OBZORJA STROKE - POROČILA IN PREDSTAVITVE Mateja Habinc _________ ________ EVROPSKE ŽENSKE RAZISKAVE 2 MULTIKULTURNE IN INTERDISCIPLINARNE PERSPEKTIVE European Women's Studies from Multicultural and Interdisciplinary Percspectives, Utrecht, 15-30 August 1996 ()b SWHetnict Univerze v t It reditu je la meti štev ilnimi kul-luniimi, športnimi, izobraževalnimi in drugimi aktivnostmi tudi let<).s (»rganizirala nekaj poletnih šol. Tako je stali knjigi > U o men s Studies and Culture' m skripto člankov. ki naj bi jih poleg štirih romanov prebrali kol pripravo na šolo, p< >leg lega pa naredili Se vrsto "nacionalnih domačih nalog", o katerih naj bi se nato na delavnicah pogovarjali in primerjali njihove rezuliate\ Sola je bila razdeljena na tri razdelke, In sicer naj hi se s pomočjo 17 profesorjev in raziskovalcev ter gostujoče pre da vate! j ice najprej seznanili s feministično literarno teorijo, nato pa še s feminističnimi študiji kulture in študiji zgodovine žensk. Predavanja naj ne bi (in večinoma tudi niso) trajala več kot petinštirideset minut. Sledila jim je enako dolga debata, potem odmor in še eno predavanje z enako časovno shemo ali pa delavnica"1 osmih udeležencev s temo predavanji in debato o nalogah, ki naj bi jih vsak posameznik riii svojem lastnem (včasih nacionalnem) primeru predstavil. ()b koncu delavnice pa znova debata pred vsemi: o čem smo se pogovarjali na delavnici, kaj menimo o določenih vprašanjih ipd. (Poročali naj bi vedno različni ljudje iz skupine.) Po popoldanskem premoru za kosilo se je ponovila dopoldan ska različica (predavanje - tlelavnica) ali pa je dopoldanskima preda vanj ima sledil del, namenjen delavnicam, po teli pa se splošne debate Tli tli po koncu vsakega tiodnevnega razdel- ka priletne Si >le je bil tlel časa namenjen <)t eni pridobljenega znanja, kakovosti predavanj in delavnic, skratka mestom kjer nas je čevelj Žulil" in ki naj hi jih organizatorji v- prihodnje (šlo je za tretjo tovrstno poletno šolo. ki so jo organizirale imenovane ustanove)', če ne že odstranili pa vsaj razmeh-čali". lil jasno, ob kom u celotne poletne šole so se javno izre kale pohvale in slabosti, vsak udeleženec pa je že ob prihodu prejel tudi neka j stran.sk i vprašalnik, ki naj hi ga izpolnjenega s svojimi < »sehnimi mislimi in vtisi s piiletne šole < >ddal < ugani-zalorjcm. '/.:i začetek so nas skušali seznaniti s pojmovanjem evrop skoMi. riiultikulfurnosti in interdisciplinarnosti, pojmi vse I lovanimi v imenu ši >le. razdelek feministične literarne teorije pa se je začel z analizo knjige in filma Tile ('olor Purple i A lice Walker, 19^2/Ste ven Spielbetg. 19Ms) ter romana fc-harlntte lirrinte Jane l.rre ( IH i~). o katerih smo skušali razmišljati pČislkolonialno in dekonstrtikcijško. sprašujoč se o pomenu spola igender). ciničnosti in družbenega razreda. Kriliko omejitve na kategorijogenderpn masko1vanju (ženske) identitete in zamisel "nove geografije " identitete je podala gostujoča preda vale l ji ca Susan Stanfortl Friediiian iz ZDA. < > performativnosti m fluidrvosti identitet subjekta pa smo ob predavanju razmišljali tudi na delavnici o razmerjih, ki določajo v sakokratne identitete, in o konceptu doma Lite rami tlel je bil namenjen Še razdelavi občutja tujosti in tujca, vprašanju inleitekstualnosli in razčlenjevanju "besedil ' (po lllenov) na primerih iz popularne kulture < npr, oglasov). Meti feminističnimi raziskavami kulture m > bile izpostavljene povezave nietl spolom (geuder). etničnosijo. telesom, identiteto in tehnologijo, saj sta bili dve predava nji namenjeni indi cr/vrprostoru in Internetu ter. v povezavi z njima, past modernizmu in