ODSLEJ NOV SODOBEN PRODAJNI SALON ZA VOZILA FIAT IN LANCIA ODPIHAMO DANES, NA NOVEM TRGU 6 NOVOTEHNA MMsUOS Št. 19 (2282) • Leto XLIV • Novo mesto • četrtek, 13. maja 1993 • Cena: 85 SIT nLJLLJmJLmI Stečaj Rika je skrajna možnost Ribniški Riko, kije ob devet desetin trga, je finančno in kadrovsko povsem izčrpan - Potrebno je hitro ukrepati, saj je njegova vrednost vedno manjša MW CZŠ2 fITT RIBNICA - Slovenski inštitut za management - Podjetje za vrednotenje in revizijo podjetij, d.o.o., je v aprilu opravilo finančno analizo podjetij ribniškega holdinga Riko. Ugotovitve analize dokazujejo, da je Riko zamudil čas za pravočasno ukrepanje. Da bi se rešilo, kar se še da rešiti, bo morda potreben stečaj posameznih delov holdinga, vendar o njem zaenkrat razmišljajo samo kot o skrajni možnosti. l'i7?riB'OT?jITTTa POMOČ BEGUNCEM KOČEVJE - V petek popoldan so iz nemškega Augsburga v Kočevje pripeljalli aklivisli tamkajšnjega Rdečega križa pomoč, ki so jo zbrali skupaj z Domom starostnikov, ki izhaja iz društva za dobrobit socialno šibkih ljudi in je namenjena predvsem kočevskim beguncem. V soboto dopoldan so obiskali kočevski begunski center in več begunskih družin izven centra. Razdelili so jim večje količine hrane, čistilnih sredstev in igrač, sanitetni material pa so poklonili kočevskemu zdravstvenemu domu. hodnih tržiščih in slaba kakovost Rikovih izdelkov, saj kvalitetni standard ISO 9000 še danes ni dosežen. Vsi ukrepi, načrti in sanacijski programi so ostali le na papirju. Riko je sedaj finančno in kadrovsko povsem izčrpan. Nadaljuje sc padanje PREDSTAVITEV V LJUBLJANI IJUBIJANA - V bifeju Breza v Ljubljani - njegov lastnik je Črnomaljce Tone Grahek - je pripravil pripravljalni odbor Vinske vigredi tiskovno konferenco, njen namen pa je bil predstaviti program letošnje velefešte, ki bo v Metliki 21., 22. in 23. maja. Tiskovno konferenco je vodil Matjaž Rus, človek, ki ima pri Vinski vigredi na skrbi reklamo in propagando. Metliški župan Branko Matkovič je zbranim novinarjem povedal o pomenu le vinarsko-turistično kulturne prireditve za občino, Toni Gašpcrič pa jih je seznanil s kulturnimi prireditvami m razstavami, ki jih bo na pretek. Za prijetno vzdušje je poskrbel Edi Macole, legendarni frajtonar iz Metlike. Metličani so prinesli v Ljubljano pogače in vina iz metliške Vinske kleti, Tone Grahek pa je prispeval obložene kruhke, kavo in vse drugo. ! % J I i sužnosti”, ki bo trajala še dolga časa. V zvezi s prihodnostjo Slovenije je še dejal, • V posvetovanje v Dolenjskih Toplicah so organizatorji vključili tudi obisk stiškega samostana in dogodek v Kapitlju v Novem mestu. Tu so udeležence sprejeli slovenski metropolit in ljubljanski nadškof dr. Alojzij Šuštar ter novomeški župan Franci Koncilija in prošt Jože Lap. da bo izvedba privatizacije povečala število brezposelnih, in spričo razmer računa na dve leti precejšnjih težav. Sedanje spremembe po njegovem simbolizira padec berlinskega zidu. Dr. Gerhard Busek je dejal, da bi bilo včasih mogoče dobro, če bi berlinski zid še vedno stal. Avstrijski podkancler, ki je tudi prišel na topliško posvetovanje, je pri tem mislil na težave, ki izvirajo iz nekdanje politične vzhodne Evrope in pretresajo tudi Zahod. Med drugimi visokimi predstavniki političnega in javnega življenja sc je delovnega srečanja v Dolenjskih Toplicah udeležil nadškof John Folcy, predsednik papeškega sveta za družbeno obveščanje v Rimu. Na koncu posvetovanja v Dolenjskih Toplicah so udeleženci sprejeli pobudo o ustanovitvi skupnosti katoliških publicistov. Skupnost se zem- skupnostjo Alpe M. LUZAR PROSLAVA 50 LET SPŽZ BO 17. OKTOBRA TREBNJE - Odbor za proslavo 50-letnice I. kongresa Slovenske protifašistične ženske zveze je pretekli četrtek v Trebnjem podrobno spregovoril o pripravah na osrednjo proslavo v Dobrniču. Dogovorili so se, da bi bila nedelja, 17. oktobra, primernejši datum kot sobotni dan poprej. Scenarij za kulturni program je prevzela Zvonka Falkncr, pomagal ji bo Stanc Peček. V kulturnem sporedu naj bi nastopili: občinski pihalni orkester Trebnje, Jerca Mrzel in Iva Zupančič. CVIČEK ZA MINISTRA - Vinogradnik Vinko Štcmbcrgar iz Šentjerneja že nekaj let svoj cviček stekleniči, pijejo pa ga v ljubljanskih in gorenjskih gostilnah. Tri steklenice ga je v imenu dolenjskih vinogradnikov izročil tudi ministru dr. Jožetu Ostercu. Ta je bil vesel darila in je sprejel povabilo, da v petek, 28. maja, spregovori na otvoritvi 21. tedna cvička in 3. sejma vinogradniške in kletarske opreme v kostanjeviškem gradu. (Foto: J. P.) Naš cviček kot slovenski narodni ponos? Dolenjski vinogradniki pri ministru dr. Ostercu LIUBIJANA - Svetovni vinski trg kaže veliko zanimanja za vinske posebnosti. Te ima tudi Slovenija in ena od njih je vino cviček, ki ni le slovenska, temveč svetovna posebnost. Zalo bi lahko v mnogočem pomagal k promociji naše mlade države in izboljšal gospodarski položaj pridelovalcev. “V zadnjem času sc že povečuje zanimanje zanj, kar ponuja možnosti za ponoven uspeh z razmeroma majhnimi vlaganji,” pravi Borut Sočan, direktor podjetja Imago, ki je predstavnikom ministrstva za kmetijstvo prejšnji teden predstavila osnutek projekta za “Tržno repozi-cioniranjc in promocijo cvička”. Za okroglo mizo so sedli predstavniki občin Trebnje, Krško, Novo mesto in Sevnica ter skupaj z vodstvom Društva vinogradnikov Dolenjske in predstavniki večjih pridelovalcev cvička projekt predstavili ministru dr. Jožetu Ostercu. Minister, tudi sam pridelovalce cvička na Trški gori, je bil navdušen. Tudi on ima s cvičkom velike načrte. “Evropska skupnost cvičku ne bo nasprotovala, preprečevala pa bo širjenje vinskih sort, ki jih imajo tudi druge države. Pili in izvozili ga bomo po mili volji. Seveda bo potrebno prej prepričati Dolenjce, da je bodočnost dolenjskih vinogradov le v sortah, ki dajejo cviček. To vino bo naše deželno vino, to bo slovenski nacionalni ponos”, je prepričan minister Osterc, ki je predlagal, da na Dolenjskem čimprej ustanovimo komisijo, ki bo v vseh petih občinah, kjer domuje cviček, pomagala pri delu skupine Imago. Njeno, delo in prizadevanja pa, upajmo, bodo tudi dolenjski vinogradniki že kmalu čutili. J. PAVLIN Dober občutek svobode Katoliški časnikarji iz več evropskih držav, zbrani na posvetovanju v Dolenjskih Toplicah, so pod'skupnim naslovom “Pregled sprememb v Srednji in Vzhodni Evropi” združili kopico razprav in pripomb o političnem sistemu. Njihovi referati so imeli skupno sporočilo, da se je komunizmu iztekel rok trajanja in da je demokratični svet v pričakovanju svobode nove dobe tega vesel. Omenjene spremembe so prišle prezgodaj, kot so se strinjali tudi na topliškem posvetu. Prehitele so celo njihove pobudnike, se pravi tudi Cerkev, ki je nesporno pomagala - ponekod bolj drugod manj -nesti marksizem na smetišče zgodovine. Z drugimi besedami, duh demokracije je nekako pobegnil iz steklenice in zdaj straši ne samo po Evropi, ampak kar po vsem svetu. Z iztekom diktature bolj ali manj pravovernih komunistov je nastopil občutek svobode in neodvisnosti. Ta občutek je, kot je dejal tudi Lojze Peterle v Dolenjskih Toplicah, zelo dober občutek. O tem, kako se zdaj počutijo državljani, menda dovolj razmišlja tudi slovenska država, ki jo po Peterletovih besedah vodi vladna koalicija, sicer "nenavadna, vendar stabilna ”. To se zdi pomembno zlasti zato, ker sc prvi val navdušenja nad novostmi lahko sprevrže v jezo. Ob razbutjenju ie sklicevanje na preteklost sicer lahko upravičeno, vendar malo pomaga. MARTIN LUZAR Sadjarji na usodnem razpotju Po Kako se organizirati in kako prodajati? - Brežičani se morajo še v maju odločiti o odkupu hladilnice - Med kupci tudi Tron, ki ponuja sadjarjem sodelovanje ARTIČE - Posavski sadjarji pričakujejo dobro letino, zato jih že sedaj skrbi, kako bo stekla prodaja. Kljub negotovi prihodnosti so letos zasadili veliko novih sadik, tako da bodo prav kmaju pridelali 45 odst. vsega slovenskega sadja. Večino lanske letine so že prodali. Vse, kar sc ni dalo tržiti preko krškega Agrokombinata in brežiške Kmečke zadruge, so sadjarji prodajali sami. Sadjarji, ki sc združujejo v Sadjarskem društvu Posavja, ugotavljajo, da sc morajo predvsem dobro organizirati, če želijo uspeti. Na zboru, ki je bil preteklo soboto v Artičah, je okrog 60 članov razpravljalo o bodoči organiziranosti in o možnosti odkupa brežiške • Za hladilnico se menda že zanima več različnih kupcev, vendar imajo prednost pri nakupu domači sadjarji. Ti morajo še v maju sprejeti odločitev in zbrati vsaj 400.000 mark predplačila, kolikor nujno potrebuje zadruga, da bi vrnila najbolj neugodne kredite. Zato so zadjarji imenovali pogajalsko skupino, ki naj bi se pognala z zadrugo o ceni hladilnice. Menijo namreč, da je zaradi njihovega članstva v Agrarii - TOK v času izgradnje tretjina hladilnice že njihova, zato bi morali dokupiti samo še dve tretjini. Skupina naj bi ugotovila dejansko tržno vrednost objekta, se pozanimala o hipotekarnih kreditih in čigava sploh je hladilnica, saj je vanjo vlagalo še 12 drugih podjetij, ki imajo po nekaterih podatkih 20-odst. delež. in pozneje tudi krške hladilnice. Kmečka zadruga Brežice, ki ji grozi stečaj, sc je namreč odločila za prodajo novega objekta, v katerem je prostora za 2U(X), v hladilnem delu pa za 400 ton blaga. Uradna ocena vrednosti hladilnice je 3,2 milijona mark, vendar v zadrugi pričakujejo, da bodo zanjo lahko iztržili največ 1,8 milijona. Odločitev o nakupu hladilnice bo morala biti hitra, saj sc zdaj tudi sadjarji že bojijo, da jo bo drugače kupil kakšen preprodajalec sadja. Če bi sc to zgodilo, bi sadjarji kaj kmalu morali zgraditi svojo hladilnico. Čeprav člani Sadjarskega društva Posavja omenjajo negotovost, ali prodajati sami ali sc združevati v zadrugo, pa njihove težnje po združevanju in zanimanje za skupno prodajo in za nakup hladilnice kažejo, da so to negotovost v bistvu že presegli. Zato pa je po sobotnem sestanku pred njimi nova. Peter Jankovič je posavskim sadjarjem ponudil predlog, da bi hladil- nico odkupilo podjetje Tron. Sadjarji bi si zaradi prednostne pravice do odkupa pri Tronu lahko s pogodbo zagotovili svoje interese, zato pa bi breme odkupa in hipotek padlo z njihovih ramen. Sadjarji so podvomili, da bi ta hladilnica lahko služila obojim, saj ima premalo zmogljivosti. Kljub temu so odšli z zbora z novo dilemo: če odkupijo hladilnico, kdo bo upravljal z njo in skrbel za dobro poslovanje? Bodo to zmogli sami ali pa bi bilo vendarle bolje posel prepustiti podjetju, kakršno je npr. T ron, in si svoje interese zagotoviti z dobro pogodbo? B. DUŠ1Č-GORNIK ODLOČITEV JE NJIHOVA - Za zdaj breme najtežje odločitve nosijo brežiški sadjarji, a poznavalci pravijo, da ne bo dolgo, ko bodo tudi Krčani na istem. (Foto: B. D.-G.) “Vihar” je odpihnil pol ZPM Štiri desetletja Zvez prijateljev mladine - Milan Kučan: Nobena druga ustanova jih ne more nadomestiti LJUBLJANA - “Mogli bi najti veliko utemeljitev, da si Zveza prijateljev mladine Slovenije tudi v novem času in razmerah uspešno išče svoj prostor delovanja kot pontfirn-bna civilna ustanova, ki je ne uravnavajo ne politični, ne ideološki, ne strankarski interesi, zato ker ne priznava višjega interesa, kot je dobrobit otroka,” je minuli četrtek na začetku svojega govora ob 40-letnici Zveze prijateljev mladine Slovenije povedal slavnostni govornik, predsednik Slovenije Milan Kučan, in nadaljeval: “Mnogi programi te organizacije si zaslužijo vse priznanje zaradi svoje humane funkcije, pa naj gre za množično gibanje bralne značke, otroški parlament, telefon v sili ali skrb za zdravje, socialno varnost in letovanje otrok. Marsikaj, kar uspešno počnejo aktivisti Zveze prijateljev mladine, ne more, vsaj tako uspešno ne, opravljati nobena druga ustanova. Nenazadnje gre za specifične naloge pri spo- štovanju človekovega dostojanstva in človekovih pravic v sodobnem civiliziranem svetu, na kar nas zavezuje Konvencija o otrokovHi pravicah in drugi mednarodni dokumenti. Država in narod, ki ne znata poskrbeti za svojo mladost, sc odrekata svoje prihodnosti.” Že dopoldan je bila v prostorih iste stavbe skupščina te organizacije. Soglasno so delegati vseli občinskih zvez ugotovili, da so končno prestali “vihar”, ki je v oblikovanju nove države kot nepotrebne ukinil več kot dvajset delujočih občinskih zvez, tako da jih danes po slovenskih mesec predaha za sevniško TSS V.d. direktorju so omogočili vstop v podjetje SEVNICA - Po 6 ur dolgih, deloma zelo burnih, a tudi mučnih pogajanjih 'med predstavnikoma republiškega sklada za razvoj Eldo Šircelj, ki prevzema vodilno vlogo v upravnem odboru Tehnoloških sistemov Sevnica, in Nijazom Smajičem ter razširjenim stavkovnim odborom TSS so v ponedeljek le sprejeli 9 sklepov, ki začasno “umirjajo žogo” in napete razmere v TSS. Kolektiv, kjer je zaposlenih 60 delavcev, 16 delavcev pa je v.d. direktor Milan Senica poslal med trajne presežke, je, zrcvoltiran zaradi zamude pri izplačilu plače za marec in večjega deleža izplačila plače v obliki bonov, kot je Senica poprej obljubil, 30. aprila prepovedal Senici, ne pa tudi njegovim sodelavcem, vstop v podjetje. Delavci so zatrjevali, da je TSS dobra firma, da so še do septembra lani imela dovolj dela, potem pa naj bi bivši direktor Dušan Borštar bolj zaradi lastnih interesov prikazal izgubo in nujnost podpisa pogodbe s Koržetovim skladom. Delavci so zahtevali, naj SDK opravi revizijo lanskega zaključnega računa, ker sumijo, da je prirejen, radi pa bi, da bi sklad razdrl pogodbo, s katero • Eden pomembnejših sklepov za delavce je nedvomno ta, da vsaj v teli 30 dneh Senica ne sme ugotavljati trajnih presežkov in ne sme delavcev TSS niti njenih osnovnih sredstev prerazporejati v korist svoje firme Lucia. 1’lača za april mora hiti do 25. maja, sklad pa je predlagal Senici, naj omogoči nadaljnje vnovčevanje bonov v trgovinah Lucie, ki pomenijo razliko OD za marec. je postal lastnik TSS, o čemer pravni izvedenec sklada Smajič ni hotel dosti slišati. Delavci TSS so v torek dopoldne vendarle potrdili sklepe s ponedeljkovih pogajanj, kot nujen konsenz in kompromis v sedanjem trenutku agonije TŠS. S tem je Milanu Senici podaljšan mandat v.d. direktorja za največ 30 dni in mu je ponovno omogočen vstop v podjetje. Vsako Turistična sezona je še v “božjih rokah” Kaj bo s slovenskimi počitniškimi domovi? LJUBIJANA - Sosednja Hrvaška preživlja hudo gospodarsko in socialno stisko. Na njenih tleli še vedno divja vojna, v javnih zgradbah in pri družinah sc stiska na stotisoče beguncev, proizvodnja in trgovina vztrajno upadata. Nič čudnega, če hrvaški dinar izgublja vrednost še veliko hitreje kot nekdanji jugoslovanski. Zaslužki zaposlenih so zdrsnili že pod 100 DEM mesečno. Vsaj malo bi razmere na Hrvaškem lahko omilila ugodna turistična sezona - če v turističnih krajih ne bo beguncev in če bodo cene za Evropejec (tudi za Slovence) vabljive. In tako se že ve, da cene turističnih storitev v obmorskih hrvaških mestih ne bodo pretirane, pri selitvi beguncev iz turističnih krajev pa sc zatika. Večina jih noče iz Istre, zato tudi ni jasno, ali bodo slovenski delavci, ki imajo sindikalne domove ob hrvaški obali, letos morje videli ali ne. Iz pisanja v časopisih je moč sklepati, da Hrvatom pred glavno turistično sezono ne bo uspelo preseliti beguncev iz Istre in druge svoje obale kam v notranjost. Hrvaško ministrstvo za delo in socialno skrb je 4. marca letos poslalo slovenskemu veleposlaništvu v Zagrebu dopis, v katerem mu sporoča, da bo zaradi priprav na turistično sezono moralo preselili 4.679 pregnancev, ki so zdaj po hotelih v občinah Buje, Labin, Poreč, Rovinj, Pulj in Pazin, ter bo zato prisiljeno izdati ukaz o začasnem prevzemu v posest in uporabo naslednjih počitniških domov, ki imajo sedež v Republiki Sloveniji: Počitniška skupnost Hrastnik, Svila Maribor, Zveza prijateljev mladine Jesenice, Počitniška skupnost Zagorje ob Savi, Počitniška skupnost Zatišje Ljubljana, Avtomontaža Bus Ljubljana, Kovinska industrija Unior Zreče, ZGTO za vzdrževanje prog Ljubljana, ZPM Mostc-Polje Ljubljana, ZPM Ljubljana-Ccntcr in VIRC Maribor. Dopis je ministrstvo sklenilo: “Zaradi stiske s časom vas prosimo, da v najkrajšem času sporočite vaše mnenje o tem.” Tudi trboveljsko podjetje za gostinsko-turistično dejavnost in trgovino “M in P”, ki skrbi za letovanje trboveljskih rudarjev ob morju, je od hrvaške vlade oz. občine Crikvcnica prejelo negativen odgovor, češ dti Re vedno velja odlok o prepovedi razpolaganja z nepremičninami. Sicer pa da bodo vse zahteve - so še zapisali v hrvaškem ministrstvu za pravosodje - reševali” v sklopu globalnega reševanja bilateralnih odnosov z Republiko Slovenijo, o čemer bodo vsi zainteresirani zvedeli prek sredstev javnega obveščanja”. Torej ni “nobene potrebe, da se posamezniki s svojimi prošnjami še naprej obračajo na hrvaško vlado”. Tudi letošnja namenska uporaba slovenskih počitniških domov ob hrvaški obali (ne le lastništvo Trdinovega vrha in meja v Piranskem zalivu) sta torej v rokah komisij, ki se dogovarjata, kako urediti odnose med Slovenijo in Hrvaško. VINKO BLATNIK ponudbo oz. pogodbo, ki jo bo mestih deluje Te Te 3 OBRTNI SEJMI 1 [1 17.-233/93 ; * 20% POPUST . . . ZA VSTOP' «---->||| ZA VSTOP ' 1----xg-----------1 NOVA TRGOVINA Gorenje v Mojem domu Pooblaščena prodajalna Gorenja v Novem mestu NOVO MESTO - Prejšnji torek so v javnih skladiščili oz. v BTC v Bučni vasi odprli še eno trgovino. Gre za pooblaščeno prodajalno velenjske firme Gorenje Maloprodaja. Ta prodajalna prinaša še novo ponudbo v že tako dokaj bogato izbiro blaga v trgovinah v BTC, ki postaja pomembno nakupovalno središče Novega mesta. Gorenje Maloprodaja ima po Sloveniji osem lastnih trgovin in več pooblaščenih prodajaln in ta v Novem mestu je že štiriindvajseta. Prodajalno v Novem mestu so odprli s Silvom Mesojedcem, lastnikom firme Moj dom, ki ima poslovalnico Semenarne, prodaja lesna tvoriva, kot so iverne plošče ipd., in je zastopnik Tovarne dušika Ruše za Dolenjsko, Posavje in Belo krajino. “Prodajalna Moj dom ima enake prodajne pogoje kot naše trgovine, sc pravi najbolj ugodne,” je dejal Tone Založnik, komercialni direktor Gorenja Maloprodaje. Tu gre za klasično prodajo pa za zakup na dve leti, tako imenovani leasing, blago prodajajo celo na 7 čekov brez obresti. Ponudba tega meseca je pralni stroj s sušilnim aparatom za 89.7(X) tolarjev. Sicer pa prodajajo belo tehniko, male gospodinjske aparate, kuhinjsko pohištvo, kopalniško opremo, zabavno elektroniko, stavbno pohištvo. Sedaj ponujajo kuhinjski program s 30-odst. popustom in brezplačno montažo. “Že leto in pol deluje v Trebnjem trgovina Tika, ki ima tudi tudi tak program, oziramo sc tudi proti Beli krajini. Naš cilj je kakih 40 takih trgovin po celi Sloveniji, tako da bi naše proizvode čim bolj približali kupcu,” pravi Založnik. A. B. Mercedes pred vrati iMiilit IZ NKŠIH OBČIN Iskra napoveduje konec težavam Iz Iskre Energetske elektronike tri nova zasebna podjetja in več obrtnih dejavnosti -Pomembno naročilo Republiške uprave za zračno plovbo - Tovarna dela tudi za Iran Autocommerce z vsem svojim programom v Novem mestu - Od mercedesa do Rogovega kolesa Tehnika podjetij ne zanima? Množično na srečanju mladih tehnikov, ki pa so ostali brez vsakršnega pokroviteljstva NOVO MESTO - V torek, 10. maja, so v Novem mestu na Cesti herojev odprli poslovne prostore nove firme Autocommerce, d:o.o., Novo mesto. Gre za avtomobilski salon in trgovino in tako je znana slovenska firma Autocommerce s celotnim svojim programom prišla v Novo mesto, s tem na Dolenjsko, v Belo krajino in ■ Posavje. Novomeški Autocommerce je hči ljubljanske delniške družbe. “Nudimo celoten program Autocommcr-cca, vendar nismo vezani izključno na to že tako bogato ponudbo, ampak imamo tudi belo tehniko in male gospodinjske aparate firme AEG, izdelke Tomosa in Roga, artikle iz programa Avtotchnc in druge,” je povetlal direktor novomeškega Autocommcrca Tone Bajuk, ki delo in poslovanje v tej stroki dobro pozna, saj v Autocommcrccu dela Ižc 23 let, sicer pa je iz znane Bajukove družine iz Čuril pri Metliki. Kot je znano, je Autocommerce ; generalni zastopnik Mercedesa in I londc za Slovenijo. Tako bo poslej moč v Novem mestu kupiti vsa Mercedesova in Hondina vozila in originalne rezervne dele zanje. Novost je prodaja rabljenih tovornih avtomobilov in avtobusov Mercedes Bcnz. Poleg tega je