanih turističnih krajev so vnašali 2.35 milij. din, proračuni tiijskoprometnih društev 1.42, zvez 0.8 in jiodru/,-nic SPI) skupno 2.14 milij, din. Tudi občine znajo torej ceniti važnost tujskega prometa. Končno po-udarja jx>ročilo, da turizem ni več razkošje in |>o-tovanje premožnejših, temveč je |>ostal skupinski notranji turizem, važna panoga gospodarskega in socialnega udejstvovanja širokih plasti naroda. V sedanjih časih mora tudi naš turizem nuditi nameščencem, delavcem in kmetom potrebnega zdravja in razvedrila.
Razprava o trgovini, obrti in industriji
K debati se je javil prvi gosp. Nande Novak (Kamnik), ki objasnjuje svojo resolucijo za dovolitev dolgoročnih amortizaaijskih posojil, ki so zdaj občinam odtegnjena, oz.iroma dovoljena le za 5 let. Utemeljil je tudi resolucijo za pospeševanje tujskega prometa in zahteva, naj se čimprej izvede regulacija tujskoprometnih krajev.
G. Sadravec Peter (Ormož). Obrtna banka naj zniža obrestno mero za kredite in da na razpolago dolgoročna posojila za obrtništvo. Nastopa proti uredbi o vodnih mlinih zlasti zato, ker se potoki poleti posuše in lahko obratujejo samo plovni mlini na rekah, zato naj se znižajo previsoke takse na te mline. Pozdravlja ustanovitev obrtne zbornice. V učno delo na strokovnih šolah naj bi bilo pritegnjenih čim več res pravih strokovnjakov. Prispevki vajencev za vajenske šole naj bi se znižali, če že ne sploh odpravili.
G. Planina Lovro (Škofja Loka) govorj o težkem jHjložaju vajencev, ki morajo često delati pozno v noč in nimajo primernih stanovanj. Obrtniška društva naj take težave rešijo v sporazumu z vodstvom strokovnih šol.
G. Marko Novak (Šoštanj). Naše podeželje je že rešeno krošnjarjev, reši naj se še ciganov. Prosi za podporo SPD. Trgovci in industrija dobivajo mnogo prošenj za podpore. Na te podpore morajo plačati do 40% davka. Mnogo več podpor bi se dobilo, če bi se znesek teh podpor lahko odbil od postavk, ki tvorijo davčno podlago. Z uredbo o motornih vozilih je bil okrnjen avtomobilski promet. Sedanji način kontrole cen se ni obnesel, ker sedanji uradniški aparat tega ne zmore. Maksimirane cene se povsod ne upoštevajo Trgovina z banovino Hrvatsko ni urejena, kar bi lahko v bodočnosti povzročilo obojestransko Škodo. •
G. Rozman Peter (Maribor) K industriji spada tudi delavstvo, ki tudi zahteva svoje pravice. So izdane sicei nekatere uredbe, kot uredba o minimalnih mezdah in o poravnavi. Toda kaj, če se delodajalec ne odzove ali ne uslreže. Ustanovi naj se obvezno delavsko razsodišče, da ne bo štrajkov, ki v sedanjih časih gotovo niso primerni in zaželeni. Viničarji že imajo take razsodiščne komisije, ki izravnavajo spore med viničarji in gospodarji, tfe se podjetje ne bi hotelo ukloniti sklepu razsodišča. naj bi se mu postavil komisar.
G. Deželak Ivan (Laško). Hvalevredno je, da bo za Slovenijo v Ljubljani ekspozitura ravnateljstva za zunanjo trgovino. Živino naj izvažajo čimbolj zadruge, in sicer komisijsko. Živinorejcem naj se raztojmači, da bodo svoj denar vsekakor dobili.
G. Kuder Ludvik (Sav. dolina). Govori o težavah pri izvozu savinjskega hmelja. Mogoče bi se našel kak izhod in pomoč savinjskim hmeljarjem, če bi banovina priskočila na pomoč. Nevarno je, da naše hmeljarstvo sploh propade. Zahvaljuje se g. Avseneku za intervencijo v Narodni banki.
Zastopniki drž. uslužbencev pri ministru za prehrano
G. dr. Milan Protič, minister za prehrano, je dne 20. februarja med 11. in 12. uro sprejel zastopnike Centralnega odbora organizacij državnih uslužbencev.
Razpravljali so o gmotnem vprašanju aktivnih in upokojenih državnih uslužbencev, kakor tudi o vseh možnostih za olajšanje njihovega položaja, preskrbe z živili, organiziranja samopomoči in ustvaritve pogojev za lažje kreditiranje; nadalje se je govorilo o snovanju aprovizacije za vse državne uslužbence, o praktičnem izkoriščanju dotacije, o sodelovanju organizacij državnih uslužbencev v vseh odborih, v katerih se razpravlja o vprašanju preskrbe in prehrane ter o vprašanju pobijanja špekulacije in draginje itd.
G. minister je zelo ljubeznivo poslušal zastopnike in jim nato pojasnil svoje mišljenje in tudi predlagal, kako bi se vse to čim bolje izvedlo, da bi bilo v interesu vseh državnih uslužbencev. Obljubil je vso podporo za nadaljnje sodelovanje za zboljšanje ekonomskega in gmotno moralnega položaja državnih uslužbencev.
V zvezi s tem bo Centratni odbor izdelal svoje predloge in jih poslal na pristojna mesta.
Natančnejša obvestila bodo poslana vsem odborom centralnih organj^acij.
Centralni odbor organizacij drž. uslužbencev.
Izgube naše trgovske mornarice
Pred vojno je imela naša trgovinska mornarica 93 ladij za prekomorsko plovbo, od tega 14 za Sredozemsko morje s skupno 585.692 ton nosilnosti. Od začetka vojne pa doslej je bilo prodanih 6 ladij s skupno nosilnostjo 45.240 ton, med njimi »Kraljica Marija« in »Princeza Olga«. Zaradi nesreče smo izgubili dve ladji s 14.525 ton, potopljenih zaradi vojne pa je bilo 11 ladij s skupno 80.380 ton Iz tega izhaja, da se je naša trgovinska mornarica zmanjšala za 140.145 ton nosilnosti.
Nadalje počiva v naših pristaniščih 11 ladij, v tujih pa 1, skupno imajo te ladje 32.286 ton. Trenutno pa jc nezaposlenih še več ladij. Skupno je bilo doslej prodanih, potopljenih in izgubljenih 140.145 ton, v razpremi in ustavljenje obrata ladij s 59.551 ton. Tako dela naša trgovinska mornarica z okoli 200.000 tonami nosilnosti manj kot pred vojno, t. j. za eno tretjino manj kot prej.
Naše ladje so sedaj pretežno zaposlene na velikih oceanih, v Sredozemskem moriu plove le redkokatera ladja, ker je 6 naših ladij zaposlenih pri dovozu' živil in surovin za Švico.
Cjo^podckKStVJO
Slovenski kmet plačuje svoje dolgove
Drugod v državi kmetje ne plačujejo v redu anuitet za kmetske dolgove
Iz objavljenih podatkov o plačitu anuitet kmečkih dolgov Priv. agrarni banki je razvidno, da je bilo v letih 1937—1940 plačanih za anuitete kmečkih dolgov 425.7 milij. din ali 58.7(5% proračunskega zneska. V prvih dveh letih so kmetje (povprečno v državi seveda) plačali anuitete v redu; 1937 so plačali 143.5 milij. din ali 79.21%, leta 1938. pa 130.4 milij. din ali 72.01% pioračuiiskega zneska. V letu 1939. pa so plačali samo 73.3 milij. din ali 49.5% proračunskega zneska, lani j>a 78.4 milij. din ali 43.3%.
Kmetje bi morali v vseh teh letih plačati okoli 720 milij. din, plačali j>a so samo 425.7 milij. dih ali 41.24% manj kot bi bilo treba.
Iz podrobnega pregleda po področjih podružnic Priv. agrarne banke je razvidno, da je samo Slovenija plačala svojj anuitete kmetskih dolgov v redu, vse oslale pokrajine pa so več ali manj zaostajale s plačevanjem svojih dolgov, čeprav je položaj kmeta v drugih pokrajinah neprimerno boljši kol pri nas, zlasti v žitorodnih krajih, ki so imeli največjo korist od dviganja cen.
V naslednjem podajamo pregled vplačil anuitet v milij. din in odslotek v primeri s predvidenimi zneski;
Ljubljana plačano odstotek 1937 30.7 114.07 1038 26.3 97.76 193» 21.7 80.75 1910 27.1 100.87
Zagreb plačano odstotek
Belgrad plačano odstotek 76.2 78.9 75.4 78.1 35.4 36.71 40.1 41.6
Sarajevo plačano odstotek
1037
1938
1939
1940
27.4 19.1 10.7 7.7
82.55 57.58 32.39 23.13
9.1
9.5 5.4 3.4
37.46 39.15 22.26 14.03
Ta pregled nam kaže, da je v letih 1937. in 1940. slovenski kmet nad stoodstotno plačeval svoje anuitete, nekoliko slabša so bila plačila leta 1938., najslabša pa leta 1939. Toda v drugih pokrajinah plačujejo anuitete silno neredno. Najslabši je odstotek v Hrvatski ter v Bosni, kjer je naravnost malenkosten. Zagreb je še leta 1937. plačal 82.55, lani pa samo še 23.13% predvidenega zneska. Sarajevo je bilo vedno slab plačnik, katerega odstotek je sedaj padel celo na 14.03%. Tudi odstotek plačil na področju Belgrada, t. j. v Vojvodini in Srbiji se je v primeri z letoui 1937. zmanjšal za j>olovico.
Kaj bo z osrednjim tajništvom delavskih zbornic
Dne 16. t. m. je bila v Belgradu plenarna seja odbora osrednjega tajništva delavskih zbornic, kateremu so prisostvovali v imenu ljubljanske Delavske zbornice gg. Jonke Jože, Kozamer-nik Viktor, Langus .lože in tajnik Hafner Andrej, nadalje zastopniki zbornic iz Sarajeva, Skoplja, Novega Sada. Na seji so največ razpravljali o minimalnih mezdah in povečanju mezd in plač kvalificiranim in nekvalificiranim delavcem in nameščencem z obzirom na povečanje draginje. Izvoljene so bile 4 komisije za proučevanja raznih vprašanj.
Na seji je bila sprejela naslednja resolucija:
Predstavniki delavskih zbornic na plenarni, seji odbora osrednjega tajništva delavskih zbornic dne 16. februarja letos v Belgradu so vprašanje akcije. belgrajske delavske zbornice za izstop iz osrednjega tajništva in za likvidacijo same ustanove, kar je že objavila belgrajska Delavska zbornica pretresali in ugotovili: Objavljena vest predsedništva belgrajske Delavske zbornice je izzvala veliko nezadovoljstvo in soglasno nezadovoljstvo zaradi nekvalificiranega postopka, ker za lo svojo akcijo belgrajska Delavska zbornica ni dobila pristanka delavskih zbornic iz notranjosti države, temveč tega pooblastila ni dobila niti od svoje skupščine niti od ostalih merodajnih faktorjev. Ta akcija je izvala velike pretrese posebno v današnjih težkih časih, ko se mora, delavstvo boriti z veliko draginjo za obstoj in ravno v tem času vodi delavska zbornica v prestolnici akcijo za likvidacijo edine skupne ustanove delavskih zbornic v državi. Ugotavljamo, da je izstop belgrajske delavske zliornice naperjen naravnost proti življenskim interesom širokih delavskih množic, ko delajo zbornice s svojim osrednjim tajništvom velike napore, da se minimalne mezde integralno porabljajo in povečajo, posebno pa da se pobijajo zlorabe in izigravanja zakonskih predpisov.
Zbornice so mnenja, da tajništvo ne sme, niti ne more v celoli likvidirati, temveč se mora organizacijsko celo izpopolnili, da bi še bolje služilo skupnim interesom delavskih zbornic in zaščiti delavskih in nameSčenskih množic.
Iz statistike OUZD
Iz letnega statističnega poročila Okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Ljubljani posnemamo. da je lani povprečno število zavarovancev v primeri z letom 1939, naraslo za 4413 na 104.408, kar pomeni, da je to najvišje število zavarovancev OUZD. V dobi gospodarske konjunkture je znašalo število zavarovancev leta 1929. 97.688. Najmanjše pa je bilo število zavarovancev leta 1925. s 72,808 Naraščanje števila zavarovancev je pripisovati povečanju števila moških za 4772, dočim je število žensk padlo za 395.
V lanskem letu je bilo najvišje število zavarovancev septembra 113.320, najmanjše pa v januarju — 89944. Septembra in oktobra lani je bil v primeri s prejšnjim letom prirastek števila zavarovancev največji.
Pregled po strokah kaže, da je največja stroka tekstilna industrija, ki je lani zaposlovala povprečno 16.250 ljudi, kar je 807 manj kot povprečno leta 1939. Vzrok temu je pomanjkanje surovin. Hišna služinčad je lani narasla po številu za 427 na 9646. Izredno je lani naraslo število zavarovancev pri gradnji cest, železnic in vodnih zgradb: za 4824 na 9091, kovinska industrija je narasla samo za 85 na 8151 delavcev. Gozdnožagarska industrija je padla za 282 na 7416 delavcev. Leta 1929 je imela nad 12.000 zavarovancev. Javni promet je narastel za 1190 na 2119 delavcev, ker so terenske sekcije drž. železnic prijavljale vedno več delavcev v zavarovanje. Posamezne druge industrije ne izkazujejo znatnih sprememb, večinoma pa celo nazadovanje do nekaj sto delavcev.
Povprečna dnevna zavarovana mezda je lani lani narasla od 25.17 na 28.92 din (leta 1930 je znašala 26.45). To zvišanje je v prvi vrsti pripisovati zvišanju prispevkov, oziroma spremembi mezdnih razredov. Skupna zavarovana mezda je znašala lani 945 milij. din, kar pomeni v primeri z letom 1939 povečanje za 157 milij. din. Doslej najvišja zavarovana mezda je bila leta 1930. s 798 milij. din, najnižja pa leta 1925. s 502 milijoni dinarjev. V tekočem letu je pričakovati, da bo znašal delavski zaslužek nad 1 milijardo din.
Stalež bolnikov je lani padel od 2900 na 2744, istočasno pa se ie tudi zmanjšal odstotek bolnikov in porodnic od 2.90 na 2.63%, najvišji odstotek je
bil doslej zabeležen leta 1924 s 3.37%.
*
Povečanje proizvodnje soli v državi. Ker
je potrošnja soli v naši državi narasla in ker se povečujejo težkoče pri uvozu iz inozemstva, je sklenila monopolska uprava povečati proizvodnjo domače soli v Kreki in Ulcinju. Računajo, da se bo proizvodnja v kratkem povečala za eno tretjino.
Pred povišanjem cene železa. Nedavno je kartel železarn predložil povišanje cen železa za 0.70 din pri kg. Vzroke za to povišanje je iskati v povišanju cen starega železa. Trgovinsko ministrstvo kot nadzorstvena oblast nad karteli, bo sedaj preiskalo vzroke tcuiu nameravanemu zvišanju.
Turški bombaž. Tz Belgrada poročajo, da je iz Braile odšel parnik, na katerem se nahaja >4 vagonov bombaža, ki je prišel iz Turčije. V najkrajšem času bo šel tudi drugi parnik iz Braile po Donavi, ki bo vozil 40 vagonov turškega bombaža.
Uvoz riža. Iz Belgrada poročajo, da bo v kratkem končana dobava 666 vagonov riža iz Italije v okviru letnega kontingenta, ki znaša kot znano 20.000 ton. Če upoštevamo tudi prvo partijo dobavljenega riža in skoro v celoti dobavljeno drugo partijo riža. nam je Italija doslej dobavila nad 1.200 vagonov riža, tako da bo gotovo do konca leta dobavila vso kontin-gentirano količino. Z ozirom na odstotek oluščenega riža v primeri z neoluščenim rižem iz druge partije bomo dobili 584 vag. oluščenga riža. kateremu bo po dosedanjih informacijah ostala cena ista.
Možnost uvoza bombaža, odn. bombažne preje iz Mandžukua. Iz Belgrada poročajo, da se je pojavila možnost uvoza bombaža iz Mandžukua. Bombaž bi nam dobavile nemške tvrdke, ki bi nam iz njega dobavile bombažno prejo. Samo surov bombaž in prevozne stroške bi morali plačati v devizah, delo in prejo j>a bi plačali v kliringu.
Navodila urada za kontrolo cen za izvedbo naredbe o razdelitvi surovih kož so objavljena v »Službenih novinah« z dne 20. februarja 1941 in so t tem dobila obvezno moč.
Budimpeštanska moda v Zagrebu. Zaradi uspeha. ki ga je imela Zveza hrvatskih obrtnikov s prireditvijo revije berlinskih modelov, ki je bila ! nedavno v Zagrebu, je sedaj prirejena že druga slična prireditev. Dne 23. februaria ob 11 bo v veliki dvorani Matice hrvatskih obrtnikov velika reviia modelov iz Budimpešte, ki bo pokazala predvsem modele pariškega žanra. Slike modelov bodo zbrane v posebnem albumu, ki velja 350 din. s čimer je obenem plačana tudi vstopnica za prireditev, dočim velja skupno s spremljevalcem, odnosno spremljevalko, ki mora biti nameščenka, vstoonina z albumom 450 din.
Licitacije Priv. družbe za silose. Priv. družba za silose je razpisala licitacijo za gradbeni del žitnega silosa za 2500 ton v Raški za 10. marca. Nadalje je razpisana za 1. marca licitacija z nabavo in dobavo kamenja za izdelavo utrditve obale na reki Tamišu pred silosom v Pančevu.
Zvišanje cen električnega toka. Poročali smo že, da so nekatera večja električna podjetja zvišala s 1. januarjem 1941 cene svojega električnega toka. Tudi druge elektrarne so zvišale svoje cene. Tako je zvišala svoje cene elektrarna Lahovnik Franc na Prevaljah, in sicer ceno tako za razsvetljavo od 3.25 na 4 din, za pogon motorjev od 1.50 na 2 din; elektrarna Žalec je zvišala cene toku za razsvetljavo za 14.28%, za pogon in gospodinjstvo za 10%, za industrijo za 15%; električna centrala v Njivicah je zvišala cene za 30%.
Organizacija urada za preskrbo na Hrvatskem. Po naredbi hrvatskega bana ima urad za oskrbo kot samostojni odsek oddelka za obrt, industrijo in trgovino 4 pododseke: občni (administrativno-pravni), pododsek za načrt preskrbe, pododsek za aDrovizacije, racioniranje in distribucijo inpod-odsek za nadzorstvo nad izvrševanjem prisilnega odkupa. Poleg tega se osnuje pri izoostavi banske oblasti v Splitu tudi izpostava urada t.a preskrbo kot samostojni pododsek odseka za obrt, industrijo in trgovino izpostave banske oblasti v Splitu.
Borze
Dne 21. februarja 1941.
Denar
Nemška marka 17.72—17,92 ameriški dolar 55,—
Devizni promet je znašal na zagrebški borzi 7,470.675 din, na belgrajski 7,322.000 din, od tega 141.998 in 229.000 mark. 97-350 Švicar, frankov iti 3.10" dolarjev. V efektih je bilo prometa na belgrajski bor/i 555.000 din.
Ljubljana — Uradni tečaji:
I .on don 1 funt....... 174.57— 177-77
Newyork 100 dolarjev . . . 4425.00— 4+85.00
Ženeva 100 frankov.....1028.64—1058.64
Ljubljana — Svobodno tržišče:
London I funt......215.90— 219-10
Nevvvork 100 dolarjev . . , . 5480.<X)—5520.00
Ženeva 100 frankov..... 1271.10—1281.10
Ljubljana — Zasebni kliring:
Berlin 100 mark...... 1772.00—1792.00
Solun 100 drahem..... 37.50 denar
Zasebni kliring: Zagreb- Solun 100 drahem 37.50 denar. — Belgrad; Solun 100 drahem 37.15 do 37-85.
Curih. Devize: Belgrad 10, Pariz 7.55, London 16.875 Ne\vyork 431, Bruselj 69, Milan 21.70, Madrid 40, Amsterdam 229. Berlin 172.50, Stockholm 102 575, Oslo 98.č>0. Kopenhagen 83.50, Sofiia 4.25. Lizbona 17.25. Budimpešta 85, Atene 3, Carigrad 3 375, Bukarešta 2.12, Helsingfors 8.75, Bueiios-Aires 101.5
Aspirin
In vsaka Aspirin tableta nosi „Bayer"-jev križ. „Bayer"-jev križ je edino jamstvo, da ste res dobili Aspirin. Ne pozabite nikdar, da ni Aspirina brez „Bayer"-jevega križa!
OgiM rag pol i. br. T79? ®<J M ntti '04&
Vrednostni papirji Vojna škoda:
v Ljubljani 480—482 v Zagrebu 479 denar v Belgradu 480—481
Ljubljana. Drž. papirji: 7% invest. posojilo 100—102, agrarji 55—56, vojna škoda promptna 480—482. begluške obveznice 86—87, dalm. agrarji 82—83, 8% Bierovo posojilo 106—' 108, 7% Bierovo posojilo 102—104, 7% j>osojilo Drž. hip. banke 105—105, 7% stal), posojilo 98— 99. Delnice: Narodna banka 7.000—7.050, Trboveljska 585—395, Kranjska industrijska družba 142 denar.
Zagreb. Državni papirji: 7% invest. posojilo 100 denar, agrarji 56 denar, vojna škoda promjitna 479 denar, begluške obveznice 80.50 denar, dalin. agrarji 82.50 blago, 6% šumske obveznice 81 denar, 4% severni agrarji 56.50 denar, 8% Bierovo |>osojilo 102 denar, 7% posojilo Drž. hip. banke 102 denar, 7% slab. posojilo 9.8 denar. — Delnice: Narodna banka 7.000 denar, Priv. agrarna banka 205 denar. Trboveljska 380—390 (390), Sladk tov. Bečkerek 700 denar.
Belgrad Državni papirji: 7% investicijsko posojilo 101 denar, agrarji 56.50 denar, vojna škoda promptna 480—481 (480.50), begluške obveznice 86—86.50 (86.25), dalm. agrarji 81 do 81.25 (81.25), 6% šumske obveznice 80.50 denor, 4% severni agrarji 55.75—56.25 (56), 8% Bierovo posojilo 109—11 (110). 7% Bierovo j>osojilo 103.50 denar, 7r/o posojilo Drž. hip. banke 103 denar, 7% stab. posojilo 99 denar. •—"Delnice'! Narodna banka (7.000), Priv. agrarna banka 214 denar.
Zitnl trs
Novi Sad. Oves, bač., srem., slav. 420 do 425, Tendenca neizpremenjena.
Sombor. Oves, bač., srem., slav. 415—420, ječmen. bač., okol. Sombor 62.63 kg 580—590, srem. isto.Fižol, bač., beli 2% 640 —650. Tendenca neizpremenjena. Promet srednji.	,
Cene živini in kmetijskim pridelkom
Cene živine in kmetijskih pridelkov v okraju Šmarje pri JeUah, 13. februarja t. 1. Voli t. vrste
10	din, 2. vrste 9, 3. vrste 8; telice 1. vrste 9.50, 2. vrste 8.50, 3. vrste 7.50; krave 1. vrste 9, 2. vrste 8 din, 3. vrste 7; teleta 1. vrste 10, 2. vrste 9 din; prašiči špeharji 18 din, pršutarji 16 din za kilogram žive teže. — Goveje meso 1. vrste 16—18 din, 2. vrste 16—16 din, 3. vrste 12—14 din; svinjina 22—26 din, slanina 26—28, svinjska mast 28—30; čisti med 25—30 din za kilogram. — Pšenica 450 do 500 din, ječmen 400—475, rž 300—375, oves 325 do 350, koruza 340—350, fižol 600—800, krompir 200 din, lucerna 180—2C0, seno 100—150, slama 30 do 30 din; pšenična enotna moka 550 din, koruzna moka 375—400 din, ajdova moka 800—850 din za 100 kg. — Drva 120—130 din za krb meter, jajca 1.75 din za komad, mleko 2 din za liter, surovo maslo 45—50 din za kilogram, — Navadno mešano vino pri vinogradnikih 12 din za liter, finejše sortirano vino pri vinogradnikih 14 din za liter.