esencializmu, spreminjanju pojmovanja telesa narave v odnosu do tehnologije in sodobnemu oblikovanju subjektivnosti, /.a v se udeležence je bilo organizirano popoldansko s u rta nje po Internetu, meti izbirnimi dejavnostmi pa je bil na volj< > tudi "pogovi >1 z navideznimi udeleženci šole ženskih študij, ki je hkrati z realno" p omenjenih poletnih šotah r t treehtu. kije vsehovala rse naslon ni /xidatke o možnih sil/>endijah - nizozemske strani su posivi/tirali r medna rodil i pisari 11 un Praiiii fakulteti r t juhi jam Sledilo je pisanje pisem : željo pu sode/oranju lu finančni podpori m pivcej pohvalno se mi zdi. da so se vsi naslovniki m Izvali 2 Ruseniarte Hudemu. An neke Smelik (eds >. W'omen's sunite* and Culture /ed I looks l.oinlon and ,\'etr Jersey 1995. 3 "And / thougflt I tvuuhhi t make it " 4 Orgtjmzaiprjl so prtpra t 'i I i tudi številne sfx/znat 'nt' it>rejii poljiihueohšolskc dejai 'našli (ogledi knjigarn, ogled mesta in njegovih skritih' prostorov, pomembnih za zgodovino žeusk. tiramo, predavanja, plesne delavnice, jutranje razmigttvanje. pevsko sekcijo itd i 5 Delavnice so voditi tlltorji, /m Statusu "enakovredni" ntleležein i poletne soie, ki pit uaj hi pogovor usmerjali sledili roku dela in željam udvležeucei. poznali />u na/ ht tudi temeljne organizacijske ¡¡t/drobnosti 'futur -če želi - lahko namesto esija. ki naj hi ga napisal po zaključku po/etne šole uu izbrano temu, v zvezi s katero ¡/u sv mora med drugim sklicevat i tudi uu literaturi/, inv aH predavanja iz poletne Šole. popiše tudi svoje "pedagoške' ah organizat. ijske Izkušnje, t-lseje t in ocene tutorskegu delu ) iKienju jeta strokovnjaka s jxxlri >č/a, na kateremu se esej družinskih albumih in njihovi podobi življenja, sami pa smo v fotografski delavnici okušali posneti fotografije, za katere smo menili, da so izključene iz. družinskih albumov. Film Špike l.eeja Jungle Fever i 199 i) pa je razmišljanje skušal bolj osredotočiti na kategorijo helosti '. njeno neopredeljivost, vse in nič obenem. Zgodovino žensk so predavateljice skušale prikazali kot "h zgodovino uradne zgodovinske znanosti, njen manj očitni in posplošujoč del, ki pa ga lahko opazujemo od inikro-> makroravni. Iz individualnih zgodovin (kot smo udeleženci rta delavnicah primerjali povojno obdobje v življenju starih •natei ali drugih žensk) smo skušali sklepali na širše povezave >n dejavnike, ki so pričali o vpletenosti v določeno zgodovinsko obdobje (npr, v Veliki Britaniji "kOlonialističnih ostankov" uporabe bombaža, ki je izviral iz indije, do povojne 1 ev ščine. vključevanja v nacionalno specifične politične franke itd.), predavateljice pa so skušale prikazati tudi samo dekonsirukcijo zgodovine kot znanosti, ki naj bi bila podvržena moški hierarhiji vrednotenja dogodkov (vojne), in zgodovino, ne kol popisovanje in opisovanje kronološkega sosledja, postavljanje mejnikov, ampak kot analizo diskur-zov ' Ogledali smo si tudi IIAV v Amsterdamu (Inlei uaiional Information Centre and Archives forthe Women'sMovement) in primerjali institucionaliziranost ženskih študijev po različnih evropskih državah, seznanili pa so nas tudi s nizozemsko organiziranostjo t klasifikacijami in tipologijami) Sporni nov in zgodovine. Zgodovina kot proces vključevanja in iz ključevanja pa je bila razložena tudi kot širši (npr, na nacionalni ravni) proces oblikovanja identitete,; ki naj bi vedno ločila meti zasebnimi in javnimi spomini Zelje številnih udeležencev so bile, tla bi se v prihodnje poleina šola bolj osredotočila na aktualne procese, ki se dogajajo zdaj in tu. v Evropi, in sicer procese "približevanja Vzhoda Zahodu"; o katerih naj bi v prihodnje več razpravljali. Ne kaže govorili o rasizmu in etničnosti s pozicije belca in ob tem ne slišali glasov Drugega (ker jih na poletni šoli ni) , ko obenem obstajajo procesi vključevanja in izključevanja že meti samimi udeleženci poletne šole (npr zaradi različnega poznavanja določenih problemov ). te pa lahko prenesemo tutli na širši evropski prostor in problem beguncev, manjšin ipd Oh njihovi prisotnosti in govorečnosti. Kristina Toplak POLETNA ETNOLOŠKA DELAVNICA RAČJI DVOR 1996 (8. - 18. 