v njihovi trgovini ntoč kupiti še avtomobilske plašče firm Michclin in Sava, motorna olja, rezervne avtomobilske : dele, kot so zavorne obloge, sklopke, bati, batni obročki itd., znanih proizvajalcev, Rogova kolesa, Tomosove mopede in drugo. ŽUŽEMBERK - V osnovni šoli je 7. maja potekalo 16. občinsko in II. regijsko srečanje mladih tehnikov osnovnih šol novomeške ter občin dolcnjsko-posavskc regije. Zbralo sc je okrog 350 mladih in njihovih mentorjev, ki so preverjali svoje znanje, pridobljeno pri rednem pouku tehniške vzgoje in v prostem času. Udeleženci so sc pomerili v 22 panogah na dveh področjih: na ražiskovaIno-tehno-ioškem področju, na razstavi svojih izdelkov ter tehniško-športnem področju. Delo sc je odvijalo na osnovni šoli0 tovarni Kcko, na poligonih v Žužemberku, na letališču v Prečni in pri zunanjem bazenu v Dolenjskih Toplicah. Glavni organizator te tradicionalne prireditve, Občinska organizacija za tehnično kulturo iz Novega mesta, je za to tekmovanje, ki nenazadnje tudi nekaj stanc, zaprosil za minimalno finančno pomoč izvršne svete občin Brežice, Črnomelj, Kočevje, Krško, Metlika, Ribnica, Sevnica in Trebnje ter vrsto podjetij v teh občinah, vendar odziva ni bilo. “To zgovorno kaže, kakšen odnos do dela in znanja mladih ima današnja družba", je povedal glavni organizator Nikola Padcvski iz Novega mesta. Najboljši v posameznih panogah sc bodo udeležili državnega prvenstva, ki bo 22. maja v Ljubljani in 29. maja v Mariboru. Barve dolenjsko - posavske regije bodo v Mariboru zastopali: ekipe OŠ Center, Bršljin in Črnomelj na področju ekologije, v tehnoloških postopkih pa ekipa OŠ Center iz Novega mesta, Učitelji Jelena Pelko (Center), Branka Moškon (Grm) in Janez Sovič (Bršljin) bodo tekmovali v novih učnih pripomočkih. V spoznavanju proizvodnega procesa in konstrukcije Fischer bosta regijo zastopala Boštjan Bobič iz Šmarjcte in Jernej Vidmar iz Stopič. Elektronske naprave bodo pokazali: ekipi iz OS Senovo in Sandi Kumer iz OŠ Bršljin, konstrukcijo z elektronsko zbirko Boštjan Kuhelj iz OŠ Žužemberk in Igor Vodopivec iz OŠ Brestanica. V računalniških programih bosta sodelovala Aljoša Motore iz Artič in ekipa OŠ Se- MOJSTRO VINE MLADIH TEHNIKOV - Na mnogih razstavah v prostorih osnovne šole v Žužemberku so mladi pokazali, kaj vse jim uspe narediti pri urah tehnične vzgoje in v prostem času. Njihove izdelke sla si skrbno ogledovala tudi pedagoga Niko Golob in Jelena Pelko. novo. Izdelek iz lesa bo pripravila ekipa OŠ Bršljin, lesko modelar pa bo Matej Korbar iz iste šole. V skupini tradicionalne tehnologije bodo znanje pokazali: skupina iz OŠ Leskovec, Jurc Pogačnik iz pŠ Center in Bojan Ralijan iz OŠ Šmihel. V Ljubljani sc bodo predstavili mladi v športno-tehničnem področju. Z avtomobilčki na električni pogon bosta tekmovala Peter ^Ribič iz Trebnjega in Matjaž Čcr-nagoj iz Žužemberka. Z raketnimi modeli s padalom bosta tja odšla Sašo Erak in Tomaž Bcdck, oba iz OŠ Šmihel, modele raketoplana pa bosta pokazala Matjaž Čemernik in Dejan Kolman iz OŠ Sevnica. Bene Marko iz Krškega in Franci Stariha iz Semiča bosta nastopila z letalskimi modeli, Matej Rifclj iz Otočca in Uroš Škrbe iz Šmihela pa z dcltoidnimi zmaji. Ladijske modele bosta spuščala Drago Vavpotič iz Šmihela in Uroš Jcrclc iz Šmarjcte, modele jadrnic pa Rok Šeruga iz Otočca in Mitja Bukovec iz Šmihela. V goniometriji - lovu na lisico bosta dolcnjsko-posavsko regijo zastopala Marko Mikec in Jože Štupar iz Žužemberka. J. P. NOVO MESTO - Iskra Eenergctska elektronika je bila še do pred kratkim v velikih težavah in ji je grozila celo zaustavitev proizvodnje. Proizvodnja se je v zadnjih letih za nekajkrat zmanjšala, upadlo se je tudi število zaposlenih. Tovarna je imela blokiran žiro račun, in sicer nepretrgano 592 dni. Iskra Energetska elektronika je v lanskem septembru podpisala pogodbo s Skladom za razvoj in tako prešla v celoti v last Sklada. Lc-ta je sestavil program za oživljanje Iskre, po katerem naj bi tovarna odpustila precej delavcev in sc nanovo oblikovala. Skladno s tem sanacijskim načrtom so delavci v dogovoru z vodstvom podjetja in ob obljubljeni pomoči ministrstva za delo zapuščali podjetje in trenutno jih od prejšnjih 350 dela 110. Hkrati ko Iskra posluje kot družba v lasti Sklada, iz nje nastajajo tri nova zasebna podjetja in več obrtnih dejavnosti. Ta podjetja so zakupila opremo in prostore in obdržala del Iskrinega proizvodnega programa. Iskro Energetsko elektroniko je z marcem začela voditi nova poslovodna ekipa, v kateri je direktor Čedomir Jakovljevič. Novemu vodstvu so iz Sklada naročili, da mora že letos zagotoviti proizvodnjo brez izgube in prodajo tudi na tuje trge ter med drugim pripraviti predlog za privatizacijo oziroma prodajo podjetja. Novo vodstvo je po mnogih dogovorih z možnimi partnerji ugotovilo, da se program profesionalne močnostne elektronike v Novem mestu ne more obdržati brez temeljitega preobrata. Zato sc je Iskra Energetska elektronika odločila za tehnološko in tržno sodelovanje s švicarsko firmo Invcrtomatic, ki predstavlja enega najbolj priznanih svetovnih proizvajalcev brczprckinitvenih napajalnih sistemov. Po tein se je dogovorila že tudi za pivi'večji posel. Po naročilu Republiške uprave za zračno plovbo bo dobavila naprave za brczprcki-nitveno napajanje za sistem kontrole zračnega prometa in te naprave pomenijo tehnično najzahtevnejše aplikacije napajanj. V Iskri upajo, da bodo s tem zaključili svoje dosedanje večletno gospodarsko pcšanjc in torej doživeli odrešilen preobrat na bolje. Podjetje bo obdržalo blagovno znamko Iskre, katere vrednost je še zmeraj velika. L. M. VESELA ŠOLA BRŠLJIN - Na osnovni šoli je bilo v organizaciji Zveze prijateljev mladine tradicionalno tekmovanje v znanju iz Vesele šole. Udeležilo sc ga je 164 učencev iz šol novomeške občine. Na državno prvenstvo, ki ho letos v Ljubljani so sc uvrstili: Karmen Jcnič (Birčna vas), Vesna Murn (Bršljin) in Ana Jaki (Mali Slatnik) iz 4. razreda; Andrej Ivance (Žužemberk), Marko Krošelj (Šentjernej), Špela Progar (Mirna Peč) in Tjaša Bajuk (Šmihel) iz 5. razreda; Blaž Brulc (Stopiče), Nataša Stck-lasa (Šmihel), Maja Mervar in Urška Štangclj (obe Šmihel) iz 6. razreda; Boštjan Jerman (Vavta vas), Katja Plut (Šmihel) in Tina Florijančič (Bršljin) iz 7. razreda; Helena Štcrk (Grm), Samo Plut (Grm) in Erika Zupančič (Mirna Peč) iz 8. razreda. TEČAJ VEZENJA Z BELO NITKO NOVO MESTO - Jutri, 14. maja, sc bo ob 17. uri v učilnici Dolenjskega muzeja začel 10-urni tečaj vezenja z belo nitko. Tečaj, vodijo šolske sestre Notrc Dame iz Novega mesta in se je pravzaprav začel že včeraj s predstavitvijo izdelave mašnega plašča. Potekal bo ob petkih in sobotah popoldne, udeležba na tečaju pa je za učence osnovnih in srednjih šol brezplačna. Informacije lahko dohitc po tel. 21-169. PROIZVODNJA V ISKRI - Poleg naprav za sistem kontrole zračnega prometa v Iskri Energetski elektroniki omenjajo opremo, ki jo delajo za Iran in od katere si obetajo precejšen zaslužek. Na sliki: pred nedavnim so si Iskrino proizvodnjo ogledali člani poslovodne ekipe, predstavniki novomeške občine, delegacija ministrstva za promet in dntgi. (Foto: L. M.) Doslej je imel ljubljanski Auto-commcrcc svoja predstavništva v Kopru, Novi Gorici, Kranju, Mariboru, Murski Soboti, vsa bodo v kratkem postala njihove hčere, novomeška pa je med vsemi najmlajša in najlepša. Prostore na Cesti herojev na začetku Plave lagune (še brez številke) so kupili od Pionirja, da so uredili lepo predstavništvo, avtomobilski salon in trgovino, jih je stalo kakih 700.000 mark. Ža sedaj so v novomeškem Autocom-nterceu trije zaposleni, računajo, da jih bo, ko bo posel stekel, najmanj sedem. A B AUTOCOMMERCE V NOVEM MESTU - Nove poslovne prostore, avtomobilski salon in trgovino Autocommcrca v Novem mestu je odprl direktor te delniške ajvišjc ocenjena med temi - 16,9 točke - pa so vina vinogradnikov Andreja Fabjana s Stražnjcga Vrha, Julija Strugarja iz Črnomlja in Ivana Simoniča iz Črešnjevca. Med 9 ocenjenimi belimi pinoti sta dve veliki zlati medalji: Anton Šuklje iz Bušinjc vasi (Mali vrh) - 17,2 točke in Slavko Kramarič z Dolnje Pake (Rodine) - 17,1 točke; ostalih 7 vzorcev je dobilo zlato medaljo. Med šardoneji jc dobil najvišjo oceno - 18,2 točke in s tem plaketo za vrhunski) vino vzorec metliške Vinske kleti; veliko zlato medaljo so dobili vinogradniki: Anton Kostclec iz Drašičev (17,7 točke), Alojz Hoznar iz Ručctnc vasi (17,6), Mirko Stopar iz Metlike (17,5) in Andrej Fabjan s Stražnjega Vrha (17,2 točke). Veliko zlato jc dobil tudi edini ocenjeni vzorec sivega pinota Pavla Pirca iz Ljubljane (Ručctna gora), ki so mu prisodili 17,4 točke. Med renskimi rizlingi se je najbolje odrezal vzorec Metličana Bojana Valenčiča, ki jc dobil 17,6 točke in veliko zlato medaljo; to medaljo je dobilo še 5 vzorcev tega izvrstnega vina: Peter Glazer iz Črnomlja (17,5), Vinska klet Metlika (17,3), družina Imširovič iz Črnomlja (17,3), Slavko Grahek z Lokev (17,2) in Ivan Ivec iz Ručctne Črnomelj proti begunskemu centru Zlasti se upirajo temu, da bi center postal stalen - Begunci povzročajo škodo ska sanacija in ne da bi zagotovili redno izplačevanje plač delavcem. Z organiziranim odporom delavcev in sprožanjem vseh oblik pritiska sindikata smo prisilili sklad v pogajanja s sindikatom kot legitimnim zastopnikom delavcev,” pravijo na sindikatu. Na osnovi teh pogajanj so sklenili dogovor o obveznostih vseh udeležencev v sanaciji, se pravi sklada, poslovodstev, sindikata in zavoda ža zaposlovanje. V Bcltu jc dogovor tudi jamstvo, da v času razreševanja problema presežnih delavcev ne bo sprožen stečajni postopek in tako delavci nc bodo izgubili pravice do odpravnine in šestmesečnega nadomestila osebnih dohodkov. A. B. ČRNOMELJ - Begunski center v Črnomlju vse bolj moti prebivalce tega belokranjskega mesta in občinske oblasti. O tem je tekla beseda tudi na zadnji seji občinske skupščine. Delegate in občino nasploh še posebej moti, ker hoče republiška uprava za begunce črnomaljski center iz začasnega “prekvalificirati” v stalnega oz. v center za nedoločen čas. Da bi to dosegli, se poslužujejo celo neke vrste izsiljevanja (če boste pristali, boste dobili denar za gradnjo čistilne naprave za Majer, sicer pa ne), vendar so v Črnomlju trdno odločeni, da ne bodo popustili. Eden glavnih sklepov, ki so jih sprejeli na zadnji seji vseh zborov občinske skupščine, jc, da sc “občina Črnomelj ne bo sprijaznila z zbirnim centrom in bo storila vse, da se prostori, ki jih zasedajo begunci, čim prej izpraznijo”. Črnomaljci namreč menijo, da občina, ki po družbenem proizvodu sodi na zadnje mesto v državi, nc bi smela biti obremenjena še z begunci. Zbirni center za begunce jc bil v Črnomlju odprt pred dobrim letom dni in takrat jc bilo dogovorjeno, da v prostorih bivše vojašnice v - Črnomlju pripravijo prostor za 600 beguncev. V štirih dneh jc prišlo 1.200 beguncev. Danes jc v centru okoli 550 ljudi, v glavnem Muslimanov, ki se nimajo kam vrniti. Še tisti, ki bi sc lahko in ki so sc hoteli, pa za to niso dobili dovoljenja bosanskih oblasti. V Črnomlju so prepričani, da je tudi sedanje število beguncev glede na število prebivalcev dosti preveliko in da bi morali Ševničani dostikrat brez vode V KS Račje selo bodo še letos skušali položiti nov vodovod za Veliko in Malo Sevnico - Zagate z Romi naj rešuje oblast - Podpora Novolesovi tovarni RAČJE SELO samoprispevka, ki - “Nobeden se jc iztekel noče več delati, s^j v začetku leta 1991, ni odkar ni več več denarja in ^ pok zlasti v Veliki in Mali Sevnici končno urediti preskrbo s pitno vodo,” pojasnjuje 35-letni kmet Farane Kresal z Velike Sevnice, zakaj se je lani dal pregovoriti, da je prevzel nehvaležno funkcijo predsednika krajevne skupnosti Račje selo. Okrog 2 km vodovoda, življenjsko pomembnega za 15 gospodinjstev, bodo potegnili iz Šcmcrge, do koder jc že speljan cevovod s Čateža. “Pred 25 leti je bilo na Mali in Veliki Sevnici le 30 glav živine, zdaj jc že več kot 100 glav. Za našo kmetijo, ki jc najvišja, jc še toliko težje. Letos smo bili že tri tedne brez vode. Za 20 glav živine sem jo vozil z bližnjega potoka Ccdilni-ca, za nas pa iz streljaj oddaljenega studenca. Vode zmanjkuje tudi drugim, poleg tega jc voda iz sedanjega vodovoda po vseh analizah oporečna, po deževju pa še kalna,” pripoveduje Kresal. Jc edini “čisti” kmet v obeh krajih, kjer jc nekako peter večjih in prav toliko manjših kmetij. Lani je KS Račje selo dobila od trebanjske občine okrog 90 tisočakov dotacije. Krajani, posebej Hudej in Blata, bi radi videli, če bi Občinarji kaj več postorili, da jim Romi nc bi delali toliko škode po poljih in gozdovih, kjer pasejo konje, kradejo pridelke in sekajo drevje. Ne krivijo vseh počez, poudarjajo pa, da bi morale oblasti bolj trdo prijeti Rome, ki prihajajo od drugod oz. sc vračajo iz zaporov. Krajani so na Cigane, kakor Romom še vedno pravijo tod, zelo jezni, ko spoznavajo, kako to nomadsko ljudstvo pač nc spoštuje zasebne lastnine. Tone Zaletel doda, da jc bilo pred 10 leti, Franc Kresal ko so okoli novega leta obdarovali otroke, romskih otrok toliko kot vseli otrok preostalih krajanov v petih vaseh KS Račje selo. Romi bi lahko kar umno kmetovali, če bi jim občina dodelila vsaj pol hektarja zemlje, kakor so sc že pred časom dogovarjali. P. PERC • • V letošnjem načrtu KS Račje selo je tudi preplastitev lokalne ceste Račje selo - Pekel, za kar bi morali sami zbrati okrog 400.000 tolarjev. Krajani bi radi videli, če bi na občini zvrtali denar za hidromelioracije okrog 340 ha doline Vejarja (približno tretjina bolj zamočvirjenih zemjjišč spada v KS Mirna), kjer so delavci novomeškega VGP pred več kot 30 leti naredili osnovni kanal za odvodnjavanje oz. osuševanje, potem pa zanj niso skrbeli. Vodstvo KS odločno podpira obstoj in razvoj Novolesovega obrata TPE, kjer je našlo kruh dosti krnjanov. Naposled je pa tovarna zrasla tam, kjer je nekoč dobro zastaviln IGK z najboljšo glino daleč naokoli (surovine je bilo za 300 let), a naj bi bilo predvsem županovo maslo, da so IGK pred 8 leti izgubili. Tega še danes krajani ne morejo preboleti. to breme enakomerno porazdeliti po vsej državi in zagotoviti dodatna sredstva za stroške, ki so vezani na begunce. Najbolj pa ljudi moti obnašanje in ravnanje beguncev. Že ves čas se pritožujejo, da jim begunci povzročajo škodo na bližnjih njivah in sadovnjakih; odkar bi radi v nesporedni bližini, prav tako v prostorih bivše vojašnice, razvili črnomaljsko poslovno cono, jc stvar še toliko hujša. Begunci, zlasti otroci, delajo v tej coni veliko škodo. V centru ni zaposlenih ljudi, ki bi skrbeli tudi za red. Povrhu vsega pa se prispevki za prehrano beguncev znižujejo, cene pa rastejo. Ljudje zahtevajo, naj režim v begunskem centru, dokler Ic-ta še bo v Črnomlju, poostrijo, da sc prepreči povzročanje škode, center pa naj bi ogradili. Jasno je, da sc pri črnomaljskem begunskem centru interesi države in občine križajo. Ve sc, kdo ponavadi v takem primeru potegne krajši konce. A. BARTEU VIŠJA CENA VRTCA TREBNJE - Tukajšnji izvršni svet je sprejel predlog sveta Vzgoj-novarstvene organizacije Trebnje, da bi s 1. majem povišali ekonomsko ceno na otroka v jaslih in ostalih oddelkih za 15 odst Ta cena za jasli znaša 15.992, za oddelke pa 12.953 tolarjev. Nnjvišji prispevek staršev (55 odst. ekonomske cene!) pa je za jasli 8.795 in za oddelke 7.098 tolarjev. Sprejeta ekonomska cena velja tudi za vrtce pri osnovnih šolah. ZA STAVBNO ZEMLJIŠČE S PAVŠALOM TREBNJE - Po spremenjenem odloku o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča naj bi poslej nc bila za 191 naselij na podeželju osnova za obračun nadomestila število aktivnih zdravstvenih zavarovancev na stanovanjskem objektu. Ker pravih podatkov o teh ni oz. jih ni mogoče pridobiti, predlaga občinski sekretariat za družbeno planiranje in gospodarstvo, da bi že letos plačevali pavšalni znesek za uporabo stavbnega zemljišča, in sicer vsi porabniki enotno od 100 m2 koristne stanovanjske površine. Na Skladu stavbnih zemljišč so izračunali, da bi po novem to zneslo na leto 2.145 tolarjev, odmera pa naj bi bila dvakrat letno. vasi (17,0). Metliška Vinska klet jc dobila veliko zlato medaljo za sovin-jon (17,3), trije vzorci pa so dobili zlato medaljo. Najboljši rumeni muškat je last Andreja Pečariča iz Metlike (gorica Vidošiči), ki jc dobil 18 točk in plaketo za vrhunsko vino; veliko zlato za to vino pa so dobili: Jože Prus s Krmačinc (17,9), družina Plut iz Drašičev (17,8), Ivan Bajuk z Radoviče (17,8), Martin Pečarič iz. Čuril (17,8), metliška Vinska klet (17,8), Anton Simonič iz Drašičev (17.5) , Slavko Grahek z Lokev (17,3) in Jože Stariha iz Drašičev (17,2). V oceno so poslali tudi več vin s predikati. Vsi trije vzorci pozne trgatve laškega rizlinga so dobili plaketo za vrhunsko vino: Vinska klet (18,2), Milan Butala iz. Mihcljc vasi (18,1) in Polde Grahek iz Novega mesta (18,0). Isto velja za obe pozni trgatvi šardoneja: Anton Kostclec iz Drašičev (18,3) in Otmar Šturm iz Metlike (18,1) sta dobila plaketo za vrhunsko vino. Še višji sta oceni za pozni trgatvi rumenega muškata družine Plut iz Drašičev (18,7) in Otmarja Šturma iz Metlike (18,4); ostala vzorca tega vina pa sta bjla ocenjena: Šturmov s 17,9 točke in Jožeta Prusa s Krmačinc s 17,1 točke in sta oba dobila veliko zlato medaljo. Plaketo za vrhunsko vino jc dobil tudi Jure Matekovič z Radoviče za pozno trgatev traminca - 18,0 točk. Metliška Vinska klet jc dobila za laški rizling izbor 19,2 točke, najvišje ocenjeno vino letošnjega ocenjevanja pa je laški rizling ledeno vino metliške Vinske kleti, ki so mu prisodili kar 19,5 točke od 20 možnih. Tako jc ledeno vino postalo tudi šampion tega ocenjevanja. Zlato medaljo med belokranjskimi roseji jc dobil vzorec Jožeta Cesarja z Radoviče (16,1), med belokranjskimi rdečimi pa vino Janeza Zupančiča iz. Ljubljane (gorica Stražili Vrh) -16,2 točke. Med 21 ocenjenimi vzorci metliške črnine sta zlato medaljo dobila dva: Aloj Fink s Tanče Gore (16.5) in Anton Muc z Gor. Lokvicc (16.5) . Zlata medalja jc za oceno 16,5 točke pripadla tudi edini sortni žametni črnini Metličanke Pepce Barbič, zlato medaljo pa so prejeli tudi vsi štirje ocenjeni vzorci modrc frankinje vinogradnikov: Jožeta Žuglja iz Jclšcvnika (16,5), Franca Branclja iz. Metlike (16,2), Staneta Vlahoviča iz Črnomlja (16,1) in Staneta Vraničarja iz Novega mesta (16,0). Avtocesta skozi gozdove, proč od Temenice Nova trasa avtoceste Pluska-Trebnje-Ponikve TREBNJE - Na javnih obravnavah o programskih zasnovah za izgradnjo avtoceste na območju občine Trebnje jc bilo leta 1988 veliko pripomb po krajevnih skupnostih in na občinski vladi. Občina ni dobila na pripombe niti odgovora, zato take programske zasnove niso potrdili na zborih občinske skupščine. Očitno pa so bile trebanjske pripombe dovolj tehtne, da so sc v Ljubljani (Cestni inženiring) lotili izdelave nove inačice poteka avtoceste skozi to dolenjsko občino. Nova trasa poteka odmaknjeno od trase sedanje avtoceste, pod naseljem Bclšinja vas sc oddalji od obstoječe avtoceste, obide na južni strani naselje Benečija, poteka za trebanjskim gradom in naseljem Odrga po gozdnatem predelu Bukovja. Naprej poteka čez Ozke njive in za vasjo Dolenji Podboršt. Cestni režim pri novi inačici še ni določen in pušča odprto vprašanje glede števila priključkov in njihove lokacije. Potrebno bi bilo še določiti potek prometa skozi naselje Trebnje, kjer bo verjetno funkcijo obvoznice prevzela sedanja avtocesta. Določiti pa bo potrebno Še tudi navezavo nanjo z mirenske smeri in iz Štefana. Trebanjski izvršni svet jc sklenil, da jc potrebno izdelati analizo, kaj bi ta varianta, ki jemlje samo gozdove in sc umika urbanemu naselju, pomenila za ljudi in prostor v primerjavi s prejšnjo traso avtoceste, ki poteka po dolini Temenice. P. P. ll lili IZ NkŠIH OBČIN ifflfcB IZ NlkŠIH OBČIN E Pravi čas prava politika Poslancem ribniške občinske, skupščine ni vseeno, kaj bo z Pikom in njegovimi delavci, vendar so ribniški krščanski demokrati v skrbi za Pikove delavec vedno korak pred njimi. Če ne hi bili med prvimi opaznimi tudi na ostalih področjih življenja in dela v ribniški občini, še posebno pa pri delu občinske skupščine, bi človek lahko kaj hitro pozabil, da je SKD pravzaprav stranka, ki ji je, tako kot je pri pravih strankah v navadi, mar tudi priljubljenost med volilci. SKD je