Cene živine in kmetijskih pridelkov v okraju Maribor-levi breg dne 17. iebr. Voli 1. vrste 8.50,
2.	vrste 8 din, 3. vrste 7.50; telice 2. vrste 7 din,
3.	vrste 6 din; krave 1. vrste 6 din, 2. vrste 5 din, 3. vrste 4 din; teleta 1. vrste 10 din, 2. vrste 9; prašiči pršutarji 15 din za kilogram žive teže, — Goveje meso 1. vrste 18 din, 2. vrste 16, 3. vrste 14 din; svinjina 20 din, slanina 24 din; čisti med 34 din za kilogram. — Pšenica 390 din, ječmen 340 din, rž 350 din, oves 320 din, koruza 320 din, fižol 700 din, krompir 200 din, lucerna 160 din, seno 150 din, slama 70 din, jabolka 1. vrste 6C0 din, 2. vrste 500 din; pšenična moka do 900 din, koruzna moka 450 din, ajdova moka 660 din za 100 kilogramov. — Trda drva 175 din za kub. meter, jajca 1.75 din za komad, mleko 3 din ra liter, surovo maslo 48 din za kilogram. — Navadno mešano vino pri vinogradnikih 12 din za liter, finejše sortirano vino pri vinogradnikih 16—18 din za liter.
Cene živine in kmetijskih pridelkov v Ljubljani (mesto) dne 19 februarja t. 1. Voli 1, vrste 10 do 11 din, 2. vrste 9—10 din; telice 1. vrste 10 do
11	din, 2. vrste 9—10 din; krave 1. vrste 9—01 din, 2. vrste 8—9 din, 3. vrste 6—7 din; teleta 1. in 2. vrste 12 din: prašiči sremski špeharji 19—20 din, pršutarji 14—16.50 din za kilogram žive teže. — Goveje meso 1. vrste prednji del 16 din, zadnji del 18 din, goveje meso 2. vrste prednji del 13 din, zadn|i del 15 din; svinjina 18—24 din. slanina 23 do 25 din, svinjska mast 28 din: čisti med 38 din za kilogram. — Ječmen 4.50—5 din, rž 4 50—5 din, oves 4—5 din. koruza 4—4.25 din, fižol 6—8 din, krompir 1.50—2 din, seno 1—1.30. slama 0.70 din, jabolka 1. vrste 12 din, 2. vrste 10. 3. vrste 8 din, hruške suhe 1. vrste 16 din, 2. vrste 12 din, 3. vrste 8 din, pšenična moka 5.50 din, koruzna moka 4—5 din ajdova moka 9—13 din ržena moka 6 do 7.25 din za kilogram — Trda drva 155—165 din za kub. meter, jajca 1—1.25 din za komad, mleko 2.50 do 3 din za liter, surovo oz čajno maslo 40—52 dinarjev r a kilogram. — Navadno mešano vino v gostilnah 16—18 din za liter, finejše sortirano vino v gostilnah 20—26 din za liter.
novice
Koledar
Sobota, 22. februarja; Petrov stol v Antiohlji; Marjeta Kortonska, spokornica.
Nedelja, 23. februarja: Peter Damijan, škof in cerkveni učenik; Romana, devica.
Letopis
22. februarja 1*12. 1. je umrl v SeVilli v Španiji Amerigo Vespucci, ki je prvi opisal novo odkrite pokrajine onostran occana. .Novi svet so Lvropci sj>oznali šele iz Amerigove knjige, zato je tudi dobil ime Amerika, čeprav bi bilo sevedu pravilncjše, če bi ga imenovali po Kolumbu. Tuko pa nosi ime Kolumbija le ena izmed južnoameriških držav, po njem odkriti kontinent pa je dobil ime nepomembnega.španskega pisarja. 22. februarja 1732 leta se je rodil v Bridges Ceecku Goorge \Vasliington, osvoboditelj Severne Amerike izpod angleške oblasti in prvi predsednik Združenih držav, mož izredno močne volje. Ko poveljnik v osvobodilnih liojili in kot državnik je dosegel uspehe veliko bolj zaradi svoje previdnosti, nezlomljivo volje in prevdarne hladnokrvnosti, kot pa zavoljo n jihove genialne zamisli. Nepodkupljiv in zgledno pošten je šel mirno preko vseh intrig |h> začrtani poti. Svetovno nazorsko je bil trezen pru-svetljenec, vendar kristjan, vdan svojevrstni, samo iz onega časa razumljivi korist-nostni etiki. Resna in poštena osebnost, velik in nesebičen |h> značaju velja svojemu narodu kot zgled pravega republikanca. Amerika ga skoraj malikovalsko časti. 22. februarja 1788. I. se je rodil v Gdansku Arthur Schopenhaucr, filozof, ki si je s spretnim jezikom in sodobnemu razpoloženju prikrojenim nazorom pridobil sredi preteklega stoletja velik ugled in postal Heglov tekmec. .Schopenhauer je teoretik iracionalne svetovne volje, njegov vpliv se pozna pri Rih. Wagnerju in Nietzscheju, samo da jc zadnji odklanjal njegov deka- > dentni pesimizem. Pri Slovencih so Scho-penliauerjcvi niizori vplivali posebno na Stritarja. Schopeniliaiier je bolj modri filozof, sočutje z vsemi trpečimi mu je temelj nravnosti, podreditev vseli individualitet skupnemu hotenju potom askeze pot k odrešenju.
Novi grobovi
+ V Ljubljani je umrl g. Josip Pahor, posestnik. Pogreb rajnega bo danes ob 5. popoldne z 2al (kapela sv. Andreja) na pokopališče pri Sv. Križu. Naj mu sveti večna luč!
-f- V Ljubljani je umrla gdč. Toni Hann. Pogreb rajne gospodične bo jutri ob pol 3. z Zal. Naj v miru počiva!
•f V Ljubljani je umrl g. Franc Boštjančič, hišni posestnik. Pospremili ga bomo na zadnji poti jutri ob 3. z Zal, kapela sv. Krištofa. Počivaj v miru!
-f- V Ljubljani je umrla gdč. Alojzija Prah, ji-
vi I j a pri tvrdki Mikuš. Pogreb bo jutri ob 4. popoldne z Zal (kapela sv. Marije). Počivaj v miru!
-f- V Preski je v sredo zvečer umrl 87 letni starček Jožef Narobe, oče č. g. P. Inocenca O.M. C., kateheta v Ptuju. Pogreb bo v soboto ob 9. Naj blagi :n dobri mož v Bogu počiva!
Osebne novice
— Odlikovnn je z redom sv. Save V. razr. g. Ignacij Zaplotnik, katehet v Ljubljani.
=: Pnrofila sta se v trnovski župni cerkvi g. inž. Franc Strojin in gdč. Minka Teršanova.
Ob odhodu
orož. polkovnika Barleta
Jutri odhaja na novo službeno mesto v Banja-luko dosedanji poveljnik orožn. polka orožniški polkovnik g. Alojzij Barle.
V službi je bil strog, toda vedno pravičen, popolnoma nepristranski in očetovsko skrben za vsakega posameznega. Zato so ga vsi visoko cenili in radi imeli. Njegov organizatorični duh in praktični čut sta rodila lepe uspehe v stanju javne varnosti, kar je gospodu polkovniku lahko v veliko zadoščenje. Bil je mož na svojem mestu.
Kremeniti značaj gospoda polkovnika, njegova iskrenost, dobrosrčnost in izredna uslužnost so tako zelo vplivale na slehernega, da mu je moral biti vsakdo vdan in naklonjen. V najširših krogih naše javnosti je bil zelo spoštovan in vedno dobrodošel. Zato bodo gospoda polkovnika gotovo vsi pogrešali, ki so pobližje poznali njegovo plemenito dušo. Ne samo vsi, ki so mu bili podrejeni, pa so se v njegovi šoli prešinili s čutem brezpogojne dolžnosti, marveč tudi naše ljudstvo, ki ga je poznalo bodisi osebno bodisi posredno po njegovem slovesu in po učinkih njegovega vodstva javne varnosti na deželi, bo ohranilo spomin na
— - t - 1.1 !. .. .I..2L! J.J...H Lil .1....«, ., .Itlll,:
liluZa, ni je » 31U.UI uita.t uu i.uvuv.i. . "•" — *
svojega naroda. V tem spoznanju ljudske duše na-
šemu odhajajočemu poveljniku orožništva ne bo lahko kdo drugi enak. Tudi naravo je globoko
ljubil. Bil je priznan lovec in ribič v prostem času ter je tudi ob tej priliki držal stik z ljudstvom po deželi in njegovim domačim okoljem. Rodbina gospoda polkovnika je uživala splošne simpatije, zlasti zaradi svoje gostoljubnosti in dobrega srca za reveže. Gospo-d polkovnik obžaluje zelo, da se zaradi kratko odmerjenega časa ni mogel posloviti od .številnih prijateljev in znancev, kar mu naj blagovolijo oprostiti. Gospodu polkovniku in njegovi visoko čislani rodbini želimo od srca vse dobro z zagotovilom, da nam bodo ostali v najlepšem in najprijetnejšem spominu!
»Toti list« ustavljen
V Mariboru izhajajoči slovenski humori-stični tednik »'loti liste je bil v teku tega meseca trikrat zaplenjen ter je s tem avtomatično nastopila posledica strogega tiskovnega zakona, da je ustavljen.
•
—	Poslaništvo slovaške republike v Belgradu, Birčauinova ul. 2, poziva vse državljane slovaške republike, ki sedaj žive v Jugoslaviji, da se prijavijo do 13. marca tega leta, V prijavi je trebu navesti: 1. Ime, poklic, rojstno leto, število družinskih članov; 2. rojstno občino; 3. sedanje bivališče in kdaj so se doselili v Jugoslavijo; imajo li slovaški potni list.
— Velikodušen dar. Ožji rojak in prijatelj bla-gopokojnega voditelja našega naroda, predsednika senata kraljevine Jugoslavija in prosvetnega ministra dr Antona Korošca jo poklonil namesto venca na njegov grob za reveže občine Sv. Jurij ob Ščavnici 500 din za dijaško kuhinjo v Mariboru 200 din, za dijaško semenišče v Mariboru tudi 200 din. Plemenitemu darovalcu se obdaro-vanci toplo zahvaljujejo. Z dobrimi deli je spomin dragih rajnih najlepše počaščen.
—	Lep komet na nebu. Z južne nebesne polute je pripotoval na naše severno nebo komet 1941 c ali Paraskevopoulos. Tam doli so ga s prostimi očmi prav lepo videli, ker je imel velikost 1 toda za dobre oči je tudi na našem nebu viden, dasi 6e je zmanjšal na četrto velikost. Prav odlično pa ga vidimo z navadnimi lovskimi in vojaškimi daljnogledi, seveda krasnejše se vidi z manjšimi astronomskimi daljnogledi. Sedaj se nahaja komet na jugozapadnem nebu zgodaj zvečer. Išči ga pod prelepo dvojico Jupitra in Saturna, ki se edinstveno krasno družita na tem delu neba. Pod njima najdeš ozvezdje Kita, katerega gomji del sestoji iz šestih manjših zvezd, ki tvorijo nepravilen še6terokotnik. V njegov; bližini, desno spodaj, če imaš mali zvezdni atlas, poleg zvezde Mire, ki pa je sedaj -le slabo vidna, ga boš našel. V par dneh pa bo že v bližini zvezde alfa v Ribah, v marcu pa še bolj severno bliže prej omenjene lepe dvojice; vendar bo takrat viden <aim z boljšimi daljnogledi. Komet ima lep rep ir. dokaj svetlo jedro. — P. Kunaver. *
po (bJzjCJ/i
*	Potegnjeni gasilci. Prejšnji ponedeljek je nekdo telefonično obvestil splitske gasilce, da je v gorenjem delu mesta izbruhnil požar. Gasilci so kmalu prihiteli z vso svojo opremo na kraj požara, toda požara ni bilo nikjer. Nekdo jih je tedaj poslal na drug kraj mesta, pa tudi tam ni bilo nobenega požara, pa še na tretje, a tudi zaman. Okrog gasilcev se je medtem zbrala velika množica ljudi, ki bi radi videli požar, pa niso prišli na svoj račun. Zdaj pravijo, da je nekdo od predpostavljenih alarmiral gasilce, da ugotovi, ali so res vedno pripravljeni. Če je to res, in če se bodo taki poskusi ponavljali, se utegne zgoditi, da bodo Iv primeru resničnega požara gasilci sladko spali naprej, prepričani, da gre tudi to pot le za poizkus >predpostavljenega«.
*	Velike poplave v Vojvodini. V Vojvodini je že pod vodo okrog 70 tiso. oralov obdelane zemlje. 300 hiš se je že zrušilo, nadaljnjih 300 pa ni več pripravnih za stanovanje. Stotine družin je ostalo brez strehe.
*	Pozabijiva dama. V zagrebškem hotelu Esplanade so našli v toaletnem prostoru dragulje v vrednosti 200.000 din. Pozabljivo lastnico so kmalu našli ter ji izročili dragocenosti. To ni prvi primer, da hotelski gost izgubi dragocenosti. Ze svoj čas je neki sorodnik egipt-skega kralja Faruka izgubil dragulje v milili jonski vrednosti, ki so jih pa prav tako našli hotelski uslužbenci. Pa se čudimo, če pozabiji-vi profesor pozabi svoj strgan dežniki
*	Sedem ljudi zastrupljenih. V vasi Porefu pri Bugojnem v Bosni se je te dni zgodil zelo žalosten primer nesreče. Juko Glavač, ki ima številno družino, je zaklal za domačo potrebo živinče, ki pa je bilo okuženo z nalezljivo boleznijo. Družina je mimo jedla pripravljeno meso ter se skoraj vsa zastrupila. Štirje odrasli in cn otrok so umrli zaradi zastrupljenja. Dol tega mesa je družina darovala sorodnikom v isti vasi, kjer sta prav tako umrli Zaradi zastrupl jen ja dve osebi. Ponesrečenci ^ so umrli v strašnih bolečinah. Vsaka zdravniška pomoč je bila brezuspešna.
*	Strogi prometni predpisi v Zagrebn. V Zagrebu so uvedeni strogi ukrepi pri cestnem prometu, ker se vedno bolj kršijo tozadevni policijski predpisi. Tako bo 11. pr. stražnik na mestu samem z globo kaznovaj tako pešce kakor ostale, ki se ne drže predpisov. Denar bo prizadeti moral takoj izplačati, če ga pa slučajno nima pri sebi, bo dobil poziv, da izplača globo v najkrajšem času.
*	Naš tobak za Ameriko. Te dni je odplu-la iz Gruža tovorna ladja >Petar«, last pard-plovne družbe Marovie. Ladja plove v Ameriko, in sicer v njujorško lnko. V glavnem je nntovorjena z našim tobakom in z raznim oljem. Tako ena kakor druga vojskujoča se stran sta vožnjo odobrili.
Obilen ribji lov na morju. Ribiči v ka-štelanskem zalivu pri Splitu že nekoliko noči love ribe pri svečah. V precejšnjih množinah so se pojavile sardele. To je ribiče precej iz-nenadilo. saj se v tej dobi sardele lo redko pojavijo. Samo prevrera jšn jo noč so ribiči-v jeli okrog deset kvintalov sardel, ki jih prodajajo nato po 10 do 12 din kilogram. Ribiči pravijo, da je to dobro znamenje in da bo v letni sezoni zelo obilen lo*
_ Putniknvi voigi redi so radi izrednega povpraševanja pošli že takoj prvi dan. Da zadosti vsem zaiilmanreni, je dal Putnik natisniti novo naklado, tako da so.seduj ti vozni redi zopet na razpolago.
—	Putnikova turistična predavanja. Ravnateljstvo Putnika v Belgradu je zbralo več zanimivih predavanj iz skoro vseli predelov Jugoslavije. Predavanja so dolga približno 40 minut, spremljajo jih zanimive skioptične slike. Putnik posoja ta predavanja potom tujskopromenlh zvez šolam, društvom in klubom. Ustanove, ki se zanimajo za ta predavanja, naj so obrnejo na Tujskoprometno zvezo v Ljubljani, Tjrrševa cesta 11, ki bo v vsakem primeru rHda posredovula.
—	V Belgrad se pripelje jutri v nedeljo zjutraj pevski zbor Glasbene Matice ljubljanske radi sodelovanja na velikem koncertu, na katerem so bo izvajal Verdijev Requiem za soli, zbor in orkester. Koncert je skupna prireditev Glasbene Matico in belgrajske filharmonije. Kot solisti bodo sodelovali: Zlata Gjungjenac, Franja Golob, Jože Gostič in Žarko Cvejič. Zborovski in orkestralni part jo v rokah obeh prirediteljev. Dirigent Mirko Polič. Koncert bo v veliki dvorani Ko-larčeve ustanove, začetek točno ob 20.45 zvečer. Vstopnice se dobe v veži pred koncertno dvorano. Vabimo vse belgrajske Slovence in druge prijatelje, da jiosetijo ta koncert.
—	Vse vozne karte pri Putniku.
—	Lepo in dobro milo si lahko skuhate sami! Vse potrebno: lužni kamen, terpentinov cvet, prašek za penjenje, pepeliko in izvrstno navodilo vam nudi kr. dv. dobavitelj drogerija Gregorič, Ljubljana, Prešernova ul. 5. Odprema tudi po pošli.
—	Borba ZZD v Soboti. V tovarni perila J. Cvetic v Murski Soboti ima Zveza združenih delavcev krepko postojanko. Težaven je položaj delavk tega podjetja posebno sedaj, ko je tovarna odpovedala delo 42 delavkam. Tovarna utemeljuje svojo odpoved s pomanjkanjem blaga, kar ni dosti verjetno, ker namerava montirati nove stroje, in sicer na dve šivaiiki. Delavke, katerim je bila služba odpovedana, so s tem hudo prizadete. Po svoji organizaciji Zvezi združenih delavcev se odločno zavzemajo proti odpustitvi vse delavke tovarne Cvetic. Glede na lo vodi ZZD akcijo proti odpustitvi ter da se zadeva naj uredi lako, da ostanejo vse delavke zaposlene, v kolikor pa bi obstajalo res pomanjkanje blaga, naj se delovni čas za vse enakomerno skrči. Čeprav so delavke za tako ureditev, podjetje to odklanja, dasi nima tehtnih razlogov. Ker je Sobota blizu trojne meje, tako postopanje tovarnarja že iz narodnopolitičnih razlogov ni dopustno. ZZD bo porabila vsa zakonita sredstva, da se krivica popravi, g. Cvetic pa si bo mora! za to sam pripisati posledice.
—	Sestanek interesentov za gradnjo stanovanjskih hiš je bil na pobudo društva stanovanjskih najemnikov za dravsko banovino v nedeljo, 9. t. 111. dopoldne v prostorih gostilne Novi svet v Ljubljani. Vabimo vse interesente, ki se resno zanimajo za lastni dom, da do 8. marca t. I. pristopijo, ker bodo na ustanovni občni zbor vabljeni le člani. Vse informacije prejmejo novopristopivši člani pri g. Jamšku v Ljubljani, Vrtača št. 5, II. veža priti, desno in sicer med 13—14 pop. razen sobot, nedelj in praznikov vsak deluvnik.
* Zelo koristen predlogi V Pctrin ji na Hrvaškem so stavili zelo koristen in praktičen predlog. Predlog je namreč v tem, da vsi kmetje, ki so obtoženi radi poškodovanja gozdne lastnine, odslužijo kazen za škodo ne v zaporu, amjiuk pri delu na cestah. Tako bi se škoda v gozdu, ki se spremeni v dva dni zapora, mogla spremeniti v en dan dela na cesti. Tisti pa, ki bi prišel na delo z vozom in s kon ji, bi lahko v enem dnevu cestnega dela odslužil štiri zaporne dni. To vprašanje je v Petrinji zelo pereče, saj je v petrinjskem okraju v teku treh let povzročena v gozdovih škoda za 10 milijonov dinarjev. Kaznovanih je toliko ljudi, da bodo mogli vsi šele čez dve leti jiriti na vrsto v zaporu.
Proti nevarnosti
okuženja po ustni duplini jemljite okusne
>r

Dobivajo se v vseh lekarnah. Cena malega zavitka Din 8"—, velikega zavitka Din 18"—. Oglaa reg. S. br. 15510, 27. V. 1939._
John G. Winant. novi ameriški poslanik v Londonu, ki ga je Roosevelt imenoval namesto Ken-nedyja,
Beltinci
Prejšnji teden sta odšla od nas zdravnik dr. Šesardič in učiteljica Štefka Prešeren. Oba sta bila vneta sodelavca 6okolske organizacije. Na dr. Se-sardičevo mesto je prišel dr. Hajdinjak, ki je naš rojak. Naši izseljenci se še vedno vračajo iz Francije in Nemčije, toda v manjšem številu. Mnogo jih še čaka v Franciji, da bi 6e vrnili, pa jim lo ni mogoče. Nekatere so nemške oblasti poslale in zaposlile okrog Gradca in se sedaj oglašajo, dočim piej ni bilo od njih nobenega glasu več mesecev. Oblast bi prosili, da bj nekako pomagala spraviti domov one, ki tako hrepenijo po domovini, a jim ni mogoče priti,
Šmarje pri Jelšah
Ustanovni članski svet Mladinske kmečke zveze je bil preteklo nedeljo ob razveseljivi lepi udeležbi fantov in deklet. Na zborovanju je navdušil mlade poslušalce g. tajnik Fine iz Ljubljane in položil svojim načrtnim predavanjem o nujnosti kmečke organizacije prve osnutke za široko zajetje vse kmečke mladine v skupnem nastopu. Polni lepih navodil, ki so jih prejeli, in načrtov, ki so jih za letošnje leto sestavili na tem zboru, so fantje in dekleta vstopili korajžno v svojo novo mladinsko stanovsko organizacijo. — Ob priliki jioroke Stef?m> Skalela in Francke šramelj, so svntje, na pobudo g. župana Pivka, zbrali za prapor pravkar ustanovljene Mladinske kmečke zveze trn din, in pevci ob Isti priliki 180 din. Se lepo zahvalimo!
Ljubljana, 22. februarja
Gledališče
Drama; Sobota 22. februarja: Šesto nadstropje. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. — Nedelja, 23 februarja: ob 15 Snegulčica. Mladinska predstava Izven. Znižane cene od 20 d'n navzdol. Ob 20 Cigani. Izven Znižane cene od 20 din navzdol. — Ponedeljek, 24. februarja: Protekcija. Premiera. Red Premierski. — Torek 25. februarja: Zaprto,
Opera; Sobota 22. februaria: Tri stare škatle. Premiera. Opereta. Izven. — Nedelja 23, februarja: Ob 15. Pri belem konjičku, Izven. Znižane ceno od 30 d<n navzdol. Ob 20. Tri stare škatle. Izven. — Ponedeljek 24 februarja: Zeprto. —- Torek 25. februarja: Tri stare škatle. Izven.
Radio Ljubljana
Sobota, 22. febr.: 7 Jutranji pozdrav — 7.03 Naf>ovedi in poročila — 7.15 Pisan venček veselih zvokov (plošče) — 12 V pisanem venčku se plošče vrte, z njih pa veseli napevi done — 12.30 Poročila in objnve — 13 Napovedi — 13.02 V pisanem venčku se plošče vrte, z njih pa veseli napevi done — 14 Poročilo in objave — 17 Otroška ura: Striček Matiček kramlja in prepeva — 17.30 Otroško veselje (plošče) — 17.50 Pregled sporeda — 18 Za delopust igra Rad. ork. — 18.40 Pogovori s poslušalci — 19 Napovedi in poročila — 19.30 Preženimo skrbi (plošče) — 20 Zunanjejiolitični pregled (dr. Al. Kuhar) — 20.30 Vombergar: Jnka se ženi. Iz življenja Jake Smodlake in njegovih. Izvajajo člani Rad. igral, družine, vodi inž. Pengov — 22 Napovedi in poročila — 22.15 Za vesel konec tedna (Rad. ork.).
Drugi programi
Sobota, 22. februarja. Belgrad: 21 Zab'. konc. — Zagreb: 19.40 Prenos — Praga: 19.30 Joh. Straussova opereta »Tisoč in ena noč* — Sofija: 20.30 Operetna gl. — Beromlinster: 20.50 Plesna gl. — Budimpešta: 22 Pisan konc. — Ital. postaje: 21 Rimski karneval — Sottens: 20.55 Arije — Švedske postaje: 19.45 Plesna glasba.