7. 1996) ()d K. do I« julija je v Sv Juriju v Slovenskih goricah po-lekala etnološka delavnica v okv iru projekta Muzej napros-fern Kačji dvor v organizaciji Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine iz Maribora. To je bila že t) m ga delavnica ki je bila namenjena osmošolcetn in srednješolcem. 1-etos so se je udeležili dva dijaka in dve učenki višjih razredov osnovne šole ter dve študentki etnologije kot mentorici, Vimen delavnice je seznanitev udeležencev z etnološkim 'a^iskovanjem in delom na terenu, katerega rezultati bodo nekoč sestavni del muzejske vsebine. Seznaniti smo se s poj-iU(,m muzeja na prostem, sodelavci z zavoda pa so nam podrobne je predstavili načrt za bodoči muzej. Izbira tem je neposredno povezana s potreliami projekta, Zalo sta se lanskim raziskavam (vrtovi na podeželju, življenje v "ličarjev in življenje kovačev) letos pridružili še th e z delov-111,11 naslov i >iii (¡osii!ne in trgovine na podeželja med obema "7nama. r časti I/. Svetovne vojne in vse do 50-ih let. Zavod it z nakupom gostilniškega sanka začel urejati vaško gostilno ' PuSetisank) v Račjem dvoru in s tem tutli določil temo jazis-^'Vanja letošnji delavnici. Ker je bil Šank kupljen v Sv. Juriju V Slovenskih goricah, je ta kraj poslal tudi naš teren. letos sva namesto etnologinje Suzane Barbirič mentorstvo Prevzeli študentki etnologije. Z Majo Kanop sva si razdelili tL'n»i in udeležence. Oblikovali sva dve skupini. Sama sem izbrala trgovino Pridružila sta se mi Tina in Rok. Šest dni smo prebili na terenu, zadnje tri dni pa smo namenili postavitvi razstave v \Vagnerjevi hiši (to je prva hiša. ki jo je Zavod prenesel v bodoči muzej). Suzana Barbirič je na terenu opravila sonda ž no raziskavo iu nam dala vprašalnike, po katerih smo se orientirali pri zbiranju podatkov. Izbiro pripovedovalcev in razdelitev dela v skupini pa je prepustila nama. Delo je bito nekoliko olajšano, ker sem poznala teren, Maja pa je kol študentka tretjega letnika imela več izkušenj. Na žalosi v Sv Juriju nismo imeli organiziranega prenočevanja, lako tla nam je vožnja jemala čas. ki hi ga sicer lahko porabili za spoznav anje terena. Kot mentorici sva udeležence vodili pri delu in |ih skušali sez naniti z metodami etnološkega raziskovanja. Vsak je poskusil fotografirati, snemati in seveda spraševati. Po opravljenem delu smo imeli kosilo v tamkajšnji gostilni, potem pa smo pregledali in primerjali terenske zapiske, se pogovorili o naslednjem dnevu in izmenjali informacije o pripovedovalcih Pri iskanju primernih pripovedovalcev smo se obrnili na župnika, ki nam je tutli dovolil, tla smo brskali po župnijski kroniki, s katero so se dijaki prvič srečali. Mojo skupino je zanimala predvsem oprema irgovin, zu nanji videz (napisi nad vrati, morebitne reklame), odnosi med trgovci in vaščam ter kaj so v trgovini prodajali, V Sv. Juriju ^")!Í}ret)to. imeillzo konstruiranja spola (gender) skozi iliskurzirne praksá r nekdanji Sovjetski zvezi. Pivdtwanje Finke Maria t me l-iljestnnii iz Ah,, Akudemi I nii ersity, 27. avgusta 1 Ied pdcleženkanit st„ bili sicer utdi div Afričan hi, u obe belki. GLASNIK SED 36/1990, št. 4 79