v Ribnici vodilna stranka, zasluga za to pa gre predvsem temu, da vodi "pritvo politiko ob pravem času". Opazen del takšne politike je tudi predlog poslanskega kluba SKD občine Ribnica za razširitev dnevnega reda zadnjega skupščinskega zasedanja na obravnavo gospotlarskc problematike občine Ribnica ob razpadanju podjetja Riko. Predlogu ni moč očitati političnega ozadju in interesov. Pojasni se lahko zgolj s čutom do zaposlenih v Riku in moralno odgovornostjo. V skrbi za Rikove delavec so si bili poslanci že od predhodnega skupščinskega zasedanja enotni v mnenju, naj bi občina in dižava pomagali Riku poiskati sposobno vodstvo. Predlog poslanskega kluba SKD, naj bi jih poslovodni organ do .V. maja seznanil s poslovnimi rezultati letošnjega prvega trimesečja in poslovnim načrtom za letošnje leto, nikomur ne prinaša nobene škode, zato so ga poslanci lahko mirne duše podprli. Da sc bodo zavzeti, da bo opravljena revizija poslovanja podjetju od leta !9S5, da sc bodo uresničile tudi vse ostale zahteve delavcev, izrečene na zboru delavcev Rika 31. marca, so Riko-vim delavcem poslanci prek predsednika občinske skupščine na nek način že obljubili. Kot novost, ki so jo poslanci sprejeli, se je tako pojavil pravzaprav le predlog, naj bi nad varstvom dntžbcne lastnine bdel družbeni pravobranilec. Za njegovo delo in delo posebne strokovne skupine, ki naj bi jo, kot je tudi predlaga! poslanski klub SKD, ustanovila skupščina za spremljanje in ocenjevanje “zasnov razvoja 1srdjetništva za zagotavljanje delovnih mest", so v občinskem proračunu zato namenili tudi predlagana 2 milijona tolarjev. M. LESKOVŠEK-SVETE “Delo mi dajte, ne podporo!” Razmišlja direktorica Feniksa, Ana Dejanovič-Jankovič, ki bo že v kratkem dala delo še najmanj 40 ljudem - Novost bodo izdelki za enkratno uporabo KOČEVJE - V novi hali podjetja Feniks Marketing na Mrtvicah bo proizvodnja po vsej verjetnosti stekla še pred koncem tega meseca. V njej bo sprva dobilo delo najmanj 40 delavk, zaključitev celotnega projekta pa hi omogočala zaposlitev tudi do 500 ljudem. “Tako, kot je sedaj, ne kaže najbolje,” razmišlja o prihodnosti Dejanovičeva. Posebnost novega obrata tekstil- pogodbo za zaposlitev 40 ljudi in nega podjetja Feniks Marketing, d.o.o., iz Starc Cerkve, ki ga'Dejanovičeva gradi na Mrtvicah, bodo izdelki za enkratno uporabo, namenjeni bolnišnicam, ter moško in žensko spodnje perilo, prav tako za enkratno uporabo. “To je tudi prednost lega obrata, ki ga gradimo v skladu z GMP predpisi, ki jih določa poslovno združenje Edana iz Švice in veljajo za netkane materiale. Na podlagi tega si bomo pridobili znamko za izvoz, kar je bil tudi moj namen, ko sem se odločila za tako obsežen projekt,” pojasnjuje Dejanovičeva. V načrtu je predvideno, da bi v petih letih pozidali 3.000 m2, vendar je ob zaključku prve faze gradnje, ki prinaša pozidavo 650 ni2, Dejanovičeva glede dokončanja celotnega projekta še negotova. Z ministrstvom za delo ima sklenjeno OGLARSKA KOPA NA BUČKI BUČKA - 58-lctni upokojeni kovač Franc Golobič z Bučke 3, je preteklo soboto začel kuhati kopo. V polkroglo je natančno zložil in obdal z zemljo okrog 30 metrov drv oz. bukovega, gabrovega in jelšinevega lesa. Golobič pravi, da sta za oglje sicer najboljša sliva in leščevje, toda tega lesa ni dovolj, opravilo z drobnim leščevjem pa je tudi za-mudnejše. V četrtek naj bi Golobič že skuhal okrog 2.000 kilogramov oglja. Golobič žge kopo vsaki dve leti, oglje pa potrebuje, saj tuintam še podkuje kakšnega konja, popravi plug in drugo kmetijsko orodje. • Včasih so bili sumljivi tisti, ki so plačevali z naročilnicami, zdaj pa so listi, ki plačujejo z gotovino. (Jurič) ZAPOSLITEV ZA 40 UU 1)1 - V novem tekstilnem obratu podjetja Feniks v Stari Cerkvi bo zaposlitev dobilo najmanj 40 ljudi. Na gradbišču so delali vso zimo, ne glede na vremenske razmere, kljub temu pa se bo začetek proizvodnje, ki je bil načrtovan za okoli 1. maja, pomaknil nekoliko proti koncu lega meseca. ■ (Foto: M. L.-S.) Proračun sprejeli z amandmaji Ključna amandmaja sta se nanašala na kmetijstvo in malo gospodarstvo - Razliko bodo pokrili s finančno izravnavo ali zadolžitvijo proračuna RIBNICA - Poslanci vseh treh zborov ribniške občinske skupščine so na skupni seji minuli teden dopoldan sprejeli občinski proračun za letošnje leto. Sprejeli so ga s podanimi amandmaji poslanskega kluba SKI), vendar ne na račun zmanjšanj postavk drugim proračunskim porabnikom. V uvodu razprave o občinskem proračunu je načelnik oddelka za gospodarstvo Peter Levstik povedal, da je izvršni svet upošteval nekatere pripombe. Tako so osnovni šoli Ribnica dodali okoli 6(K).(XX) tolarjev, 3 milijone tolarjev več pa so namenili tudi pospeševanju razvoja malega gospodarstva. Po mnenju poslanskega kluba SKD je bilo slednje še vedno premalo. Z amandmaji so zahtevali predvsem več denarja za program pospeševanja • V kmetijstva in malega gospodarstva (še 3 milijone tolarjev). Ribniški izvršni svet sc je s predlaganimi amandmaji strinjal, pri tem pa opozoril, da povišanja ne bi smela iti na račun odvzemanja denarja drugim proračunskim porabnikom. Za zagotovitev potrebnega denarja je poslanski klub SKD predlagal, da sc manj denarja nameni geodetski upravi in za izgradnjo spominskega obeležja v Hrovači, v nadaljevanju pa tudi 5-odst. znižanje plač funkcionarjem ter zadolžitev občinskega proračuna za več kot predlaganih 0,5 odst. njegove vrednosti. Poslanci so ob zaključku razprave o proračunu podprli predlog izvršnega sveta, naj sc zahteve iz v paketu sprejetih amandmajev pokrijejo s pričakovano finančno izravnavo iz republiškega proračuna. Če bo tega denarja premalo, sc bo občinski proračun zadolžil tudi do višine 5 odst., kolikor je po zakonu največ dovoljeno. M. L.-S. Upravičena nejevolja stanovalcev Stanovalcem blokov na IManinski cesti 19 in 19 a v Sevnici, ki so se pritoževali zaradi ogrevanja, je pritrdil tudi izvedenec za centralno kurjavo - Ukrepi SEVNICA - Stanovalci blokov na Planinski 19 in Planinski 19 a v kurilni sezoni niso bili zadovoljni z ogrevanjem stanovanj v kurilni seznoni 1992-93. Še zlasti so bili nezadovoljni, kadar so se zunanje temperature spustile pod ničlo. Posebno poglavje je obdobje med novoletnimi prazniki, ko je celo zmanjkovalo premoga v deponiji. Stanovalci so skušali odpraviti zagato sporazumno z izvajalcem ogrevanja, sevniško Komunalo, a so bili razočarani zaradi nerazumevanja odgovornih mož Komunale. Zato so stanovalci na sestanku s šentruperško Terco kot upraviteljem in Komuna- 11. POMLADANSKI > OBRTNI SEJMI j 1 17.-23*5/93 j * 20% POPUST . ZA VSTOP ' ---------' lo zahtevali, naj sc s tem seznani in si ogleda kotlovnico na Planinski cesti 19 strokovnjak za centralno ogrevanje. Mnenje izvedenca za centralno kuijavo, dipl. inž. strojništva Toneta Blatnika iz Novega mesta, je potrdilo sum o nestrokovnem in celo neodgovornem režimu ogrevanja. Inž. Blatnik je na osnovi dveh ogledov kotlarne in pogleda pri sedmih stanovalcih (v obeli blokih jih je 52) ugotovil, da ogrevanje njihovih stanovanj ne ustreza normativom po DIN-u ali ISO, zato Blatnik meni, da so stanovalci upravičeno nejevoljni nad takšnim delom up-ravljalccv centralnega ogrevanja. Ugotovil je, da je kotlarna skrajno zanemarjena in ne dosega nobenega od standardov. Po negovem mnenju je kotlarna zrela za obnovo, toda ker je predvidena v bližnji prihodnosti uporaba plina za ogrevanje tudi tega dela Sevnice, predlaga nekaj ukrepov, s katerimi bi brez bistveno večjih stroškov, predvsem pa z bolj doslednim delom kurjača oz. upravljalen dosegli boljše ogrevanje stanovanj na Planinski cesti. Na burnem sestanku okrog 50 stanovalcev s predstavniki Komunale, Terce in z izvedencem so prejšnji teden skušali odgovoriti na vsa odprla vprašanja. Po besedah predstavnika Komunale Jožeta Levstika je v spornih dveh blokih kriv za težave z ogrevanjem cnoccvni sistem centralne kurjave, kar naj bi v prihodnji kurilni sezoni uredili z ustrezno notranjo samoregulacijo. Poskušali pa bodo najti tudi mlajšega kurjaču, ki bi znal s stanovalci vzpostaviti primerne stike. P. P. najmanj toliko jih tudi namerava sprejeti, tako da bo imela skupno zaposlenih okoli 80 ljudi. Za toliko ljudi bo tudi lahko skrbela, za kaj več pa bi potrebovala več razumevanja družbe. “Če ne bomo začeli razmišljati o tem, da bi delodajalce SREČANJE Z ZLOBCEM KOČEVJE - Minuli četrtek zvečer je bilo v prenovljeni dvorani kočevskega muzeja v Scškovem domu v Kočevju srečanje s pesnikom Cirilom Zlobcem. Organizatorica srečanja je bila skupščina občine Kočevje. Pesnika in njegovo najnovejšo zbirko Ljubezen dvoedina, je nekaj nad 40 udeležencem srečanja predstavil dr. Matjaž Kmecl, avtor pa jim je prebral okoli 10 svojih pesmi. DANES O POLITIKI IN PRORAČUNU KOČEVJE - Poslanci kočevske občinske skupščine bodo danes na skupni seji vseh treh zborov, ki sc bo pričela ob 17.30, razpravljali o zaključnem računu kočevske občine za preteklo leto, programu dela izvršnega sveta in osnutku občinskem proračunu za letošnje leto. Poleg proračuna bo nedvomno zanimiva tudi obravnava programa dela izvršnega sveta. SLIKARSKA RAZSTAVA KOČEVJE - Od ponedeljka do srede so bila v Likovnem salonu v Kočevju razstavljena dela amaterskega slikarja Stojana Kotarja iz Kočevja. Predstavitev njegovih del kočevskemu občinstvu je omogočilo januarja letos ustanovljen KUD Center za mladinsko kulturo v Kočevju, v okviru katerega sc zbirajo amaterski slikarji, pesniki, pisatelji, glaslrcniki, fotografi in drugi, ki se ukvarjajo s subkulturo. za prvo leto zaposlovanja oprostili v celoti ali vsaj delno plačila prispevkov za novo zaposlene, celotnega projekta, ki bi omogočil zaposlitev tudi do 5(X) ljudem, ne bomo mogli, izpeljati,” ugotavlja Dejanovičeva. Vzorec podpore za brezposelne, ki je nastal, po njenem mnenju omogoča, da se brezposelnost širi. Ker sc ljudje zadovoljujejo s podporo, ki jim omogoča, da lahko še dodatno delajo na črno, pa Dc-janovičevi - čeprav zveni skoraj nemogoče - novih delavcev, čeprav jih sami usposabljajo za delo v tekstilni stroki, ni lahko dobiti. M. LESKOVŠEK-SVETE Dvornik pozval Kočevce, naj se soočijo z resnico Denarja za ceste ni RAZSTAVA 0 KOSTELU KOSTELSKO - V Vasi organizira svet krajevne skupnosti Kostel še 19. maja med 16. in 18. uro razstavo o zgodovini Kostela. Na njej bodo predstavili kostelsko krstno knjigo iz let 1702-1719 v latinskem in slovenskem jeziku, inventar in urbar kostelske župnije iz leta I7f>8 (oboje z dovoljenjem župnijskega urada pri Fari) ter dokumente o kostelskem kmečkem puntu iz let 176)7, 1768, 1769 in 1775, ki govore o zahtevah puntarjev, pogumu kostelskih voditeljev punta z Vrha, iz Ajblja, Jastrcbarskcga in Novih sel med zaslišanji pri kostelskem graščaku. Slednje dokumente je za razstavo posodil Arhiv Republike Slovenije v Ljubljani. Poleg tega bodo predstavili več drugih dokumentov iz zadnjih 500 let kostelske zgodovine. KOČEVJE - Kočevska SKD je minulo sredo zvečer organizirala v Kočevju razgovor z državnim sekretarjem za ceste Marjanom Dvornikom. Poleg strankarskih predstavnikov so sc ga udeležili tudi najvišji predstavniki kočevske občine in tistih krajevnih skupnosti, ki imajo zaradi neurejenosti cest največje težave. Kočevci so Dvornika seznanili z izredno težko cestno problematiko v občini, ki je posledica skoraj polstoletne zaprtosti precejšnjega dela občine in zapostavljanja Kočevske. Dvornik je povedal, da sc republika sicer zaveda, da je kočevska občina v Sloveniji na repu po urejenosti cest, da pa občina navzven prikazuje samo liste podatke, ki gredo v prid tej trditvi. “Za ceste dohilc denarja več, kot ga prispevate, in čas je, da se soočite z resnico in začnete denar pametno porabljati,” je dejal Dvornik. Na oporekanje predsednika kočevskega izvršnega sveta Alojza Petka, da ni tako, je Dvornik dejal, da bo kočevska občina za ceste letos prispevala 113 milijonov, dobila pa jih bo 187 milijonov. Glede izgradnje obkolpske ceste, ki je v letošnjem republiškem proračuni ni, je Dvornik pripomnil, da četudi bi bilo že odločeno, kje bo cesta potekala, in bi bila zanjo tudi že izdelana projektna dokumentacija (kar da morajo še storiti), v celotnem republiškem progamu Zelene meje ni dovolj denarja, da bi jo lahko zgradili letos. Prav tako republika letos ne predvideva gradnje ceste Kočcvjc-Koprivnik, češ da imajo gradnje avtocest prednost pred ostalimi cestami, k čemur da republiko zavezujejo mednarodni krediti. Ker bo 40 milijonov, kolikor jih je proračun letos namenil za poljansko cesto, dovolj le za asfaltiranje odseka od Pekla do Knežje Lipc ter morda še, da se opravi nekaj zemeljskih del v nadaljevanju ceste do Brezovice, je Dvornik Kočevcem predlagal, naj za dokončanje ceste občina najame posojilo, ki bi jim ga republika prihodnje leto vrnila. M. L.-S. NAPODILI V.D. DIREKTORJA - Delavci Tehnoloških sistemov Sevnica so svojemu v.d. direktorju Milanu Senici prepovedali vstop v tovarno V/t tudi v upravno zgradbo, potem ko jim zadnji petek v aprilu ni zagotovil izplačila plač na način, kol jim je to obljubil poprej, in sicer, da bo največ 20 odst. plače v vrednostnih bonih. Senica je delavcem 30. aprila ponudil bonov v vrednosti okrog 35 odst. plače, seveda pa bi jih lahko zapravili le v njegovem trgovskem podjetju Lucia. Razjarjeni kovinarji so prišli k Senici, ki ga je nastavil Koržetov sklad, in ga napodili iz pisarn. 'listi, ki niso vnovčili svoje predpraznične plače v bonih, so se obrisali še za to mizerijo. Sicer pa so prejšnji petek delavci takole, naložili na sevniški železniški postaji cisterno za nemškega kupca, ki so jo izdelati že v času zasedbe tovarne. Delavci pričakujejo obisk iz sklada. (Foto: F. F ere) 1 Drobne iz Kočevja) SPET STOJI - Jarmova Deklica s piščalko na ploščadi pred samskim blokom spet stoji, vendar brez piščalke. Pred časom so jo neznani storilci sneli s podstavka, nakar je skrivnostno izginila. Kakorkoli že, sedaj je kip zopet na svojem mestu, da pa so nekateri to takoj opazili, dokazuje veja, ki jo ima deklica v ustih namesto piščalke. GOSPODARSTVO - Kočevski izvršni svet nenehno poudarja, da nima zakonske podlage, ki bi mu dajala pristojnosti pri oblikovanju konkretnejših ukrepov na področju gospodarstva v občini, da ne razpolaga s tekočimi podatki o poslovanju gospodarstva, da nima na voljo denarja, s katerim bi lahko bistveno posegel v gospodarske tokove v občini, in podobno. Da kljub tolikšni nemoči, kot jo izpričuje, lahko, če to želi, pripomore k izboljšanju težkih gospodarskih razmer z ustvarjanjem boljših možnosti za delo, pa tudi nudenja konkretne pomoči, dokazuje s svojim programom dela na področju gospodarstva. Če bodo zaživele njegove zamisli o ustanovitvi centra za razvoj Kočevske, informacijskega centra, podjetniške zbornice ter centra za usposabljanje in zaposlovanje delovnih invalidov, bo kočevski izvršni svet storil toliko, kolikor bi si lahko gospodarstvo samo želelo. “NEŽA” POD STREHO KOČEVJE - Farma “Neža”, d.o.o., iz Cvišlcrjcv pri Kočevju je pred kratkim uredila prodajalno v Kočevju, in sicer v zaprtem delu tržnice, da lahko v njej prodajajo 'tudi ob slabem vremenu in celo pozimi, medtem ko so prej prodajali le na odprtem delu tržnice. Zdaj so izboljšali tudi izbiro: prej so prodajali le jajca, zdaj pa poleg jajc še mnogo vrst domačih rezancev za juho, špagete in več vrst keksov raznih proizvajalcev. Ribniški zobotrebci) POSLfJVNI ČAS - Nedvomno so realno ocenili predlagatelji novega občinskega odloka o poslovnem času gostinskih, trgovskih in drugih lokalov v Ribnici, tla je promet v gostinskih lokalih ob petkih in sobotah zvečer največji. Že do sedaj je bilo tako, da so bile lahko hotelske restavracije med tednom odprte najkasneje do 24. ure ter gostilne in bistroji največ do 23. ure, novost pa je ocena, da ob vikendih ljudje radi posedijo v gostinskih lokalih tudi kakšno urico dlje. Da zaradi tega lastniki lokalov ne bi imeli vsak vikend za vratom inšpekcij in policije, so v novi občinski odlok vnesli določilo, da so lahko ob petkih in sobotah hotelske restavracije odprte najkasneje do 2. ure, gostilne in bistroji do 1. ure, diskoteke in nočni bari pa do 4. ure zjutraj. KONKUREN TI - Ribniškemu Riku, ki je brez strokovnjakov, ki bi lahko sanirali trenutno stanje, in brez ustreznih ekip, ki bi pri tem lahko pomagale, v ribniški občini želijo pomagati vsi, od Občinarjev do bivših Ri-kovih strokovnjakov. Slišati je lepo in vzpodbudno, težavica pa je v ten), da večina nekdanjih Rikovih strokovnjakov nastopa kot konkurenca Riku z zasebnimi firmami ali pa so zaposleni v konkurenčnih podjetjih. Sevniškipaberkij NAGRADE - V dolenjski metropoli sta glasno bentila Krčan in Sevničan o tem, kako malo pri nas veljata krepost in poštenje, zlasti v poslovnem svetu. Novomcščan, ki sprva ni najbolje razumel besedovanja Posavcev, je lahko le soglašal, da je to res narobe svet, ko nagrado prejme celo takšen osebek iz njihovih logov, ki mu je tuja poslovna morala in je le zgolj vprašanje časa, kdaj sc bo soočil s tem, kako minljiva sta napuh in podjetniška slava, če sc konča za rešetkami. AVANTURIZEM - Za prihodnji četrtek točno opoldne vabi pesniško razpoložen scstavljalcc ličnega vabila sevniške občinske skupščine in izvršnega sveta na Studenec k Jancu na novinarsko konferenco. “Lepo je na svetu živet’, še lepše, če veš, kaj konce tedna počet’...” je zapisano na tem. vabilu za predstavnike sedme sile, ki jim bodo predstavili program kulturnih, športnih in zabavnih prireditev. Med temi je tudi mednarodna gorsko-hitrostna avtomobilska dirka Impoljca - Studenec. Na tej progi, ki so jo najboljši slovenski dirkači krstili lani, sc po novinarski konferenci lahko preizkusijo avanturisti med “račkami”. In ker je takih, ki ljubijo hitrost, med to srenjo kar precej, bosta imela sevniška dirkača Janko Rczcc in Samo Valant, s katerima naj bi zainteresirani preizkusili dirkaško progo, gotovo dosti dela. Za drage domače prisotnost ni priporočljiva! RIBNIK - Kdor hoče okusne postrvi, pride v Krajnčevo gostilno Ribnik ob Impoljskcm potoku. Šoferji vedo, da je dobro spričevalo za lokal, če je pred njim dosti avtomobilov. [ Krške novice PREDLOG - Tradicionalna jezikova nedelja je bila tudi letos, kot že 15-krat pred tem, na. Bohorju, znameniti posavski planinski izletniški točki. Planinci so opozarjali, da avtomobili na vrhu Bohorja niso zaželeni, hkrati pa vabili obiskovalec, naj prinesejo pokazat najdaljše, najtežje in najizvirnejše jezike. Res jezikov ni manjkalo in tudi ocenjevali so jih, vendar so planinci tudi tokrat naredili veliko napako. Ocenjevanje so spet pripravili na vrhu Bohorja. Tako tisti, ki imajo zares najtežje jezike, niso prišli v konkurenco. Svojih debelih, hrapavih in nespretnih jezikov niso zmogli privleči v tak hrib. In predlog? Naslednje leto naj bo tekmovanje kje bolj na ravnem. RAZLIČNA JEZIKA - Jezikov nismo merili g. Siterju in tudi ne g. Guštinu, vendar smo dokaj zanesljivo ugotovili, da ne govorita istega. Mitja Guštin iz Filozofske fakultete v Ljubljani je namreč ob predstavitvi monografije o arheološkem najdišču Stari grad nad Podbočjem izrazil upanje, da jim bo uspelo izkopano tudi zaščititi in ustrezno predstaviti. Pri tem seveda ni pozabil omeniti, da računa na podporo družbe. Budno oko je lahko opazilo, da je pri tem pomenljivo pogledal tudi predstavnike krške občine. Predsednik občine je sprejel izziv. Vstal je in ponovil za Guštinom, da tudi on upa, da bo družba res podprla ta projekt. S tem je dal jasno vedeti, da krška občina ni tista “družba”. VZROK - Na Senovem je bil dan predlog, da bi pokojniki začasno ležali pred pogrebom v cerkvi ali tudi v Kulturnem domu 14. divizije. Dom z imenom sicer diši po preteklosti, minljivosti in še čem, vendar jra je sanitarna inšpekcija prepovedala takšno rešitev. Vzroka odločitve ni navedla: Ji gre za dom ali za pokojnike? Novo v Brežicah ) DO PREKLICA - V Bukošku okrog treh rdečih kamnov brskajo kokoši. Nervozne so, ker jih rdeča barva bode v oči. Zaradi neznosnih težav nemudoma javno zahtevajo sončna očala (za vsako po ena) ali pa, da sc kamni prebarvajo v neko drugo barvo, in to do preklica. POSEBNO OBVESTILO - Menda sc je množica 2500 gledalcev motokrosa na Prilipah do solz nasmejala, ko je slišala za podobno obvestilo Radia Brežice. V nedeljo, v najbolj poslušanem času, je občan i/. Bukoška v posebnem obvestilu obvestil vse svoje najbližje sosede, naj