Rokodelski oder
V Rokodelskem domu bo jutri ob 7 zvečer predpustna prireditev s petjem, kupleti in ša-Ijivdmi prizori. Predpnstni večer v Rokodelskem domu je najbolj priljubljena zabava ljubljanskih obrtnih krogov. Vabimo k obifni udeležbi.
Prireditve in zabave
Frančiškansko dvorana. Danes ob 8 zvečer uprizore šentjakobčuni komedijo »Oj ta pre-šmentana latinščina«. Igra tudi čidoR šramel. Vstopnice od 16 dalje v Frančiškanski dvorani. Pridite, ne bo vam žal!
Prosveta v Zeleni jami Vas vabi danes na prijetno pustno zabavo ob 8. zvečer v dvorani Zavetišča, Bogat spored.
Predavanja
Pedagoško društvo priredi v ponedeljek dne 24. t. m. aktualno predavanje g. dr. V. Rrumna o temi »Pedagoški jiomen tujih kultur*'. Predavanje bo ob 18 v predavalnici Mineraloškega inštituta na univerzi. Vsi, ki se zanimajo za sodobno j>edagogiko, vabljeni. Vstopnine ni.
Prosvetno društvo za Bežigradom priredi v nedeljo po večernicah predavanje prof. Anžiča o Londonu s skioptičnimi slikami. Vabljeni! — Knjižnica prosvetnega društva za Bežigradom je odprta ob nedeljah od 10—11. Pridite po knjige in berite!
Sestanki
Sestanek članic društva sv, Marte bo v nedeljo ob 5, popoldne. Predaval bo g. dr. Ehrlich. Pridite polnoštevilno!
Cerkvena glasba
Pevke in pevci! Doslej so mnogi sploh prezrli vsakokratno obvestilo o pevski vaji za akademsko službo božjo pri oo. frančiškanih, ali pa so vsaj bili prepričani, da velja poziv samo onim, ki so že doslej sodelovali. Nasprotno jia je namen te vsakotedenske notice, da privabi čimvečje število jievcev k sodelovanju. Dolžnost vsakega akademika-pevca je. pridružiti se zboru! Pevska vaja je, kakor vedno, drevi ob b in jutri ob 10, vhod pri frančiškanski porti.
Mestna zdravniška dežurna služba
Mestno zdravniško dežurno službo bo opravljal od sobote od 20 do ponedeljka do 8 zjutraj mestni zdravnik dr. Debelak Gvido, Tyrševa cesta 62-1, telefon št. 27-29.
Lekarne
Nočno službo imajo lekarne: mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9; mr. Ramor, Miklošičeva c. 20; mr. Murmayer, Sv. Petra c. 78.
Hudi časi.
»Gospod. pozahili ste plačati vino«
»Da, jaz pijem izključno zato, da pozabim«.
| UIIBIJ4NA
Albertu Jeiočniku v spomin i
Kdor hodi po ljubljanskih ulicah, bo kmalu nekoga pogrešal, ki ga je prej večkrat srečal, vsega ljubeznivega, vljudnega, tovariškega. Bertla ni večl Zaman ga iščeš med sto in (to obrazi. Odtegnil se je zemskemu trpljenju ter si izbral boljši delež.
Pokojni Albert Jeločnik je bil zelo znana in priljubljena osebnost v Ljubljani; zlasti to vedo oni, ki so kdaj iskali pomoči pri Ljudski posojilnici. In teh ni bilo malo. Pokojni Bertl, čeprav gotovo vesten in za korist zavoda strogo natančen, je bil v srcu in v dejanju zelo socialno čuteč, v resnjcj zlata duša do bližnjega.
Vsa dolga leta najinega prijateljstva se ne spomnim, da bi se pokojnik kdaj nad kocn jezil ali bil nad komer koli nejevoljen. Kakor sicer v življenju, tak je bil v bolezni, tak tudi v smrti: miren, potrpežljiv, vdan. Nič čudnega, da ga je vse rado imelo. Poslednje spremstvo, ki mu ga je nudila javnost na tej za vse neizbežni poti, je dovoljno izpričalo, kaj je bil blagi Bertl premnogim. Mnogim je hudo, ker se niso mogli udeležiti pogreba, vendar so bili tudi ti s teboj združeni na tvoji poslednji poti. — Počivaj v miru, blaga
krščanska dušal	J.
•
1 Za t člana Stolne prosvete g. Alberta Je-ločnika bo sv. maša jutri ob 9 dopoldne pri glavnem oltarju v stolnici. Člane in članice vljudno vabimol
1 Agilna stolna prosveta. Stolna prosveta je letošnje leto pokazala nemajhno delavnost v kulturnem prizadevanju. V njenem dramskem odseku je več ljudi, ki z uspehom izvajajo vloge različnih del. Pohvaliti je predvsem njeno pfizadeva-nje, da ue uprizarjajo domača. Preteklo nedeljo je z uspehom igrala nanovejše dramsko delo Vlado-nova, »Pričaranega ženina*, ki ga bo ponovila to nedeljo zopet ob i. uri zvečer v frančiškanski dvorani. Že prej pa je prav tako uspešno igrala do-moča deli »Veriga« in »Srenja«.
1 Gosp. Jaroslav Kalmus je daroval mesto cvetja na krsto gosp. Jurce za mestne reveže 100 dinarjev.
I II. posavski družabni večer v Ljubljani, katerega je priredilo Društvo Posavčanov iz brežiškega okraja v prostorih kavarne »Emona«, je potekel v splošno zadovoljstvo. Prireditev je obiskalo blizu 300 ljudi; poleg Posavcev, ki žive stal-nv v Ljubljani, tudi lepo število upeljanih gostov, prijateljev Posavja in Sotelske doline. Z nastopi rojaka Marinca Marjana, slušatelja tehnike, go-jenke glasbene akademije Bogdane Stritarjeve in opernega pevca Vladislava Rakovca in končno pevskega kvinteta Glasbene Matice v Ljubljani se je dvignila vsebinska vrednost prireditve. Pri pripravah je ves odbor, pa tudi članstvo nele sodelovalo, marveč kar tekmovalo, da se zagotovi lep in uspešen potel: prireditve. Kavarnarja Presker in Dolničar sta šla prirediteljem v marsičem na roko; lasten buffet je bil v rokah požrtvovalnega damskega komiteja društvenega odbora; za ljubek, značaju prireditve primeren ambijent prireditvenih prostorov pa je poskrbel inž. Ferdo Ja-nežič. — Csti dobiček prireditve, namenjen v celoti zimski pomoči Posavja, je nepričakovano lep. S prispevki številnih darovalcev in s prispevkom društva je odbor na svoji seji dne 17. t. m. sklenil porazdeliti 6500 din med siromašne otroke trinajstih šol (Bizeljsko, Orešje, Stara vas, Pi-šece, Kapele, Sromlje, Zdole, Zabukovje, Pečice, Koprivnica. Sv. Peter pod Sv. Gorami, Podsreda in Globoko). Deleži po 500 din se nakažejo te dni pristojnim krajevnim šolskim odborom.
t V Stritarjevi ulici štev. 6 * Ljubljani, pri frančiškanskem mostu, se sedaj nahaja optik in urar Fr. P. Zajec, torej ne več na Sta* rem trgu. Samo kvalitetna optika.
1 Danes v soboto bo ob pol 6 zvečer v Galeriji Obersnel odprta razstava F. Godca, Fr. Kra-Ijain L. Lakoviča. Godec razstavlja po presledku enega leta, Kralj po dveh letih, Lakovič pa je novinec. Osebna vabila se to pot niso razpošiljala. Razstava je brez vstopnine. Vsi ljubitelji umetnosti so k otvoritvi vljudno vabljeni.
1 Alarmne sirene, ki so nameščene po raznih krajih mesta za javljanje letalskih napadov prebivalstvu, sedaj preurejajo in jih bodo danes, v soboto, 22. febr. 1940, med 10. uro dopoldne in 19. uro popoldne preizkušali, če zanesljivo funkcionirajo. Če se torej danes letalske napade naznanjajoče alarmne sirene oglase, naj se občinstvo ne prestraši, ker ne bodo naznanjale nobene nevarnosti.
Danes zvečer vsi na ■■Mk. Grafično prireditev v Del. zbornico
1 Iz pekovskih krogov je mestni preskrbo-valni urud dobil pritožbe, da nekatere pekari.je še vedno oddajajo kruh, posebno pa žemlje, ne da bi zahtevale od kupcev krušne karte. Ker je prodajanje kruha in žemelj brez krušnih kart znamenje, da imajo dotične pekarije prikrite zaloge moke ali da jo dobivajo iz skritih virov, opozarja mestni preskrbovalni urad, da bo prisiljen vsakega pekovskega mojstra, ki bi tako kršil naredbo banske uprave o uvedbi uracbiih nakaznic za kruh in moko, najstrožje kaznovati po členu 17 te naredbe.
1 V frančiškanski dvorani ponove jutri zvečer ob osmih igralci Stolne prosvete pri premieri izborno uspelo 3 dejansko veseloigro »Pričarani ženin« v režiji g. Križnarja. Kdor se hoče od srca nasmejati, naj ne zamudi te zadnje
Erilike! Vstopnice danes in jutri dopoldne pri oukalu, popoldne do predstave pa pri blagajni.
1 Ali veste kaj je jutri? Pustna nedelja, ki vam bo gotovo ostala v spominu, če boste prišli ob pol 8 zvečer na družabni večer SK Planine v Delavsko zbornico! Torej, jutri zvečer vsi v Delavsko zbornico!
1 »Matiček se ženi« v nedeljo ob 5 in torek ob 8 v frančiškanski dvorani. To bo res »Veseli dan«, zato ne zamudite prijetnega večera, kajti silno vam bo žal, če si ne boste ogledali te komedije in ne slišali kupletov, katere bo pel g. Podgoršek. Vstopnice v predprodaji v trgovini Sfiligoj v Frančiškanski ulici.
1 Halo! Danes vsi v Frančiškansko dvorano! Ob 8 zvečer: »Oj ta prešmentana...« šra-mel...
1 Društvo stanovanjskih najemnikov v
Ljubljani vabi ponovno vse najemnike stanovanj, lokalov itd. brez razlike stanu, da pristopijo in se včlanijo v naše, za vse najemnike prepotrebno društvo, ki je že v mnogih primerih pomagalo z nasveti itd. Članarina 1 din na mesec je tako nizka, da jo zmore pač vsak. če pomislimo na veliko korist in uspehe, ki jih je to društvo že doseglo za najemnike. Blagaj-
nik društva uraduje dnevno od 10—12 dop. v Ljubljani, Wolfova ul. 10-11., ter sprejema člu-narino, tajnik pa posluje vsak delavnik, razen sobote, med 14—14 pop. v Ljubljani, Vrtača 5 (palača pok. sklada banov, uslužb.) II. veža, pritličje desno, ter je članom v vseh stanovanjskih zadevah na razpolago.
1 Trgovci is okraja Ljubljana-okolica dobe nakaznice za sladkor pri okrajnem glavarstvu, Hrenova ulica soba štev. 12. Združenje trgovcev za okraj Ljubljana-okolica.
1 Krušne karte ia mesec marec dobe upravičenci samo do vštetega 8. marca pri tistih trgovcih, ki so jih zapisali v vprašalne pole. — Po 8. marcu bo mogoče dobiti krušno karto samo še v izjemnih in res utemeljenih primerih, ker morajo trgovci preostale jim karte 9. marca že vrniti mestnemu preskrbovalnemu uradu, ki jih mora oddati Prevodu. Podnajemnike in sostanovalce opozarjamo, da jih je preskrbovalni urad, kolikor je mogel ugotoviti imena njihovih gospodinj, sam uvrstil na vprašalne pole njihovih gospodinj in bodo dobili nakaznice na ime gospodinje odnosno najemnika stanovanja, kjer stanu-
jejo. Tisti pa, pri katerih ni bilo mogoče ugoto-. viti gospodinje, dobe nakaznice na svoje ime pri trgovcu, ki so ga navedli v vprašal ni poli. Spet opozarjamo vse prizadeto, da morebitno reklamacije osebno prijavijo mestnemu preskrbovalnemu uradu v Mestnem domu, II. nadstropje. Zaradi legitimiranja je treba uradu predložiti osebno legitimacijo, družinsko knjižico ali kako drugo zanesljivo listino, sicer reklamacijo ne bo mogoče ujjoštevati. Na vsak način inorajo preskrbovalnemu uradu sporočiti ime trgovca, ki so ga navedli v vprašalni poli. Kdor bi hotel spremeniti trgovca, ker želi kupovati ali dobivati nakaznice za kruh in moko drugje kot doslej, mora to vsaj 8 dni pred izdajo novih kart za prihodnji mesec naznaniti mestnemu preskrbovalnemu uradu_ v Mestnem domu, II. nadstropje. Tekom meseca so za isti mesec take spremembe ne bodo nioale upoštevati. Naposled opozarjamo prebivalstvo, da pripada vsaki osebi samo ena krušna nakaznica na mesec. Nepravilne izjave, napačni podatki ali prejem dveh nakaznic ter podobni prestopki bodo strogo kaznovani. Prav tako preskrbovalni urad sedaj kontrolira krušne nakaznice za mesec februar. Pri tem se je pa ugotovilo, da so nekatere osebe za ta mesec dobile na podlagi napačnih r>odatkov po dve nakaznici za moko in kruh. Proti tem bo vložena kazenska prijava in bodo strOgo kaznovane.
MARIBOR
Veliko delo krščanske liubezni
Najmočnejša mariborska ženska organizacija polaga račune
Maribor, 21. febr.
Krščanska ženska zveza v Mariboru je imela preteklo nedeljo popoldne v dvorani na Aleksandrovi cesta 6 svoj redni letni občni zbor. Udeležba članic, prijateljev in podpornikov te organizaoije je bila izredno številna. Občni zbor je otvorila in vodila podpredsednica zveze. Uvodoma 6e je duhovni vodja g. prof. Pavel Živortnik v svojem govoru spominjal velikega dobrotnika zveze in sploh vseh revnih in potrebnih, blagopokojnega voditelja dr. Antona Korošca, nakar je pozval navzočne in vse članice organizacije, da podpirajo in širijo dober tisk in da posvečujejo nedelje in praznike. Končno se je zahvalil predsednici ge. Baumanovi, ki je skozi 19 let vodila z velikim uspehom in nesebično požrtvovalnostjo zvezo.
Sledila so poročila delavnih društvenih od-bornic, iz katerih se vidi, da šteje zveza 1088 članic, 203 podporne in 5 častnih članov. Umrlo je v minulem letu 38 članic in 8 podpornih članov. Zveza je imela sedem cerkvenih pobožnosti, udeležila se je procesij na praznik Sv. Reš. Telesa in naslednje nedelje v vseh župnijskih cerkvah v Mariboru, razen tega je priredila mirovno romanje k Devici Mariji v Puščavo ter romarski izlet v Kam-nico pri Mariboru. Zastopstvo zveze se je udeležilo tudi pogreba rajnega predsednika senata dr. Antona Korošca.
Zveza ima poseben pogrebni sklad, ki šteje 807 članov in članic. Na posmrtninah je bilo izplačanih lani 35.700 din. Med ubožne in podpore
potrebne članice se je razdelil lep znesek 17.200 dinarjev. Zveza tudi skrbno pobira prispevke za Dom revežev, da bi se tako čimprej odplačal ostanek dolga na kupljeni hiši in da bi sčasoma onemogle in siromašne članice prišle do mirnega domovanja na svoja stara leta.
Pri volitvah je bil izvoljen večinoma stari odbor. Le mesto predsednice je prevzela dosedanja podpredsednica. Soglasno članice sprejele predlog, da se bivša predsednica ga. Baumanova izvoli v priznanje za velike zasluge, ki si jih je za zvezo pridobila, za častno predsednico.
Iz tega kratkega popisa poteka občnega zbora je že razvidno veliko delo zveze in njen pomen za Maribor. To pa je le skromen zunanji okvir vsega njenega dela, če pomislimo na vse tiste ne-opažene, skrite naloge, ki jih zveza vrši po svojih odbornicah in članicah z deli krščanskega usmiljenja bodisi med revnimi sočlanicami ali pa sploh med siromašnimi družinami, v katere prinaša pomoč, tolažbo, moder nasvet, veselje in verskega duha, dalje obiskovanje bolnikov, udeležba pri pogrebih članic brez razlike ter vsakovrstna druga pomoč. Tega dela naša javnost nikjer ne vidi in ne ceni, pa je vendar silno veliko in zelo pomembno ter v pravi luči osvetljuje duha požrtvovalnosti in prave dejanske krščanske ljubezni, ki ne pozna ne truda in ne žrtev, kadar je treba pomagati in osrečiti pomoči potrebne ljudi. Naj na tej poti zveza nadaljuje svoje delo in uspeh ne bo izostal!
m Praktični učiteljski Izpiti. Pred državno izpitno komisijo za praktične učiteljske izpite v Mariboru so napravili izpit sledeči učitelji (ce): Ar-rigler Bojana, Barbarič Karel, Blagovič Gizela, černač Darinka, Dereani Jožef, Drolc Milena, Gerbič Ljudmila. Gjura Josipina, Hinterlechner Marjana, Hočevar Vera, Hodnik Josipina, Kocjan Emilija, Košenina Pavla, Košir Gabrijela, Lippai Gabrijela, Mencin Roza, Paglavec Stana, Pegam Adela, Petrovič Živina, Potočnik Frančiška, Ravnikar Danica, Recelj Karolina, Rusjan Evalda, Seršen Rudolf, Sever Ana, Sotlar Erna, Šajina Cvetka, Šinkovec Ana, Štok Ljudmila, Tribnik Majda, Vede Olga, Verbič Frančiška, Vojnilovič Milena, Vučak Štefan, Zunec Oton, Prihodnji praktični izpiti bodo v Mariboru v tem šolskem letu 13. marca in 1. maja t. 1.
m Seja upravnega in tehničnega odbora Slov. težkoatletske zveze bo v nedeljo, 23. t. m. doj>ol-dne ob 8 v restavraciji Union (Jarc) na Aleksandrovi cesti.
m Promoviran je bil na zagrebški univerzi za doktorja medicine g. Rupena Stanko. Čestitamo!
m Še se dobijo »Slovenčevi koledarji« v naši podružnici, bodo pa kmalu zmanjkali, radi česar ojKizarjamo interesente, da si jih pravočasno nabavijo.
m Za zimsko pomoč v Mariboru so darovali med drugimi večje zneske: Javna borza dela 20.000 din, tovarna Avgust Ehrlich III. in IV. obrok 9500 din, Nassimbeni Ubald 3000 din, Uprava narodnega gledališča 2715.50 djn, Gold Edvard 2000 din, Beiersdorf & Co. 200 din, tt. inž. Jelenec & inž. Šlajmer 1000 d'n.
83 židovskih beguncev je poskusilo priti čez našo mejo v območju občin Selnica ob Dravi in Sv. Duh na Ostrem vrhu. Bile so tri skupine, v prvi je bilo 37 oseb, v drugi 24, v tretji pa 22. Vse tri skupine so naše obmejne oblasti zavrnile že tik ob meji.
m Najcenejša pnstna zabava je ljudska igra: »Pokora kmeta Bohanca«, ki jo bodo igrati jutri, v nedeljo, na Ljudskem odru. Pridite, ne bo vam žal!
m »Katoliška mladina« ponovi na pustno nedeljo ob 3 v Cvetlični ul. 28 veseloigro >Dva para se ženita«, ker zadnjič zaradi velikega na-
vala niso vsi dobili vstopnic. Kdor hoče pozabiti skrbi, v nedeljo k nam! Bombe smeha! Godbo! Vljudno vabljeni!
m Prosvetno društvo Pobrežje. Jutri vsi v
dom. Začetek ob 3.
m Na cesti si je zlomil nogo. Huda nesreča je zadela sodnijskega pripravnika g. Jožefa Brun-ška. V Dravski ulici je na mokrem tlaku spodrsnil ter si pri padcu zlomil nogo nad gležnjem. Ker ni bilo na tei samotni ulici ljudi, ki bi mu priskočili na pomoč, je klical ter ga je slišal stražnik na mostu, ki je našel ponesrečenca sedečega na tlaku Uredil je, da so ga reševalci zapeljali v bolnišnico.
m Izdatki mestne občine za socialno skrbstvo so v novem proračunu predvideni na 5 milijonov 35.230 din, v tekočem proračunu pa znašajo 3,448.987, tako da je povišek 1,586.242 din. V razmerju do celotnega proračuna bo izdala mestna občina za socialne svrhe 8.92 %, lansko leto pa je znašalo to razmerje 7.14%. Izdatki za socialno skrbstvo se delijo sledeče: za pisarniške potrebščine, knjige, tiskovine, kartoteko itd. 2250 din, za starostno skrbstvo 1 milijon 722.430 (od tega za stalne podpore 402.030, za hiralniške stroške v izvenmariborskih hiralnicah 190.370, za hrano oskrbovancem v mestnih oskrbnišnicah 443.480, za prehrano ubožnih slojev 379.830 din), za mladinsko skrbstvo 1,007.150 (od tega za stalne podpore 159 otrokom 169.290), za delavsko skrbstvo 1,260.900 (od tega 90.000 za podpore brezposelnim delavcem, 1,050.000 din za izredne podpore brezposelnim v obliki zaposlitve, 60.000 za prispevek penzijskemu fondu za mestne delavce), za razne skrbstvene zadeve pa 281.230 din (od tega 187.500 din za zdravila in bolniške pristojbine za mestne reveže), 815.230 din pa prispeva mestni zaklad premoženjski upravi Mestnih podjetij k anuitetni službi za delavsko kolonijo.
Gledališče
Sobota, 22. febr. ob 20: »Caričine amacon-ke«. Red A. Premiera.
Nedelja, 23. febr. ob 15: »Habakuk«. Ob 20 »Sumljiva oseba«. Znižane cene.
celje
c V vino so mu primešali strupa. V celjsko bolnišnico so pripeljali 32 letnega Lenarda Martina iz Trbovelj. Lenaril se je mudil v Zidanem mostu v gostilni. Ko se je za hip odstranil, mu ie nekdo primešal strupa v vino. Vino je popil in se vračal proti domu. Med potjo mu je postalo slabo, ker je strup pričel učinkovati. Lenard je omahnil in se onesvestil. Pri padcu je dobil težke poškodbe po glavi in hrbtu. Dogodek še ni pojasnjen.
c V Mozirja se je pojavila davica. Oblast je ukrenila vse potrebno, da prepreči razširitev te nalezljive bolezni.
c Zdravniško dežurno službo za člane OUZD. bo imel jutri v nedeljo g. dr. Drago Hočevar,' Kolenčeva ulica.
c KPD v Grtlah priredi jutri v nedeljo ob 3 popoldne v dvorani g. Piki v Grižah spevoigro »Mežnarjeva Lizika«. Vabljeni!
c V Trnovljah pri Celju je umrl 62 letni Po-ha jač Valentin, prevžitkar. Na j počiva v miru I
c I« Borze dela. Javna borza dela v Celju je zabeležila 20. februarja 1533 brezposelnih na svojem področju, dočim iih je bilo 10. februarja 1474. Delo dobi: 4 hlapci. Žagar, kravar, kmečka dekla, natakarica, gostilniška kuharica, 5 privatnih kuharic, 3 služkinje, 2 pcstrcžnici.
Vabljeni v
Srebrna vaza —• prehodno darilo Ke, dr. Natlačenove za zmagovalko na memo-rlalnlh dr. KoroSčevIh tekmah v veleslalomu za prvenstvo dam ln Konpodov na Črnem vrhu 23. februarja. Delo Jo Izvršila znana ljubljanska pasarnka delavnica Ivan Kregar.
Mnogoštevilne prijave lz Maribora In drugod nam obetajo odločilno borbo za naslov zmagovalca. Trlčakujemo Številno udeležbe.
škofja Loka
Po hudem trpljenju je umrla v starosti 32 let splošno priljubljena šivilja gdč. Mici Bernik. Poleg poklicnega dela je bila vedno tudi vneta članica Prosvetnega društva, kjer se je udejstvovala pri dekliškem krožku in na odru. Bila jo blagega značaja, vesela in polna načrtov, pa .jo je Bog v 6vojih večnih načrtih odpoklical v cvetu mladosti po plačilo v boljše življenje. Pogreb umrle bo danes ob 3 fiopoldne izpred hiše na mestno pokopališče. Rajni večni mir, žalujočim iskreno sožalje!
Nekaj številk. V našem okraju je bilo v preteklem letu rojenih 575 otrok, umrlo pa je 353 ljudi. Porok je bito 153. Največ ljudi jo umrlo radi srčnih bolezni in sicer 45, radi pljučnice 29, za rakom 24, jetiko 23, nasilnih primerov smrti je bilo 24, kap je nastopila v 20 slučajih. Največ ljudi pa je umrlo radi starosti in splošno oslabelosti.
Jesenice
Policijski komisarijat na Jesenicah poziva vse lastnike motornih vozil in koles, da morajo biti prijavljena vsa vozila in kolesa do konca februarja.
Koroška Bela
Občinski Rdeči križ na Koroški Beli je imel svoj redni letni občni zbor, na katerem se je izvolila nova uprava s predsednikom g. Ivanom Gorjancem, podpreds g. Muks. Ovničem, tajnico gdč. Udir Francko, blagajn, g. Ksav. Ažmanom in gospodarjem g. Ivanom Vidicem. Uprava jo pridobila že v prvem mesecu okroglo 100 članov. Ljudje so zavedajo ualoge Rdečega križa in še dokaj radi pristopajo k društvu. Želeti bi bilo, da bi se priglasilo še čim večje število članov. — imamo tudi samarijanski tečaj, katerega obiskuje lepo število deklet. Na koncu tečaja se bodo |>o-lagali izpiti, na podlagi katerih se bodo tudi dala spričevala o usposobljenosti za nudenje prve pomoči.
Zagorje
c Baletni večer Erne Moharjeve in Bori »a Pilata, ki je bil v četrtek zvečer v celjskem mestnem gledališču, je jKikazal, da si celjsko občinstvo želi takih nastopov. Saj je bil obisk zelo lep in polnoštevilen. Občinstvo je že pri prvi točki dobilo želfni kontakt z umetnikoma in z naraščajočim veseljem in estetskim užitkom spremljalo program od točke do točke in izražalo svoje zadovoljstvo z burnimi aplavzi. K podrobnejšemu poročilu se še povrnemo.
Drevi ob v-® bo v Narodnem domu ŠPORTNA ZADAVA SK CELJA
c V celjski bolnišnici je umrl 68 letni dninar Černejšek Urban iz Žetal in 35 letni skladiščni delavec Lukež Benjamin. Naj počivata v miru!
c Gledališka družina v Celju bo priredila v nedeljo, 20. marca, igro »Konec poti«, na kar občinstvo že danes opozarjamo.
c Združenje obrtnikov v Celju Ima svoj redni letni občni zbor v nedeljo, 23. febr., ob 8 zjutraj v mali dvorani hotela »Union«.
Samarijanski tečaj prireja gasilska župa v Zagorju. Tečaj je obvezen za vse članstvo gasilskih edinic zagorskega [>odročja, dalje za članstvo ekip krajevnega odbora za zaščito pred napadi iz zraka, namenjen pa je tudi vsemu ostalemu prebivalstvu, ki ni pod vojaško obvezo. Tečaj bo predvidoma iz štirih predavanj g. banovinskega zdravnika dr. Slavka Gruma. Prvo tako predavanje 1k> v petek, dne 21. februarja 1941 zvečer ob po 6. uri v mali dvorani Sokolskega doma v Zagorju. Na ta tečaj prebivalstvo opozarjamo prav posebej 1 Vstopnine na tečaj ni I
Včeraj popoldne je naplavila Medija pri rudniški centrali v Toplicah moško truplo, ki je bilo po prvih ugotovitvah že kakih 24 ur v vodi. V kolikor je doslej preiskava ugotovila, gre v danem primeru za nesrečo, a ponesrečeni je baje neki Murko Anton, star komaj 28 lt, kei je nazadnje služil za hlapca pri posestniku Ašiču na Lokali, a je sicer doma v Cerkljah ob Krki. Truplo ponesrečenca so prepeljali v zagorsko mrtvašnico.
Dob pri Domžalah
Opereto »Mežnarjeva Lizika« bo igralo Prosvetna društvo v nedeljo 23. februarja ob 3. popoldne in ob pol 8. zvečer. Za opereto je silno zanimanje. Ker je ta sprevoigra bogata z lepim petjem in veselimi prizori, ste vsi — zlasti pa ljubitelji lepega petja in poštene pustne zabave — od blizu in daleč prav lepo vabljenil Ne bo vam žal!
Št. Rupert
Danes obhaja petdesetletni rojstni dan Jože Mavsar, mož, ki zasluži, da se ga spomnimo pred širšo javnostjo. Vsa Mirenska. dolina pozna in ga ceni. Kako tudi nel Saj že nekaj let vodi kot župan z velikim uspehom in požrtvovalnostjo zaupano mu šentrupersko občino. Rodil se je v verni kmečki družini Po svojem očetu je prevzel najhno posestvo. Z zaupanjem v božjo pomoč in ob strani svoj« vestne in skrbne žene je prijel za delo, se drugil dolga leta in končno dosegel, da |e njegovo posestvo postalo najvzornejše v Št. Rupertu Poleg predsedstva Kmečke posojilnice in Mlekarske zadruge je pred nekaj leti prevzel vodstvo občine in se povsod izkazal vztrajnega in dalekovidnega delavca. Odlikuje ga resen in vedno miren značaj, ki vsakega privlači in nobenega odbija s kako besedo ali kretnjo. Pravi mož, iz ljudstva vzet! V svojem petdesetem letu gospod jubilant lahko zadovoljivo gleda na svoje delo Zato gospodu jubilantu želimo veliko blagoslova v zasebnosti, v javnem življenju pa, da bi še tako požrtvovalno in nesebično vodil občino še na mnoga leta.
Sobota
f Na državno posestvo Bclje bo v aprilu odšlo ■ 1000 prekmurskih sezonskih delavcev, to je okrog 500 delavcev več kot v preteklem letu. Te dni je bila sklenjer-" pogodba med upravo državnega posestva in Zvez.e poljedelskih delavcev v Soboti. Plače so določene za moške po 20, za ženske pa po 17 din dnevno poleg hrane. Plače za akordna dela so za 50 do 80 odstotkov večje ko lani.
V proslave 70 letnice pisatelja Finžgarja bodo vprizorili Člani Slov. dijaške zveze v soboto zvečer in v nedeljo popoldne v dvorani Prosvetnega doma njegovo dramo »Razvalina življenja«.
Blatna poplava v Soboti nikjer tako ne pride do izraza kot v Šolski ulici, po kateri je naj-živahnejši promet. Cesta je tako zmehčana, da so težki tovorni avtomobili napravili po njej prave jarke. Težko naloženi voz se je tako vdrl v mehko > cestišče, da ga konji niso mogli potegniti naprej. Po tej cesti je največji osebni promet, ker je na koncu šolske ulice gimnazija, katero obiskuje nad 700 učencev. Ti morajo zaradi slabe razsvetljave zvečer po blatu in kotanjah gaziti cesto, ker občina dozdaj kljub ponovnim prošnjam ni popravila obrobnega hodnika.
KULTURNI OBZORNIK
—»CTimi i 'I. ■ »■»»■»nrrujT -''ir-MMMBMMBMMBBMMMMaMMMBMBMBMB^
Lily Novy: »Temna vrata«
V zadnjem mesecu je izšlo nekaj pesniških zbirk, ki nai jih sedaj samo imenujem: Jarčeva Lirika, Gradnikove Zlate lestve in njegov prevod Italijanske lirike, v žepni obliki izbor pesmi Murna Aleksandrova, ter sedaj pesmi Lili Novyjeve: Temna vrata. Naj danes naznanim najnovejšo zbirko, prvo zbirko nove slovenske pesnice.
Lily Novy poznajo kot spretno in močno pre-vajateljico slovenskih pesmi v nemščino, saj je pre-vela izbor iz Prešerna, potem antologijo slovenskih pesmic ter tudi lep šopek najlepših slovenskih modemih pesmi za kongres PEN-kluba v Dubrovniku. V tem času približno se je oglasila tudi kot izvirna pesnica v reviji Sodobnost, kateri je zvesta tudi sedaj. Takoj je obmila nase pozornost ter si tudi stekla ime dobre slovenske pesnice, ki obenem z Vido Tauferjevo predstavljata najboljšo slovensko žensko poezijo.
Sedaj je izdala v Akademski založbi luksuzno izdajo (v 300 izvodih) svojih pesmi v širokem kvartu z naslovom Temna vrata. Taka tema, baročna vrata, enega najlepših baročnih portalov v Ljubljani na Starem trgu, je Jakac v lesorezu dal na čelo te knjižne opreme ter tudi na čelu prve ptsmi. So pa to vrata avtorične hiše, obenem pa tudi simbol temnega, brezsončnega vzdušja, v katerem 6e gib-',e njena poezija:
Temna so v našo hišo vrata, v temno držč, visoko vežo. Vanjo se sonca svetloba zlata nikdar ni vlila in nikdar ne bo. Mesec, plahi opazovalec, vanjo ne zre, ko pročelje srebri, Mrak le, lahni, skrivni plesalec, plava med kroglastim tlakcm v nji.
Tako je pesnica z uvodno pesmijo počastila stari baročni ljubljanski dom — svoj dom in dom prednikov, kjer doživlja svoje življenje in hrepeni po soncu, vendar občudujoč oblike tega baročnega mojstrstva, ki se kaže v portalu. In ali ni nekaj takega mojstrstva tudi v njeni poeziji, ki je tudi zaprta v mrak in tugo, v spomin nazaj, pa so vendar vsa ta čustva podana v tako izbrušeni obliki, včasih vprav baročno polni, apostrofirajoči kretnji, po katerih sije sijaj mesečine, umetniškega prebliska? No-vyjeve poezija je namreč do zadnje besedne malenkosti izbrušena, gradi pa verze z neko moško silo, ki se je ogledavala v ustvarjanju najbolj pri Župančiču, kar se čuti iz vsakega verza. Kakor se tudi pri Zupančiču vse 6veti in je V6e polno povedano, pogreša pa včasih človek notranjega človeškega čustva, tako je tudi Novyjeve umetnost večja kakor pa njena notranja življenjska čustvenost in vsebina. Njena pesem pove prav za prav malo: apostrofira svojo hišo, občutje v njej in zvezo 6 predniki, potaplja se v 6vojo mladost, spominja se na Vikerče srečuje se sama s 6eboj in svojimi leti, s svojimi ljubeznimi (Zrcalo, Mrlič), doživlja močna erotično-duhovna doživetja (Eros), pa tudi rahla vznemirjenja (Ljubezni vonj, Nočna pota, Morda, Nikoli), globoka doumetja strasti (Bliskavica). Odprla je smisel najtišje rane, o kateri naj se človek pomeni sam « 6eboj ter opesnila svojo tugo, iz katere se "počasi spušča 'tudi v tugo' svojega časa in razmer. Prvi del pesniške zbirke je bolj poseben, ljubezenski, zrelo ljubezenski, dočim je drugi razpoloženjski (Jesenski klic, Jesefiski dež), opisni, podoben Klopči-čevim pesmim (V megli), beg iz 6anj v realnost, v
vihar, v katerem se čuti nemima, plavajoča kot list v vetru, ki se bo umiril v smrti. V tej duhovni tugi doživlja največjo bolest (Nocoj) in pričakuje rešitve. V tem delu je kakor »zapustila dom« ter jo ie »šumna sila odnesla v neznansko, nemirno nebo«, kjer se »podi med vetrovi, razburjeno budnimi«. V tej vihri 6e zamisli v smisel besede Umreti, ki ga podaja v pesniški definiciji, opeva v imenu vseh žalostnih src stisko časa, ki na6 tlači k tlom kot mora, sluti nevihto svetov ter veruje, da bo tak vrtinec novi zemlji kot kopel. Toda sedaj svet v gradnji motijo in zidarji pojo sodobno pesem:
Zdaj ne moremo graditi, dim požara nas duši. Ni-smo še s krvjo obliti, vendar naa slepijo sanje v duši, vlažne od krvi. Bolni svit rahlja nam spanje, a nam ne zbudi moči, Naj nas preko zime ščiti nizke izbe trdni zid! Tam nam kaže čas prebditi tja do svečnice plamteče. Ko nam v ozdraveli 6vit rožno zagorijo sveče, pojdimo naprej graditi
Tako je s predzadnjo pesmijo postala najjasnejši glasnik naših dni. Z zadnjo pa je zapela še sla-vospev Gospodu, Gospodarju vsega zemskega pridelka:
Ti, Gospodar, ga tiho gledaš, njegove cene se zavedaš. Daj, naj bo, kar bo v zemlji vzeto, življenja kruh in vino sveto!
Tako se vsebinsko da v grobih črtah označiti ta nova pesniška zbirka, ki iz subjektivnih osebnih doživetij, preko modrosti zrele misli in razpoloženja časa pride v pesniško vizijo današnjih dni. Tako je svoj čas Zupančič doumeval vojna leta s svojo pesmijo in mu je Novyjeva tudi v tem pogledu blizu. Najbliže pa mu je po umetniškem oblikovanju. Nekatere pesmi kakor Rana, Mora, Bliskavica, Vihar, Zidarji pojejo, zvene prav po župančičevsko, tako so močne in globoke, tako umetniško pregnetene in zbite, da ni nikjer besede preveč. Tudi je ogla-šena bolj v umetniški blesk, kakor pa v čustvenost. Novyjeve pesem je vsa moška, malokdo bi. v njej utegnil zaslediti žensko, kar menim, je pomanjkljivost te poezije. Zato je ponekod hladna, aforistična, realistično opisna, ali pa ne v skladu s prevzeto formo, zaradi česar je večkrat opaziti samo artizem (Beg). Vsa zbirka v celoti ne zapusti dojma čutne živosti, temveč vtis izbrušene miselne lirike, h kateri se človek vrača in jo vsakikrat vnovič z užitkom bere. Novyjeve poezijo tako lahko uvrstimo v vrsto pesniških ustvaritev takega notranjega značaja, kakor jih pesnijo Zupančič, Vodušpk, pa tudi Klopčič: realistična in opisna miselna lirika, od katere pa se Tauferjeva lepo razlikuje prav po svoji pristni ženskosti, ki je v tej zbirki precej zabrisana. Tako med slovenskima ženskima pesnicama ostaja Tauferjeva kot glasnica ženskega srca, dočim je Novyjeva postala pesniški gla.«nik časa in naših dni, v kakršnega se niso znali vedno povzpeti naši pesniki.
Zbirka Temna vrata, ki pa je izšla samo v luksuzni izdaji v 300 izvodih, pomeni bistveno obogatitev slovenske lirike zadnjih let.
Vjekoslav Kaleh: la kamenju
Hrvatska leposlovna proza je lani dobila nekaj prav dobrin izvirnih del. Med najtehtnejše stvari, ki bodo ohranile trajno vrednost, sodi tudi Kalebova zbirka novel in črtic »Na kamenju« (Matica Hrvatska, Suvremsna knjižnica, knj. 25, 189 str.). S to knjigo se je vrsti sodobnih hrvatskih pripovednikov pridružil nadarjen in mnogo obetajoč pisatelj.	|
Kaleb je zanimiv kot človek in kot literarni oblikovavec. Po poklicu je učitelj, doma pa je iz Tijesnega blizu Sibenika (rojen 1905). Služboval je v širokah, Lečjevici, Belini in v Konjevratih. Od leta 1936 je bil v Sibeniku, lani pa je prišel na prosvetni oddelek ban. Hrvatske v Zagrebu.
V	leposlovju se je Kaleb pojavil, ko je prekoračil trideseto leto, torej razmeroma pozno, saj mnogi z dvajsetimi leti izdajajo že prve knjige. Zato pa je Kaleb s svojimi novelami, ki so nastale v času njegovega učiteljevanja med Kninom in Sibenikom, takoj vzbudil pozornost kot dozorel umetnik, ki ima svoj lastni svet in slog. V njegovi prozi čutiš silno preudarjeno in resnobno pojmovanje življenja in umetnosti: »Ni lahka stvar približati se človeku. Sumiš in dotikaš se ljudi kakor predmetov v temi, mahaš z roko, da bi od-grnil zaveso, segaš pa v praznino« (str. 100).
V	knjigi »Na kamenju» je zbral pisatelj dvanajst novel in črtic, ki tvorijo lepo in zaokroženo celoto. Povsod vidimo svojevrstno življenje preprostega človeka iz kamenitega Hrvatskega Pri-morja, ki nudi čisto drugačno sliko, kot pa nam jo daje turistična reklama: »Dalmatinac ne trpi razmetanje bučno; on se hvali šutke ili zatvoren u pjesmu, monotonu i mirno rječito. Neki su samo iz vojske donijeli nečiste psovke, bečarenje, udaranje u prsa, ciganske pjesme i pocikivanje. Oženjeni ljudi vode u krčmi mudre razgovore, na-zdravljaju, udaraju se po ramenima, žive svojim životom« (str. 37). Skalnata in skopa pokrajina, s sivim kamenjem obzidane krpe plodne zemlje, kjer se stiskajo njivice, vinogradi in oljke. Ka-inenite goličave, prepredene z robidovjem, prinašajo ljudem mnogo pomanjkanja in trpljenja ter malo veselja in zadovoljstva. Otroci so bledikavi in bolehni (Kaleb jih je v šoli lahko temeljito spoznal), odrasli pa suhi in koščeni, saj se kljub vsemu prizadevanju najedo komaj »do polovice želodca« (str. 23). Tudi beg v Ameriko, v mesta in tvorniee jih ne reši skrbi za vsakdanji kruh in obstanek, strahotna zaostalost, vražarstvo, sovraštvo in prepiri pa delajo vse gorjč še bolj struf>eno in neznosno. Tako stradajo in prezebajo v svojih nizkih in temačnih hišicah, kjer je v enem kotu miza, skrinja in jxjstelja, v drugem pa vse orodje in posodje z živino vred! In tako trpijo in umirajo od roda v rod. Težko se je odločiti, katera novela je najboljša, vendar bi rekel, da je vse strašna mračnost in tragika, ki visi nad temi ljudmi, najpretresljiveie izražena v črticah »Izmedju dana iu noči« in »Na kamenju«, ki je dala ime vsej zbirki. Dalmatinska Zagora, kjer se dogaja dejanje Kalebovih novel, je tiajbolj zaostalo in siromašno ozemlje na Hrvaškem. Te kraje in ljudi so opisovali že Cipiko, Simunovič in Nazor. Pri čitanju Kalebove knjige sem se spomnil nekaterih najboljših Šimunovičevih novel. Toda to je samo zunanja, nebistvena sorodnost, kajti Kaleb ima čisto svojevrsten slog: ? nekaj stavki in prav iz-
virnimi primerami nam silno nazorno in živo nariše človeka in njegovo zunanjo in notranjo podobo, prav tako pa tudi pokrajino in prizorišče dejanja. Pa saj sem izvedel, da se uspešno bavi tudi s slikarstvom, in pred kratkim sem čital njegovo poročilo o neki slikarski razstavi. Skrivnostno življenje, ki utriplje v vsem stvarstvu, v travah in žitnih poljih, v pritlikavem grmičevju in veličastnih drevesnih velikanih; pravo prijateljsko čuvstvo in usodna povezanost med človekom in zemljo, pa tudi zapletena duševna statva človeške duševnosti (»Sat«), vse to je znal Kaleb tako mojstrski in s tolikim mirom povedati, da se mu ne moreš oteti. In ravno ta svojski in slovesni mir, s katerim pisatelj začenja in končava svoje pripovedovanje, ie morda najizvirnejši in najpozitivnejši prispevek, ki ga prinaša Kaleb v današnje hrvatsko lejjoslovje. Že dolgo nisem bral dela, ki bi bilo napisano s tako elementarno in suvereno mirnostjo, kakor je prav pričujoča knjiga. Pisatelj ne vpije in ne grozi s stisnjenimi pestmi kakor mnogi, ki hočejo fxj vsej sili veljati za sodobne in »socialne« pisatelje. In ravno zaradi tega je njegov protest proti krivici in nasilju močnejši od vsakega pozerstva in papirnatega ver-balizma (»Zlatna medalja«). Dasi nikjer ne jx>-udarja lastnih nazorov, vendar čutimo, da je na strani slabotnih in zapostavljenih (p-riin. črtico »Prosjak«, ki je imenitno zasnovana, proti koncu pa nekoliko pojema!).
Knjiga »Na kamenju« je dragocen plod tihega zorenja in resnega dela. Kolikor mi je znano, pripravlja avtor novo zbirko novel in črtic. Toda sedaj velja: »Noblesse oblige!« Ce bo Kaleb tudi v prihodnje delal z enako resnobo, če se bo z enako ljubeznijo poglabljal v človeka in s strogo avtokritiko izbiral in tiskal samo zrele stvari, se za njegovo pisateljsko pot ni treba bati. Mi se tudi prav nič ne bojimo in mu ne mislimo dajati nobenih pokroviteljskih nasvetov; želimo le, naj ostane zvest samemu sebi, jx>tem bodo tudi o njegovi umetnosti veljale besede iz »Zlatne medalje«: »Kako neodoljivo privlači ta jednostavna mudrost čovjeka zemlje!« (str. 156.)	Joža Oregorič.
Razstava«
Fr. Kralj,' Godec Fr., Lakovič VI.
Danes, 22. februarja, ob pol 6 zvečer bodo otvorili razstavo svojih slikarskih, kiparskih in grafičnih del trije slovenski umetniki: Godec France, prof. France Kralj in Vladimir Lakovič. Razstavili bodo okrog sedemdeset del srednjega in manjšega formata. France Kralj pa bo razstavil tudi nekaj zelo uspele male plastike v plemenitem materialu in v žgani glini. Razstava bo v prostorih Galerije, Obersnel na Gosposvetski cesti.
*
Manzonijeva zgodovina. Ena izmed knjig, katerih se je na italijanskem književnem trgu v zadnjem tednu največ prodalo, ie Manzonijeva »Stona in-compiuta della Rivoluzione francese« (Bonpiani, 1940). Pri nas. pa tudi v Manzonijevi domovini sam«, poznajo pisatelja bolj po njegovih leposlovnih delih. Kdo ni še bral ali vsaj slišal o njegovih slovitih »Zaročcncih 7« A vendar se je ta romanopisec na
Predsednik najvišjega ameriškega sodišča Hughes (nn levi) posluša predsedniško zaprisego Roosevelta, Na desni je v uniformi mornariškega kapitana Rooseveltov sin James.
ŠPORT
Dr. Koroščeve memorialne tekme
V nedeljo, 23. februarja, bo na Črnem vrhu nad Jesenicami potekala odločilna borba najvažnejših ptedstavnikov zimskega športa, ko se bodo borili za naslov prvaka in prvakinje na dr. Koroš-čevem spominskem veleslalomu. — Spored: ob 7 sv. maša za pok. voditeljem pri Sv. Križu; ob 11 spominski veleslalom. — Prijave se sprejemajo v koči ASK Gorenjca do 9.30. — Vsem tekmovalcem in tekmovalkam plača ASK, ki tekme prireja, čaj in skromno kosilo, nakar bo razglasitev rezultatov in razdelitev nagrad. Zmagovalca prejmeta krasen pokal g. predsednika dr. Fr. Kulovca in srebrno vazo — darilo ge. dr. Natlačenove, ter krasne marmornate plakete. Drugoplasirana prav tako plakete, tretjeplasirana pa diplome. — Vabimo vse tekmovalce in one, ki ljubijo kraljestvo belega športa, da ta dan pohite na prelepi Črni vrh, ki vas bo sprejel v svoje mehko — belo naročje.
Prva naša zmaga v Ga-Pa
Naši hokejski igralci so dosegli prvo svojo zmago v letošnjem turnirju, ko so premagali odlično nizozemsko moštvo z rezultatom 4 :2, kar smo poročali že v včerajšnjem našem listu. Sploh je bila to prva jugoslovanska zmaga na takih prireditvah, kakršne so na zimsko-športnih tednih v GA-PA. Naši so bili v prvi in drugi tretjini v premoči, saj so v teh dveh delih vodili s 4 : 0, le zadnja tretjina jo bila uspešna za Nizozemce, kar je pa povzročila utrujenost naših radi tekme prejšnjega dne, katero so odigrali s Švicarji.
Tekma meri Madžari in Slovaki je končala s 6:0 v prid Madžarov, Švedi so pa z rezultatom 10:3 odpravili Italijane.
Zvečer tega dne je nastopila naša državna prvakinja v umetnem drsanju gdč. Silva Palmetova s svojim kmetskim plesom v slovenski narodni noši, katerega je izvedla odlično in je bilo za svoje izvajanje viharno nagrajena od gledalcev.