nemudoma in do preklica nehajo pasti svoje kokoši po njegovi posesti. Kokoši so vse prestrašene zbežale v domače kurnikc, njihovi lastniki so sc osramočeni poskrili po domovih, edino tisti sosedje, ki kokoši sploh nimajo, ne vedo, kaj naj storijo- RESNICA - Letos naj bi Slovenija namenila za vse regionalne ceste v državi 15 milijard tolarjev. Številka sicer lepo zveni, a precej drugače, če jo prevedemo v listo, ki je bo deležna občina Brežice. So si že izračunali, da jim bo priteklo 2,6 milijona ali drugače povedano, 0,018 odstotka celotne vsote. Tako imajo občani brežiške občine še en dokaz več, ki jim govori resnico o tem, kje so. Globoko v ničli. PO TIHO - Brežiški gasilci ostro nasprotujejo razdelitvi na velike regije, po kateri bi sami sodili v južnoštajersko. Uradno pravijo, da bo takti regija odločno prevelika in ne bo omogočala normalnega dela in dobre povezave med društvi ter občinsko in regionalno zvezo. Po tihem priznajo, da imajo tudi druge, še tehtnejše razloge. “Kdajvso pa še bili Kranjci v španoviji s Štajerci?” prišepnejo. In za tiste, ki ne vedo, še drobno pojasnilo. Brežičanc Sava že 4----------1 kultura in izobra- ževanje Popackani Tito Nekoliko mrkega pogleda, a strumno razkoračen zre lik pokojnega maršala Tita v zelenje vrta ob nekdanji Ropasovi hiši, kjer ima zdaj prostore Dolenjski muzej. Mrk pogled je Se kako ustrezen, saj je videli, kot da se je Tito zamislil nad tem, kako so se časi obrnili. Res ne more biti veselega obraza ob tem, kar se na območju nekdanje Jugoslavije zdaj dogaja, ter nad krvavim plesom, v katerega se je sprevrgla njegova največja svetinja - bratstvo in enotnost jugoslovanskih narodov. Nič manj pa ne bi bil zadovoljen s tem, kar se dogaja z njegovimi številnimi upodobitvami, ki so jih njegovi častilci, med njimi pač tudi premnogi lizuni in povzpetniki, postavljali vsepovsod. Maršalova podoba je izginila iz /»sam, šol, trgovin, slaščičarn, gostiln in kavam, iz glasbenih šol in lovskih koč, skratka od vsepovsod, da ne naštevamo naprej, in morda so samo stene javnih stranišč tisti javni prostori, ki so ostali taki, kot so bili, ker tam njegovih podob pač niso obešali. Maršala je z Jugoslavijo in njegovimi kultnimi upodobitvami vred odnesel čas, ljudje pa so ga spravili v spomine, ta v predalček, kjer hrani lepe, drugi tja, kjer hrani slabe. Zgodovina mu neusmiljeno piše nov življenjepis in oceno. Naj bo kakorkoli. Maršalove u/ro-dobitve, vsaj tiste, ki so še na javnih ali odprtih prostorih, so zdaj spomeniki in kol taki nimajo pravzaprav rtič z njim. 7,ato preseneča, da sc najdejo 'junaki”, ki se pobalinsko in vandalsko znesejo nad njimi. Titov kip ob muzejski stavbi je pred dvema tednoma neznan ‘junak"popackal z rdečo barvo. S lem dejanjem ni pokazal ne junaštva in ne naprednih nazorov, kajti to bi moral, če Tita in negove politike ni maral, narediti veliko prej in seveda veliko tvegali. Zdaj ni tvegal nič, pokazal je samo to, da mu manjka krepka mera navadne obzirnosti in kulturnosti. Njegovo dejanje je vredno obsodbe, ne zato, ker je popackal Titov kip, ampak ker je popackal kip, ker je posvinjal muzejski predmet. Takih 'junakov" ki z barvo in pršili v rokah puščajo svoje sledi na kulturnih spomenikih vseli vrst, žal dandanes ni malo. Tudi pomislek, češ da je popackal umetniško malo vredno delo, ne zdrži. Tomaža! bi ga tudi če bi ga sklesal sam Michelangelo. M. M ARKE! J Nastop novomeških avantgardistov Artisti Oddelka za spektakelske umetnosti Novo mesto 1917 so izvedli Priglasje na gori Eiger v plezalni steni, na železniškem mostu in športnem igrišču NOVO MESTO - M tel zavijanjem siren, utripanjem modrih policijskih luči, brnenjem helikopterja in ob mogočnih zvokih glashe so se v petek, 7.maja, zvečer na prizorišče Na D>ki pripeljali artisti Oddelka za spektakelske umetnosti Novo mesto 1917 v supermanovih dresih in s starinskimi pilotskimi očali, in premierna futuro-avantgardistična predstava Priglasja na gori Eiger se je začela. Predstava jc potekala na več prizoriščih. Artisti so jo izmenoma izvajali na plezalni steni, na športnem igrišču, pod cestnim in železniškim mostom nega besedila, predstava lepo uspela: izvedbe artistov, glasba in svetlobni učinki so se povezovali v spektakelsko učinkovite spoje kolektivne umetnine, ki so jo ne prav številni gledalci dobro sprejeli. Petkovi premieri so sledile še ponovitve v soboto in nedeljo, Priglasje na gori Eiger pa si bo mogoče ogledati tudi danes, jutri in pojutrišnjem zvečer ob 20.20. Ob tej predstavi sc med drugim v premislek ponuja dejstvo, da Novo mesto (še vedno) nima svojega stalnega gledališča ne močnega stalnega gledališkega občinstva, zato avantgardni eksperiment, ki jc po svoji osnovni naravnanosti usmerjen v zanikanje in preseganje uveljavljene gledališke umetnosti, najbrž ne more tako polno izzveneti kot bi sicer. Lahko pa zapišemo, da če že nimamo stalnega gledališča kot mnoga druga večja pokrajinska središča, imamo ta čas vsaj nedvomno zelo zanimivo avantgardno skupino, ki sc jc po nekaj uspešnih lanskih predstavah tudi z najnovejšo letošnjo, Priglasjcm na gori Eiger, ustvarjalno potrdila. M. MARKELJ PESEM MLADIH GRL - Otroški pevski zbor iz osnovne šole Šentjernej vodi učitelj glasbe Milan Pavlič. Na reviji so zapeli tri pesmi, pri klavirju jih je spremljal Rok Mencin. (Foto: J.P.) Z zborovsko pesmijo v pomlad V Novem mestu so dva dni prepevali zbori - Izbrani tisti, ki bodo zastopali občino na medobčinski reviji pevskih zborov v Grosupljem - Zapelo je 370 uglašenih grl PREMAGOVANJE GRAVITACIJE - Spektakel se dogaja tudi na umetni plezalni steni, kar od artistov zahteva precejšnje plezalne spretnosti. (Foto: MiMj ter na njem (v predstavo sc je po voznem redu vključil tudi potniški vlak). Performancc, kot temu pravijo novomeški avantgardisti, je zasnoval inscenator Matjaž Berger kot poklonitev vsem slovenskim alpinistom, umrlim v azijskih gorstvih. Prizorišče jc bilo posrečeno izbrano, saj so umetna plezalna stena, ki jo jc pod novim cestnim mostom postavil Pionir, skupaj s športnim igriščem in železniškim mostom nudili lahko izmenljiva prizorišča za posamezne dele predstave, ki jc združevala glasbo, govorjeno besedilo, plezanje, orodno telovadbo, plesne gibe in opravila (šivanje, tipkanje). Nasploh je, če odmislimo občasne težave z dobro slišnostjo in razumljivostjo govorje- NOVO MESTO, ČRNOMELJ - Zveza kulturnih organizacij Novo mesto že tradicionalno prireja revije pevskih zborov pod naslovom S pesmijo v pomlad. V soboto, 8. maja, se je v Domu kulture predstavilo 14 zborov, ki jim je prisluhnil selektor mag. Mirko Slosar iz. Kopra. Po reviji se je Slosar posamič pogovarjal z. dirigenti in povedal, da je med zbori iz novomeške občine čutiti napredek. 370 pevcev pa je tudi lepo zagotovilo, da se bo na Dolenjskem še pelo. Na reviji so nastopili: mešani pevski zbori novomeškega Društva upokojencev, Malega Slatnika, Gl P Pionirja, Revoza, Šentjerneja, zbora Pomlad in Hugolin Sattner iz Novega mesta, zbor Krke in zbor Ajda iz Orehovice, moška pevska zbora iz Otočca in "Dušan Jereb" iz Novega mesta ter okteta Adoramus in Šcntjcrnejski oktet. V torek jc Mirko Slosar sporočil, kateri od zborov sc bodo udeležili medobčinske revije, ki bo 29. maja v Grosupljem. Glasove novomeške občine bodo zastopali: mešani pevski zbor Hugolin Sattner z zborovodkinjo Janjo Dragan, mešani pevski zbor Pomlad z zborovodkinjo Jožico Bradač, mešani pevski zbor Revoz z zborovodjem Slavkom Rauchom in mešani pevski zbor Krka z zborovodkinjo Sonjo Čibej. Muzej vključen v okolje Živahna dejavnost Belokranjskega muzeja - Sodelovanje med Metliko in Trebnjem METLIKA - Čeprav so delovne razmere v Belokranjskem muzeju pozimi zelo neprijetne, jc bilo delo te kulturne ustanove v prvih letošnjih mesecih dokaj živahno. Poleg rednega dela jc muzej za kulturni praznik pripravil srečanje med Metliko kot enim najstarejših slovenskih mest in Trebnjem kot najmlajšim. Prijetno kulturno srečanje jc potekalo ob otvoritvi razstave Iz zakladnice Galerije trebanjskih samorastnikov. Kaže, da se bo iz tega srečanja razvilo zanimivo kulturno sodelovanje med mestoma. Belokranjski muzej jc v frančiškanskem samostanu v Novem mestu konec marca postavil zelo obiskano razstavo belokranjskih pisanic. Na tej razstavi so pokazali več kot 200 pisanic, od najstarejših s konca prejšnjega stoletja do sodobnih z belokranjskimi motivi, in seveda drsank, ki jih izdelujejo tam, kjer ne obvladajo več batik tehnike, v kateri so delane starejše pisanice. Kolektiv Belokranjskega muzeja se zelo trudi, da bi med ljudmi oživili zanimanje za belokranjske starožitnosti. S tem namenom so tudi organizirali dva tečaja za izdelavo belokranjskih pisanic, ki sc ju je udeležilo okoli 40 žensk. O pisanicah in motiviki na njih jc spregovorila kustodinja Andreja Branccli-Bcdnaršek, praktični tečaj pa je vodila Mihela Črnič. Od 13. marca do 12. aprila jc bila v Metliki razstava karlovške umetnice Lidije Maček-Stanič Posode boga Marsa. Umetnica jc predstavila keramiko z motiviko vojne na Hrvaškem. Belokranjski muzej tvorno sodeluje pri izdelavi turistične karte Bele krajine, pri izdelavi prospekta o Metliki, je pobudnik natečaja za izdelavo znaka Bele krajine, označevanja turističnih zanimivosti in opravlja še marsikaj drugega, kar sicer ni neposredna naloga muzeja, vendar to zahteva vključevanje muzeja v okolje. A. B. Dejavno hrvaško društvo Tokrat: razstava in Hrvatska revija NOVO MESTO - Novomeška podružnica Hrvatskcga kulturnega društva v Sloveniji vztrajno uresničuje delovni načrt. Tako je 5. maja popoldne dr. Emil Lučcv v Dolenjskem muzeju odprl razstavo zagrebškega slikarja Hrvoja Šercarja v navzočnosti mag. Miljcnka Žagarja, hrvaškega ambasadorja v Sloveniji, Francija Koncilje, predsednika občinske skupščine, ter prof. Vidmaroviča, predsednika Saborskega pododbora za Hrvate v evropskih državah, je bila v modri dvorani Hotela Metropol nato še 6. Tribuna ob sredah. O kulturnem ustvarjanju Hrvatov v diaspori po letu 1945 jc govoril prof. Vinko Nikolič, ki je v letu 1951 v Argentini ustanovil Hrvatsko revijo in 4(1 let urejeval njenih 160 številk. Z vrsto zanimivih podatkov je opisal, kako. se jc revija vtkala v kulturno življenje Hrvatov, “saj ni kotička na svetu brez naših ljudi”, kot je dejal. “Bili smo priče medvojnih in povojnih dogodkov, od česar jc na pribl. 30.000 straneh revije mnogokaj ohranjeno za zgodovino. Revija je sodelovala tudi pri izdaji 66 knjig. Nad 30 izseljeniških časopisov in listov jc ohranjevalo hrvaški jezik v tujini in krepilo narodovo zavest v naših družinah. Zato gre prav hrvaški kulturi pomemben del zaslug za ustanovitev hrvaške države,” je med drugim poudaril prof. Nikolič in povedal, da jc revija izročila svoj celotni arhiv Vscučiliški knjižnici v Zagrebu, ki “takega darila ni dobila vse od Ljudevita Gaja dalje”. Hrvatska revija živi tudi naprej, saj Matica Hrvatska njen 43. let ZLATA CANKARJEVA PRIZNANJA Na Vrhniki se jc z vročitvijo zlatih Cankarjevih priznanj končalo 16. vseslovensko tekmovanje šolarjev v znanju materinščine. Geslo letošnjega tekmovanja jc bilo ljudsko izročilo v slovenskem slovstvu kot večno mlado izročilo. Tekmovanj za bronasto Cankarjevo priznanje, ki je potekalo po šolah, sc je udeležilo okoli 10.000 šolarjev, za srebrno 1.200, v. končno tekmovanje za zlato priznanje pa se je uvrstil 101 učenec. Med posamezniki, ki so na tekmovanju zbrali največ točk, jc tudi Katja Jam iz trebanjske osnovne šole. V ponedeljek, 10. maja, je bila v Domu kulture šc revija otroških in mladinskih pevskih zborov. Prisluhnila jim je selektorica Majda Hauptman. Nastopili so: otroški zbori osnovnih šol Šentjernej, Grm, Šmihel, Center, Mlado resje iz Dolenjskih Toplic in otroški zbor iz Bršljina, Mladinske zbore so na revijo pripeljali iz osnovnih šol Šentjernej, Šmihel in Center. Nastopila je tudi skupina prvošolčkov iz osnovne šole Bršljin. Za medobčinsko revijo sta bila izbrana otroška zbora OŠ Center, ki ga vodi Marjana Dobovšek, in otroški zbor OŠ Šmihel, ki ga vodi Jožica Kravcar. 7. revijo otroških in mladinskih pevskih zborov Bele krajine so prip- ZBOROV PREVEC ZA EN SAM VEČER BREŽICE - Tukajšnji odrasli pevski zbori so letos peli pa občinski reviji, ki jc bila razdeljena na dva večera. V soboto, 8. maja, jc K) zborov in oktetov zapelo \ Pišccah. Predstavili so sc: domači ženski pevski zbor in oktet Orlica, moški pevski zbor in oktet Kranjci iz kulturnega društva v Krški vasi, moški zbori iz Sromelj, Velike Doline, Kapel in brežiškega Društva upokojencev ter mešani in lovski zbor iz Globokega. Naslednji dan so na Bizeljskem nastopili kar štirje mešani pevski zbori (dva iz KUD Brežice in po eden iz Artič in Dobove), moški pevski zbori iz Starc vasi, Brežic in Cerkelj ob Krki ter brežiški ženski zbor in artiška dekliška skupina. Skupno je torej v obeh delih revije zapelo kar 19 pevskih skupin. ravili v petek, 7. maja, v Kulturnem domu v Črnomlju. Nastopili sp otroški zbori osnovnih šol Loka in OŠ Mirana Jarca iz Črnomlja, osnovnih šol iz Dragatuša, Vinice in Metlike ter zbor črnomaljske glasbene šole. Od mladinskih zborov sta zapela zbora iz Dragatuša in Vinice, predstavil pa se jc tudi nonet iz črnomaljske OŠ Mirana Jarca. J. PAVLIN REVOZOVI SLIKARJI V TILU NOVO MESTO - V petek, 6. maja, so v prostorih Zavarovalnice Tilia odprli razstavo del šestih slikarjev Kulturno-umctniškcga društva Revoz iz Novega mesta. Otvoritev so pospremili s kulturnim programom, za katerega sta poskrbela glasbenika Brane Rožman in Petra Gačnik, o likovnikih pa je govoril slikar Jože Kumer. Dela J. Jurečiča, S. Markoviča, S. Petroviča, L. Skupka, S. Verbiča in F. Urbančiča bodo na ogled šc do konca maja. 10 LET ZDRUŽENEGA MOŠKEGA PEVSKEGA ZBORA ZDOMCEV ERLANGEN - Združeni moški pevski zbor Miško Kranjec in Simon Jenko, v katerem že 10. leto prepevajo Slovenci, ki delajo v Er-langcnu in Nucrnbcrgu, bo v soboto, 15. maja, ob 17. uri priredil jubilejni koncert. V cerkvi na Kol-pinvveg 16 v Erlangenu sc bodo zboru, ki ga vodi prizadevni Alojz Tcment, pridružili šc Gcsangsgruppc Harmonie in Kosbachcr Sladclsacngcr iz, Er-langcna ter prijatelji iz domovine, oktet Jurij Dalmatin iz Sevnice (nekdanji oktet Boštanjski fantje). Za jubilejni koncert bo združeni zbor teden dni pripravljal zborovodja Janko Avsenak iz Brestanice. Robaijev film na Dunaju Ovni in mamuti v posebnem festivalskem delu Viennala Na 31. dunajskem mednarodnem filmskem festivalu Vicnnalc, katerega osrednja prireditev bo sicer šele oktobra, so včeraj zavrteli film Ovni in mamuti novomeškega filmskega ustvarjalca Filipa Robarja, in sicer v posebnem uvodnem festivalskem delu, ki nosi zgovoren naslov Slovo od Jugoslavije in v katerem bodo prikazali filme iz Slovenije (3), Hrvaške, Bosne in Hercegovine ter Jugoslavije. Danes jc na sporedu šc ena projekcija in razgovor režiserja z javnostjo. Film Ovni in mamuti jc četudi nekoliko odmaknjen po letnici nastanka šc vedno aktualen zaradi tematike, ki jo obravnava - nacionalizem. Film ne govori o krvavem in genocidnem nacionalizmu, ki zdaj divja po Balkanu, temveč o "mehkem" nacionalizmu, kot se jc izražal v Sloveniji do “bosanccv”, ter opo-zorja na nevarnost, ki tiči v nacionalizmih vseh vrst. “NASA PESEM” BREZ DOLENJCEV LJUBLJANA - Konec aprila sc jc v dvorani Slovenske filharmonije v Ljubljani s finalnimi nastopi končalo 13. slovensko zborovsko tekmovanje, na katerih jc nastopilo 22 slovenskih pevskih zborov. Najboljšim v posameznih kategorijah so podelili zlata, srebrna in bronasta odličja. Tekmovanje jc žal minilo brez prisotnosti kakega pevskega zbora z območja širše Dolenjske. DOLENJSKI LIST Naši uspešni mladi glasbeniki Učenci dolenjskih glasbenih šol so dosegli lepe uspehe na nedavnem 22. državnem tekmovanju mladih glasbenikov Slovenije - Raste nov rod glasbenikov Na Dolenjskem in v Posavju raste nov rod nadobudnih mladih glasbenikov. Tako lahko sodimo po lepem uspehu, ki so ga učenci glasbenih šol z območja širše Dolenjske dosegli na nedavnem 22. tekmovanju mladih glasbenikov Republike Slovenije v Ljubljani in Velenju. Udeležili so se ga glasbeniki, ki se izobražujejo na domačih in tujih glasbenih šolah in akademijah za glasbo, ter mladi slovenski umetniki. izdaja že njen letnik. T. GOŠNIK KONCERT FINALISTOV BREŽICE - Včeraj, 12. maja, so se v Okrogli dvorani brežiškega gradu predstavili vsi učenci tukajšnje glasbene šole, ki so se na predtekmovanjih uvrstili na finalno državno tekmovanje mladih glasbenikov Slovenije, ki jc potekalo prejšnji mesec v Ljubljani in Velenju, med njimi tudi dobitnik L nagrade za igranje na harmoniko Uroš Vučanjk. Tokrat jc bilo tekmovanje, na katero so se uvrstili najboljši iz predtekmovanj, ki so potekala en mesec no mnogih slovenskih krajih, nekoliko drugačno od dosedanjih. Predvsem so sc poostrili kriteriji, zmanjšalo pa se jc število nagrad. Slovenija jc namreč lani postala članica Evropske zveze glasbenih tekmovanj in je morala kriterije poenotiti z evropskimi. Kljub temu so učenci iz naših glasbenih šol dosegli sijajen uspeh. “Mislim, da širša Dolenjska kljub strožjim kriterijem toliko nagrad šc ni pobrala na nobenem od dosedanjih 22 tekmovanj,” jc povedal Zdravko Jlribar, ravnatelj novomeške glasbene šole. “Naša šola se je s tremi nagradami sicer povprečno odrezala, so pa zelo lepe uspehe dosegli učenci glasbenih šol iz Brežic, Krškega, Trebnjega in Ribnice. V celoti jc bil izkupiček nagrad izreden. Prepričan sem, da se že pozna delo novih, mlajših kadrov v glasbenih šolah. Seveda brez talentiranih učencev ne bi bilo nič, saj brez talentiranega učenca ne odlična šola in ne izreden učitelj ne moreta doseči večjih uspehov.” Na finalno tekmovanje so sc iz novomeške glasbene šole uvrstili 4 učenci, nagrade pa so v svojih starostnih kategorijah prejeli: Urška Juršič 2. in Tadeja Zupančič 3. nagrado za igranje na kljunasto flavto, Goran Kranjc pa 2. nagrado za igranje na trobento. Iz trebanjske glasbene šole so sc uvrstili v finale 3 učenci, nagrajena pa sta bila Boris Bizjak, ki je prejel 1. nagrado za igranje na flavto, in Nace Škoda, ki je prejel 3. nagrado za igranje na klarinet. Iz krške glasbene šole se jc na finalno tekmovanje uvrstilo 6 učencev, nagrade pa so prejeli: Uroš Horvat 1. nagrado za igranje na saksofon, Peter Gabrič 2. nagrado za igranje na klarinet in Gregor Colncr 3. nagrado za igranje na trombon. Iz brežiške glasbene šole jc nastopilo 7 učencev, Uroš Vučanjk pa jc prejel 1. nagrado za igranje na harmoniko; zbral je najvccjc število točk iz vseh kategorij v tem instrumentu. Iz ribniške glasbene šole sc jc na finalno tekmovanje uvrstil klavirski duo, v katerem igrata Alma Hočevar in Saša Mlakar, prejeli pa sta 3. nagrado. 8 DOLENJSKI UST Omeniti jc treba tudi izreden uspeh Novomeščankc Irene Vebuah, nekdanje učenke glasbene šole Marjana Kozinc, ki jc v I. kategoriji solopetja prejela 1. nagrado in dosegla največje število možnih točk. Očitno bomo o njej in njo samo še slišali. Uspešna sezona Za konec: opereta Kneginja čardaša KRŠKO - V soboto, 15. maja, bodo na odru Kulturnega doma gostovali solisti, zbor, balet in orkester Opere Maribor, ki bodo pod taktirko Staneta Jurgcca izvedli opereto madžarskega skladatelja Emmcricha Kal-mana, Kneginja čardaša. Opereta sodi med najbolj uspešne v glasbenem svetu, To bo zadnja abonmajska predstava, za katero pa bodo abo-nentje morali nekaj doplačati. Predstava je namreč zelo zahtevna in draga. Kulturni dom Krško z njo zaključuje letošnjo jubilejno abonmajsko sezono, ki jc bila zelo uspešna, za kar gre zasluga tudi številnim podpornikom, ki so skupaj prispevali več kot 2 milijona tolarjev, in seveda dobremu odzivu občinstva. Pridobili so 520 abonentov. Celotni kulturni program so dopolnjevali z mnogimi predstavami zunaj abonmaja ter s predstavami za otroke in mladino. S puško se je lotil sina Spor med očetom in sinom je trajal že dalj časa -Oče Jože G. je streljal na sina z lovsko puško prepiranja, nista mogla odnehati. Okrog osme zvečer sc je Roman napotil domov. Razbil jc vhodna vrata, da jc prišel v predprostor, ker pa so bila zaklenjena tudi vrata kuhinje, jc razbil šipo in hotel odpreti vrata z notranje strani. Ta čas jc iz spalnic prišel njegov oče in z lovsko puško šibrovko ustrelil proti sinu. Romanu je, kljub temu da je bil ranjen v ramo in desno stran prsnega koša, uspelo priti do prijatelja, ki ga jc odpeljal v brežiško bolnišnico. Za očeta Jožeta, ki za puško domače izdelave ni imel dovoljenja, pa jc preiskovalni sodnik odredil pripor. J. D. SENOVO - Po lanskoletnih številnih krvavih dogodkih, ki so se zgodili v Posavju, sc očitno kazniva dejanja z elementi nasilja tudi letos nadaljujejo, saj jc bilo že v teh nekaj mesecih letošnjega leta več takšnih kaznivih dejanj kot v istem obdobju lani. Do novega poskusa umora je te dni prišlo v vasi Sedem pri Senovem. 