Kakšna je nemška skakalna vrsta za Planico?
Od 25. febr. do 2. marca se sestanejo v Planici najboljši naši in nemški skakalci, da dokažejo, kakšne možnosti v smuškem letenju so dane športniku današnje dobe, ko je zgradil inž. Bloudek športno napravo, ki dopušča jadranje po zraku na daljavo tudi nad 100 m zgolj s smučmi na nogah! Pred leti so flomi-niraliv skakalnem športu v Evropi le Norvežani, smučarji iz srednjeevropskih držav niso imeli prave volje za trening radi kratkih sezon in ogromne premoči Severnjakov, ki so posvetili skakanju posebno pažnjo. saj imajo nad 700 skakalnic samo na Norveškem. Planica je vlila novega poguma, odprla je nove izglede za talentirane skakalce. Nemčija je spretno podprla trening svojih skakalcev in dobila prvi razred, ki šteje nad 40 skakalcev, od katerih jih je najmanj polovica enakovrednih po sposobnostih in po znanju. Vsa ta polovica je zrela za Planico in po večini so ti skakalci že preizkusili svoje sposobnosti v Planici. Med njimi je trojica, ki se je povzpela na 100 m in ki so edini v svetu s takim rezultatom. Tudi letošnja nemška skakalna vrsta bo imela odlične predstavnike te športne panoge. Manjkal bo pravzaprav le Bradi, ki je bil z dogovorom vezan na Lahti ter je izpadel v trenutku, ko je bilo treba končati vse nastope izven Nemčije do I. odn. 2. marca. Tako so se strnile vse mednarodne prireditve izven Nemčije nn ta termin in morali so se posamezniki ukloniti odredbam športnega vodstva, da so se izpolnili dogovori, ki so bili sklenjeni že prej. Weilerja in Berauerja, ko izrazita predstavnika norveške kombinacije, je zadela ista usoda. Toda to ne izpremeni dejstva, dn morejo ti skakalci, ki pridejo v Planico. postaviti izredne rezultate. Planica ima svojo sposobnost v sebi in nudi dobremu skakalcu vse. Tudi Norvežani so svoječasno izjavili, da ni mogoče doseči 100 m znamke, če oni ne skačejo. Dosegel je Bradi ne samo 100 metrov, temveč 107 m. čeprav tega nihče ni pričakovah Toka je pač Planica.
Za vožnjo v Planico se je treba prijaviti pri Putnikn in izkoristiti tarifno utrodnost skupinskih potovanj. Tn dovoljuje 33% popusta
stara leta lotil zgodovine, in sicer znanstveno in literarno obenem. Neke vrste romantizirana zgodovina, nekoliko po VCelkovem načinu.
Svojega dela pa Manzoni ni mogel ekončati. Opisal je le prve štiri mesece francoske revolucije. Na podlagi časopisov in spisov tedanje dobe je sestavil nekako kroniko, k vsakemu dogodku pa razpreda svoje misli in komentar Njegov namen je bil nadaljevati z italijansko revolucionarno dobo 1. 1859 in vzporediti obe razdobji ter iskati vzroke sličnosti in neenakosti obeh. Smrt mu je pa prezgodaj vzela pero iz rok	"*" R, B.
pri skupinah 8 oseb in 50% pri skupinah nad 30 oseb. Vsi uradi Putnika sprejemajo prijave in bodo na jiodlagi teh prijav urejeni posebni vlaki. Le zgodaj se je treba prijaviti, ker brez teh prijav posebnih vlakov ne bo mogoče dobiti. Vstopnina bo znašala 15 din in bo veljala kot vstopnica posebna značka, ki se bo vidno nosila in bo obenem spominski znak na Planico.
Jugoslavija-Madžarska v lahki atletiki
bo dne 14. in 15. junija v Pečuhu, tako je namreč predlagala madžarska atletska zveza. Prej je oilo javljeno, da bi se imelo to srečanje vršiti 9. in 10. avgusta v Budimpešti. O predlogu bo še sklepala jugoslovanska lahko-atletska zveza.
V kolesarskem športu še ni reda
Glede na okrožnico štev. 3-31, katero je brez znanja Slovenske kolesarske zveze razposlal vsem podzvezam in klubom v Sloveniji — bivši Kotu-raški savez Kraljevine Jugoslavije, je upravni odbor Slovenske kolesarske zveze sklenil objaviti sledeče:
1.	V vsaki državi, pa tudi v naši, more obstajati samo ena legalna Kolesarska zveza kraljevine Jugoslavije, katero prizna tudi Mednarodna kolesarska lederacija (U.C.I.).
Kakor je znano, v naši državi stvarno obstaja samo ena legalna Kolesarska zveza kraljevine Jugoslavije, ki je bila ustanovljena dne 10. novembra 1940 v Belgradu. Imenovana K.Z.K.J. ima edina pravilno potrjena pravila z odlokom ministrstva za telesno vzgojo štev. 8435-40 in je torej edina legalna predstavnica kolesarskega športa v Jugoslaviji.
2.	Bivši Koturaški savez kraljevine Jugoslavije v Zagrebu ni legalni predstavnik kraljevine Jugoslavije pri Mednarodni kolesarski federaciji (UČI), ker imenovani zastopa samo Hrvatsko kolesarsko zvezo, medtem ko Srbska kolesarska zveza sploh ni bila včlanjena, naša Slovenska kolesarska zveza pa je tudi izstopila iz članstva na podlagi sklepa plenarnega sestanka kolesarskih klubov, ki je bil dne 9 decembra 1940 v Celju, o čemer so bile obveščene vse tri slovenske kolesarske podzveze in vsi klubi na teritoriju Slovenije kakor tudi Koturaški savez kraljevine Jugoslavije v Zagrebu. Smatramo za potrebno, da pripomnimo, da je predlog za izstopitev iz članstva K.S.K.J. dal delegat mariboreske kolesarske podzveze g. Fajs, predsednik Kluba slovenskih kolesarjev iz Celja.
Bivši Koturaški savez kraljevine Jugoslavije v Zagrebu nima potrjenih pravil od ministrstva telesne vzgoje naroda, temveč deluje na osnovi pravil, ki jih je leta 1923. potrdil veliki župan zagrebške oblasti. Na podlagi navedenega je vsakomur jasno, da bivši Koturaški savez kraljevine Jugoslavije ne more biti niti predstavnik kolesarskega športa v Jugoslaviji, še manj pa predstavnik pri Mednarodni kolesarski lederaciji.
3.	Član Mednarodne kolesarske federacije more biti samo legalni predstavnik kolesarskega športa v Jugoslaviji, ki ima potrjena pravila od ministrstva za telesno vzgojo naroda in v katerem je včlanjena večina nacionalnih kolesarskih zvez kraljevine Jugoslavije.
Bivši Koturaški savez kraljevine Jugoslavije v Zagrebu mora glasom obstoječih pravil čimprej likvidirati, ker je od treh ustanovljenih nacionalnih zvez v njem včlanjena samo ena, kar pomeni, da nima niti osnovnih pogojev za nadaljnji obstoj.
Da bi pa bilo razumljivo, zakaj se bivši Koturaški savez kralj. Jugoslavije v Zagrebu šele v zadnjem času tako agilno zavzema za pravice slovenskih kolesarjev, medtem ko v dobi 20 let ni ukrenil za nje ničesar, omenjamo samo to, da je z ustanovitvijo legalne Kolesarske zveze kraljevine Jugoslavije v Belgradu izgubil pravico do vsakoletne subvencije ministrstva za telesno vzgojo naroda, katero je vedno porabil samo za svojo »veliko« administracijo. Po novo obstoječih pravilih je pa predvideno, da se mora subvencija ministrstva za telesno vzgojo razdelil na enake dele vsem narodnim zvezam.
Kakor je torej razvidno, bivši Koturaški savez kraljevine Jugoslavije nima namena zaščititi interese slovenskih kolesarjev, kot bi kdo marsikdo mislil na podlagi objavljene okrožnice, temveč mu je samo hudo, ker se mora ločiti od vsakoletne subvencije, od katere je imel koristi samo bivši Koturaški savez kraljevine Jugoslavije v Zagrebu, slovenski kolesarji pa so prejemali milostno podporo v znesku 1000 din, največkrat pa niči
Z ustanovitvijo legalne Kolesarske zveze kraljevine Jugoslavije v Belgradu je pa zagotovljena pomoč tudi slovenskim kolesarjem, ker je v novih pravilih predvideno, da se subvencija ministrstva za telesno vzgojo mora razdeliti na enake dele vsem trem narodnim kolesarskim zvezam, kar pomeni, da bo od subvencije 30.000 din Slovenska kolesarska zveza prejela 10.000 din, ne pa beraško pomoč bivšega Koturaškega saveza kraljevine Jugoslavije v Zagrebu.
Zbor Aerokluba na Jesenicah
Naši Jadralci so med prvimi v državi
Jeseniški aerokub, ki deluje na severni meji Jugoslavije, je imel svoj 4. občni zbor, na katerem so bila podana poročila o delovanju v pretekli poslovni dobi in je bil osvojen program za novo delo.
Poleg vseh težav preskrbe aerokluba in njegovih sekcij z materialnimi sredstvi izkazuje aero-klub tudi v preteklem letu uspešno in aktivno delo, ustvarjeno na idealizmu in na požrtvovalnosti sodelujočih. Zal je sicer, da klubu niso bila dana na razpolago sredstva, da bi lahko v celoti izvedel zastavljeni program, kajti z vsem svojim dosedanjim delovanjem je pokazal, da zasluži več pozornosti, saj stoji glede požrtvovalnosti in aktivnosti gotovo med prvimi klubi v državi.
Občni zbor je vodil predsednik g. inž. Ciril Rek ar, ki je pozdravil delegata Oblastnega odbora g. dr. Rapeta, zastopstvo naše dične vojske: majorja g. Milovanoviča in kapetana g. K a pet a novica ter številne člane in prijatelje dela in smotrov aerokluba, ki so se udeležili zbora.
Z izrazi vdanosti Nj. Vel. kralju Petru II. ter visokemu pokrovitelju Nj. kr. Vis. knezu namestniku Pavlu in s pozdravi vodstvom in oblastem: ministru vojske in mornarice, komandantu zrako-plovstva, Osrednji upravi Aerokluba, katerim so bile poslane pozdravne brzojavke, je začel klub svoj 4. letni zbor.
General Rupnik — častni predsednik
Nato je predsednik inž. Rekar sporočil skupščini, da je počastil delo in prizadevanje agilnih jadralcev jeseniškega aerokuba divizijski general Lev Rupnik, ki je radevolje sprejel častno predsedstvo kluba. Skupščina z radostjo sprejema to priznanje in pošilja svojemu častnemu predsedniku iskren pozdrav z zatrdilom velikega dela za velike smotre kraljevskega aerokluba.
Pregled delovanja
V preteklem poslovnem letu so morale izostatl javne prireditve aerokluba, ki so bile prejšnja leta najvidnejši zunanji dokaz agilnosti jeseniških jadralcev. Prvega in drugega letalskega mitinga na letališčih jeseniškega aerokluba se je udeležilo nad 12.000 ljudi. Ti prireditvi sta bili najuspešnejša popularizacija jadralnega športa za mesto in deželo in glasni klici slovenski mladini, da se pridruži lepemu športu in pomembnemu narodno-obrambnemu šolanju. Letalski dan v Poljčah leta 1939 je bil prava manifestacija za jadralni šport in za letalstvo; ob sodelovanju civilnih in vojaških pilotov pa edinstvena prireditev v Sloveniji.
Ker v preteklem letu ni bilo takega javnega nastopa, so nekateri domnevali, da je delo pri klubu popustilo.
Res pa je nasprotno. Delo je bilo ovirano, v kolikor so ga zavirale nezadostne denarne prilike. Za program, ki si ga je stavil jeseniški aeroklub, je bilo potrebnih 289.000 din, toda od tega proračuna, ki so ga predložili Osrednji upravi, so prejeli le 44.000 din, in še to tako pozno, ko je bila sezona za delo že pri kraju in je cena za material močno poskočila. Zaradi poškodbe dveh letal so imeli jadralci na razpolago samo eno šolsko letalo. Na popravila ni bilo misliti, sezona letenja je bila tu. Če bi potrošili čas za popravilo, bi zamudili šolanje.
Kljub pomanjkljivim sredstvom pa je bilo doseženih 5 »B«, 7 »C« in 8 »zvaničnih C« diplom. Poleg letenja so jadralci izvršili v delavnici kar 3033 ur dela in renovirali eno začetniško šolsko letalo, dve prehodni letali tipe »INKA I«, skoraj dograjena pa so se tri letala tipe »GRUNAU BA-BY«, RHON BOUSSARD« in prototip »INKA II<. Tudi ta letala čakajo dograditve zaradi pomanjkanja denarnih sredstev.
Lastna delavnica
Kljub tem težavam pa jeseniški aeroklub ni popustil v agilnosti, nego je šel in gradil osnovo z upanjem, da bo drugo leto zato boljše. Po kratki dobi obstoja je bila lansko leto zgrajena in urejena lastna delavnica, kjer danes lahko izvršujejo visokosposobna jadralna letala. Vendar je danes že ovira, da bi morali jadralci zamujati čas z gradnjo letal, ker jim to jemlje potrebni čas za letenje, zato je šel klub korak naprej in vnesel v proračun postavko za nakup šolskega letala, da tako pospeši šolanje. Lastna delavnica pa je močna osnova za vzdrževanje parka.
Postavitev hangarja
Znano je, da so morali jeseniški jadralci sprva vaditi na malem in neprimernem letališču, kajti v kraju manjka primernih terenov. Nosili so letala in prevažali na visoko ležeče letališče in po
vsaki vežbi spravljali aparate zopet nazaj. Dovolj velika požrtvovalnost. Končno so našli terene, ki so po izjavah pilotov odlični za začetnike in prav tako odlični za C izpite — letališče v Poljčah, ki pa je oddaljeno od Jesenic dobri dve uri. Bilo je treba misliti na hangar. Preteklo leto je bil postavljen hangar za shrambo letal in je tik pred dovršitvijo. Gotovo veliko osnovno delo za napredek vsega klubovega dela.
Letalska šola v Poljčah
Na velikem in edinstvenem letalskem mitingu je bilo preizkušeno letališče v vsem obsegu — agilni jadralci so pokazali prve uspehe. Stab zra-koplovstva je temu delu izkazal posebno priznanje s tem, da je Poljčam podelil naziv državno priznane jadralne šole. Vodstvo te šole je prevzel diplomirani jadralni učitelj, ki je izšel iz vrst jeseniških jadralcev, g. Ravnik. G. Ravnik je položil v Beogradu vse izpite z odliko in izšel iz kurza prvi po rangu.
Tako je ustanovljena najjačja osnova In dosežena nujnost za šolanje mladine. Verjetno je, da se bodo v jadralni šoli sedaj združile vse jadralne skupine jeseniškega aerokluba: »Pulex«, »Poročnik Malgaj«, »Stok, skupina »Begunje« in tudi še skupina v Kranjski gori »Kragulj«. Združeno delo v jadralni šoli bo rodilo nove uspehe.
Z dograditvijo lastne delavnice je dobila tudi modelarska sekcija nove možnosti razmaha. V kratki dobi je izdelala 21 motornih in 10 jadralnih modelov. Skupno z jadralno sekcijo je bila priredila v novi delavnici razstavo, kjer je javnost videla delo in uspehe in cilje jadralnega letalstva. 5 jadralcev se je udeležilo tudi kurza za letenje v aeroplanski zapregi.
To je kratek pregled najvažnejšega dela jeseniškega aerokluba v preteklem letu. Jadralci so pokazali, da so vredni vsega zaupanja in predvsem več podpore, kajti kader tako požrtvovalnih ljudi bi izvršil važno in uspešno delo, če bi ne bil oviran po pomanjkanju najpotrebnejših materialnih sredstev, ki sami vseh zbrati ne morejo.
Novi proračun — 338.146 din
Za novo poslovno leto je sestavljen proračun v znesku 338.146.75 din. Velika vsota, toda nikoli tako velika, da bi smela ovirati koristno delo jadralnega šolanja na mejah naše domovine. Ko stopajo jeseniški jadralci pred javnost s svojim delom in z izkazom nujnih potreb, storijo to v dobri veri, da so zaupanja vredni, saj delujejo za lepo in vzvišeno športno in še za lepšo narodno-obrambno misel. Za tem proračunom stoji program novih jadralcev in novih pilotov.
Ob zaključku občnega zbora je spregovoril delegat Oblastnega odbora in prijatelj gorenjskih jadralcev g. dr. Rape. — Nato je bila soglasno izvoljena nova uprava, ki jo sestavljajo gg.: inž. Rekar, inž. Levičnik, inž. Pretnar, B. Florjančič, M. Levičnik, L. Lakota, inž. Gostiša, Ravnik Jože, Stojan Hrovat kot odborniki. Major M. Mihajlovič, major M. Milovanovič, Pohar I., L. Poženel, Ruči-gaj I., Pečan Ivan, V. Terseglav, inž. Nikolič, L. Humer in A. Kuhar pa kot namestniki. Nadzorni odbor pa: dr. inž. Klinar, V. Markež, dr. Marčič, I. Plemelj, P. Arnež, dr. Obersnel, F. Olip, dr. Hafner, kapetan Kapetanovič in inž. Švigelj.
Trbovlje
Nakaznice za petrolej je začela zopet razde-
ljevati občina za februar in marec skupno, in sicer za gospodinjstvo z 1—8 člane po 1 liter petroleja, za 4—6 članov 1 ln pol litra, za 7—10 čla-
nov po 2 litra in za nad 10 članske družine pa 2 in pol litra petroleja.
Govejega mesa smo pojedli v januarju v Tr-l>ovljah od 79 goved. Mesarjev je 17. Zanimivo bi bilo vedeti, koliko se je prepeljalo v Trbovlje pitanih hrvaških svinj. Bilo jih je več 6to.
Kozjerejo ▼ delavskih krajih hoče pospeševati banska uprava, razglaša okrajno načelstvo v Laškem. Kozje mleko je najboljša hrana za slabotne in jetične, ravno tako za otroke. Važno je zato, ker more koze rediti tudi vsaka delavska družina. Banska uprava bo skrbela za dobre plemenske živali in jih odkupovala. Zato razglaša, da takih živali spomladi ne koljejo, ampak ponudijo naj za odkup banski upravi, ali Zvezi društev »Mali gospodar« v Ljubljani.
Sadjarjem. V nedeljo, dne 23. februarja 1941 bo ob 4. uri popoldne v šoli pri Sv. Katarini nad Trbovljami poučno predavanje iz sadjarstva. Podružnica Sadjarskega in vrtnarskega društva pri Sv. Katarini vabi k temu predavanju vse posestnike sadnih vrtov in sploh vse prijatelje sadjarstva, ki se zanimajo za napredek sodobnega umnega sadjarstva. Predaval bo glavni tajnik Sadjarskega in vrtnarskega društva iz Ljubljane.
Loka pri Zid. mostu
Kakor smo že poročali, so naši orožniki izsledili drzno tatinsko družbo, ki je vlamljala in kradla na debelo; škoda znaša po dosedanjih ugotovitvah preko 30.000 din in je bilo udeleženih po dosedanjem priznanju 13 oseb. — Prosvetno društvo vprizori na pustno nedeljo več šaljivih burk in vabi cenj. občinstvo k udeležbi. — Sadjarska in vrtnarska podružnica v Loki poroča, da bo njen občni zbor v nedeljo, 23. t. m. jx> prvi sv. maši v gasilskem domu, na dnevnem redu je tudi predavanje o zimskem delu v sadovnjaku.
Orkan divja po Španiji
Iz Madrida poročajo: Po hudem neurju, ki divja zdaj po vsej Španiji, je bila prizadeta tudi pokrajina Logrono. Nalivi, ko so- se utrgali oblaki, in toča, so uničili vse vinograde v pokrajini Logrono, ki je po vsem svetu znana po svojem vinogradništvu in kjer pridelajo prilično 40 odstotkov vsega rdečega španskega vina.
Prav tako ni neurje prizaneslo južni Španiji. Na južnošpanski obali, ne daleč od Algecirasa, sta nasedli dve ladji: angleški parnik »San Cord« ta neka francoska ladja. Dve angleški letali sta pri Algecirasu strmoglavili v morje. Ves promet v Gi-braltarski ožini je skoraj onemogočen.
Tretjina španskega mesta Santandera je porušena
Iz Santandera poročajo: Po 48 ur trajajočem požaru se dozdeva, da se je dal ogenj vsaj deloma omejiti, čeprav razsaja še dalje orkan, ki brije z morja.
Po uradnih poročilih je tretjina mesta v razvalinah. Reševalna dela in gašenja je vodila posadka španskega parnika »Pultona«, ki je zasidran v luki.
Več kot 50.000 oseb, večidel žensk in otrok, je treba evakuirati, ker v mestu Santander ni pro-
Jadralno letalo pri poleta
Otročki kotiček:
Carična Vesna
štora za toliko ljudi, ki so brez strehe. Doslej so spravili v bolnišnico 111 ranjencev. Koliko je še drugih ranjenih oseb in koliko je mrtvih, je še povsem nemogoče določiti. 0?enj se je tako naglo razširil in povzročil toliko hudega zaradi orkana in pa ker je nastala eksplozija v državnih zalogah bencina.
Hudo sta trpeli dve poglavitni prometni cesti v Santanderu, kjer je največ uradov in trgovin. Poslopje znanega severnošpanskega lista »Alertac je popolnoma porušeno. — Z vso naglico hitijo popravljati telefonske zveze in pa plinske .vodovodne in električne naprave in pospravljati ruševine. V mesto so prispele že številne poeiljatve živil ip oblačil.	,	.-<
haponski ekspresni vlak se je iztiril
Iz Osla poročajo: Blizu kraja Lingba se je zlomila os na zadnjem vagonu laponskega ekspres-nega vlaka. Vagon se je odtrgal in zdrčal po deset metrov visokem nasipu navzdol. Ker je bilo v vagonu več oseb, so se vsi bali, da bodo vsi potniki mrtvi. Vendar ni nobene smrtne nesreče, pač pa so potniki hudo ranjeni.
Kaznovana neumnost
V nekem imenitnem newyorškem klubu je priredila bogata Nizozemka banket v čast svoje hčerke, ki se je zaročila. Da bi bilo na banketu čim bolj zabavno, so pripeljali tja tudi udomačeno opico. Gostje so bili razigrane volje, toda na opico niso pozabili. Dajali so ji jedila, jo dražili in se ji smejali. Nazadnje se nekdo spomni, da je žival preveč trezna. Dali so ji šampanjec. Posledice so kmalu nastopile. Žival se je začela vrteti, šla je k neki znani 50 letni grofici, jo najprej objela, nato pa močno ugriznila v prst. Takoj so žival odvedli na policijo, nato pa v bolnišnico, da bodo ugotovli, če morda ni stekla.
1.
Daleč tam sredi mogočnega morja je bila čudovita dežela, carstvo me tuljev. Vladal je tej deželi mogočen vladar, car Janez Zlatokrili. Carica, njegova žena je kmalu umrla; toda zapustila je malo carično Vesno. Ni poznala carična grenkobe in žalosti tega sveita, kajti imela je vse, kar si je zaželela. Kaj rada se ^e smejala zjutraj soncu in ga dražila, da je še hudo zaspan. Njen saneh je odmeval daleč naokoli.
2.
Če pa ni bilo sončka, da bi ga carična podražila, je prosila strica Vetra, naj io nekoliko zaganja na gugalnicd, katera je bila spletena iz zlatega listja.
Edgar WallaceS	44
Zagonetna grofica
(Roman t* londonskega življenja.)
»Ali naj zvoniva ali potolčeva na vrata?« vpraša Selvin. »Tam notri je neki avto... ali ga slišite?«
Lizy udari z nogo v vrata in hoče znova udariti, ko se iz hiše začuje krik neke ženske. Odjeknil je tako prodirno in obupno, da je Selvina oblila zona in so mu klecnila kolena.
Nenadoma se vrata raztresknejo z groznim hruščem, tako da sta Selvin in Lizy prestrašena odskočila. Osvetlil se je prednji del avtomobila.
»Neka ženska sedi v avtu,« krikne Lizy, a brnenje stroja ogluši njen krik.
XXXIII.
Ko se je Chesney Praye pripeljal na Gallows-farmo, je pustil svoj avto na dvorišču in stopil v hišo. Sedel je poleg majhnega ognja, ki je gorel v kaminu in grel svoje otrple roke, ker je noč bila nenavadno hladna, od pa je poleg tega moral z največjo brzino voziti proti vetru.
»Brrr, in to na Angleškem imenujejo poletje I Najrajši bi se zopet vrnil v Indijo.«
»Kaj res namerrvaš?«
»Morda, vse je odvisno od tega ...«
»Imel si srečo, da si me našel doma,« reče doktor in postavi svoj kozarec na mizo.
»Zakaj?« vpraša Chesney začudeno. »Mislim, da nisi zapuščal tega mirnega bivališča, zlasti zdaj...«
Doktor mu na kratko pove, zakaj je ponoči odvedel obedve ženski s farme. Chesneyev obraz se zresni.
»Kaj pa, če se Dorn še enkrat vrne?«
A Tappattova veselost ga je takoj pomirila.
»Saj se je že vrnil... trenutno se tudi nahaja pod isto streho kot midva!«
Chesney skoči s stola.
»Kaj govoriš, za sto vragov?« vzklikne on.
»Le mirno sedi I Ni se ti treba ničesar bati... on se nahaja za trdnimi vrati. Na rokah ima lisice, gotovo ga muči še glavobol... komaj se more premakniti.«
Nato mu potanko pove svoj doživljaj z Dor-nom.
»Šlo je samo zato, kdo bo boljše predvidel razvoj stvari. Vražje težko se je meriti s takim človekom. Vedno uganiti, kaj bo napravil v danem položaju, ne slutiti njegove načrte in napraviti njegove namere ne nevarne. Eden 6d naju dveh je moral zmagati... on ali jaz. Na srečo je bil strašno neoprezen. Najslabši nevednež bi moral vedeti, da mu bom nasul v kavo kakšno omamno sredstvo, čim on ne pazi nanjo. Stvar je bila prav za prav otroško enostavna, tako da si ne morem pripisovati kakšnih posebnih zaslug ... s svojo neoprezcostjo mi je mnogo pomagal.«
Vkljub temu Chesneyu ni bilo lahko pri duši.
»Toda ... ali je prišel spet k zavesti?«
Tappatt pritrdi.
»Jasno, da je, imela sva tudi zelo zanimiv razgovor skozi vrata V vratih je namreč vdelano majhno okence, pri katerem se da zelo lepo izmenjavati prijetne šale.. Mihael Dorn je v tem trenutku bolan človek.«
Chesney Praye je hodil po sobi gor in dol. Čelo ie imel nagubano od skrbi.
»Menda bo še najboljše, če Miss Reddle nocoj odpeljem s seboj.«
»Grofica noče tega,« začne doktor.
»Ni se treba brigati za grofico. Ona bi gotovo drin navodila po telefonu, a se je premislila zaradi telefonskih uradnikov. Dekle ln Miss Pin-der se morata umakniti od tu. Če ostaneta tukaj, bo nevarnost prevelika. Dorn ima še svoje ljudi, ki delajo skupno z n ji t. in nekega jutra se lahko zgodi, da te prebudi policija.«
»Kam pa bi šel ti»«
»Z zemlje. Dekleta bi tudi odvedel.«
»A ona stara ženska?«
Chesney ga pogleda.
»Mogoče jo bom ... pozneje tudi rabil,« odvrne.
»Potem grem po Miss Reddle, da jo privedem doli,« reče doktor in stopi k vratom. Praye ga zadrži.
»Ne mudi 'se tako,« mu reče. Zdelo se je, da mu hoče povedati še nekaj, kar je do zdaj zamolčal.
»Kakšni so tvoji načrti za bodočnost, Tappatt?«
»Moji? Gledati moram, da se čim prej izgubim od tod. Izbrisali me bodo iz seznama zdravnikov ... vsaj Dom mi je tako rekel.«
»Kaj prav za prav misliš napraviti i njim?«
Surov nasmeh preleti doktorjev obraz.
»Ne ve m še ... v breme mi je ... takoj spočetka sem videl to... Eh, lahko ga pa pustim kar tukaj. In to bom najbrž tudi napravil. Saj tako ne bo nihče prišel sem cele mesece, mogoče niti ne celo leto.«
Cheshey Praye prebledi na smrt.
»Tukaj ga mislim pustiti, da umre od lakote?«
»Zakaj pa ne?« vpraša drugi hladno. »Kdo bo to odkril? Najboljše bom napravil, če bom šel v Avstralijo. Deklo bom vzel s seboj... mislila bo, da sem (pustil Dorna na svobodo. Ona itak nikali ne stav'ja nepotrebnih vprašanj. Ta farma je last lady Moronske. Kdo naj bi torej prišel tu sem. ko bom jaz odšel? Hiša bo mogoče še leta ostala prazna.«
Chesney Prave začuti, da ga nekaj davi v grlu. Roke so mu drhtele.
»Ne vem .. vendar bi bilo preveč strašno, pustiti človeka, da umre od lakote...«
»Ali pa bi bilo boljše, da mi je vso večnost za petami?« vpraša doktor in pri tem pobrska z drogom po ognju, ki je že skoraj ugasnil. »Potem
bi, ali propadel, ali pa prejemal redne obroke hrane v temnici. On mi je še sam rekel, da je hrana v Dartmooru čisto dobra, in jaz mu to verjamem. Ne rabim pri tem nobene lastne izkušnje. Za zdravnika se vedno najde kak izhod. Dornu moram veliko zameriti. Izgnal me je iz Indiji... pa tudi tebi ni. ravno najboljše, prijatelj Ches-ney?«
»NI, ne ... ampak...«
»Kaj, ampak? Pogumen si pa res kakor kakšna stara kokoši Le pomisli, kaj bo z nama, če vsa zadeva pride na dan. To bi te veljalo največji del tvojega življenja, mene pa vsekakor več let, kakor jih bom še preživel Ne, jaz poznam nevarnost zelo dobro in sem že čisto natančno premislil, kaj bi vse to v bodočnosti lahko prineslo s seboj. Hočeš, {la pride dekle doli... gotovo se želiš z njo na samem razgovarjati?«
Chesney pritrdi. Nato Tappatt zapusti sobo; dolgo časa ga ni bilo nazaj. Ko so se končno zo-p6t odprla vrata, se je pojavila Loisa Reddle in obstala na pragu.
»Kaj ste vi tukaj?« je vprašala začudeno.
»Dober večer, Miss Reddle! Izvolite sestil«
Chesney se je topil od vljudnosti in njegovo obnašanje je bilo brezhibno.
»Bojim se, da vas je neprijetno zadelo vse to. Jaz sem Sale danes popoldne zvedel o vsem tem in sem takoj prišel semkaj, da napravim vse, kar je v moji moči. Ravno prejle mi je doktor povedal, da ste uradno proglašena za umobolno.«
»To je laž!« vzklikne ona razburjeno. »Jaz sicer slabo poznam zakon, e sem vendar predolgo ftila v uradu Mr. Shaddlesa, da ne bi vedela, da ne more biti nobena oseba proglašena za umobolno po pregledu enega samega zdravnika. Ali me boste vi odpeljali od tu?«
On prikima.
»In ona druga nesrečnica?«
»Tudi ona lahko odide,« reče on počasi. »Samo pod gotovimi pogoji.«
Loisa mu ostro Dogleda v obraz.
Nagradna križanka
Tvrdke. ki tele delati reklamo i ase po kri Sankah nal izroče svoia naročila en teden po orei v upravi »Slovenca*.
ReSitev križanke ie treba poslati v upravo »Slovenca« pod značko »Križanka« do čečlrtka prihod mesa tedna — ReSitev križanke bomo ohiavili nrihodnio soboti.
Med one. ki bodo pravilno rešili križanko, bomo z žrebanjem razdelili i naqrade in sicer za vsakega list »Slovenec« za en mesec zastonj
MnoVnion-Celje
1		1 r	- i«			' I8		u	110	11	Il2 1	13
11		r					r	...				
11	m	i«	20				21		m	•22		d
it	ii ■ ■	24 25	i«		if	I 1			r	30		a
	1	31 |					ii.)	34		m		
fai		r	37		m	D	38				3J	m
l*i	40	i-t' i i		42	43		I		41	4.)		m
4i		47				rr		.VI | 1				M
		1										
[flj Bodoči spored: L« belie Beatrlce [Rj
Betede pomenijo:
Vode. a v no: 1. Zanimiv film s priljubljeno in popularne igralko v glavni vlogi, ki ga ima čoz nedeljo na sporedu Kino Union Celje. 14. Doba, vek (grško). 15. Krstno ime ruske filmske igralke. 17. Je zlato 18. Sanje. 19. Označka za kem. prvino. 20 in Ul. vodor. Znani nemški filmski igralec, v glavni moški vlogi v filmu pod 1. vod. 22. Učenje. 23. Začetnice imen in priimka slovenskega narodnega delavca, pisatelja, vzgojitelja — škofa. 26. Družinski poglavar (obrnjeno). "8. Žensko ime 29. Velika posoda. 35. Enota elektr. upora 36 Lesena posoda. 38. Okrajšava besede »absolvent«. 40. Znamenita nemška tilm-f-ka igralka, ki igra glavno vlogo y filmu, ki ga predvaja Kino Union Celje. 46. flrv. reka 48. Izrastek, okrhek na zobu, lesu itd. 51. Nit, vlakno. 53. Izborna filmska igralka, ki nastopa v zgoraj omen.jeiiu lilmu.	•
Navpično: 1 Nikalnica 2. Svetopisemski prerok. 3. Prva številka. 4. Vzklik. 5. Maščoba. 6. Pekoč. 7. Zamašek pri sodu 8. Začetnici znanega ljubljanskega zlatarja in juvelirja, ki je za reševalce naših sobotnih križank dal že več lepih nagrad. 9. Slovenski slikar. 10. Pevska nota. 11. Znamka motociklov. 12. Ječanje. 13. števnik. 16. Krat dom porof"valske agencije, 21. Veznik. 24. Začetnice znano amer. film. družbe. 25. Jed. 26. Del kolesa. 2S. Bivši, slov pol. stranka. 29. Zrcalo duše. 32. Časovna kratica. 33. Je k pridu, tekne. 84. Kratica akademske študijske stopnje. 35. Tanka kožica. 37. Sinjski junaška igra. 39. Relgijsko-francoska reka. 41. Nadležne živalice. 42. Napla-rilo. 13. Začetnice najboljše ameriške filmske družbe. 44. Fizikalna enota. 45. Kratko žensko ime. 46. Pamet. 47. Ploskovna enota. 49. I. D. 50. Ploskovna enota, 52. A. T.
Izžrebani reševalci sobotne križanke:
Izžrebanci. bodo dobivali skozi en m^sec »Slovehca« brezplačno:
1.	Debevc Danica, uradnica pri okrajnem sodišču, Tržič.
2.	Levičar Vinko, p. d. Šolnov, Sela 7, p. Raka pri Krškem.
3.	Lipnik Adolf. Skale 57, p. Velenje.
4.	Bitcnc Jože, Naklo pri Kranju.
Opozarjamo reševalce, da lahko oddajo re Silve po naSih podružnicah po Sloveniji Posla ne no poŠti kot tiskovina pa se morajo franki ruti j 50 par.
Ljubitelji pristnih perzijskih preprog
kakor tudi drugih lepih trpežnih preprog, se opozariajo na največjo izbiro orijenta skih preprog, pri staroznani tvrdki
„TEHERAN" Ljubljana
Šelenburgova ulica 4 (dvorišče)
Istočasno izvršuje strokovno vga popravila-Zamenjuje stare preproge!
| Službe |
Itteio:
Službo išče
kot hotelski sluga — aH kot hlapec za poljedelska dela. Vojaščine prost. -Naslov v upravi »Slov.« pod št. 2565.
Za 15 letno
začetnico ISčcmo dobro gospodinjo. Naslov v upr. »Slovenca« pod it. 2371.
Poštena sobarica
srednjih let, želi menjati svojo službo. Razume vfa domača opravila. Ponudbe na upravo »Slovenca« Maribor pod »Iščem službo 354«.
Zasebni uradnik
zmožen vseh pisarniških del, Išče službo za mesečno plačo 1000 din. — Naslov v upravi »Slov.« pon št. 2327.	(a
Absolventka
nižje gimnazije z milo maturo ln trgovskega tečaja, s primerno prakso, Išče takojšnje zaposlitve. Prosilka je lz številne družine s 7 nepreskrbljenimi otroci. Oče je onemogel delavec brez zaposlitve. Ponudbe na upr »Slovenca« pod »Pridna
ln poštena« št. £471. ■ ■
Vajenca sprejmem
za mehanično obrt. Po-izve se : Leopold Ambrož, Triglavska ul. D — v nedeljo od 2 do 4.
B Službe H
Dobe:
Šivilja
samostojna, dobi stalno službo v privatni hiši. -Plača 500 din in vsa oskrba v hiši. Predstaviti se osebno na naslov, ki je v upravi »Slovenca« pod št. 2622.
Viničarja
z dvemi odraslimi močmi, verziranega tudi v sadjarstvu ln ekonomiji -sprejme takoj neka graščinska uprava v okraju Slov. Konjice. Ponudbe z referencami na upravo »Slovenca« pod značko »Verzlran vlnlčar« štev. 2530.
Lovec
oženjen, srednjih let, v službi strog, vešč slovenskega In nemškega jezika, z lovskim izpitom -dobi službo v večjem revirju na Pohorju. Taki z gozdarsko prakso Imajo prednost. Ponudbe z referencami upravi »Slov.« pod značko »Gozdno veleposestvo« št. 2531.
Namakanje perila olajša pranj el
To se občuti, če se vzame za namakanje Ženska hvala. Med namakanjem bo namreč večina madežev izginila iz perila. Ostala nesnaga se z majhno porabo mila in- brez truda izpere.
dobro namočeno, napol oprano
Dekoracija Kontlran.e lastorovl
Franc lager
■ tapetništvo Ljubljana
Sv. Petra cesta 17 Telefon 20 42
Zaloga najmodernejših Couch-zof, oloman, vseh vrst foteliev in žimnic V zalogi vedno žima, gradi za modroce ler blago
za prevleko pohištva. Konkurenčne cene!	Solidna izdelava I
Od Morave do Save, od Donave do Drave proti kašliu vzemi
JCaramefie &CIV&
Zavitki Din 5-— V apotekah
|D
enat
Kupuje — prodaja
Hranilne knjižice
bank in hranilnic ter
vrednostne papirje
po najugodnejših cenah
Bančno kom. zavod
Maribor

Najugodnejši nakup
moških oblek nudi Presker, Sv. Petra c. 14, LJubljana.
fes
Prodamo ;
približno 30 kub. mctfcov jesenovega lesa v raznih merah In tri vagone travniškega sena. Povprašati In na ogled pri upravi graščine Dornava, Mo-škanjcl pri Ptuju.
Bftvto-motoil
Kupujem
za gotovino tovorni avtomobil »Ford« V poštev pridejo samo avtomobili, ki so v dobrem stanju Obširne pismene ponudbe pod K-5173 na Interre-klam, Zagreb, Masaryko-va 28.

Oumbnlce, gumbe, plise.
■nonograme, entel. ažni fino in hitro izvrši
Matek & Mikei
Ljubljana, franllikanska uliti
nasproti hotela UnioD
Vezenje perila, krasm> oredtiskana žen. roč. deli
Utonuj
Psa-žuvaja
letošnjega, ovčarja - ali volčjaka. zelo hudega -kupimo. Ponudbe na upr »Slovenca« pod »Hud« št. 2509.
Po dolgi, mučni bolezni nas je zapustil naš dobri in nepozabni mož, oče in tast, gospod
Franc Boštjančič
hišni posestnik
K večnemu počitku ga bomo položili v nedeljo, 23. februarja 1941 ob 3 pop. z Zal, kapela sv. Krištofa, k Sv. Križu. Ljubljana, Smrje, dne 21. lebruarja 1941.
Žalujoči: ilojzija roj. Frank*, žena; Slava por. Rupnik, hči; Francelj, Rudi, sinova; Jože Rupnik, zet
Ali
ste ie
naročeni
na
Slovenca i
Vsak
naročnik zavarovan
»REALITETA«
zavod za nakup ln prodajo nepremičnin je samo v Ljubljani, Prešernova ulica 64, I. nadstr. Telefon 44-20
Imam ca. 3000 m' zemlje
naprodaj — ob Tyrševi cesti. Posredovalci izključeni. Pismene ponudbe upravi »Slovenca« pod »Gotovina« št. 2580.
Gozd za steljo
pol ure od Ljubljane — prodam. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 2215.
Parcela
za zidanje, z opeko na mestu ali brez, naprodaj v štepanjl vasi, pri glavni cesti. Vprašati: Kapiteljska ulica 3, gostilna.
Enonadstropnu hišo
moderno zgrajeno, prodam za 260.000 din. Cvetlična 8, Pobrežje pri Mariboru.	)p
Kopirno
■f' Vsakovrstno
HIII L«1
SREBRO - PLRTINO
BRIL1PNTE
SMRRRGDE SRFIR3E RUBME
BISERE I.T.D. STRRIMKE NRKITE TJR UMETNINE
po hajv&iih cemfih
STRRA TVDDKH
J"EBERLE
IJUelJflNn TXRSEVA 2
Brusilne stroje
v vseh velikostih in izdelavah e elektr o - motorjem ali brez njega, tabrikat
MEIER & WEICHELT
Leipzig W 34
dobavlja hitro za skladišča: Spec. poslovalnica za industrijske potrebe
0TT0 W0TT0WA, ZAGREB
Bauerova ulica št. 11
Zahvala
Za vse izraze sočutja, ki smo jih prejeli ob izgubi našega dragega soproga, brata, strica in svaka, gospoda
JAKOBA SEDEJA
gostilničarja
se tem potom najlepše zahvaljujemo. — Zlasti pa izrekamo zahvalo gg. zdravnikom za njihov trud, da bi ga ohranili pri življenju, čč. sestram v bolnišnici, gg. gostilničarjem, lovcem, govorniku ob odprtem grobu ter vsem, ki so ga spremili k zadnjemu počitku. Prav lepa hvala tudi za poklonjene vence in cvetje. — Maša zadušnica se bo brala pri Sv. Jakobu v ponedeljek, dne 24. februarja 1941 ob 8 zjutraj.
V Ljubljani, dne 22. februarja 1941.
Žalujoča soproga s sorodstvom
Vsakovrstno zlato
briljante in srebro
kupuje po najvišjih cenah
A. Božič, Ljubljana
Frančiškanska ulica 3
Nenadoma nas je zapustila, previdena s tolažili sv. vere, naša srčno ljubljena sestra, gospodična
Toni Hann
Pogreb bo v nedeljo, dne 23. februarja 1941 ob pol treh popoldne z Žal, na pokopališče k Sv. Križu.
V Ljubljani, dne 21. februarja 1941.
Žalujoči ostali
Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Jo* Kramar!!
Izrtaiateli: Inž. Jože Sodia
Urednik: Viktor Cenčii
p LJUBD4NA
Albertu Jeločniku v spomin
Kdor hodi po ljubljanskih ulicah, bo kmalu nekoga pogrešal, ki ga j« prej večkrat srečal, vsega ljubeznivega, vljudnega, tovariškega. Bertla ni večl Zaman ga iščei med sto in sto obrazi. Odtegnil se je zemskemu trpljenju ter si izbral boljši delež.
Pokojni Albert Jeločnik ie bil zelo znana in priljubljena osebnost v Ljubljani; zlasti to vedo oni, ki so kdaj iskali pomoči pri Ljudski posojilnici. In teh ni bilo malo. Pokojni Bertl, čeprav gotovo vesten in za korist zavoda strogo natančen, je bil v srcu in v dejanju zelo socialno čuteč, v resnjej zlata duša do bližnjega.
Vsa dolga leta najinega prijateljstva se ne spomnim, da bi se pokojnik kdaj nad kom jezil ali bil nad komer koli nejevoljen. Kakor sicer v življenju, tak je bil v bolezni, tak tudi v smrti: miren, potrpežljiv, vdan. .^Jič čudnega, da ga je vse rado imelo. Poslednje spremstvo, ki mu ga je nudila javnost na tej za vse neizbežni poti, je dovoljno izpričalo, kaj je bil blagi Bertl premnogim. Mnogim je hudo, ker se niso mogli udeležiti pogreba, vendar so bili tudi ti s teboj združeni na tvoji poslednji poti. — Počivaj v miru, blaga
krščanska dušal	J.
*
i Za t člana Stolne prosvete g. Alberta Je-ločnika bo sv. maša jutri ob 9 dopoldne pri glavnem oltarju v stolnici. Člane in članice vljudno vabimo!
1 Agilna stolna prosveta. Stolna proeveta je letošnje leto pokazala nemajhno delavnost v kulturnem prizadevanju. V njenem dramskem odseku je več ljudi, ki z uspehom izvajajo vloge različnih del. Pohvaliti je predvsem njeno prizadevanje, da se uprizarjajo domača. Preteklo nedeljo je z uspehom igrala nanovejše dramsko delo Vlado-nova, »Pričaranega ženina«, ki ga bo ponovila to nedeljo zopet ob č>. uri zvečer v frančiškanski dvorani. Že prej pa je prav tako uspešno igrala do-moča deli »Veriga« in »Srenja«.
1 Gosp. Jaroslav Kalmus je daroval mesto cvetja na krsto gosp. Jurce za mestne reveže 100 dinarjev.
1 II. posavski družabni večer v Ljubljani, katerega je priredilo Društvo Posavčanov iz brežiškega okraja v prostorih kavarne »Emona«, je potekel v splošno zadovoljstvo. Prireditev je obiskalo blizu 300 ljudi; poleg Posavcev, ki žive stal-liv v Ljubljani, tudi lepo število upeljanih gostov, prijateljev Posavja in Sotelske doline. Z nastopi rojaka Marinca Marjana, slušatelja tehnike, go-jenke glasbene akademije Bogdane Stritarjeve in opernega pevca Vladislava Rakovca in končno pevskega kvinteta Glasbene Matice v Ljubljani 6e je dvignila vsebinska vrednost prireditve. Pri pripravah je ves odbor, pa tudi članstvo nele sodelovalo, marveč kar tekmovalo, da se zagotovi lep in uspešen potel: prireditve. Kavarnarja Presker in Dolničar sta šla prirediteljem v marsičem na roko; lasten buffet je bil v rokah požrtvovalnega damskega komiteja društvenega odbora; za ljubek, značaju prireditve primeren ambijent prireditvenih prostorov pa je poskrbel inž. Ferdo Janežič. — Č'sti dobiček prireditve, namenjen v celoti zimski pomoči Posavja, je nepričakovano lep. S prispevki števdnih darovalcev in s prispevkom društva je odbor na 6voji seji dne 17. t. m. sklenil porazdeliti 6500 din med siromašne otroke trinajstih šol (Bizeljsko, Orešje, Stara vas, Pi-šece, Kapele, Sromlje, Zdole, Zabukovje, Pečice, Koprivnica, Sv. Pater pod Sv. Gorami, Podsreda in Globoko). Deleži po 500 din se nakažejo te dni pristojnim krajevnim šolskim odborom.
I V Stritarjevi ulici štev. 6 * Ljubljani, pri frančiškanskem mostu, se sedaj nahaja optik in urar Fr. P. Zajec, torej ne več na Starem trgu. Samo kvalitetna optika.
1 Danes v soboto bo ob pol 6 zvečer v Galeriji Obersnel odprta razstava F. Godca, Fr. Kra-Ijain L. Lakoviča. Godec razstavlja po presledku enega leta, Kralj po dveh letih, Lakovič pa je novinec. Osebna vabi'a se to pot niso razpošiljala. Razstava je brez vstopnine. Vsi ljubitelji umetnosti so k otvoritvi vljudno vabljeni.
1 Alarmne sirene, ki so nameščene po raznih krajih mesta za javljanje letalskih napadov prebivalstvu, sedaj preurejajo in jih bodo danes, v soboto, 22. febr. 1940, med 10. uro dopoldne in 18. uro popoldne preizkušali, če zanesljivo funkcionirajo. Če se torej danes letalske napade naznanjajoče alarmne sirene oglase, naj se občinstvo ne prestraši, ker ne bodo naznanjale nobene "nevarnosti.