45-lctni oče Jože G. in njegov 24-lctni sin Roman sta bila že dalj časa sprta. Sin Roman je celo že dalj časa stanoval pri starem očetu v neposredni bližini doma. Tudi v sredo zvečer, 5. maja, ko sta sc vrnila z novomeškega sodišča, kjer sta imela opravek ravno zaradi Svet KULTURNEGA DOMA KRŠKO razpisuje na podlagi 32. čl. Zakona o zavodih in 12. ter 18. čl. Statuta Kulturnega doma Krško delovno mesto DIREKTORJA Kandidati morajo poleg splošnih, z zakonom določenih pogojev izpolnjevati še naslednje pogoje: - srednja ali višja izobrazba družboslovne smeri - pet let delovnih izkušenj pri opravljanju vodilnih nalog na področju kulturne dejavnosti - potrebne organizacijske sposobnosti. Mandat za razpisano delovno mesto traja 4 leta. Prijave z dokazili o izobrazbi in dosedanjih delovnih izkušnjah, življenjepisom ter ostalimi dokazili sprejema Svet Kulturnega doma Krško 15 dni po objavi razpisa na naslov: Trg Matije Gubca 2, 68270 Krško. Kandidati bodo o izbiri, h kateri daje soglasje Krajevna skupnost Krško, obveščeni v 30 dneh po dnevu objave razpisa. |p jf in na vseh prodajnih mestih Jelovice | NOVO MESTO Ob potoku 5, 068/22-772, ff METLIKA Vinogradniška41, 068/58-716, KRŠKO CKŽ 21, 0608/21-236 §1 m TREMEX Trebnje, KERA TRADE Zagorje ob Savi V Brežicah našli dva ukradena avta Kadar imamo pri sebi večje zneske denarja, bodimo pazljiv - Noge lahko dobi tudi videorekorder ali čoln - V Termah Čatež izginil avtomobil, v Brežicah dva našli NOVO MESTO, KRŠKO - Zadnjič smo pisali, da zmikavti, ki niso zadovoljni le z majhnimi “pleni”, najraje posegajo po denarju. Tokrat pa se da iz policijskih poročil razbrati, da poleg denarja radi posegajo tudi po predmetih večjih vrednosti, predvsem v Posavju imajo pogosto opravke s trgovino z ukradenimi avtomobili. PLAKETA ZDRAVSTVENEMU DOMU TREBNJE - Pred zadnjo sejo občinskega izvršnega sveta v Trebnjem je iz rok poveljnika občinskega štaba za civilno zaščito Lojzeta Ratajca (na levi) prejela direktorica trebanjskega zdravstvenega doma Ana Bilbija (na posnetku sredi, na desni predsednik trebanjske vlade Jože Rebolj) najvišje priznanje - plaketo Republiškega štaba za CZ, v imenu Zdravstvenega doma Trebnje. Posebno požrtvovalnost so delavci ZD pokazali med agresijo na Slovenijo. Navkljub temu, da je bila ogrožena njihova osebna varnost, so pomagali pri reševanju ljudi po bombardiranju na Medvedjeku. Pomagali so ves čas agresije, s svojimi ekipami pa so sodelovali tudi v pripravah za reševanje v primeru zažiga skladišča goriva v Ciganski dolini pri Mokronogu. Od začetka zbirnega begunskega centra na Čatežu so z zdravstveno oskrbo preprečevali, da ni prišlo do epidemije. (Foto: P. Perc) Z denarjem so res križi in težave, luido jc če ga nimaš, hudo pa je tudi če ga imaš, saj si takrat obremenjen s tem, kako ga boš skril pred doigopstneži. Se posebej pri Kdaj po novi? Rekonstrukcija Ceste herojev v Novem mestu NOVO MESTO - Cesta herojev v Novem mestu še vedno čaka na rekonstrukcijo, vendar je nejasno, kdaj bo prišlo do prepotrebnega temeljitega popravila omenjene ceste, ki jc prometno zelo obremenjena. Po sprejetju programske zasnove in izdelavi idejnega projekta in lokacijskega načrta za Cesto herojev so že pripravili tudi potrebno dokumentacijo za rušenje stavbe na Cesti herojev 15. Prestavili so tudi poštne kable. Prvi od gradbenih posegov na kraju samem bo, kot kaže, rušenje omenjene zgradbe. Omenjena cesta jc že močno načeta in zanjo bi republiški proračun primaknil letos 30 milijonov tolarjev. S tem denarjem bi jo sicer lahko dokaj dobro popravili, vendar jc ne bi mo^li prenoviti tako, kot narekujejo potrebe Novega mesta in kot jc zamišljeno. Novomcščani sc o morebitnih večjih posegih na Cesti herojev pogajajo z Republiško upravo za ceste kot pristojno ustanovo, zato še niso izvedeli kaj dosti o rokih za izvedbo rekonstrukcije. CESTA PROTI DOLZU PANGRČ GRM - Prebivalci te vasi so že večkrat dali pobudo za gradnjo ceste proti Dolžu. Pangrč Grm je nekako bliže Gabrju, vendar jc z marsičem še vedno povezan z Dolžcm, med drugim jc v Dolžu pokopališče. Pangrčani želijo, da bi sc pristojni hitreje dogovorili o predvideni rekonstrukciji ceste Dolž-Pan-grč Grm-Gabrjc, sc pravi o cesti, ki bi jim bila bližnjica za Dolž. večjih zneskih jc treba biti pazljiv, če ne se lahko zgodi to, kar se jc zgodilo Z. V. iz Prečne: 7. maja popoldne mu jc v Čcšči vasi neznan storilec iz odklenjenega osebnega avtomobila R 19 ukradel kovček, v katerem je imel lastnik 5600 nemških mark, čeke, štampiljko in dokumente. S tem dejanjem je Prc-čenčana oškodoval za 450.000 tolarjev. Se neznan človek pa si je v noči na 9. maj tako močno zaželel videorekorder, da jc vlomil v prostore Protronixa v poslovnem centru v naselju Borisa kidriča v Metliki ter odnesel videorekorder in štiri ročne ure. Podjetje je oškodoval za 162.000 tolarjev. Na letošnjo poletno sezono pa sc jc nepridiprav, ki PRIJELI TATICO ŽENSKE TORBICE BREŽICE - 3. maja so brežiški policisti prijeli Željko D., hrvaško državljanko, ki jc utemeljeno osumljena tatvine ženske torbice iz osebnega avtomobila, ki sc jc dogodila 20. aprila v Brežicah. Ljubiteljico ženskih torbic so privedli k preiskovalnemu sodniku novomeškega temeljnega sodišča. V NAHRBTNIKU SE JE SKRIVALO OROŽJE OBREŽJE - 4. maja sta se na mejni prehod Obrežje z. osebnim avtomobilom Marcedes pripeljala Naser I. in Josip N. oba iz Karlovca. Policisti so ob pregledu avtomobila našli v prtljažniku nahrbtnik vojaško zelene barve, v katerem je bilo 246 nabojev kalibra 7,62 mm, 104 nabojev kalibra 5,56 mm, remington in 2 etuija za okvirje. Pri enem izmed potnikov pa so našli tudi svinčnik - pištolo kalibra 5,6 mm in 6 nabojev istega kalibra. Policisti so jima predmete zasegli in ju privedli na zaslišanje k preiskovalnemu sodniku Temeljnega sodišča v Novem mestu. Mladi so najbolj ogroženi Na občinskem tekmovanju v prometnem znanju mlade nagovoril tudi novomeški župan Franci Koncilija NOVO MESTO - Minuli petek popoldan je bilo na Srednji tehniški in zdravstveni šoli v Novem mestu občinsko tekmovanje Kaj veš o prometu za najboljše učence 5., 6. in 7. ter 8. razredov novomeških osnovnih šol. Že tradicionalno vsakoletno tekmovanje jc tudi letos organiziral novomeški svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. Letos sc jc s svojimi poniji zbralo pred srednjo šolo 28 učencev iz 7 novomeških osnovnih šol. Še pred leti so na tekmovanje prišli učenci iz vseh novomeških šol, tudi do 100 sc jih jc zbralo. Pred začetkom letošnjega tekmovanja so učencem spregovorili predsednik novomeškega sveta za prcvcntjvo in vzgojo v cestnem prometu Štefan Gorše, ravnatelj Srednje tehnične in zdravstvene šole Stefan David in novomeški župan Franci Koncilija, ki jc poudaril, da so po statističnih podatkih mladi najbolj ogrožena skupina v prometu, zato jim bo to znanje prišlo prav tudi v vsakdanjem življenju. Učenci so sc zatem pomerili v teoretičnem znanju o prometnih predpisih, v vožnji s tjrzzrgtf" kolesom po mestnih ulicah ter v spretnostni vožnji na poligonu. lxtos prvič so imeli vsi tekmovalci na vožnji kolesarske čelade in rumene varovalne jopiče, ki jim jih jc prispevala zavarovalnica Triglav. vEkipno so bilj najboljši učenci OŠ Škocjan, OŠ Šmihel in OŠ Šentjernej. V skupini, kjer so tekmovali učenci 7. in 8. razreda, so bili ekipno najboljši iz OŠ Škocjan, med posamezniki pa sc jc najbolje odrezal Aleš Sadar iz Škocjana, ki bo 15. maja odšel na republiško tekmovanje Kaj veš o prometu v Žalec. V skupini, kjer so tekmovali učenci 5. in 6. razredov, so bili ekipno najboljši učenci OŠ Šmihel, med posamezniki pa jc zmagal Peter Barbič iz OŠ Šentjernej. Pri letošnji organizaciji občinskega tekmovanja so Svetu za preventivo in vzgojo v cestnem prometu pomagali naslednji sponzorji: zavarovalnice Tilia, Triglav in Adriatic, Krka - tovarna zdravil, Labod, LB Dolenjska banka Novo mesto in Studio D. J. D. MLADI KOLESAR!! NA PREIZKUŠNJI - Minuli netek popoldan se je 28 učencev iz 7 osnovnih šol zbralo v Srednji tehnični in zdravstveni šoli v Novem mestu, da so se pomerili v prometnem znanju. Pred začetkom tekmovanja je mlade kolesarje nagovoril župan Franci Koncilija. (Foto: J. Domiž) jc v času od 26. aprila do 6. maja pod jezom Tržok pri Adlcšičih ukradel privezan hrastov čoln, očitno že pripravil. Lastnika A. J. iz Ad-Icšičcv jc oškodoval za okrog 70.000 tolarjev. Huje pa je, če ti ukradejo avto. 8. maja jc neznan storilec s parkirnega prostora v Termah Čatež ukradel osebni avtomobil znamke Golf z registracijsko številko MB S6 - 509, ki ga jc vozila Ljubica B. iz Maribora. Storilca še iščejo. Tako so 3. maja brežiški policisti v Brežicah v Prežihovi ulici našli dva odvzeta avtomobila; enega, znamke Pasat, avstrijske registracije, ki je bil ukraden v Ljubljani, in drugega znamke Golf, hrvaške registracije, ki jc bil ukraden na Hrvaškem. Vozili sta bili vrnjeni oškodovancem. J. DORNIŽ ZARADI VOŽNJE PO LEVI OB ŽIVLJENJE PETROVA VAS - 8. maja ob 19.05 jc 38-lctni Martin Krakar iz Kota pri Semiču vozil osebni avtomobil Zastava 750 od Črmošnjic proti Črnomlju. Izven naselja Petrova vas jc v desnem nepreglednem ovinku zapeljal na nasprotni vozni pas v trenutku, ko mu je iz nasprotne smeri z osebnim avtom R 4 pripeljal voznik 47-lctni Stanislav Mravinc iz Črnomlja, in med vozili jc prišlo do trčenja. Po trčenju sc je Krakarjcvo vozilo prevrnilo na bok in voznik jc ostal v njem ukleščen in je na kraju nezgode umrl. Policisti so ugotovili, da ni bil privezan z varnostnim pasom. Mravinčevo vozilo je zaradi močnega trka odbilo na travnik. Stanislava Mravinca so odpeljali na zdravljenje v novomeško bolnišnico. Na vozilih je za okrog 350.000 tolarjev škode. Za otroke - cesta Promet jc vse gostejši, tako da so se prostori ob stanovanjskih hišah, kjer so se včasih srečevali ljudje in sc igrali otroci, zmanjšali na račun tam parkirajočih avtomobilov na minimum. Pomanjkanje prostora še posebej občutijo otroci, ki jim je za igro ostala le cesta. Na parkiriščih in drugod lastniki puščajo svoje avtomobile, zapeljejo jih celo na zelenico sredi mesta. V takšni prometni poplavi pa se zgodi veliko prometnih nesreč. Med žrtvami pri nas so vse prepogosto otroci in mladostniki. V zadnjih 21 letih je na slovenskih cestah umrlo 1227 otrok in mladostnikov, 35.574 pa jih je bilo poškodovanih. Na 100.000 otrok enake starosti imamo v Sloveniji bistveno več žrtev kot v razvitejših in v prometno varnejših državah v Evropi. Kljub temu da prometnih nezgod ne povzročajo le otroci, bi bilo teh lahko veliko manj, če bi bili o prometnih predpisih in ravnanju v prometu bolje podučeni. Kar se Janezek nauči, to Janez zna pravi rek. Otrok mora osnove prometne vzgoje kot prvo slišati od staršev, potem v vrtcu, osnovni šoli in tudi v srednji šoli, kajti to nujno potrebuje na vsakdanji /Hiti v šolo in iz nje. Še pred leti so sveti za preventivo in vzgojo v četnem prometu skupaj s šolo dajali velik poudarek na prometno vzgojo, danes pa ima prometno vzgojo vse manj šol, kar pa seveda ne pomeni, da smo za varnost svojih otrok naredili že vse. Na letošnjem občinskem tekmovanju v znanju o prometu v Novem mestu se je zbralo le 28 učencev iz 7 novomeških šol; še pred leti jih je na takšna tekmovanja prišlo okrog 100. Kdo je taftu kriv? Verjetno ne otroci. J. DORNIŽ NATOČIL SI JE GORIVO - V noči na 8. maj jc_ neznanec na Železničarski cesti v Črnomlju vlomil v osebni avto Z-750 in iztočil okoli 10 litrov goriva, s police pa jc vzel sončna očala. Lastnika A. V. iz Črnomlja jc oškodoval za 1.000 tolarjev. PRILASTIL SI JE BRUSILKO -7. maja je neznan storilec v Črnomlju iz odklenjenega osebnega avta Z-101 ukradel električno ročno brusilko ter s tem oškodoval lastnika I. V. iz Črnomlja za 30.000 tolarjev. SREČANJE SLOVENSKIH SODNIKOV NA OTOČCU NOVO MESTO - Slovensko sodniško društvo priredi 14. in 15. maja na Otočcu srečanje slovenskih sodnikov. Zbranih bo okoli 300 sodnikov, navzočih bo tudi več gostov, med njimi predsednik republike Milan Kučan in minister za pravosodje Miha Kozinc. Srečanje sc bo začelo 14. maja ob 10. uri z občnim zborom v motelski restavraciji Gami hotela. Na občnem zboru bodo sodniki izvolili nove organe društva in obravnavali aktualne probleme sodstva. PO DOLENJSKI DEŽELI • Takrat, ko ljudje delajo na polju ali so v službi, je za dol-goprslneže idealen čas za lov na žcljcne zaklade. Nepridiprav, ki je v Korcnilki vlomil v hišo M. M., očitno željenega “zaklada” ni našel, saj ni odnesel s sabo ničesar, lastniku pa je z vlomom povzročil za 5 000 tolarjev škode. •Ničesar pa ni uspelo odnesti s sabo tudi neznanki, ki je 8. maja v Dobravi vstopila v stanovanjsko hišo, saj jo jc še pravi čas opazita A. G.. Odšla je za njo in lastnika hiše I. P. vprašala, če je videl neznanko, ki jc ta trenutek vstopila. Ker je ni videl, sta jo skupaj začela iskati in jo našla, ko je brskala po omari. Do prihoda policistov sta jo zaprla v sobo. Policisti so ugotovili, da jc storilka E. B. iz Bršljina. • Prav močno pa so nekomu zadišali polži, saj je iz vrta v Oskoršnici, kjer ima V. P. polže za prodajo, ukradel okoli 50 kilogramov polžev in lastnika oškodoval za 35.000 tolarjev. • Občan z Dolnje Težke Vode še sanjal ni na kaj vse lahko naleti pri kopanju jarka. Ko je te dni začel kopati na dvorišču jarek za kanalizacijo, je namreč naletel na mino, ki je izvirala iz druge svetovne vojne. Se sreča, da ni eksplodirala. Kasneje jo je pirotehnik uničil. VOZIL BREZ VOZNIŠKEGA DOVOLJENJA - 8. maja okrog 20. ure se jc .na cesti Vrhovnica -Bizeljsko v naselju Janeževa Gorica zgodila prometna nesreča. 21-letni Ivan Zajc iz Vrhovnicc je vozil po lokalni cesti neregistrirano motorno kolo brez vozniškega dovoljenja proti Bizeljskem po sredini ceste. Nasproti mu jc pripeljal 34-letni Jožko Malus iz Drenovca pri Bizeljskem. Prišlo jc do trčenja, pri čemer jc Zajc dobil hude poškodbe; odpeljali so ga v brežiško bolnišnico. NA KONCU TRČILA V JAVNO RAZSVETLJAV O - 8. maja ob okoli 21.45 je 20-lctna Maja Jerič iz Novega mesta vozila osebni avto Golf JXD od Mačkovca proti centru Novega mesta. Ko je pripeljala v ostri levi, delno nepregledni ovinek v Ločni pri odcepu ceste za avtoservis Pionir, jo jc zaradi neprimerne hitrosti na mokri in spolzki cesti zaneslo na levo stran ceste; zapeljala jc na pločnik, nato pa na travnati vsek, po katerem jc peljala nekaj metrov in trčila v drog javne razsvetljave. Pri nezgodi sta sc voznica in sopotnik, 21-letni Aleš Iskra iz Šempetra hudo poškodovala in se zdravita v novomeški bolnišnici. Na vozilu jt za okrog 5(XI.0(K) tolarjev škode. Dolenjci, Belokranjci, Posavci! Odslej tudi v Novem mestu — za vas, ki cenite Eleganco, Udobnost, Zanesljivost in Varnost — avtomobilski prodajno razstavni salon flUTOCOMMGRCG d.d. flUTOCOMMGRCG d.d., generalni zastopnik znamk Mercedes-Benz, Honda in Steier-Puch, v mesecu maju kupcem podarja promocijski popust ob nakupu avtomobilov, rezervnih delov, avtokozmetike, motornega olja BP, avtoplaščev Michelin in vseh ostalih artiklov iz svojega prodajnega programa. V Novem mestu, na Cesti herojev. Telefon: (068) 321-000. Mercedes-Benz Vaša dobra zvezda na cesti. * Ni veliko stvari v življenju, na katere se lahko zanesete. On je tak. Vaša dobra zvezda na cesti. ^ ftUTOCOMMGRCe d.d. Pravilni odgovor na nagradno vprašanje, katera avtomobilska znamka je na sliki, je seveda: Mercedes. Med številnimi prispelimi odgovori smo izžrebali naslednje nagrajence: 1. nagrado: VREDNOSTNI BON V VREDNOSTI 5.000 SIT, KI JE VNOVČLJIV V SALONU AUTOCOMMERCE V NOVEM MESTU, prejme Marta Krivec, Ždinja vas 3 b, p. Otočec. 2. nagrado: MOTORNO OLJE BP ZA ENKRATNO MENJAVO prejme Karmen Žugelj, Kurirska 12 a, p. Novo mesto. 3. nagrado: KOMPLET AVTOKOZMETIKE prejme Urška Klobučar, Postaja 23, p. Mirna Peč. Nagrade lahko dvignete v salonu /E nuTOCOMMeRce na Cesti herojev. ( N SKUPŠČINA OBČINE ČRNOMELJ Odbor za jurjevanje RAZPISUJE zbiranje ponudb za gostinsko ponudbo na 30. jubilejnem jurjevanju in kresovanju, ki bo od petka, 11. junija, do nedelje, 13. junija, v Črnomlju. Organizator v teh dneh pričakuje najmanj 6.000 obiskovalcev. Ponudnik mora zagotoviti kvalitetno postrežbo hrane in pijače. Zainteresirani gostinci in društva morajo do 20. maja predložiti pismen predlog svoje ponudbe na naslov: ZKO Črnomelj, Kolodvorska 34, 68340 Črnomelj. Morebitne dodatne informacije dobite po telefonu (068) 52-252 (Marjan Črne) vsak dan po 20. uri. v________________.__________'_________________________ _ - \ JELOVICA, lesna industrija, Škofja Loka Kidričeva 58 64220 Škofja Loka V našem predstavništvu v METLIKI želimo zaposliti novega sodelavca na delovnem mestu VODENJE PREDSTAVNIŠTVA lil Pogoji: - V. stopnja strokovne izobrazbe lesarske ali druge ustrezne smeri - izpit za voznika B kategorije - nad 6 mesecev delovnih izkušenj - poslovna sposobnost, iniciativnost in samostojnost - smisel za komuniciranje in sodelovanje Delovno razmerje bomo sklenili za določen čas, to je za 6 mesecev, s polnim delovnim časom. Po preteku tega časa je možna sklenitev delovnega razmerja za nedoločen čas. Kandidati naj pisne ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v roku 8 dni na naslov: JELOVICA, lesna industrija, Škofja Loka, Kidričeva 58, kadrovska služba, 64220 Škofja Loka. Dodatne informacije dobite po telefonu (064) 631-241 - kadrovska služba. / ;-------------------------------------------------------------\ V petek, 14. maja, ob 12. uri bomo odprli še eno v verigi trgovin ČLAN N v Krškem, na Cesti krških žrtev 5. V naši novi trgovini boste našli bogato ponudbo kvalitetne italijanske modne obutve. Na dan otvoritve bomo vsakemu 10. kupcu znižali ceno na polovico, v prvih 10-ih dneh pa bomo priznali tudi 10-odst. popust. * Obiščite trgovino C LAN N v centru Krškega od petka, 14. maja, dalje! V_______________________________________________________________d ELEKTRO I IM S P L O S N A MONTAŽA HIDROMONTAŽA d.o.o. MARIBOR Smo podjetje, ki si je v nekaj desetletjih utrdilo ugled pri izgradnji investicijskih objektov v domovini in na tujem. Trenutno opravljamo pomembnejša dela v Nemčiji, Libiji in Arabskih emiratih. Za izvedbo teh in drugih načrtovanih del v številnih državah Evrope, Azije in Afrike potrebujemo večje število varilcev-specialistov Od kandidatov pričakujemo: - da so mlajše osebe, pripravljene sprejeti delovne izzive, - da imajo ustrezno znanje oziroma opravljen atest TIG/E R lil, - da so se pripravljeni kot varilci nenehno izpopolnjevati v naši varilni šoli in svoje znanje dokazovati skladno z zahtevami tujih investitorjev. Kandidatom nudimo: - zanimivo delo na tujem ali v domovini, - dobre delovne in življenjske pogoje na terenu, - dober osebni dohodek. Če vas to zanima, se nam oglasite. Pisne prijave z osebnimi podatki in dokazili o kvalifikaciji pošljite na naslov: EM Hidromontaža, d.o.o., MARIBOR, Gosposvetska c. 84, Kadrovsko-splošni servis. Za dodatne informacije nas pokličite po telefonu (062) 224-121. Povabili vas bomo na preizkus znanja in dogovor o našem morebitnem sodelovanju. Paič Krška vas 28e, telefon/telefax: /0608/ 61 -450 URADNI FORDOV ZASTOPNIK V SLOVENIJI za območje Bele Krajine, Dolenjske in Posavja Cenjene kupce obveščamo, da imamo na zalogi naslednja vozila: MOoa&Tip ■ *** CENA FIESTA C 1.1 i KAT 3 V 18.150,00 DEM CL 1.HKAT 3V 19.550,00 DEM CLX 1,3i KAT 5V 21.450,00 DEM ESCORT CL 1 4i KAT 3 V 22 550,00 DEM CL 1 4i KAT 5V 23.550,00 DEM CLX 1,6i KAT 5 V 25.200,00 DEM CLX 1 6i KAT karavan 26.200,00 DEM CL 1.8D 5V 26.400,00 DEM ORION CL 1,4i KAT 4V 23.550,00 DEM CLX 1.6i KAT 4V 25.200,00 DEM SC0RPI0CLX 2.0 4V 42.900,00 DEM Cene do registracije, plačljivo v SIT po podjetniškem prodajnem tečaju Credit Anstalt Nove banke za DEM na dan plačila. Poleg prodaje vozil Vam v centru FORD PAIČ nudimo: - kompletne servisne storitve - reklamacijska popravila - kleparska dela - ličarska dela /termo lakirnica/ - ročno pranje in kompletna nega vozil - prodajo originalnih nadomestnih delov in dodatne opreme. Medtem ko boste čakali se boste lahko okrepčali v prijetnem okolju našega Bistroja. Vljudno vabljeni! (UoD^fj®;, @510 @0O0Šf)® u v ^ Hjf potil fflosoim sfeofe W\ 5)9 @@ Kje so časi, ko je bilo dela za vse dovolj, tudi za mlade! Danes so to le še sanje, saj je iz dneva v dan več brezposelnih, in kadar je težko priti do zaposlitve, cveti delo na čmo. Mnogi nimajo izbire, zato pristanejo tudi na tovrstno delo. Koristi imajo predvsem tisti, ki ta dela nudijo. V Sloveniji je brez dela že preko 120 tisoč ljudi. V dolenjski regiji je na Zavodu za zaposlovanje prijavljenih okrog 4.420 brezposelnih, številka pa še vedno raste. Mnogi med njimi iščejo svojo prvo zaposlitev. Konec šolskega leta se jim bo pridružila nova generacija. Novih delovnih mest je malo. Takšne razmere omogočajo nepravilnosti na področju zaposlovanja. Vsemu temu pa en sam inšpektor za delo, kot ga imamo v Novem mestu za širšo Dolenjsko, ne more biti kos, finančne policije pa tako in tako še nimamo. Neprijavljenega zaposlovanja, kjer sta prikrajšana tako delavec kot tudi država, je veliko. Ker je do stalne zaposlitve danes težko priti, je razumljivo, da so nekateri prisiljeni sprejeti tudi takšno delo. Na nek način se da razumeti tudi državo, ki je pri črnem zaposlovanju ob davek: pobere ga raje tam, kjer ga že pobira, kot pa da bi sc lotila sistemskega reševanja in nadzora: Takšno početje namreč ni pošteno do tistih, ki so prijavljeni in jih država tudi zaradi tega bolj obremenjuje. En inšpektor ni vsemu kos Dodaten zaslužek so prisiljeni iskati ne le brezposelni, ampak tudi mnogi delavci, ki sicer še delajo, vendar so njihove plače pogosto neredne in nizke. V časopisih in revijah kar mrgoli oglasov, kjer delodajalci ponujajo razna akviziterska in zastopniška dela. V glavnem tovrstni delodajalci obljubljajo bajne zaslužke, če ste količkaj komunikativni, imate avto in si želite izboljšati svoj standard. Pa jim je res vse verjeti? Kdorkoli je že poskusil kakšno od teh del, je uvidel, da brez trdega dela ni zaslužka, predvsem pa so obljube o bajnih zaslužkih največkrat iz trte izvite. Pomembno je tudi to, da mora človek za takšno delo imeti avto, telefon in še kaj, se pravi, da ne sme imeti kakšnih resnejših problemov s standardom. Obstajajo tudi t. i. dela na domu. V oglasih obljubljajo, da bodo podrobna navodila z opisom del poslali po pošti, za poštne in administrativne stroške pa vnaprej zahtevajo denar. Čeprav so to majhni zneski, pa lahko na ta način premetenci naberejo precej denarja, saj je naivnežev veliko. Med priložnostna dela sodijo tudi dela v strežbi - v trgovinah, bifejih in gostilnah. Na Dolenjskem je dokaj razširjeno mnenje, da privatniki in obrtniki v veliki meri zaposlujejo na črno. Kljub temu je lani inšpektor za delo odkril le 7 primerov črnega zaposlovanja in jih tudi predal sodišču. Zakaj tako malo prijav? Inšpektor za delo Rudi Sadek pravi, da dela na tem področju sam v štirih dolenjskih in belokranjskih občinah. Čeprav se na inšpekcijskih služah trudijo dati večji poudarek nadzoru nedovoljenega zaposlovanja pa poleg drugih obremenitev, ki jih ima inšpektor (sodelovati mora v komisijah za registracijo podjetja, v obrtnih komisijah, pri pregledih za varstvo pri delu in drugih komisijah), temeljitejšega nadzora ne zmorejo. Pri nas zaenkrat t.i. črno zaposlovanje odkriva le inšpekcija za delo, medtem ko v svetu to nadzoruje predvsem finančna inšpekcija, saj gre v prvi vrsti za utajo davkov. Koliko časa še zaslužek ob nadomestilu? Na črno pa so zaposleni tudi takšni, ki prejemajo na Zavodu za zaposlovanje denarno nadomestilo za brezposelnost. Z njimi so začasni delodajalci še bolj zadovoljni, saj jim za delo pribijejo le nekaj malega, tako da t jim skupaj z nadomestilom znese za skromno ' plačo. Na novomeškem Zavodu za zaposlovanje pravijo, da nimajo instrumenta, s pomočjo katerega bi dejansko odkrili, kdo dela na črno. Najlažje bi to ugotovili, če bi lahko nezaposlenemu ponudili delo, ta pa bi sc mu izmikal. Že po tem, kar imajo za ponuditi, opažajo, da vsem le ni glavno to, da bi čimprej dobili delo. Pred kratkim so namreč iskali ljudi, ki bi se udeležili tečajev za zidarja, tesarja, čistilca in šiviljo. 400 brezposelnim so poslali vprašalnik, v katerem sojih sprašali, ali bi bili pripravljeni delati kot zidarji. Dve tretjini vprašanih je odgovorilo pritrdilno. Te so povabili na razgovor in jim predstavili program izobraževanja in dela, vendar jih je na razgovor prišlo le okrog 140, medtem ko se je za zdravniški pregled po razgovoru odločilo le okrog 100, od tega pa jih je zdravniška spričevala dobilo le 28. Podjetje Pionir, ki je ponujalo stalno zaposlitev, pa športniki m bi potrebovalo sedaj, ko sc bodo počasi iztekli delovni vizumi tujcem, veliko več zidarjev in tesarjev, kot jim jih je uspelo na zavodu s sicer široko akcije) dobiti. Prav tako je od 40 vabljenih na tečaj za čistilce prišla le polovica ljudi, medtem ko je do ustreznega spričevala prišlo le 6 ljudi. “Vendar se tudi na tem področju pripravljajo spremembe. Vsak, kdor bo na zavodu prejemal denarno nadomestilo za breszposel-nost in si bo v tem času našel pogodbeno delo, bo moral to na zavod javiti in v času, ko bo delal pogodbeno, mu bo pravica do nadomestila mirovala. V primeru, da tega ne bo javil in se bo ugotovilo, da dela pogodbeno, bo ob to pravico. Sedaj veljajo takšni predpisi le, če si nezaposleni najde zaposlitev za določen čas, ne pa tudi za pogodbeno delo,” pravi vodja področja zaposlovanja v novomeškem zavodu za zaposlovanje Stane Žagar. Tržni zakoni ponudbe in povpraševanja po delovni sili delajo svoje, k raznim zlorabam pa veliko prispevajo neurejena zako- iii,- -K ■ .. . i>'-, ... nodaja in nizke kazni. Ljudje, ki so v stiski, ker nimajo dela, si z razmišljanjem o tem, kaj je prav in kaj ni, ne morejo pomagati, prisiljeni so delati tudi na tak način zgolj zato, da zmorejo trenutno preživljati sebe in mnogi tudi družino. O tem, kako bo takrat, ko bodo ostareli, verjetno ne utegnejo oz. nočejo razmišljati. JOŽICA DORNIŽ r d * »0* ttiii ■SaHr* Člani Atletskega kluba Brežice so še posebej veseli uspešnega začetka letošnje atletske sezone, saj bodo ravno z rezultati najbolje proslavili 15-letnico delovanja svojega kluba. Veliko dela in truda je bilo vloženega v vzgojo brežiških atletov. Prof. Leopold Rovan - pravijo mu duša in srce brežiške atletike - je bil mnogokrat osamljen v boju za ravoj te športne panoge v občini, vendar je od leta 1978 vzojil vrsto mladih športnih delavcev, od katerih lahko pričakujemo, da svojega učitelja in brežiške atletike ne bodo pustili na cedilu. Naštejmo samo nekaj zadnjih rezultatov. Na minulem zimskem prvenstvu v dvorani in na tekmovanjih metili so osvojili kar 13 medalj, od tega 7 zlatih in po 3 srebrne in bronaste. Dobili so 6 državnih prvakov: Branko Grubič je osvojil ta naslov v metu kladiva med starejšimi mladinci, Matej Podvinski v isti disciplini med mlajšimi mladinci, Alenka Novak v suvanju krogle med starejšimi mladinkami, v skoku ob palici starejši mladinec Jurc Rovan in pionir Ivan Kostevc ter Aljoša Motorc v teku na 60 m med pionirji. Drugo mesto si je v teku na 60 m z ovirami priborila Vladka Lopatič in med pionirkami v isti disciplini še Barbara Gramc ter pionir Aljoša Motore v skoku ob palici. Na tretje mesto sc je uvrstil Uroš Novak (st. mlad.) v skoku ob palici, Branko Grubič (st. mlad.) v metu diska, Matej Podvinski (ml. mlad.) v suvanju krogle in v metu diska še Alenka Novak (st. mlad.). V atletskem klubu so še posebej ponosni na oba skakalca v skoku ob palici, ki sta izenačila slovenski dvoranski rekord v svoji kategoriji - Jurc Rovan je preskočil 480 cm med starejšimi mladinci in Ivan Kostevc 340 cm med pionirji. Rovan je v februarju nastopil tudi na mitingu v Budimpešti, kjer je v svoji kategoriji zmagal z rezultatom 460 cm, in nato še v Mariboru, kjer je v konkurenci članov iz Rusije, Nemčije, Avstrije in Madžarske osvojil 7. mesto s takratnim osebnim rekordom 470 cm. Sezono na prostem so brežiški atleti pričeli na otvoritvenem mitingu v Celju, čisto uradni začetek pa so bile kvalifikacije za Atletsko prvenstvo Slovenije, ki so jih opravili 23. aprila v Ljubljani. Ob tej priložnosti si je Rovan zagotovil zmago, saj je ob palici preskočil 480 cm in ob tem le za las zgrešil na rekordni višini 490 cm. Atletinja Vladka Lopatič je bila dvakrat druga in je kljub močnemu vetru v nasprotno smer dosegala rezultat 12.60 v teku na 100 m in 14.71 v teku na 100 m z ovirami. 24. aprila se je skupina brežiških skakalcev ob palici udeležila mednarodnega mitinga v Udinah (Italija). Uspešen nastop so dokazali z 2. in 3. mestom ml. mladincev Ivana Kostcvca (350 cm) in Uroša Novaka (320 cm). V izredni formi je bil spet Jure Rovan, ki je prepričljivo opravil z vsemi tekmeci v absolutni konkurenci: letvico je premagal na višini novega osebnega rekorda 485 cm. S tem rezultatom se je že močno približal normi za letošnje evropsko mladinsko prvenstvo v atletiki. Norma je sicer zelo visoka - 510 cm, kar je tudi višina slovenskega rekorda, ki ga je že davnega leta 1976 postavil Miran Bizjak (Olimpija Ljubljana). Najboljša atletinja brežiškega kluba je Vladka Lopatič, prav gotovo najbolj vsestranska atletinja v Sloveniji, saj jo najdemo na lestvici 10. najboljših atletov za leto 1992 kar v 9. disciplinah. V sedmeroboju je s 5740 točkami postavila rekord Slovenije, druga je bila v teku na 200 m in na 100 m z ovirami ter v skoku v daljavo in v višino, tretja v teku na 100 in na 400 m, osma v metu krogle in 9. v teku na 800 m. Vladka ima zaradi svojih rezultatov možnost nastopanja na letošnjih največjih atletskih tekmovanjih: na mediteranskih igrah, univer-ziadi in svetovnem prvenstvu. Za nastop na mediteranskih igrah sta s trenerjem Henrikom Omerzujem že prijavljena, medtem ko bo za svetovno prvenstvo morala še doseči normo, kar pomeni, da je pred njo naloga izboljšati svoj državni rekord v sedmeroboju od 5740 na 5950 točk. Kako daleč je že na tej poti, bo pokazal njen prvi letošnji nastop v sedmeroboju, ki bo ravno ta konce tedna v italijanski Brescii, kjer je že lani dosegla nov slovenski rekord. Tudi tokrat bo nastopila v konkurenci z večino evropskih in svetovnih mnogobojk, kar bo nedvomno priložnost za doseganje vrhunskih rezultatov. Se dva brežiška atleta sta se uvrstila v ožji krog kandidatov za velika tekmovanja -letos je to mladinsko evropsko prvenstvo. Jure Rovan je lansko leto postavil nov državni rekord v osmeroboju s 10309 točkami in letos že izboljšal rezultat v skoku ob palici od lanskih 460 na 485 cm, tako da mu je norma 510 cm mnogo bolj dosegljiva. Normo za deseteroboj bo poskušal doseči na mednarodnem mitingu v mnogobojih, ki bo 19. in 20. junija v Mcranu (Italija). Branko Grubič je lanskoletni mladinski državni prvak v metu kladiva (51.28 m) in je pozimi dobro napredoval, tako da ima realne možnosti, da doseže 60 m, kar je norma za evropsko prvenstvo. Rovan in Grubič imata vzornega sponzorja, t. j. Vino Brežice, ki je v lanski sezoni prispevalo k njunemu razvoju. To podjetje je tudi sponzoriralo šprinterki Katjo Tomažin in Martino Jelčič ter nasploh največ pomagalo Atletskemu klubu Brežice. Člani kluna seveda upajo, da se bo tako sodelovanje nadaljevalo in da bodo zgledu Vina Brežice sledila se druga podjetja. Klub si glede na dosežene rezultate tako podporo vsekakor zasluži. Povejmo ob tem še to, da niti tako izredna vrhunska športnica, kot je Vladka Lopatič, v domačem okolju ne more dobiti svojega sponzorja, ki bi ji finančno pomagal in omogočil še kvalitetnejše priprave in s tem boljše rezultate. Čeprav prevladuje v brežiški občini precej “velikodušen” odnos do športa, pa ob skromnih gospodarskih zmožnostih občine ta darcžljivost vseeno pomeni bolj malo. Atleti tako kljub dolgoletnim, za podeželje kar zavidljivim rezultatom še naprej nimajo normalnih pogojev za delo. Atletski stadion čaka na prenovo, za zimske treninge ni prostora in delo v klubu je še vedno vse preveč odvisno le od zagnanosti posameznih trenerjev in športnikov. BREDA DUŠIČ-GORNIK ! priloga dolenjskega lista 11 Za nekatere je “utrgan”, “odštekan” tip, ki se nekaj gre, pa sam ne ve kaj, za nekatere zanimiv, a vseeno nekoliko “trčen ” avantgardist, za tiste, ki ga bolje poznajo, ter za prijatelje in znance pa je vztrajen, zagrizen in razgledan ustvarjalec, ki zna pritegniti ljudi k sodelovanju in jih zagreti za svoje zamisli, medtem ko je v strokovnih krogih cenjen kot poznavalec umetniške avantgarde. Nekateri mu mečejo polena pod noge pri njegovih projektih, dmgi celo kamenje v njegove artiste ter trgajo plakate za njegove predstave, nekateri pa z navdušenjem sodelujejo z njun, podpirajo njegovo delo in ga globoko cenijo. Ustvarjalec, ki ga okolje tako različno in s tako nasprotnih točk sprejema oziroma zavrača (bolje: sploh ne pozna), je Matjaž Berger, diplomirani dramaturg in režiser, srce in motor avantgardistične skupine Oddelek za spektakelske umetnosti Novo mesto 1917, ki se je prejšnji teden predstavila s svojim najnovejšim futuro-avantgardi-stičnim spektaklom Priglasje na gori Eiger. Berger je bil rojen v Novem mestu, maturiral na gimnaziji in nato študiral na ljubljanski Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo, kjer je diplomiral iz dramaturgije z ekspertizo Epistemološki problemi Shakespearovega Hamleta in iz režije s predstavo Recht. Zdaj piše magistrsko nalogo Mišljenjske paradigme in umetnostna produkcija v 20-ih letih 20. stoletja na Oddelku za sociologijo kulture in umetnosti pri prof. Rastku Močniku v okviru raziskav odnosa med ideologijo in estetiko. Oddelek z.a Spektakelske umetnosti Novo mesto 1917 je nekoliko nenavadno ime za umetniško skupino. Kaj pomeni? Najbrž je zanimiv predvsem zadnji del naziva, kjer je zapisano Novo mesto in letnica. Gre za zvezo besede mesto, ki pomeni meščansko občestvo, in letnice, ki označuje čas revolucije v umetnosti. Veže se na rusko avantgardo, neposredno na Majakovskega in sotrudnike revije Leva fronta, vsebinsko pa tudi na avantgardo, kot jo je zasnoval Marinctti, ustanovitelj italijanskega futurističnega gibanja v svojem znamenitem manifestu, ki v žanrskem smislu še dandanašnji ni artikuliran znotraj nekega Spektakla in njegove sanje iz leta 1909 še niso izpete in izpeljane v nekem performancu. Oddelek je bil sicer ustanovljen šele letos, vendar ima svojo zgodovino. Kdaj in kako sc je pravzaprav začelo sedanje avantgardistično gibanje v Novem mestu? Začelo sc je že jeseni leta 1990, ko sem kot predavatelj gostoval na novomeški gimnaziji. Govoril sem o nekaterih fenomenih znotraj Spektakelskih umetnosti, filma in gledališča. Takrat je bil v novomeškem in gimnazijskem občestvu pozitiven background. Ugotavljal sem, da bi bilo mogoče narediti gledališki poskus. In res smo 22. decembra, to je na obletnico Marinettijevega rojstnega dne, izvedli v gimnazijski telovadnici predstavo Scicnce-Love-I Iistory (znanost-ljubczcn-zgodovina), hommagc življenju in delu prvaka Janeza Polde. Na predstavi je sodelovalo okrog 50 gimnazijcev. Iz te skupine sem potem pet posameznikov vključil kot kontrolni zbor v svojo diplomsko predstavo Recht v Gleju leta 1991. Ta je projekt, ki je govorilo socialistični revoluciji, o vprašanju žrtvovanja v socializmu. Zanimivo naključje je, da je bila predstava v časovnem smislu malo pred usodnimi dogodki v Rusiji in neposredno pred ukinitvijo Jugoslavije, naključje v tem, da je kompendij futurizma napoved preloma in nove epohe. V začetke sodi tudi Šola za kritiko gledališča, ki ste jo ustanovili na Gimnaziji. Zares se je pravzaprav začelo, ko sem prišel na gimnazijo v Novo mesto za pro- naše korenine Idi ©5@G Gradim svoj pravljični stolp. Vsaka kocka je en dan, in vsak dan je ena pravljica. Gradim svoj pravljični stolp, zdaj z upanjem, zdaj z bolečino. Gradim svoj pravljični stolp s stopnicami iz mavrice, okni iz oblakov in streho iz sonca. Nizam bistre izvire na travnih bilkah in jih spuščam kot zavese na oknih, da se v njih ogleduje nebo: Gradim svoj pravljični stolp, čakajoč na nepozvanega gosta, z zvezdami v očeh in mesecem v roki. To. je pesem Rade Bjcljac iz Sarajeva. Morda bi od begunke ne pričakovali take pesmi, polne upanja in svetlobe, zlasti ne, ko pislušamo poročila o grozotah, ki so se dogajale in se še dogajajo v njenem mestu. Toda Rada je taka, polna hrepenenja po svetlobi, stremljenja k lepemu. In ko se človek pogovarja z njo o Sarajevu, pripoveduje o lepih stvareh, o čudoviti skladnosti v različnosti, o bogatem kulturnem življenju, stkanem iz številnih raznobarvnih nitk, ki vsaka predstavlja enega od prebivalcev tega mesta, v bogato perzijsko preprogo življenja. “Nikoli nisem razmišljala o tem, kakšne narodnosti je kdo ne kakšne vere. Sli smo zdaj v ta muzej, zdaj v drugi, zdaj v to, zdaj v drugo cerkev, mošejo ali džamijo, okušali zdaj te, zdaj drugačne slaščice in poslušali zdaj to, zdaj drugačno glasbo in bilo je samoumevno, da je vse to del nas, Sarajeva in Sarajevčanov. To je bil pečat, ki smo ga dobivali, ko smo dihali tisti zrak in bili del okolja, v katerem smo živeli,” pripoveduje Rada. Nihče ni verjel, da bi lahko kaj skalilo to harmonijo, to samoniklo in naravno svetovljanstvo. Pa je vendare zagrmelo in nekaj tujega, črnega, nerazumljivega je obdalo mesto. Takrat sta Rada in njena mati Marta, doma iz Drag pri Suhorju, sedli na avtobus in sc preko Vojvodine m Madžarske pripeljali v Novo mesto. “Saj bo kmalu konec,” sta si dopovedovali, “saj ne more biti nihče tako krut, da bi uničeval to lepo mesto, njegove kulturne znamenitosti, nedolžne prebivalce. Saj svet tega ne more dopustiti!” Z materjo sta pustili za sabo vse, le najnujnejšo osebno prtljago sta vzeli s sabo. Za kak teden ali kaj takega. Pa je od tedaj minilo že več kot leto in topovi še vedno grmijo. Rada Bjcljac iz Sarajeva Rada je intelektualka. V Sarajevu je bila samostojna odvetnica. To je prekletstvo in odrešitev hkrati. Prekletstvo zato, ker ji je kot taki dano vedeti in razglabljati več m globlje, občutiti razočaranje in bolečino bolj usodno, odrešitev zato, ker ji je dano več poti, da bi sama zase, v lastni ustvarjalnosti našla izhod iz depresije. Že v Sarajevu sc je občasno ljubiteljsko ukvarjala s slikanjem. Zdaj ji je slikanje postalo tako rekoč nuja, iskanje okna, skozi katero bo prodrla odrešilna svetloba, nova vera v človeka. Pred tedni je v prostorih SDK odprla razstavo slik s simboličnim naslovom “Iskanje svetlobe”. Tako jo zdaj tukaj dohajajo v mladosti zatrte želje po slikanju. Da, svoj čas je celo razmišljala o likovni akademiji, pa za to ni bilo dovolj poguma. Zdaj, v tej življenjski stiski, je potreba po likovnem izražanju privrela na elan. Pa ne samo to, kot da ji barve in platno ne zadostujejo, se izraža še v poeziji. Gejzir predolgo zatajevanih čustev je pač neizmeren. Nekatere od svojih pesmi je Rada napisa-, la tudi v slovenščini. Jezik ji ne dela več težav, saj se je po enem letu bivanja tukaj nanj dobro navadila. Doma prej ni govorila slovensko, je pa bila večkrat na obisku in na počitnicah pri sorodnikih. Mati je hodila še tukaj v šolo, potem pa se je njena družina preselila v Vojvodino. Tam je končala srednjo šolo in sc spoznala z Radinim očetom, ki jo je odpeljal s sabo v Sarajevo. Zdaj sta sami, saj je oče pred devetimi leti umrl. Čeprav je šla mati iz Slovenije še mlada, pa je bila Rada v Sarajevu pogosto deležna slovenskih jedi, predvsem pa pesmi. Mati je namreč zelo rada pela. “Bila sem Sarajcvčanka, a tako, kot so drugi nosili v sebi še del neke druge identitete, sem jaz nosila v sebi slovensko. Bila je del svetovljanstva, pečata, ki gaje nosilo celo Sarajevo,” pravi Rada. “Tukaj so me sorodniki in prijatelji lepo sprejeli. Pomagali so mi tudi duhovno premagovati krize. Počasi sem spoznavala tudi bistvo slovenske duše, ki ne vzkipi nenadoma, ampak . se odpira počasi, kot cvet. Počasi sem spoznavala tudi kulturno zgodovino Novega mesta. Domači so mi postali Miran Jarc, Jakac in drugi. Marsikaj zdaj razumem drugače, odpirajo se nova obzorja. To mi daje novo identiteto, čeprav stare nikakor nočem izbrisati,” pravi Rada, ki v sebi nosi tudi lastnosti slovenske duše: odpira s previdno in počasi, a v sebi nosi pisan cvet. TONE JAKŠE fesorja slovenščine in književnosti. Ustanovili smo Šolo za kritiko gledališča. V nji so se zbrali tisti gimnazijci, ki so pokazali