Danes zvečer vsi na Grafično prireditev v Del. zbornico
1 Iz pekovskih krogov je mestni preskrbovalni urad dobil pritožbe, da nekatere pekarije še vedno oddajajo kruh, posebno pa zemlje, ne da bi zahtevale od kupcev krušne karte. Ker je prodajanje kruha in žemelj brez krušnih kart znamenje, da imajo dotične pekarije prikrite zaloge moke ali da jo dobivajo iz skritih virov, opozarja mestni preskrbovalni urad, da bo prisiljen vsakega pekovskega mojstra, ki bi tako kršil naredbo banske uprave o uvedbi uradnih nakaznic za kruh in moko, najstrožje kaznovati po členu 17 te naredbe.
1 V frančiškanski dvorani ponove jutri zvečer ob osmih igralci Stolne prosvete pri premieri izborno uspelo 3 dejansko veseloigro »Pričarani ženin« v režiji g. Križnarja. Kdor se hoče od srca nasmejati, naj ne zamudi te zadn je prilike! Vstopnice danes in jutri dopoldne pri Soukalu, popoldne do predstave pa pri bla-gajni.
1 Ali vesfe kaj je jutri? Pustna nedelja, ki vam bo gotovo ostala v spominu, če boste prišli ob pol 8 zvečer na družabni večer SK Pja-nine v Delavsko zbornico! Torej, jutri zvečer vsi v Delavsko zbornico!
1 »Matiček se ženi« v nedeljo ob 5 in torek ob 8 v frančiškanski dvorani. To bo res »Veseli dan«, zato ne zamudite prijetnega večera, kajti silno vam bo žal. če si ne boste ogledali te komedije in ne slišali kupletov, katere bo pel g. Podgoršek. Vstopnice v predprodaji v trgovini Sfilieoj v Frančiškanski ulici.
1 Halo! Danes vsi v Frančiškansko dvorano! Ob 8 zvečer: »Oj ta prešmentana...« šra-mel...
1 Društvo stanovanjskih najemnikov v
Ljubljani vabi ponovno vse najemnike stanovanj, lokalov itd. brez razlike stanu, da pristopijo in se včlanijo v naše, za vse najemnike prepotrebno društvo, ki je že v mnogih primerih pomagalo z nasveti itd. Članarina 1 din na mesec je tako nizka, da jo zmore pač vsak, če pomislimo na veliko korist in uspehe, ki jih je to društvo že doseglo za najemnike. Blagaj-
nik druStva uraduje dnevno od 10—12 dop. v Ljubljani, Wolfova ul. 10-11., ter sprejema članarino, tajnik pa posluje vsak delavnik, razen sobote, med 14—14 pop. v Ljubljani, Vrtača 5 (palača pok. sklada banov, uslužb.) II. veža, pritličje desno, ter je članom v vseh stanovanjskih zadevah na razpolago.
i Trgovci iz okraja Ljubljana-okolica dobe nakaznice aa sladkor pri okrajnem glavarstvu, Hrenova ulica »oba štev. 12. Združenje trgovcev za okraj Ljubljana-okolica.
1 Krušne karte la mesec maree dobe upravičenci samo do vštetega 8. marca pri tistih trgovcih, ki so jih zapisali v vprašalne pole. — Po 8. marcu bo mogoče dobiti krušno karto samo še v Izjemnih in rea utemeljenih primerih, ker morajo trgovci preostale jim karte 9. marca že vrniti mestnemu preskrbovalnemu uradu, ki jih mora oddati Prevodu. Podnajemnike in sostanovalce opozarjamo, da jih je preskrbovalni urad, kolikor je mogei ugotoviti imena njihovih gospodinj, sam uvrstil na vprašalne pole njihovih gospodinj in bodo dobili nakaznice na ime gospodinje odnosno najemnika stanovanja, kjer stanujejo. Tisti pa, pri katerih ni bilo mogoče ugotoviti gospodinje, dobe nakaznice na svoje ime pri trgovcu, ki so ga navedli v vprašalni poli. Spet opozarjamo vse prizadete, da morebitne reklamacije osebno prijavijo mestnemu preskrbovalnemu uradu v Mestnem domu, II. nadstropje. Zaradi legitimiranja je treba uradu predložiti osebno legitimacijo, družinsko knjižico ali kako drugo zanesljivo listino, sicer reklamacije ne bo mogoče upoštevati. Na vsak način morajo preskrbovalnemu uradu sporočiti ime trgovca, ki so ga navedli v vprašalni poli. Kdor bi hotel spremeniti trgovca, ker želi kupovati ali dobivati nakaznice za kruh in moko drugje kot doslej, mora to vsaj 8 dni pred izdajo novih kart za prihodnji mesec naznaniti mestnemu preskrbovalnemu uradu v Mestnem domu, II. nadstropje. Tekom meseca se za isti mesec take spremembe ne bodo mogle upoštevati. Naposled opozarjamo prebivalstvo, da pripada vsaki osebi samo ena krušna nakaznica na mesec. Nepravilne izjave, napačni podatki ali prejem dveh nakaznic ter podobni prestopki bodo strogo kaznovani. Prav tako preskrbovalni urad sedaj kontrolira krušne nakaznice za mesec februar. Pri tem se je pa ugotovilo, da 60 nekatere osebe za ta mesec dobile na podlagi napačnih podatkov po dve nakaznici za moko in kruh. Proti tem bo vložena kazenska prijava in bodo strogo kaznovane.
škofja Loka
Po hudem trpljenju je umrla v 6tarostj 32 let splošno priljubljena šivilja gdč. Mici Bernik. Poleg poklicnega dela je bila vedno tudi vneta članica Prosvetnega društva, kjer se je udejstvovala pri dekliškem krožku in na odru. Bila je blagega značaja, vesela in polna načrtov, pa jo je Bog v svojih večnih načrtih odpoklical v cvetu mladosti po plačilo v boljše življenje. Pogreb umrle bo danes ob 3 popoldne izpred hiše na mestno pokopališče. Rajni večni mir, žalujočim iskreno sožaljel
Nekaj številk. V našem okraju je bilo v preteklem letu rojenih 575 otrok, umrlo pa je 353 ljudi. Porok je bilo 153. Največ ljudi je umrlo radi srčnih bolezni in sicer 45, radi pljučnice 29, za rakom 24, jetiko 23, nasilnih primerov smrti je bilo 24. kap je nastopila v 20 slučajih. Največ ljudi pa je umrlo radi starosti in splošne oslabelosti.	,
Koroška Bela
Občinski Rdeči križ na Koroški Beli je imel svoj redni letni občni zbor, na katerem se je izvolila nova uprava s predsednikom g. Ivanom Gorjancem, podpreds' g. Maks. Ovničem, tajnico gdč. Udir Francko, blagajn, g. Ksav. Ažmanom in gospodarjem g. Ivanom Vidicem. Uprava je pridobila že v prvem mesecu okroglo 100 članov. Ljudje se zavedajo naloge Rdečega križa in še dokaj radi pristopajo k društvu. Želeti bi bilo, da bi se priglasilo še čim večje število članov. — imamo tudi samarijanski tečaj, katerega obiskuje lepo število deklet. Na koncu tečaja 6e bodo polagali izpiti, na podlagi katerih se bodo tudi dala spričevala o usposobljenosti za nudenje prvo pomoči,
Zagorje
Samarijanski tefaj prireja gasilska župa v Zagorju. Tečaj je obvezen za vse članstvo gasilskih edinic zagorskega področja, dalje za članstvo ekip krajevnega odbora za zaščito pred napadi iz zraka, namenjen pa je tudi vsemu ostalemu prebivalstvu, ki ni pod vojaško obvezo. Tečaj bo predvidoma iz štirih predavanj g. banovinskega zdravnika dr. Slavka Gruma. Prvo tako predavanje bo v petek, dne 21. februarja 1941 zvečer ob po 6. uri v mali dvorani Sokolskega doma v Zagorju. Na ta tečaj prebivalstvo opozarjamo prav posebej I Vstopnine na tečaj ni!
Včeraj popoldne je naplavila Medija pri rudniški centrali v Toplicah moško truplo, ki je bilo po prvih ugotovitvah že kakih 24 ur v vodi. V kolikor je doslej preiskava ugotovila, gre v danem primeru za nesrečo, a ponesrečeni je baje neki Murko Anton, star komaj 28 lt, kei je nazadnje služil za hlapca pri posestniku Ašiču na Lokah, a je 6icer doma v Cerkljah ob Krki. Truplo ponesrečenca so prepeljali v zagorsko mrtvašnico.
Dob pri Domžalah
Opereto »Mežnarjeva Lizika« bo igralo Prosvetna društvo v nedeljo 23. februarja ob 3. popoldne in ob pol 8. zvečer. Za opereto je silno zanimanje. Ker je ta sprevoigra bogata z lepim petjem in veselimi prizori, ste vsi — zlasti pa ljubitelji lepega petja in poštene pustne zabave — od blizu in daleč prav lepo vabljeni! Ne bo vam žali
Št. Rupert
Danes obhaja petdesetletni rojstni dan Jože Mavsar, mož, ki zasluži, da se ga spomnimo pred širšo javnostjo. Vsa Mirenska dolina pozna in ga ceni. Kako tudi ne! Saj že nekaj let vodi kot župan z velikim uspehom in požrtvovalnostjo zaupano mu šentrupersko občino. Rodil se je v verni kmečki družini Po svojem očetu je prevzel najhno posestvo. Z zaupanjem v božjo pomoč in ob strani svoje vestne in skrbne žene je prijel za delo, se drugil dolga leta in končno dosegel, da je njegovo posestvo postalo najvzornejše v St. Rupertu Poleg predsedstva Kmečke posojilnice in Mlekarske zadruge je pred nekaj leti prevzel vodstvo občine in se povsod izkazal vztrajnega in dalekovidnega delavca. Odlikuje ga resen in vedno miren značaj, ki vsakega privlači in nobenega odbija s kako besedo ali kretnjo. Pravi mož, iz ljudstva vzeti V svojem petdesetem letu gospod jubilant lahko zadovoljivo gleda na svoje delo Zato gospodu jubi-
Najnovejša poročila
Italijansko poročilo o borbi za Kcren
Nekje v Italiji. 21. febr. AA. Štefani: Glede borb za Keren se je zvedelo, da je sovražnik že pred meseci zbral na sudanskih mejah čez 100.000 mož, razna motorizirana sredstva, topništvo in tankel Ta koncentracija ja ogra/ala italijanske postojanke, ki so bile raztresene jm> obšiernem ozemlju, in sicer vse od Kasale naprej. To pa toliko bolj, ker je oblika terena šla v korist sovražnikovih motoriziranih oddelkov- Prve dni februarja so naše čete dobile ukaz, naj se umaknejo na postojanke, ki so po svojem prirodnom sestavu ugodneiše. To so bite postojanke v Kerenu. šele 58 ur po tem manevru italijanske vojske se je pojavil sovražnik, ki je z motoriziranimi kolonami skušal ovirati naše premike, toda italijanske zaščitne čete so preprečile angleški poskus in povzročile sovražniku velike izgube. Angleži so 4., 5. in 6. februarja ponovili napade, toda tudi tokrat niso dosegli boljših uspehov. Obojno letalstvo je sodelovalo v borbi in naša letala so neprestamo letala nad sovražnikom, ga bombardirala iin streljala s strojnicami na sovražnikove korakajoče kolone, motorizirana sredstva, topništvo itd. Stalni neuspehi angleških čet so imeli za posledico, da je postal sovražnik oprez-nejši ter je poskušal z manevrom obkoliti naše desno kriio- Toda zaradi hitrega odgovora Ita-
lijanov je tudi ta poskus propadel. Sovražnik je dobil sveža ojačenja v moštvu, tankih in ostalem materialu. Toda italijanska vojska je odgovorila na vsak sovražnikov napad s tem, da je izvedla protinapad, ki je pogostokrat prisilil sovražnika, da je zapustil poprišče borb s težkimi izgubami.
Angleži so 11. lebruarja izvedli velik napad do planine Amba, zahodno od Kerena. Toda naš odgovor, ki mu je dajalo podporo fašistično letalstvo, je prijatelja zavrnil. Postopno je sovražnik Se vedno poskušal bodisi s čelnimi napadi ali pa z obkoljevalnimi nameni po dolinah priti do Kerena in zlomiti naš odpor. Branilci Kerena, ki so odgovarjali uspešno na V6e te poskuse, so odbili napadalca in mu zaplenili več strojnic in več 100 pušk metalcev bomb, streliva in materiala vseh vrst. Borba se brez zastoja nadaljuje na tleh in v zraku, kjer italijanska letala z bombami obmetujejo angleške postojanke. Toda Angleži še naprej trdovratno streme zatem, da bi štrli to nepredvideno oviro, ki jim preprečuje nadaljno pot. Obramba Kerena postaja vsak dan trdovratnejša. Naši vojaki se dobro drže protj vsem napadem in hitro posežejo tam, kjer sovražnik poskuša izvesti presenetljiv napad aH pa kjer zbira ogromne sile. Vse čete,, ki jih Angleži zbirajo na tem pasu, ne morejo doseči svojega cilja zaradi hrabrosti Italijanov.
Letalski
Kairo, 21. febr,
napad na Sicilijo j
•. Reuter: Angleški bombniki
so v noči 20. februarja izvedli srdit napad na vojaški letališči v Cataniji in v Coniiso na Siciliji — pravi uradno poročilo angleških letalskih sil. Vrženih je bilo minogo rušilnih bomb težkega kalibra in zažigalnih bomb na obe letališči- Izbruhnili so veliki požari, iz katerih so se dvigali ogromni stebri črnega dima, ki jih ie bilo videti nad 50 km daleč. Verjetno tln si pelje
velika škoda na vzletiščih, ravno tako na cesti
h ie t	.
je, da so bila letala v hangarjih in poleg njih upepeljena. K temu je bila napravljena tudi
in na železniški progi blizu hangarjev. Od tega res uspelega napada so se vrnila vsa angleška letala v svoja oporišča.
Eden v Egiptu
Kairo, 21. febr. Reuter: Angleški vojni minister Antony Eden, ki je včeraj prispel semkaj, je imel danes razgovore z vojaškimi osebnostmi. Razgovarjal se je tudi z generalom Catrouxom, voditeljem svobodnih Francozov na bližnjem vzhodu. Eden l>o, verjetno, pred vrnitvijo v Anglijo obiskal še Cirenaiko.
Grki zanikajo
Atene, 21- febr. AA. Atenska agencija najodločneje zanika vse govorice in poročila, ki jih je razširila neka tuja indijska positaja, da so se angleške čete izkrcale na Lemnosu in pretvorile otok v odprto angleško letalsko oporišče. Istočasno najodločneiše zanikujejo vest, ki poteka iz istega vira, tla so čete generala Wavela na poti v Grčijo.
J
...Angleži tudi
London, 21. februarja. Reuter. Ameriški radio in ameriško časopisje je danes razširjalo vznemirljive vesti o velikem gibanju angleških čet v vzhodnem delu Sredozemlja. Nekatere vesti celo poročajo, da je 200.000 angleških vojakov na poti proti Grčiji
Maribor
lantu želimo veliko blagoslova v zasebnosti, v javnem življenju pa, da bi še tako požrtvovalno in nesebično vodil občino še na mnoga leta.
m Praktični učiteljski izpiti. Pred državno izpitno komisijo za praktične učiteljske izpite v Mariboru so napravili izpit sledeči učitelji (ce): Ar-rigler Bojana, Barbarič Karel, Blagovič Gizela, černač Darinka, Dereani Jožef, Drolc Milena, Gerbič Ljudmila, Gjura Josipina, Hinterlechner Marjana, Hočevar Vera, Hodnik Josipina, Kocjan Emilija, Košenina Pavla, Košir Gabrijela, Lippai Gabrijela, Mencin Roza, Paglavec Stana, Pegam Adela, Petrovič Živina, Potočnik Frančiška, Ravnikar Danica, Recelj Karolina, Rusjan Evalda, Seršen Rudolf, Sever Ana, Sotlar Erna, Sajina Cvetka, Šinkovec Ana, Stok Ljudmila, Tribnik Majda, Vede Olga, Verbič Frančiška, Vojnilovič Milena, Vučak Štefan, Zunec Oton, Prihodnji praktični izpiti bodo v Mariboru v tem šolskem letu 13. marca in 1. maja t. 1.
m Seja upravnega in tehničnega odbora Slov. težkoatletske zveze bo v nedeljo, 23. t m. dopoldne ob 8 v restavraciji Union (Jarc) na Aleksandrovi cesti.
m Promoviran je bil na zagrebški univerzi za doktorja medicine g. Rupena Stanko. Čestitamo!
m Za zimsko pomoč v Mariboru so darovali med drugimi večje zneske: Javna borza dela 20.000 din, tovarna Avgust Ehrlich III. in IV. Obrok 9500 din, Nassimbeni Ubald 3000 din, Uprava narodnega gledališča 2715.50 din, Gold Edvard 2000 din, Beiersdorf & Co. 200 din, tt. inž. Jelenec & inž. šlajmer 1000 din.
83 židovskih beguncev je poskusilo priti čez našo mejo v območju občin Selnica ob Dravi in Sv. Duh na Ostrem vrhu. Bile so tri skupine, v prvi je bilo 37 oseb, v drugi 24, v tretji pa 22. Vse tri skupine so naše obmejne oblasti zavrnile že tik ob meji.
m Prosvetno društvo Pobrežje. Jutri vsi v dom. Začetek ob 3.
m Najcenejša pustna zabava je ljudska igra: »Pokora kmeta Bohanca«, ki jo bodo igrati jutri, v nedeljo, na Ljudskem odru. Pridite, ne bo vam žali
in »Katoliška mladina« ponovi na pustno nedeljo ob 3 v Cvetlični ul. 28 veseloigro »Dva para se ženita«, ker zadnjič zaradi velikega na-vala niso vsi dobili vstopnic. Kdor hoče pozabiti skrbi, v nedeljo k nam! Bombe smeha! Godba! Vljudno vabljeni!
Celje
c V vino so mu primešali strupa. V celjsko bolnišnico so pripeljali 32 letnega Lenarda Martina iz Trbovelj. Lenard se je mudil v Zidanem mostu v gostilni. Ko se je za hip odstranil, mu ie nekdo primešal strupa v vino. Vino je popil in se vračal proti domu. Med potjo mu je poslalo slabo, ker je strup pričel učinkovati. Lenard je omahnil in se onesvestil. Pri padcu |e dobil težke poškodbe po glavi in hrbtu. Dogodek še ni pojasnjen.
c V Trnovljah pri Celju je umrl 62 letni Pohajaj Valentin, prevžilkar. Naj počiva v miru I
in da so se angleške čete izkrcale tudi že na otoku Lemnosu. Angleški krogi pripominjajo, da so te vesti brez vsake podlage. Take in sbčne vesti trdovratno širi nemška propaganda in je njih namen vzbuditi nemško reakcijo ki naj bi Nemčiji odkrila, kake namene ima Anglija na tem področju.
Kralj Alfonz XIII. resno bolan
Rim, 21. febr. AA. Havas: Zdravstveno stanje bivšega španskega kralja Alfonza XIII. .seje zadnjo noč znatno jioslub^alo. Srce mu zelo slabi- Člani družine bivšega kralja ne zapu-ščajo lioluikovc postelje.
Proti draginji in brezvestni špekulaciji
Belgrad, 21. februarja AA. Po členu 6. in 7. uredbe o pobijanju draginje in brezvestne špekulacije mora vsak, kdor prodaja življenjske potrebščine in drugo blago v prodajalni, na trgu ali na kakem drugem kraju, na vidnem mestu (v izložbi) za V6akt> stvar posebej ali na skupnem ceniku označiti cene posameznim predmetom tako, da jih vsak lahko razločno vidi. Po hotelih, restavracijah, kavarnah, javnih kuhinjah in drugih gostinskih obratih morajo bili cene jestvinam in pijači označene prav tako vidno na jedilnih listih. Kdor bi se pregrešil nad gornjimi predpisi, bo kaznovan z zaporom do 30 dni in z denarno globo do 5000 din.
Belgrad, 21. febr. AA. V Službenih uovinali št. 40 od 20. febr. t. 1- je bil objavljen seznam stvari, ki spadajo j>od nadzorstvo pod član 1 uredbe o nadzorstvu nad cenami. (Uredba od 14. febr. 1941) Opozarjajo se predelovalci (proizvajalci). veletrgovci, uvozniki in tisti, ki prodajajo vse te stvari nn drobno, da se cene tem proiyvodom, ki so veljale na dan, ko je začel veljati omenjeni objavljeni seznam, ne smejo v nobenem primeru zvišati. (Iz urada za nadzorstvo nad cenami.)
c V Mozirju se je pojavila davica. Oblast je ukrenila vse potrebno, da prepreči razširitev te nalezljive bolezni.
c Zdravniško dežurno službo za člane OUZD bo imel jutri v nedeljo g. dr. Drago Hočevar, Kolenčeva ulica.
c KPD v Grižah priredi jutri v nedeljo ob 3 popoldne v dvorani g. Piki v Grižah spevoigro »Mežnarjeva Lizika«. Vabljeni!
c Iz Borze dela. Javna borza dela v Celju je zabeležila 20. februarja 1533 brezposelnih na svojem področju, dočim jih je bilo 10. februarja 1474. Delo dobi: 4 hlapci, Žagar, kravar. kmečka dekla, natakarica, gostilniška kuharica, 5 privat-nih kuharic, 3 služkinje, 2 postrežnici.
Drevi ob 7., 8 bo v Narodnem domu SPORTKJV ZADAVA SH CELJA
Vabljeni vsi
c Baletni večer Erno Moharjeve in Borisa Pilata, ki je bil v četrtek zvečer v celjskem mestnem gledališču, je pokazal, da si celjsko občinstvo želi takih nastopov. Saj je bil obisk zelo lep in polnoštevilen. Občinstvo je že pri prvi točki dobilo želeni kontakt z umetnikoma in z naraščajočim veseljem in estetskim užitkom spremljalo program od točke do točke in izražalo svoje zadovoljstvo z burnimi aplavzi. K podrobnejšemu poročilu se še povrnemo.
c V celjski bolnišnici je umrl 68letni dninar Černejšek Urban iz Zetal in 35 letni skladiščni delavec Lukež Benjamin. Naj počivata v miru!
Jesenice
Policijski komisarijat na Jesenicah poziva vse lastnike mototnih vozil in koles, da morajo biti prijavljena vsa vozila in kolesa do konca februarja.
Srebrna vaza —• prehodno darilo ge. dr. Natlačenove za zmagovalko na memo-rtalnth dr. KoroSčevlh tekmah v voleslaloinu za prvenstvo dam in gospodov na Crncm vrhu 23. februarja. Delo Je IzvrStla znana ljubljanska pastirska delavnica Ivan Kregar.
Mnogoštevilno prijave 17. Maribora ln drugod nam obetajo odločilno borbo za naslov zmagovalca. Pričakujemo številne udeležbe.
f
KULTURNI OBZORNIK
Lily Novy: »Temna vrata«
V zadnjem mesecu je izšlo nekaj pesniških zbirk, ki naj jih 6edaj samo imenujem: Jarčeva Lirika, Gradnikove Zlate lestve ki njegov prevod Italijanske lirike, v žepni obliki izbor pesmi Murna Aleksandrova, ter sedaj pesmi Lili Novyjeves Temna vrata. Naj danes naznanim najnovejšo zbirko, prvo zbirko nove slovenske pesnice.
Lily Novy poznamo kot sprelno in močno pre-vajateljico slovenskih pesmi v nemščino, saj je pre-vela izbor iz Prešerna, potem antologijo slovenskih pesmic ler tudi lep šopek najlepših slovenskih modemih pesmi za kongres PEN-kluba v Dubrovniku. V tem času približno se je oglasila tudi kot izvirna pesnica v reviji Sodobnost, katerj je zvesta tudi sedaj. Takoj je obrnila nase pozornost ter si tudi stekla ime dobre slovenske pesnice, ki obenem z Vido Tauferjevo predstavljata najboljšo slovensko žensko poezijo.
Sedaj je izdala v Akademski založbi luksuzno izdajo (v 300 izvodih) svojih pesmi v širokem kvartu z naslovom Temna vrata. Taka tema, baročna vrata, enega najlepših baročnih portalov v Ljubljani na Starem trgu, je Jakac v lesorezu dal na čelo te knjižne opreme ter tudi na čelu prve pesmi. So pa to vrata avtorične hiše, obenem pa tudi »mbol temnega, brezsončnega vzdušja, v katerem 6e giblje njena poezija:
Temna so v našo hišo vrata, v temno dr ti, visoko vežo. Vanjo se sonca svetloba zlata nikdar ni vlila in nikdar ne bo. Mesec, plahi opazovalec, vanjo ne zre, ko pročelje srebri. Mrak le, lahni, skrivni plesalec, plava med kroglastim tlakom v nji.