resno voljo, da reflektirano in z lastnim študijem analizirajo fenomen bivše avantgarde ter iz tega fenomena začnejo v današnjem času in znotraj današnjih reprodukcijskih in izvrševalnih mehanizmov iskati tisto pot, ki še pomeni avantgardo, ki ni retrocitiranje preteklih zadev, čeprav izhaja in se veže nanje, ampak poskuša iz današnjih pogojev biti to, kar avantgarda je, prva vrsta nekega preizkusa. Prva predstava Šole je bila Norge. Angleško inačico smo igrali v Langcnhagnu, ki je pobraten z Novim mestom, in doživeli zares lep uspeh. Po predstavi so nam kake četrt ure ploskali. Ta uspeh je bil pomembna spodbuda za našo skupino. Norge je zunaj domačega okolja in pri kritikih naletel na dober odziv, v Novem mestu pa je bil odziv drugačen. Res je. V Novem mestu predstava Norge ni bila deležna tako dobrega odziva. Imeli smo deset predstav, na katere so prihajali gledalci tudi od drugod, ogledali so si jo nekateri režiserji, skoraj vsi člani znamenite skupine Neue Slowenische Kunst (NSK), pisalo se je o nji v dnevnem in strokovnem tisku, doma pa je bil odmev slab ali skoraj ničen, lahko bi rekel, da celo negativen. Z Norgejem smo sc predstavili tudi na zagrebškem Ev-rokazu, evropskem festivalu eksperimentalnega gledališča, in tudi tam so bile kritike zelo pozitivne. S to predstavo smo bili povabljeni tudi na Norveško, a nismo imeli dovolj denarja za pot. Norveška ambasada je bila namreč pokrovitelj predstave Norge, zato na svojih predstavah vedno razobesimo zastavo te države. Mislim, da je bila angleška verzija Norgeja vrhunec naših lanskoletnih prizadevanj. Sledila je predstava The Amazing Advcntures of William Shakespeare v Jakčevem domu. izpeljali smo še Padalski desant Atwood na ploščadi pred Dolenjskim muzejem, projekt Najboljši so padli, ki se je dogajal na Pionirjevem žcijavu in v okolju spomenikov žrtvam fašizma, ter predavanje Polarni krogi avantgardizma. Odmevi na vse to so bili različni. Mislite, da je v našem okolju premalo posluha in razumevanja za avantgardistične poskuse? Novo mesto je, kot kaže, premajhno za take projekte. Veliko je tudi nerazumevanja. Bil bi pa krivičen, če ne bi omenil, da imam v tem okolju po drugi strani tudi precej podpore. Moji artisti, s katerimi zdaj delam, so zvečine gimnazijci in po zaslugi gimnazijske ravnateljice Vasje Fujs, ki je pokazala izjemno razumevanje, se s projekti lahko ukvarjajo. Vzamejo jim veliko časa, vendar smo uredili tako, da njihovo šolsko delo ne trpi. Imajo status artistov, kar pomeni, da imajo nekatere ugodnosti pri pouku, tako se denimo za preverjanje znanja javljajo po dogovoru s profesorji. Gospa Fujsova je sploh tista oseba, brez katere bi težko šlo, bila je velika podpornica projekta Norge. Od pomembnejših ljudi, ki me podpirajo, moram omeniti tudi predsednika Izvršnega sveta novomeške občine Boštjana Kovačiča in sekretarja za družbene dejavnosti Danijela Brezovarja. Ta čas se javnosti predstavljate z gledališkim podvzetjem Priglasje na gori Eiger. Gre za dokaj zahteven projekt, ki je bil tudi finančno precej težak. Kako ste ga izpeljali? Proces nastajanja projekta Eiger je bil dolg, delali smo ga od lanskega decembra do letošnjega maja, osnovna zamisel pa je še starejša in sega v lansko poletje, ko sem poslušal pripoved nekega dekleta o njenih plezalnih izkušnjah. Sprva sem hotel narediti predstavo v Sokolskem domu, in sicer takšno postavitev Kogojeve opere Črne maske, kjer bi se vse dogajalo na stenah in bi artisti plezali po zidovih, vendar sem projekt zaradi organizacijskih težav in nerazumevanja pri nekaterih ustanovah opustil. Nato so bila v igri Javna skladišča, a ker so tam postavili previsoko finančno postavko, sem se končno odločil, da bo prizorišče Priglasja na gori Eiger na Loki. Patent smo prijavili ministrstvu za kulturo, ki je projekt sprejelo in ga sponzoriralo. Sledilo je mukotrpno delo s pridobivanjem najrazličnejših dovoljenj za gradnjo plezalne stene, prav lahko pa ni bilo tudi z artisti, saj sem jih moral zmotivirati za plezanje. Več mesecev so trdo delali, med drugim so imeli dvakrat plezalne priprave v Bohinju in vsi so opravili alpinistični tečaj. Tretji problem je bil, da sem hotel narediti zgodbo, a mi ni uspelo. Sploh je problem avantgardističnega teatra, da ne more speljati zgodbe. Nazadnje sem se odločil za izbor besedil iz Pavičevcga I Iazarskega besednjaka v kompilaciji z besedili Maleviča in Calvina, delček pa je tudi mojega izvirnega teksta. Kar se denarja tiče, velja, da je to finančno naš najtežji projekt. Samo postavitev plezalne stene je stala več desettisoč namških mark. Vendar je treba povedati, da to ni enkratna, le za predstavo uporabna stvar: ostala bo novomeškim plezalcem in športnikom, med katerimi imamo že nekaj vrhunskih plezalcev. Prvič za naše predstave tudi pobiramo vstopnino, doslej so bile vse zastonj, ker smo hoteli vzpostaviti glcdalno občestvo. Tudi Eiger bi bil zastonj, če ne bi bilo treba pokrivati stroškov. Projekt Eiger vam je vzel veliko energije in časa. Ali razmišljate, da bi opustili tovrstne projekte in sc bolj posvetili teoretičnemu delu? Delujem na teoretskem in praktičnem polju. Ugotavljam, da če si teoretik, imaš bistveno več miru, če si pa praktik, se moraš ukvarjati z vsem mogočim. Eiger mi je v nekaj mesecih požrl dve leti življenja: organizirati cel sistem odnosov in ostati znotraj tega pravičen do vseli, je težko. Zavedam sc, da sem delal | napake, in vsem se opravičujem, če sem jih kdaj v delovni vnemi nehote užalil. Biti praktik je v mnogočem težje kot biti teoretik, vendar mislim, da ne bi mogel biti samo teoretik ali samo praktik, poskušal bom združevati oboje. MILAN MARKELJ od kod priimki [Bratite flm ffltreaG Raziskovalce Ivo Pirkovič je s svojimi raziskavami slovenskih priimkov veliko prispeval k boljšemu poznavanju našega zgodovinskega nastanka. Spomnimo sc, kako je razlagal nastanek zelo razširjenega slovenskega priimka Kuhar, ki je sicer keltskega izvora, nastal pa naj bi tako, da so nekdanje prebivalce Kukove gore (Gorjanci) prebivalci nižinskih predelov poimenovali Kukaije. Kukarji so se potem v teku stoletij preimenovali v Kuharje, kar je bilo bolj domače in tudi bolj sprejemljivo našim prednikom. Zelo zanimiva je tudi njegova razlaga nastanka priimkov Kranjec in Hrvat. Ta dva priimka se pojavita v času od leta 980 do 1.311, to je tedaj, ko je tekla meja med Hrvaško in Kranjsko z vrha Gorjancev na Cerov Log, zahodno mimo Dolenje Brezovice, po potočku Koluderčku mimo Šentjerneja in vzhodno mimo Drame in Otoka na Hrvaški Brod. Kdor sc je v tistem času priženil recimo iz Grobelj pri Šentjerneju na Gorenjo Brezovico, se ga je prijel priimek Hrvat, kdor pa je dobil nevesto čez mejo v drugo smer, je bil pač Kranjec. Če imate danes Kranjca na Dobravici, sc je njegov rod dvakrat selil čez omenjeno mejo, ki je bila tedaj tudi državna meja med nemškim cesarstvom in hrvaško-ogrskim kraljestvom. SLAVKO DOKL 12 priloga dolenjskega lista NAGRADA V NOVO MESTO IN LJUBLJANO Žreb je izmed reševalcev 17. nagradne križanke izbral MIRO KRAŠEVEC iz Novega mesta in ALENKO ZRNEC, Ljubljana-Poljc. Kraševčevi je pripadla denarna nagrada 3.000 tolarjev (sporoči naj nam številko tekočega računa ali bančne knjižice in EMŠO), Zmčeva pa bo prejela knjižno nagrado. Nagrajenkama čestitamo. Rešite današnjo križanko in rešitev pošljite najkasneje do 23. maja na naslov: Dolenjski list, Glavni trg 24, 68000 Novo mesto, s pripisom KRIŽANKA 19. Ovojnico brez poštne znamke lahko oddate v naš poštni nabiralnik pri vhodu v stavbo uredništva v Novem mestu. REŠITEV 17. NAGRADNE KRIŽANKE Pravilna rešitev 17. nagradne križanke sc, brano v vodoravnih vrsticah, glasi: SUMACIJA, UNITARIST, PIRE, AMIR, EF, NP, 1RO, ROZKA, HIT, STREEP, EJA, MIAMI, RANAR, SENNA, PIND, TRIK, MAKAROV, JOYCE, ONANIJA, MALAR, ŽO, AXEL. prgišče misli Molk je govorica z najbogatejšim besednim zakludom. Živa govorica molka, mrtva govorica klepeta. Z molkom moremo odgovoriti na krivice, žalitve, pritiske, posmehovanje. M. MAHNIČ Kdor nima prihodnosti, tudi sedanjosti nima, in kdor nima sedanjosti, je mrtev človek. JOŽE JAVORŠEK Človek, ki ni šel skozi pekel svojih strasti, jih tudi nikoli ne bo premagal. CARL G. JUNG l’o mojem se mora človek prav takq borili zoper ugodne kakor zoper neugodne okoliščine. EDVARD KOCBEK NAGRADNA KRIŽANKA 1 o> S SALOMONOV UGANKAR AVTOR: MARKO BOKALIČ PRVOTNI UM TRŽAŠKO LETALIŠČE NAZIV IZRASTEK NA GLAVI SLOVAN HITRO OPEČEN ZREZEK POKUCNI , AU ČASTNI NASLOV MOŠTVO. TEAM SUROVINA ČOKOLADO STAVČNI ČLEN, ATRIBUT jp, ^1 1 IjHPv y idjfli . k UMETN. OBDOBJE V 19. STOL SREDSTVO V ZDRAV S TV ZA OMAMO VAJENIŠKA DOBA UŽITEK PRI JEDI MREŽASTA TKANINA ZA ZAVESE S VEUKO NASELJE LJUDSTVO V LAOSU FR. MATEMATIK PIERRE DE ESTONSKO PRgJANI- IGRALEC DELON MEZGOVNA TEKOČINA TELUR SVILENA TKANINA ODVZET VZOREC SLUZNICE ZA PREISKAVO ANTIMON TELOVA- DEC CERAR DOLENJSKI UST DOLENJSKI UST DOLENJSKI UST URBAS IVAN DEL VEL BRITANUE TELESNA ZELJA V VOZNIK LADJE GR. BOGINJA USODE LEVI PRITOK BOSNE PRI DOBOJU TROPSKE SOCIALNE ŽUŽELKE KARLOVAC 9 OTOK JUŽNO OD LOŠINJA PORTU- GALSKI DRŽAVNIK MARIO SALOMO- NOV VANDRO- VEC MESTO V JUŽNI TURCUI PISATELJ INGOLIČ DOLENJSKI UST DOLENJSKI UST DOLENJSKI UST zanimivosti iz sveta rnKDsO GsafiasGssGa Rusija plačuje pošastno ceno sovjetski tradiciji “boja z naravo” - ideji:, če že ne kar ideologiji, da so zrak, voda in bogati naravni vin zato, da jih človek z uvo silo napade in se pri tem ne ozira na gospodarske in ekološke posledice. Začelo sc je s Stalinovo odločitvijo v dvajsetih letih tega stoletja, da bo s suženjskim delom zgradil kanal do Belega morja. Komunisti so kazali nepremagljivo nujo, da milijone ljudi in ogromne naravne vire pehajo v projekte, ki niso bili nič drugega kot gola propaganda. Sovjetskemu ljudstvu in svetu naj bi z njimi pokazali neizprosno voljo režima in sposobnost uresničevanja monumentalnih načrtov in težnost zanikujočih dosežkov. Desetletja so na. rekah gradili ogromne jezove, s katerimi so poplavljali bogato poljedelsko zemljo in proizvajali električno energijo za tovarne, ki jih ni bilo, ali pa za to, da so v ccntralnoazijskih republikah namakali zemljo za gojenje monokulture, kakršna je bombaž, in pri tem zdesetkali Aralsko morje. Delno tudi zato, da bi popravili opisano škodo, so potem načrtovalci predlagali naslednjo ekološko katastrofo. Nagnali so mogočne sibirske reke iz njihovih naravnih smeri. Narava jim je dala pot na sever proti Arktičnemu morju in jim pri tem zaupala odvzemanje presežne vode iz sibirskih močvirij. Sovjeti so jih usmerili na tisoče kilometrov proti jugu. Na svoji poti v srednjo Azijo, ki naj bi jo namakala, so ta vodovja iz prsti lužila sol in rudnine. Pri takih projektih stroški niso bili važni. Šele ko je v osemdesetih letih moč komunistične partije začela plahneti, so sc začeli resno spraševati o gospodarski razumnosti in ekoloških posledicah projektov, ki so za desetletja izsušili vire in prispevali h groteskni deformaciji gospodarskega sistema. Propad Sovjetske zveze in njenega gospodarstva je delno tudi posledica sprevrženosti projektov sibirskih rek. Zgodil pa se je prepozno, da bi preprečil izgradnjo ene od najbolj nemogočih železnic na svetu, bajkalsko-amurske železnice (BAM). Najdražji premog na svetu BAM poteka več kot 2000 km skozi nekdanji pragozd, čez kristalno čiste reke in neprehodne planine. Politbiro se je odločil, da bo zgradil železnico globoko v predele, kjer je zemlja večno zmrznjena, kjer sc kovine trejo kot trščice, zgradbe izginjajo v zemljo in kjer morajo motorji teči 24 ur na dan ali pa zamrznejo v nekaj minutah. Kot toliko tedanjih sovjetskih načrtov je tudi zamisel o železnici skozi enega od najtrših in najmanj naseljenih področij na Zemlji izsanjal Stalin. Ko sc je začela druga svetovna vojna, ga je na hitro opustil. Od mrtvih ga je obudil njegov duhovni dedič Leonid Brežnjev, ki je v sedemdesetih letih začutil potrebo po gradnji železnice skozi Sibirijo severno od Bajkalskega jezera. Njegovo razmišljanje je v času napetosti s Kitajsko odsevalo vojaško zaskrbljenost nad ranljivostjo že obstoječe transsibirske železnice. Začetek tako imenovanega projekta stoletja je spremljalo tudi obvezno propagandno besedičenje o odklepanju sibirske naravne zakladnice in odpiranju novih sibirskih širjav naseljevanju. Železnica naj bi predvsem pomagala izkoriščati rudna bogastva, zaklenjena v nedrih mogočnih gorskih verig, skozi katere so si “junaški” minerji, graditelji predorov in polagatclji tračnic utirali težko in drago pot. Dvajset let pozneje železnica še vedno ne dela v celoti in do konca so dogradili le en rudnik črnega premoga, Neriungri, ki so ga v celoti opremili in plačali Japonci. Zdaj potuje okrog 13 milijonov ton premoga po posebej zgrajenem odseku BAM-a preko gora in strmih vzponov 1000 km daleč do obale Tihega oceana, od koder nadaljuje pot na Japonsko. To je gotovo najdražji premog na svetu. Gradnja železnice z 9 predori, 39 velikimi mostovi in viadukti, 3760 manjšimi mostovi in prehodi čez globoke soteske ter hitro deroče rkc pod njimi, je izsekavanju gozdov in drugim gospodarskim dejavnostim odprla nepregledna področja. Toda izsekavanje gozdov je spodneslo tanko plast zemlje in onesnažilo reke, tudi tiste, ki sc izlivajo v Bajkalsko jezero. Jezero je eno od svetovnih čudes in boj za njegovo ohranitev je glavna skrb ekološkega gibanja v Rusiji. Najstarejše in najglobje jezero na svetu Bajkal je enkraten v veliko pogledih. Je najstarejše jezero na našem planetu. Povprečno jezero živi “samo” 10 000 let, Bajkalsko pa je staro 25 milijonov let. Celo zvezde so bile videti drugačne, ko je voda začela polniti velikanski udor na zemeljski površini, ki je še vedno srce tektonskega dogajanja tistega dela sveta. Zaradi premikov zemeljske skorje sc jezero vsako leto razširi za 2 cm. Mesečevemu srpu podobna vodna ploskev je od severa do juga dolga 636 km, široka pa je do 80 km. Velika je približno kot Belgija. Bajkal je z globino 1637 m najgloblje jezero na svetu. Po površini je sicer nekoliko manjše kot ameriška Velika jezera, toda ker je tako globoko, vsebuje kar 20 odstotkov vse površinske sladke vode na svetu. Ker je zaprt ekološki sistem, slovi po bogastvu rastlin in živali. Do sedaj so v njem odkrili 2600 različnih živalskih in rastlinskih vrst, od katerih jih je 85 odst. omejenih samo na Bajkal. Toda jezero danes ni samo zbirka naravnih presežnikov, je tudi tesno zadrgnjen vozel težav in čustev. Transsibirska železnica, ki so jo zgradili v začetku stoletja, poteka ob njegovih južnih obalah mimo Irkutska, enega od mnogih močno onesnaženih industrijskih mest v ekološko tako občutljivi Sibiriji. Izgradnja BAM-a in novo mesto Scvcrnobajkidsk več kot 600 km severno sta začela groziti, da sc bo izrojcvanjc začelo tudi na severu jezera. Čistočo Bajkalskega jezera je najprej ogrozila odločitev Moskve, da bo na njegovi južni obali v Bajkalsku zgradila tovarno celuloze. To so leta 1966 tudi storili. Tovarna je postala katalizator ruskega Zelenega gibanja in razprava o njej sc je razvila v prvi legalni spopad med komunističnim sistmeom in navadnimi ljudmi. Med prvimi je protestiral akademik Grigorij Galazij, ki je danes direktor muzeja Bajkalskega jezera. Akademik pa ne verjame, da bodo kmalu sprejeli učinkovite zaščitne ukrepe. “Nobenega od številnih odredb in ukazov o zaščiti jezera niso izpeljali do konca”, pravi Galazij. “Kombinat vsak dan izpljune v jezero četrt milijona litrov domnevno čiste vode. Toda te vode sc morajo potem, ko jih prečistijo, še najmanj desettisočkrat razredčiti, da jih lahko definiramo kot čiste.” Direktor limnološkega inštituta v Irkutsku, Miltail Gračev, dodaja: “Glavna vrednota Bajkalskega jezera je njegova sveža, čista voda, njena cena pa nenehno narašča. V zvezi z jezerom moramo izdelati koncept in se strogo ravnati po njem. Lahko bi ga uporabljali kot vir ribarjenja in ga negovali za turizem in počitek. Predvsem pa bi ga morali pestovati kot vodnjak planeta s kristalno čisto vodo. Nimamo pravice tvegati in moramo ga zaščititi.” Bajkal je pokazal izredne samočistilnc sposob- nosti, nekaj, kar ga tudi dela drugačnega od večine virov sveže vode na Zemlji. Če njegovega ekosistema ne bodo preobremenili, sc bo ta sposobnost ohranjala. Gradnja novih mest z neustrezno kanalizacijo in odplakami in vplivi izsekavanja gozdov ob bregovih rek, ki ga polnijo z vodo, sta na samočistilno sposobnost vendarle premočno pritisnila. Eden od kazalcev onesnaževanja je tudi to, da sc omul, najbolj znana bajkalska riba, zdaj drsti v starosti 7-8 let, ko tehta od 180 do 200 g. Preden so zgradili celulozni kombinat, sc je drstil že pri 3-4 letih, tehtal pa je kar 500 g. Vendar tovarna celuloze v Bajkalsku ni edini onncsnaževalcc. Njegov glavni pritok, reka Selenga, ki izvira v Mongoliji, na poti proti jezeru pridno požira odplake. Samo lani je industrija v Ula-nudski regiji, ki leži vzhodno od jezera, v reko izvrgla 39.000 ton odpadkov. Čiščenja odplak v teh krajih skorajda ne poznajo. Od 83 načrtovanih so zgradili samo 31 prcčiščcvalnih naprav, in ker denarja ni, tudi niso kdove kako dobro opremljene. Težka industrija vzdolž reke Angarc, ki teče iz jezera, in na desetine starih termoelektrarn, ki uporabljajo lignit, k onesnaževanju zraka prispevajo še svoje žveplo in dušik. Sedem desetletij izprijenosti Da bi industrijo napojile z električno'industrijo, so sovjetske oblasti na reki Angari zgradile hidroelektrarne. To je na jezeru pustilo nepredvidljive ekološke posledice. Pojasnjuje jih direktorica biološkega inštituta na univerzi v Irkutsku, Olga Kožova: “Na ducate rastlinskih in živalskih vrst je milijone let živelo v plitvih vodah in sc razvijalo v skladu naravnimi spremembami višine jezerske vode. Ixta 1958 zgrajena hidroelektrarna v Irkutsku je dramatičo spremenila razmere. Gladina jezera sc je dvignila za 1 m in zdaj raven vode uravnavajo umetno, glede na potrebe industrije. Obrežne ribe, ki sc drstijo v plitvinah, so izgubile svoja drstišča. Začele so izginevati”. Sovjetske oblasti so, soočene z vedno, močnejšimi protesti ljudi, sklenile do letošnjega" leta preobraziti tovarno celuloze v tovarno pohištva. To bi pomagalo. Toda Gračev pravi, da je najbolj ekološko sprejemljiva rešitev stekleničenje in prodajanje vode kot prvovrstne mineralne pijače. Limnološki inštitut si prizadeva zbrati denar za polnilnico, ki bi zmogla napolniti 20 milijonov steklenic bajkalskega bisera na leto, pozimi pa bi izvažali tudi sklade bajkalskega ledu. “To bi stalo 5 do 10 milijonov dolarjev. Glavna težava je proizvodnja kemično nevtralnih in varnih plastičnih steklenic,” pravi Gračev. Načrt Mihaila Gračeva je ena stvar, pravi cilj ruskih zelenih pa je odstranitev vseh drugih industrijskih dejavnosti z obal Bajkalskega jezera. To, pravijo, bi naredilo iz Bajkala simbol prizadevanj vsega ljudstva, da bi popravili škodo sedmih desetletij izprijenosti. Ff Maturantske obleke Maturantski plesi so pred vrati. Mnoge maturantke so se že odločile, v kakšni toaleti bodo preživele slovesne trenutke. Za tiste pa, ki se nikakor ne morejo odločiti, le nekaj nasvetov o tem, čemu so modni krcatorji tokrat manenili največjo pozornost. V prodajalnah prevladujejo med svečanimi oblekami, ki jih je zlasti v večjih mestih obilo, oblačila z volanami, različnimi našitki, obrobami, vezeninami, čipkami. Veliko je zlatih dodatkov, pogosta je kombinacija črnega in zlatega. Krila so navadno kratka, čeprav ne manjka tudi nekoliko daljših, pa tudi klasični kostimi so na voljo. Poskrbeli so tudi za tiste, ki so jim bolj pri srcu hlače. Seveda je moč izbirati oblačila v različnih modnih pastelnih barvah ter materialih. Očitno je še vedno močno priljubljena viskoza, ne manjka pa tudi svilenih oblačil, ki so seveda znatno dražja. Previdnost pri pomivanju Če .za rezanje čebule ali česna uporabljate leseno desko, jo po uporabi temeljito pomijlc s trdo ščetko in takoj obrišite do suhega. Po pomivanju jo namažite z malo rastlinskega olja. Termovke pomivajte z vročo vodo, ki ste ji dodali detergent ali jedilno sodo. Nikoli jih ne smete potopiti v vodo, spravite pa jih vedno odprte, da sc ne začne v njih nabirati plesen. Prav tako ne namakajte v vodo lesenih skled za solato, ker bi sc les sčasoma posušil in počil, prav tako ne posod z zlatimi robovi in vzorci, ker lahko površina popoka. Zlasti pri pomivanju stekla pa sc izogibajte