Tako je pesnica z uvodno pesmijo počastila stari baročni ljubljanski dom — svoj dom in dom prednikov, kjei doživlja svoje življenje in hrepeni po soncu, vendar občudujoč oblike tega baročnega mojstrstva, ki se kaže v portalu. In ali ni nekaj takega mojstrstva tudi v njeni poeziji, ki je tudi zaprta v mrak in tugo, v spomin nazaj, pa so vendar vsa ta čustva podana v tako izbrušeni obliki, včasih vprav baročno polni, apostrofirajoči kretnji, po katerih sije sijaj mesečine, umetniškega prebliska? No-vyjeve poezija je namreč do zadnje besedne malenkosti izbrušena, gradi pa verze z neko moško silo, ki se je ogledavala v ustvarjanju najbolj pri Župančiču, kar se čuti iz vsakega verza. Kakor se tudi pri Zupančiču vse sveti in je vse polno povedano, pogreša pa včasih človek notranjega človeškega čustva, tako je tudi Novyjeve umetnost večja kakor pa njena notranja življenjska čustvenost in vsebina. Njena pesem pove prav za prav malo: apostrolira svojo hišo, občutje v njej in zvezo s predniki, potaplja se v svojo mladost, spominja sc na Vikerče srečuje se sama 6 seboj in svojimi leti, s svojimi ljubeznimi (Zrcalo, Mrlič), doživlja močna erotično-duhovna doživetja (Eros), pa tudi rahla vznemirjenja (Ljubezni vonj, Nočna pota, Morda, Nikoli), globoka dioumetja strasti (Bliskavica). Odprla je smisel najlišje rane, o kateri naj se človek pomeni sam s seboj ter opesnila svojo tugo, iz katere se
Fočasi spušča tudi v tugo svojega časa in razmer. rv| del pesniške zbirke je bolj poseben, ljubezenski, zrelo ljubezenski, dočim je drugi razpoloženjski (Jesenski klic, Jesenski dež), opisni, podoben Klopči-čevim pesmim (V megli), beg iz 6anj v realnost, v
vihar, v katerem ae čuti nemima, plavajoča kot list v vetru, ki se bo umiril v smrti. V tej duhovni tugi doživlja največjo bolest (Nocoj) irf pričakuje rešitve. V tem deiu je kakor »zapustila dom« ter jo je »šumna sila odnesla v neznansko, nemirno nebo«, kjer se »podi med vetrovi, razburjeno budnimi«. V tej vihri ee zamisli v smisel besede Umreti, ki ga podaja v pesniški definiciji, opeva v imenu vseh žalostnih src stisko časa, ki nas tlači k tlom kot m6ra, sluti nevihto svetov ter veruje, da bo tak vrtinec novi zemlji kot kopel. Toda sedaj svet v gradnji motijo in zidarji pojo sodobno pesem:
Zdaj ne moremo graditi, dim požara nas duši. Nismo še s krvjo obliti, vendar nas slepijo sanje v duši, vlažne od krvi. Bolni svit rahlja nam spanje, a nam ne zbudi moči. Naj nas preko zime ščiti nizke izbe trdni zidl Tam nam kaže čas prebditi tja do svečnice plamteče. Ko nam v ozdraveli svit rožno zagorijo sveče, pojdimo naprej graditi
Tako je s predzadnjo pesmijo postala najjasnejši glasnik naših dni. Z zadnjo pa je zapela še sla-vospev Gospodu, Gospodarju vsega zemskega pridelka:
Ti, Gospodar, ga tiho gledaš, njegove cene se zavedaš. Daj, naj bo, kar bo v zemlji vzeto, življenja kruh in vino svetol
Tako se vsebinsko da v grobih črtah označiti la nova pesniška zbirka, ki iz subjektivnih osebnih doživetij, preko modrosti zrele misli in razpoloženja časa pride v pesniško vizijo današnjih dni. Tako je svoj čas Zupančič doumeval vojna leta s svojo pesmijo in mu je Novyjeva tudi v tem pogledu blizu. Najbliže pa mu je po umetniškem oblikovanju. Nekatere pesmi kakor Rana, Mora, Bliskavica, Vihar, Zidarji pojejo, zvene prav po župančičevsko, tako so močne in globoke, tako umetniško pregnetene in zbite, da ni nikjer besede preveč. Tudi je ogla-šena bolj v umetniški blesk, kakor pa v čustvenost. Novyjeve pesem je vsa moška, malokdo bi v njej utegnil zaslediti žensko, kar menim, je pomanjkljivost te poezije. Zato je ponekod hladna, aforistična, realistično opisna, ali pa ne v skladu s prevzeta formo, zaradi česar je večkrat opaziti samo artizem (Beg). Vsa zbirka v celoti ne zapusti dnjma čutne živosti, temveč vtis izbrušene miselne linke, h kateri se človek vrača in jo vsakikrat vnovič z užitkom bere. Novyjeve poezijo tako lahko uvrstimo v vrsto pesniških ustvaritev takega notranjega značaja, kakor jih pesnijo Zupančič, Vodušek, pa tudi Klopčič: realistična in opisna miselna lirika, od katere pa se Tauferjeva lepo razlikuje prav po svoji pristni ženskosti, ki je v tej zbirki precej zabrisana. Tako med slovenskima ženskima pesnicama ostaja Tauferjeva kot glasnica ženskega srca, dočim je Novyjeva postala pesniški glasnik časa in naših dni, v kakršnega se niso znali vedno povzpeti naši pesniki.
Zbirka Temna vrata, ki pa je izšla samo f Tuk-suzni izdaji v 300 izvodih, pomeni bistveno o_ ^a-titev slovenske lirike zadnjih let.
Vjekoslav Kaleb: Na kamenju
Hrvatska leposlovna proza je lani dobila nekaj prav dobrin izvirnih del. Med najtehtnejše stvari, ki bodo ohranile trajno vrednost, sodi tudi Kalebova zbirka novel in črtic »Na kamenju« (Matica Hrvatska, Suvremena knjižnica, knj. 25, 189 str.). S to knjigo se je vrsti sodobnih hrvatskih pripovednikov pridružil nadarjen in mnogo obetajoč pisatelj.	|
Kaleb je zanimiv kot človek in kot literarni oblikovavec. Po poklicu je učitelj, doma pa je iz Tijesnega blizu Sibenika (rojen 1905). Služboval jc v Širokah, Lečjevici, Betini in v Konjevratih. Od leta 1936 je bil v Šibenikti, lani pa je prišel na prosvetni oddelek ban. Hrvatske v Zagrebu.
V	leposlovju se je Kaleb pojavil, ko je prekoračil trideseto leto, torej razmeroma pozno, saj mnogi z dvajsetimi leti izdajajo že prve knjige. Zato pa je Kaleb s svojimi novelami, ki so nastale v času njegovega učilcljevanja med Kninom in Šibenikom, takoj vzbudil pozornost kot dozorel umetnik, ki ima svoj lastni svet in slog. V njegovi prozi čutiš silno preudarjeno in resnobno pojmovanje življenja in umetnosti: »Ni lahka stvar približati se človeku. Sumiš in dotikaš se ljudi kakor predmetov v temi, mahaš z roko, da bi od-grnil zaveso, segaš pa v praznino« (str. 100).
V	knjigi »Na kamenju« je zbral pisatelj dvanajst novel in črtic, ki tvorijo lepo in zaokroženo celoto. Povsod vidimo svojevrstno življenje preprostega človeka iz kamenitega Hrvatskega Pri-tnorja, ki nudi čisto drugačno sliko, kot pa nam jo daje turistična reklama: »Dalmatinac ne trpi razmeianje bučno; on se hvali šutke ili zatvoren u pjesmu, monotonu i mirno rječito. Neki su samo iz vojske do-nijelii nečiste psovke, bečarenje, udaranje u prsa, ciganske pjesme i pocikivanje. Oženjeni ljudi vode u krčmi mudre razgovore, na-zdravljaju, udaraju se po ramenima, žive svojim životom« (str. 37). Skalnata in skopa pokrajina, s sivim kamenjem obzidane krpe plodne zemlje, kjer se stiskajo njivice, vinogradi in oljke. Ka-menite goličave, prepredene z robidovjein, prinašajo ljudem mnogo pomanjkanja in trpljenja ter malo veselja in zadovoljstva. Otroci so bledikavi in bolehni (Kaleb jih je v šoli lahko temeljito spoznal), odrasli pa suhi in koščeni, saj se kljub vsemu prizadevanju najedo komaj »do polovice želodca« (str. 23). Tudi beg v Ameriko, v mesta in tvornice jih ne reši skrbi za vsakdanji kruh in obstanek, strahotna zaostalost, vražarstvo, sovraštvo in prepiri pa delajo vse gorjč še bolj strupeno in neznosno. Tako stradajo in prezebajo v svojih nizkih in temačnih hišicah, kjer je v enem kotu miza, skrinja in postelja, v drugem pa vse orodje in posodje z živino vredl In tako trpijo in umirajo od roda v rod. Težko se je odločiti, katera novela je najboljša, vendar bi rekel, da je vse strašna mračnost in tragika, ki visi nad temi ljudmi, najpretresljiveie izražena v črticah »Izmedju dana m noči« in »Na kamenju«, ki je dala ime vsej zbirki. Dalmatinska Zagora, kjer se dogaja dejanje Kalebovih novel, je najbolj zaostalo in siromašno ozemlje na Hrvaškem. Te kraie in ljudi so opisovali že Cipiko, Simunovič in Nazor. Pri čitanju Kalebove knjige sem se spomnil nekaterih najboljših šimunovičevih novel. Toda to je samo zunanja, nebistvena sorodnost, Irajti Kaleb ima Cisto svojevrsten siog: z nekaj Stavki in prav iz-
virnimi primerami nam silno nazorno in živo nariše človeka in njegovo zunanjo in notranjo podobo, prav tako pa tudi pokrajino in prizorišče dejanja. Pa saj sem izvedel, da se uspešno bavi tudi s slikarstvom, in pred kratkim sem čital njegovo poročilo o neki slikarski razstavi. Skrivnostno življenje, ki utriplje v vsem stvarstvu, v travah in žitnih poljih, v pritlikavem grmičevju in veličastnih drevesnih velikanih; pravo prijateljsko čtrvstvo in usodna povezanost med človekom in zemljo, pa tudi zapletena duševna stanja človeške duševnosti (»Sa-t«), vse to je znal Kaleb tako mojstrski im s tolikim mirom povedati, da se mu ne moreš oteti. In ravno ta svojski in slovesni mir, s katerim pisatelj začenja in končava svoje pripovedovanje, ie morda najizvirnejši in najpozitivnejši prispevek, ki ga prinaša Kaleb v današnje hrvatsko leposlovje. Že dolgo nisem bral dela, ki bi bilo napisano s tako elementarno in suvereno mirnostjo, kakor je prav pričujoča knjiga. Pisatelj ne vpije in ne grozi s stisnjenimi pestmi kakor mnogi, ki hočejo po vsej sili veljati za sodobne in »socialne« pisatelje. In ravno zaradi tega je njegov protest proti krivici in nasilju močnejši od vsakega pozerstva in papirnatega ver-balizma (»Zlatna medalja«). Dasi nikjer ne poudarja lastnih nazorov, vendar čutimo, da je na strani slabotnih in zapostavljenih (prim. črtico »Prosjak«, ki je imenitno zasnovana, proti koncu pa nekoliko pojemal).
Knjiga »Na kamenju« je dragocen plod tihega zorenja in resnega dela. Kolikor mi je znano, pripravlja avtor novo zbirko novel in črtic. Toda sedaj velja: »Noblesse oblige!« Ce bo Kaleb tudi v prihodnje delal z enako resnobo, če se bo z enako ljubeznijo poglabljal v človeka in s strogo avtokritiko izbiral in tiskal samo zrele stvari, se za njegovo pisateljsko pot ni treba bati. Mi se tudi prav nič ne bojimo in mu ne mislimo dajati nobenih pokroviteljskih nasvetov; želimo le, naj ostane zvest samemu sebi, potem bodo tudi o njegovi umetnosti veljale besede iz »Zlatne medalje«: »Kako neodoljivo privlači ta jednostavna mudrost čovjeka zemlje!« (str. 156.)	Joža Gregorič.
Razstavaa
Fr. Kralj,' Godec Fr., Lakovič VI.
Danes, 22. februarja, ob pol 6 zvečer bodo otvorili razstavo svojih slikarskih, kiparskih in grafičnih del trije slovenski umetniki: Godec France, prof. France Kralj in Vladimir Lakovič. Razstavili bodo okrog sedemdeset del srednjega in manjšega formata. France Kralj pa bo razstavil tudi nekaj zelo uspele male plastike v plemenitem materialu in v žgani glini. Razstava bo v prostorih Galerije Obersnel na Gosposvetski cesti.
Manzonijeva zgodovina. Ena izmed knjig, katerih se je na italijanskem književnem trgu v zadnjem tednu največ prodalo, je Manzonijeva »Storta in-compiuta della Rivoluzione francese« (Bonpiani, 1940). Pri nas. pa tudi v Manzonijevi domovini sam«, poznajo pisatelja bolj po njegovih leposlovnih delih. Kdo ni še bral ali vsaj «lišal o njegovih slovitih »Zaročencih?« A vendar se je la romanopisec na
Predsednik najvišjega ameriškega sodišča Hughes (na levi) posluša predsedniško zaprisego Roosevelta. Na desni je v uniformi mornariškega kapitana Rooseveltov sin James.
ŠPORT
Dr. Koroščeve memorialne tekme
V nedeljo, 23. februarja, bo na Črnem vrhu nad Jesenicami potekala odločilna borba najvažnejših ptedstavnikov zimskega športa, ko se bodo borili za naslov prvaka in prvakinje na dr. Koroš-čevem spominskem veleslalomu. — Spored: ob 7 sv. maša za pok. voditeljem pri Sv. Križu: ob 11 spominski veleslalom. — Prijave se sprejemajo v koči ASK Gorenjca do 9.30. — Vsem tekmovalcem in tekmovalkam plača ASK, ki tekme prireja, čaj in skromno kosilo, nakar bo razglasitev rezultatov in razdelitev nagrad. Zmagovalca prejmeta krasen pokal g. predsednika dr. Fr. Kulovca in srebrno vazo — darilo ge. dr. Natlačenove, ter krasne marmornate plakete. Drugoplasirana prav tako plakete, tretjeplasirana pa diplome. — Vabimo vse tekmovalce in one, ki ljubijo kraljestvo belega športa, da ta dan pohite na prelepi Črni vrh, ki vas bo sprejel v svoje mehko — belo naročje.
Prva naša zmaga v Ga-Pa
Naši hokejski igralci so dosegli prvo svojo_ zmago v letošnjem turnirju, ko so premagali odlično nizozemsko moštvo z rezultatom 4 :2, kar smo poročali že v včerajšnjem našem listu. Sploh je bila to prva jugoslovanska zmaga na takih prireditvah, kakršne so na zimsko-športnih tednih v GA-PA. Naši so bili v prvi in drugi tretjini v premoči, saj so v teh dveh delih vodili s 4:0, le zadnja tretjina je bila uspešna za Nizozemce, kar je pa povzročila utrujenost naših radi tekme prejšnjega dne, katero so odigrali s Švicarji.
Tekma med Madžari in Slovaki je končala s 6 : 0 v prid Madžarov, Švedi so pa z rezultatom 10:3 odpravili Italijane.
Zvečer tega dne je nastopila naša državna prvakinja v umetnem drsanju gdč. Silva Palmetova s svojim kmetskim plesom v slovenski narodni noši, katerega'je izvedla odlično in je bila za svoje izvajanje viharno nagrajena od gledalcev.
Kakšna je nemška skakalna vrsta za Planico?
Od 25. febr. do 2. marca se sestanejo v Planici najboljši naši in nemški skakalci, da dokažejo, kakšne možnosti v smuškem letenju so dane športniku današnje dobe, ko je zgradil inž. Bloudok športno napravo, ki dopušča jadranje po zraku na daljavo tudi nad 100 m zgolj s smučmi na nogalil Pred leti so domi-niraliv skakalnem športu v Evropi le Norvežani, smučarji iz srednjeevropskih držav niso imeli prave volje za trening radi kratkih sezon in ogromne premoči Severnjakov, ki so posvetili skakanju posebno pažnjo, saj imajo nad 700 skakalnic samo na Norveškem. Planica je vlila novega poguma, odprla je nove izglede za talentirane skakalce. Nemčija je spretno podprla trening svojih skakalcev in dobila prvi razred, ki šteje nad 40 skakalcev, od katerih jih je najmanj polovica enakovrednih po sposobnostih in po znanju. Vsa ta polovica je zrela za Planico in po večini so ti skakalci že preizkusili svoje sposobnosti v Planici. Med njimi je trojica, ki se je povzpela na 100 m in ki so edini v svetu s takim rezultatom. Tudi letošnja nemška skakalna vrsta bo imela odlične predstavnike te športne panoge. Manjkal bo pravzaprav le Bradi, ki je bil z dogovorom vezan na Lahti ter je izpadel v trenutku, ko je bilo treba končati vse nastope izven Nemčije do I. odn. 2. marca. Tako so se strnile vse mednarodne prireditve izven Nemčije na ta termin in morali so se posamezniki ukloniti odredbam športnega vodstva, da so se izpolnili dogovori, ki so bili sklenjeni že prej. Weilerja in Beraiterja, ko izrazita predstavnika norveške kombinacije, je zadela ista usoda. Toda to ne izpremeni dejstva, da morejo ti skakalci, ki pridejo v Planico. postaviti izredne rezultate. Planica ima svojo sposobnost v sebi in nudi dobremu skakalcu vse. Tudi Norvežani so svoječasno izjavili, da ni mogoče doseči 100 m znamke, če oni ne skačejo. Dosegel je Bradi ne samo 100 metrov, temveč 107 m, čeprav tega nihče ni pričakoval. Taka je pač Planica.
Za vožnjo v Planico se je treba prijaviti pri Pntniku in izkoristiti tarifno ueorlnost skupinskih potovanj. Ta dovoljuje 33% popusta
stara leta lotil zgodovine, in sicer znanstveno in literarno obenem. Neke vrste roman t izi rana zgodovina, nekoliko po Wellsovem načinu.
Svojega dela pa Manzoni ni mogel skončati. Opisal je le prve štiri mesece francoske revolucije. Na podlagi časopisov in spisov tedanje dobe je sestavil nekako kroniko, k vsakemu dogodku pa razpreda svoje misli in komentar Njegov namen je bil nadaljevati z italijansko revolucionarno dobo 1. 1859 in vzporediti obe razdobji ter iskati vzroke sličnosti in neenakosti obeh. Smrt mu je pa prezgodaj vzela pero iz tok,	R. B.
pri skupinah 8 oseb in 50% pri skupinah nad 30 oseb. Vsi uradi Putnika sprejemajo prijave in bodo na podlagi teh prijav urejeni posebni vlaki. Le zgodaj se je treba prijaviti, ker brez teh prijav posebnih vlakov ne bo mogoče dobiti. Vstopnina bo znašala 15 din in bo veljala kot vstopnica posebna značka, ki se bo vidno nosila in bo obenem spominski znak na Planico.
Jugoslavija-Madžarska v lahki atletiki
bo dne 14. in 15. junija v Pečuhu, tako je namreč predlagala madžarska atletska zveza. Prej je liilo javljeno, da bi se imelo to srečanje vršiti 9. in 10. avgusta v Budimpešti. O predlogu bo še sklepala jugoslovanska lahko-atletska zveza.
V kolesarskem športu še ni reda
Glede na okrožnico štev. 3-31, katero je brez znanja Slovenske kolesarske zveze razposlal vsem podzvezam in klubom v Sloveniji — bivši Kotu-raški savez Kraljevine Jugoslavije, je upravni odbor Slovenske kolesarske zveze sklenil objaviti sledeče:
1.	V vsaki državi, pa tudi v naši, more obstajati samo ena legalna Kolesarska zveza kraljevine Jugoslavije, katero prizna tudi Mednarodna kolesarska federacija (U.C.I.).
Kakor je znano, v naši državi stvarno obstaja samo ena legalna Kolesarska zveza kraljevine Jugoslavije, ki je bila ustanovljena dne 10. novembra 1940 v Belgradu. Imenovana K.Z.K.J. ima edina pravilno potrjena pravila z odlokom ministrstva za telesno vzgojo štev. 8435-40 in je torej edina legalna predstavnica kolesarskega športa v Jugoslaviji,
2.	Bivši Koturaški savez kraljevine Jugoslavije v Zagrebu ni legalni predstavnik kraljevine Jugoslavije pri Mednarodni kolesarski federaciji (UCI), ker imenovani zastopa samo Hrvatsko kolesarsko zvezo, medtem ko Srbska kolesarska zveza sploh ni bila včlanjena, naša Slovenska kolesarska zveza pa je tudi izstopila iz članstva na podlagi sklepa plenarnega sestanka kolesarskih klubov, ki je bil dne 9 decembra 1940 v Celju, o čemer so bile obveščene vse tri slovenske kolesarske podzveze in vsi klubi na teritoriju Slovenije kakor tudi Koturaški savez kraljevine Jugoslavije v Zagrebu. Smatramo za potrebno, da pripomnimo, da je predlog za izstopitev iz članstva K.S.K.J. dal delegat mariboreske kolesarske podzveze g Fajs, predsednik Kluba slovenskih koledarjev iz Celja.
Bivši Koturaški savez kraljevine Jugoslavije v Zagrebu nima potr, i pravil od ministrstva telesne vzgoje naroda, temveč deluje na osnovi pravil, ki jih je leta 1923. potrdil veliki župan zagrebške oblasti. Na podlagi navedenega je vsakomur jasno, da bivši Koturaški savez kraljevine Jugoslavije ne more biti niti predstavnik kolesarskega športa v Jugoslaviji, še manj pa predstavnik pri Mednarodni kolesarski federaciji.
3.	Član Mednarodne kolesarske federacije more biti samo legalni predstavnik kolesarskega športa v Jugoslaviji, ki ima potrjena pravila od ministrstva za telesno vzgojo naroda in v katerem je včlanjena večina nacionalnih kolesarskih zvez kraljevine Jugoslavije.
Bivši Koturaški savez kraljevine Jugoslavije v Zagrebu mora glasom obstoječih pravil čimprej likvidirati, ker je od treh ustanovljenih nacionalnih zvez v njem včlanjena samo ena, kar pomeni, da nima niti osnovnih pogojev za nadaljnji obstoj.
Da bi pa bilo razumljivo, zakaj se bivši Koturaški savez kralj. Jugoslavije v Zagrebu šele v zadnjem času tako agilno zavzema za pravice slovenskih kolesarjev, medtem ko v dobi 20 let ni ukrenil za nje ničesar, omenjamo samo to, da je z ustanovitvijo legalne Kolesarske zveze kraljevine Jugoslavije v Belgradu izgubil pravico do vsakoletne subvencije ministrstva za telesno vzgojo naroda, katero je vedno porabil samo za svojo »veliko« administracijo. Po novo obstoječih pravilih je pa predvideno, da se mora subvencija ministrstva za telesno vzgojo razdelil na enake dele vsem narodnim zvezam.
Kakor je torej razvidno, bivši Koturaški savez kraljevine Jugoslavije nima namena zaščititi interese slovenskih kolesarjev, kot bi kdo marsikdo mislil na podlagi objavljene okrožnice, temveč mu je samo hudo, ker se mora ločiti od vsakoletne subvencije, od katere je imel koristi samo bivši Koturaški savez kraljevine Jugoslavije v Zagrebu, slovenski kolesarji pa so prejemali milostno podporo v znesku 1000 din, največkrat pa niči
Z ustanovitvijo legalne Kolesarske zveze kraljevine Jugoslavije v Belgradu je pa zagotovljena pomoč tudi slovenskim kolesarjem, ker je v novih pravilih predvideno, da se subvencija ministrstva za telesno vzgojo mora razdeliti na enake dele vsem trem narodnim kolesarskim zvezam, kar pomeni, da bo od subvencije 30.000 din Slovenska kolesarska zveza prejela 10.000 din, ne pa beraško pomoč bivšega Koturaškega saveza kraljevine Jugoslavije v Zagrebu.