velikim temperaturnim razlikam. Tako mrzlih kozarcev ne smete nikoli dati v zelo vročo vodo, ker lahko počijo. Pomarančni sok zakaj si ne bi doma pripravili okusnega in odžejajočega pomarančnega soka. Kilogram celih pomaranč namakamo 24 ur v vodi, ki smo ji dodali sol. Potem to vodo odlijemo, pomaranče z lupinami vred razrežemo na koščke in do- damo 3 limontusc ter 3 litre vode. To zopet namakamo 24 ur. Naslednji dan narezane pomaranče kuhamo v vodi 45 minut. Ko je kuhano, pomaranče zmiksamo. Vzamemo 6 ali 8 litrov vode, odvisno od tega, kako gost sok bi radi imeli, 85 dag do 1 kilogram sladkorja ter vodo in sladkor zavremo. Sladko vodo zlijemo na zmiksanc pomaranče, še vroč sok pa nalijemo v steklenice in jih dobro zapremo. Zatiranje plevela z ognjem Na manjših površinah je mogoče nadležni plevel zatirati tudi z ognjem, kar je ekološko še posebej sprejemljivo. Napravo je razvila firma Tristil iz Radeč ob sodelovanju ljubljanske Biotehniške fakultete, sestoji pa sc iz nahrbtne plinske jeklenke in gorilnika z dolgim ročajem, ki omogoča delo v vzravnani tlrži. Kot gorivo uporabljamo propan-butan, ki daje do 900 stopinj C vroč plamen, s katerim za trenutek ošvrknemo plcvclno rastlino, da kasneje zaradi vročinskega šoka odmre. Požigalec plevela izdelujejo v različnih izvedbah, primernih za sadovnjake in vinograde. Za velike površine je mogoče po naročilu izdelati tudi opremo za traktor. Z običajno jeklenko, v kateri je 5 kg plina, sc da zatreti plevel na 500 kv. metrih površine brez kakršnekoli škode ali nevarnosti za naravo. Precenjevanje sposobnosti Že zadnjič smo zapisali, da so tudi manjše količine zaužitega alkohola pri voznikih lahko nevarne. To sc križe zlasti v tem, da taki vozniki - še posebej je to značilno za mlajše - radi precenjujejo svoje sposobnosti, podcenjujejo pa nevarnost hitrosti in moči svojega vozila. Njihove dejanske sposobnosti zaznavanja, ocenjevanja in reagiranja so zmanjšane, upočasnjene, odzivanje na zunanje hitre spremembe v okolju je nepravilno. Nevarnost, da bo vinjni voznik povzročil prometno nesrečo, s stopnjo vinjenosti raste. Tako je verjetnost, da bo voznik s koncentracijo 0,8 promila alkohola v krvi povzročil prometno nesrečo, petkrat večja, kot pa, če bi bil trezen; verjetnost, da bo v prometni nezgodi udeležen voznik s koncentracijo 1,5 promila v krvi pa skoraj 25-krat večja. priloga dolenjskega lista 'fogčfeifeiigigit sp SIJAJEN SAI) - Reformacija je veliko versko gibanje za obnovo krščanstva in cerkve, ki seje pojavilo v zahodni Evropi v 16. stol. Za razvoj slovenskega naroda je zelo pomembna, saj nam je dala književnost, šolstvo in prve kulturne ustanove. Reformacija je bila pri nas versko in kulturno gibanje. Kot kulturno gibanje je obrodila sijajen sad. Protestantski pastorji so bili izobraženi in so izobrazbo prenašali na vernike. Sad njihovega dela so bile predvsem knjige, več desetin slovenskih knjig, ki pomenijo osnovo slovenskega knjižnega jezika: prva slovenska knjiga (1550), prva slovenska slovnica (1584), črkopis, prevod Biblije (1584). Za vsem tem stojijo skromni protestantski možje: Primož Trubar, Adam Bohorič in Jurij Dalmatin. Dalmatinovo Biblijo, ponos slovenskega protestantizma, si lahko ogledate v zbirki Posavskega muzeja. (Pripravila zgodovinark;! Posavskega muzeja Vlasta Dejak) Oz ^UnAinouipL zafiLiUcKJ mmmmm JT širnim nun Kočevar in Kranjec lovila sta veverico, pogodivši se da bosta delo. Razpotja slovenske proze V Seitllovi zbirki, ki jo izdaja Dolenjska založba, je kot 8. knjiga izšlo strokovno delo uveljavljenega in znanega literarnega zgodovinarja Borisa Paternuja RAZPOTJA SLOVENSKE PROZE. V njem je predstavljen izbor desetih študij, ki so pravzaprav izbrana poglavja iz zgodovine in teorije slovenske pripovedne proze od njenih začetkov (Pomen reformacije za nastanek slovenske književnosti) prek klasike (Levstikov Martin Krpan med mitom in resničnostjo, Kersnikovo mesto v razvoju slovenskega romana) do novejšega časa (Kosmačevo pripovedništvo med arhaiko in modernizmom, Problemi sodobnega slovenskega vojnega romana) in najnovejšega časa (Zidarjev Oče naš, eseji o Kavčiču, Messnerju, Lipušu). Izbranim študijam iz slovenske literature sta dodana zapis o estetiki “dvchfcrezcn” v slovitem romanu ruskega pisatelja Dostojevskega Bratje Karamazovi in sklepni premislek o pripovedi in njeni možnosti ali nezmožnosti v literarni znanosti, z obema pa sc nekatera vprašanja iz prejšnjih študij osvetlijo s širšega kota oziroma sc zastavi vprašanje pripovedi kot načina literarnozgodovinske znanosti. Vse študije so sicer že bile objavljene v strokovnem tisku, vendar se zdaj, ko so zbrane na enem mestu, zaokrožujejo v zanimiv pogled na nekatera zanimiva in razvojno pomembna mesta v zgodovini slovenske proze ter na stroko samo. Avtor jih je v spremni besedi sam označil kot nadaljevanje raziskav slovenskega pripovedništva, ki jih je objavil v knjigah Pogledi na slovensko književnost in Slovenska proza do moderne, vendar na podlagi novejših metod literarne vede. Gre torej za pomembnejše Paternujevo dobiček delila. Kranjec pade z drevesa in se ves pobije in okrvavi. Kočevar vpije: Ti grdoba, kaj si jo pojedel sam, ne taji, saj se ti pozna, si ves krvav okoli ust. Hudič straši tudi po dnevu posebno rad, kadar je blagoslovljenje kake nove cerkve. V Brusnicah je takrat na enkrat nastal v cerkvi šum, nihče ni vedel kako. Naj pred zakričal je neki otrok, potem dntgi. Eni vpili: otrok je zmečkan, mrtev, drugi: cerkev se podira, tretji: ogenj, ogenj! Vse je gnetlo se proti vratom. Strašno vpitje, jok in stok. Zastonj je na prižnici duhoven narod miril, češ, da ni nič. Vse je drlo ven z obupnim ropotom. Može strašno trpinčijo - Kujajo se Dolenjke rade, sprši se kaj z dedcem narede se bolne in po 3 dni ne jedo nič kakor da so Bog ve kako bolne, ali zdravnika se branijo - Može strašno s tem trpinčijo in jeze - to vedo in zato se ravno kujajo, da ga kaznijo. Ena pove drugi ta “forkelj” in tako se širi ta nagajivost kakor kaka nalezljiva bolezen. MILAN MARKELJ Med dvema cerkvama Še bolj kot naslov Med dvema cerkvama je značilen podnaslov najnovejše knjige Rudija Čačinoviča, političnega delavca, publicista in diplomata, ki jo je založila ČZP Enotnost: zapisi dvakrat razočaranega vernika. Najprej vernika Cerkve in potem še vernika Partije. Na javni predstavitvi knjige v prostorih Društva slovenskih pisateljev je recenzent Slavko Fras taki opredelitvi ugovarjal, češ da ni mogoče enačiti tisočletne Cerkve, temelječe na verskih dogmah, in iskateljske, iz človeških rev osvobajajoče ideologije, kakršen je komunizem vendarle hotel biti. Bolj kot vernik bi se prileglo ime spoznavaicc, ne nazadnje tudi zato, ker verniki spravljajo druge razmišljajoče ljudi v stisko, Čačinovič pa je s svojimi dvomi spravljal v stisko samo sebe. Kakorkoli, zakaj se je označil za vernika in zakaj je hodil svojo življenjsko pot, tako kot jo je, ve najbolj avtor sam, bralec pa to začuti iz njegove knjige, sestavljene iz fragmentov, osebnih izpovedi, pisem in pričevanj o času pred drugo svetovno vojno. Že kot odraščajoč otrok globoko prizadet nad “prekmurskim blatom , to je socialnimi krivicami, ki jih je videl in doživljal, je najprej iskal rešitve v Kristusu m krščanstvu, natančneje rečeno v Kreku in krščanskih socialistih. Ker pa je pri tem doživljal razočaranja, se je oprijel komunizma, ideologije, ki je napovedovala nasilno odpravljanje krivic in obetala raj na zemlji. Kako je delala nove krivice in v svojih sprevrženih oblikah celo zločine, vemo. Prav ta nasilna zveličavnost ene resnice je mučila Rudija Čačinoviča tudi tedaj, ko ji je kot visok funkcionar in diplomat objektivno služil. Komunizem je razpadel, ker se je izrodil v nehumano, strogo disciplinirano organizacijo izoliranih vojščakov, ki niso zaupali ljudem in so jih hoteli prisilno osrečevati po svoji meri, pravi Čačinovič v uvodu k svoji knjigi, ki jo je vredno prebrati ne le zaradi njene dokumentarne vrednosti, temveč tudi zaradi avtorjevega lahkotnega in duhovitega sloga v pripovedovanju ter zanj značilne blage ironije, ki mu je vedno pomagala premagovati napor-nost življenja. MARJAN LEGAN telegrami - Marko Kravos je ob svojem življenjskem jubileju pri Založbi Mihelač izdal pesniško zbirko SREDI ZEMLJE SREDOZEMLJE. - Založba Mondena iz Grosupljega je izdala tri pesniške zbirke: M. Vrjomi-na PESMI ZA MALOPRIDNE OTROKE, Jurija Hudoklina AJDBOG IN PT1CVOLKKAČA ter Novice Novakoviča FATAMORGANA ALI KANKAN NEKEGA KLOVNA. - V zbirki Krt sta izšli dve novi knjigi: zbornik POLITIKA IN PRAKSA ter delo avtorjev Jelice Sumič Riha in Rada Rihe PRAVO IN RAZSODNA MOČ. - Knjiga Petra Krečiča PLEČNIKOVI KELIHI je izšla kar v petih jezikovnih izdajah: v slovenščini, angleščini, nemščini in italijanščini. Tespack Tovarna embalaže, Brestanica d.o.o. 68280 Brestanica, Cesta prvih borcev 51 razpisuje prosta dela in naloge VODJA IZVOZA Pogoji: — višja šola — ekonomsko komercialna — znanje tujega jezika (nemški) — delo z računalnikom — delovne izkušnje 2 leti — poskusno delo 3 mesece Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas. Kandidati naj pošljejo pismene prijave v roku 8 dni na naslov: Tespack Tovarna embalaže d.o.o. 68280 Brestanica Kandidati bodo o izbiri obveščeni v roku 15 dni po poteku roka za sprejem prijav. IZVRŠNI SVET SKUPŠČINE OBČINE NOVO MESTO razveljavlja »Javni razpis za opravljanje lekarniške dejavnosti in pridobitev koncesije«,objavljen v 16. številki Dolenjskega lista, dne 22. 4.1993, in hkrati objavlja JAVNI RAZPIS ZA PODELITEV KONCESIJE ZA OPRAVLJANJE LEKARNIŠKE DEJAVNOSTI Na podlagi 13. člena Zakona o lekarniški dejavnosti (Ur.l. RS, št. 9/92) razpisuje podelitev koncesije za opravljanje lekarniške dejavnosti za: 1. območje mesta Novega mesta. Na razpis se lahko prijavijo fizične osebe, ki izpolnjujejo pogoje iz 14. člena Zakona o lekarniški dejavnosti. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo priporočeno na naslov: Občina Novo mesto, Sekretariat za družbene dejavnosti, Kettejev drevored 3, Novo mesto. Rok za prijavo na razpis je 8 dni po objavi. O izbiri bomo kandidate obvestili najkasneje v 30 dneh po izteku razpisa. BARON p.o. trgovina za kmetijstvo Vavta vas 51, tel. (068) 84-675 V trgovini BARON vam nudimo: nahrbtne kosilnice TANAKA — TUM 220 AST 7000 motorne žage ALPINA 438 vodne črpalke TANAKA TCP 381 škarje za živo mejo THT 200 nahrbtne kosilnice KAVVASAKI bakrene škropilnice PVC škropilnice PVC cevi za pranje avtomobilov 50 m PVC cevi za škropljenje 100 m Obiščite nas in se prepričajte o pestri ponudbi in konkurenčnih cenah! 18. junija 1920 je občina Črmošnjice s sekvestrom društva Deutscher Schul-verein sklenila kupno pogodbo ter kupila bivšo Roseggerjevo šolo z vsemi pripadajočimi zemljišči in premičninami za 18.(XX) kron. Zavezala se je, da bo kupljeno imovino uporabljala samo v šolske namene. Višji šolski svet v Ljubljani je v kupljeno stavbo nastanil enorazredno ljudsko šolo, ki jo je ustanovnil z odlokom z dne 21. avgusta 1920. Prva slovenska učiteljica na tej šoli je bila Marija Sušnik, ki je službo nastopila 15. septembra. Z istim dnem se je tudi začel pouk. Za njo je prišla na šolo Matilda Ogrizek-Osvald. Ker so bili sprva nemški otroci v večini, so ti imeli svoj nemški oddelek. V njem se je poleg nemščine poučevala tudi slovenščina, v veliki meri tudi srbohrvaščina. Z Nemci so prirejali vsako leto krajše izlete, med njimi skoraj ni bilo razlike. 15. marca 1919 je posestnik Matija Hribar poslal okrajnemu šolskemu svetu prošnjo, ki ji je priložil list s 53 podpisi krajanov, na katero so jim malo kasneje odgovorili: “Na vašo in vaših tovarišev prošnjo z dne 15. marca 1919, da bi se preklical razpust nemško schulverinske šole v Lazah, se vam naznanja, da je višji šolski svet z razpisom dne 13. marca, štev. 3636, že odobril tukajšnji sklep o razpustitvi imenovane šole, vsled česar okrajni šolsld svet v zadevi ne more ničesar več ukreniti.” V šolskem letu 1921/22 je bilo na šoli 27 učencev z nemškim učnim jezikom in 16 s slovenskim. Šola se je imenovala enorazredna ljudska šola. V šol. letu 1926/27 je v enorazredmeo Laze hodilo 19 slovenskih in 26 kočevarskih otrok. Učna moč je bila slovenska, poučevalo pa se je v slovenskem jeziku in nemščino kot predmet. Verouk je bil v slovenskem in nemškem jeziku. Če bi bilo kočevskih otrok več kot 40, bi bil pouk v nemščini. Tako je to slovenska šola s slovenskim učnim jezikom! V šolski okoliš Laze so bili všolani otroci iz treh občin: Črmošnjice, Šmihel-Stopiče in Toplice. Prihajali so iz vasi: Laze, Travni Dol, PajTcež, Pleš, Blaževci, Uršna sela, Makute. V poročilu za šolsko leto 1929/30 je celo zapisano, da otrokom jezik ne dela vec težav. Na šoli je 42 otrok, učiteljica Marija Sušnik prejme priznanje “za deset let njenega vestnega dela”. “Pouk na teh šolah je posebno težaven in zasluži posebno priznanje,” še piše. V šoli na Lazah je pouk le v slovenskem jeziku. V šolskem letu 1931/32 se opravi prešolanje otrok z Uršnih Sel na Laze. To leto odprejo na šoli nemško vzporednico, a jo že naslednje leto ukinejo. Dne 18. okt. 1932 izide odlok ministrstva, ki je ukazoval, da “se vsi učenci v šoli poučujejo v državnem jeziku”. Ker se je zaradi prešolanja število otrok znatno zvečalo, je krajevni šolski odbor prosil za razširitev šole v trirazrednico. 15. septembra 1933 je bilo v šoli Laze 89 slovenskin in 39 nemških otrok. Med Kočevarji teče huda agitacija za ponovno odprtje nemške vzporednice. Nekateri nočejo pošiljati otrok v šolo, raje jih pošiljajo v nemško v Črmošnjice. Nestrpnost je vidna tudi v zapisniku seje krajevnega šolskega odbora z 2. oktobra 1932, kjer eden od Kočevarjev ni za to, da bi bil v odboru mož učiteljice, ki bi “samovoljno vladala in bi nas (Kočevarje) zadušila oziroma zatrla”. Zaključek v zapisniku se glasi:”Hočemo, želimo lojalno in nepristransko sodelovati z manjšino!” Nadzornik Zagorc 2. 11. 1933 na eno od njihovih prošenj za nemški oddelek odgovarja: “Nikakor ni priporočljivo, da bi se zaradi malenkostnega števila nemške nacionalnosti otrok otvarjala nemška vzporednica na Lazah, ker je vse prebivalstvo zmožno tudi slovenščine, ki jo nujno potrebuje zaradi gospodarstva in kupčij s svojimi sosedi Slovenci. Saj govori tu naseljena kočevska deca večina le kočevski dialekt, ki je za prave Nemce nerazumljiv ter bi zato pouk iz nemščine povzročil tem otrokom iste težave kot slovenščina, odnosno še večje, ker ti otroci knjižne nemščine sploh ne poznajo.” V šolskem letu 1933/34 je na šoli 132 učencev, poučujeta jih dva učitelja: Marija Sušnik in Gustav Kraševec. V naslednjem letu je 129 otrok, poučujeta jih ista učitelja, ki pravita:”Učna tvarina je obdelana v skrčenem obsegu, učenci jo obvladajo, so pa izredne težkoče z učenci Kočevarji, ki ne razumejo državnega jezika.” Dodaja še, da “so odpravljena nesoglasja, ki so izvirala v nacionalizmu med Kranjci in Kočevarji.” Žal že 17. okt. 1935 piše Kraljevska banska uprava sreskemu načelniku v Novem mestu, da je prejela več poročil o delovanju švabskih prosvetnih sil s Hitlerjevo propagando med šolsko mladino, da jo odtujujejo državi. Učitelji so res opazili pri učencih Kočevarjev “nekak odpor napram predmetom, ki se poučujejo v državnem jeziku”. Domnevajo, da je to posledica vplivov nemških skavtov, ki so med počitnicami ponovno taborili v naših krajih. Svabsko-nemška prosvetna zveza v Crmošnjicah sicer ne obstaja, pač pa se menda že dlje časa pripravlja njena ustanovitev. Dr. Hans Arko iz Kočevja 2. oktobra 1935 piše celo v Beograd predsedniku ministrskega sveta, ki je v resnici pritožba glede osnovnih šol na Kočevskem. Predlaga, naj bi na 13 šolah odprli nemške razrede, učitelje v razredih z nemškim jezikom pa naj dopolnijo z nemškimi učitelji odnosno s takimi, ki popolnoma obvladajo nemški jezik. Piše tudi posebej o šoli na Lazah in pravi, da je tu 385 prebjvalcev, od tega je 197 nemške narodnosti. Šoloobveznih je 90 slovenskih in 38 nemških otrok. Učitelj je eden s slabim in en delavec z dobrim znanjem nemškega jezika. Da bi se dosegla slovenska večina, so priključili še dve drugi šoli (Uršna sela in Makute). Prej so hodili na ^................... Za ■' ----------------- ušice, ki so jim bližje. Zaradi prenatrpanosti je pouk v dveh oddelkih popoldne in dopoldne. Pravi, da je bil nemški oddelek z odredbo ministrstva brez obrazložitve zaprt, prošnje 1932 in 1933 pa niso bile rešene. Pri vpisovanju v prvi razred je bila nemškim otrokom lani še dovoljeno priznanje narodnosti, letos tega vprašanja m bilo več. Nemški pouk iz verouka jim je prepovedan. Prošnji je priložen seznam s podpisi staršev, ki prosijo za nemški oddelek na Lazah (24.av-gusta 1935). 1 4 priloga dolenjskega lista Srečko Glivar je osvojil Vršič Novomeški kolesarji dobili štiri dirke, zmaga pa je vseeno šla v Ljubljano - Prebivalci Orehovice pripravili presenečenje - Naš najboljši je bil junak Vršiča - Srečko Glivar NOVO MESTO - Kolesarska dirka Po Sloveniji ali, kot jo imenujejo, Tour Slovcnia je štela za svetovni pokal, kar pomeni, da sodi med pomembnejše kolesarske prireditve. V konkurenci posameznikov je zmagal Ljubljančan Boris Premužič, v ekipni pa Slovenija I, k temu uspehu se je pridružila še druga ekipa Slovenije, ki je bila druga. V dolgi karavani kolesarjev, ki so drugih športih: zmagovalec je dobil RETELJ OSVOJIL OSMO MESTO NOVO MESTO - Namiznoteniški delavci NK Novotchna so ob koncu prejšnjega tedna pripravili v Novem mestu III. turnir “TOP 12” za mladince, in sicer v dveh skupinah. Med štiriindvajsetimi igralci so nastopili tudi mladi Novomcščani, kjer je Matjaž Retelj zasedel osmo mesto, Tomaž Kralj pa je bil enajsti. V drugi skupini sta igrala tudi Vcrtuš in Miklič. Vcrtuš je zasedel drugo mesto, Miklič pa je bil dvanajsti. METLIŠKI PLANINCI NA GROSSGLOCKNER METLIKA - Planinsko društvo Metlika šteje okoli 150 članov. Od letos je predsednik Toni Krašovec; zamenjal je Staneta Brodariča, ki je bil predsednik zadnjih 10 let. Metliški planinci so kar dejavni. Letos so v planinsko šolo za vodnika poslali dva člana, enega pa na tečaj za mentorje. Na metliški osnovni šoli redno deluje planinski krožek. Letos so bili metliški planinci žc na Nanosu, Vrcmcnščici, Snežniku, Porcznu, tradicionalnega prvomajskega srečanja pri Miklavžu na Gorjancih sc je udeležilo okoli 80 članov. Konec maja grejo na Golico, v načrtu imajo še več pohodov in vzponov, tudi v tuja gorstva, med drugim na Grossglockncr. PRIMOŽ ČETRTIČ ZMAGAL NA BLEDU BLED - Na kolesarski dirki okrog Blejskega jezera je med dečki osvojil prvo mesto Krčan Primož Četrtič, Marjeta Sajevec (KD Krka) je bila pri članicah na 13 kilometrov dolgi progi tretja, tretji pa je bil tudi Krčan Malik pri mlajših mladincih na 75- kilometrski progi. VABILO NA TURNIR V TREBNJEM TREBNJE - V športnem centru VITA v Trebnjem bo v soboto in nedeljo, 15. in 16. maja, majski teniški turnir za posameznike, kjer bo vsak nastopajoči odigral najmanj dve tekmi. Prijavite sc lahko do petka na tel. 44-990. Prijavnina znaša 800 SIT. M. G. Zmage atletov Kvalifikacije za APS Prejšnji petek so slovenski atleti tekmovali v kvalifikacijah za APS. Novomcščani so nastopili v Ljubljani in štirikrat zmagali, bili dvakrat drugi in dosegli nekaj osebnih ter dolenjski rekord. Najbolj je uspel Robert Dragan, ki je v teku na 3000 m z zaprekami zmagal z osebnim rekordom 9:09,84. Zmagal je tudi Božič v teku na 400 m z ovirami (55,85), dvajset minut pozneje pa je bil z osebnim rekordom 22,40 s drugi v teku na 200 m. V metu kladiva sta bila Darko in Slavko Malnar drugi oz. tretji (47.48 m in 46.60 m). Nataša Podkrižnik je zmagala v skoku v daljino (573 cm), Mateja Udovč pa v teku na 3000 m (10.22.22). Darja Tratar je v teku na 200 m dosegla nov absolutni dolenjski rekord s časom 25,57. Ostali rezultati: 800 m: 6. Retelj 1:58.28 (os. rek.), 10. Kovač 2:02,17 'os. rek.) 200: Slaikovcc in Durič '3,96 (os. rekorda). J. P. i po Sloveniji prevozili 950 kilometrov, so sc odlično odrezali tudi mladi reprezentanti, člani KD Krka. Novomcščani so osvojili kar štiri dirke - zmagali so Gorazd Stangclj, Boštjan Mervar, Srečko Glivar in Milan Eržen - vendar je vseeno bil najboljši Ljubljančan Premužič, za katerega so družno garali vsi slovenski kolesarji. Najbližji končnemu uspehu je bil Srečko Glivar, ki je bil tudi junak Vršiča, saj je za zmagovalcem zaostal vsega petnajst sekund. Nagrade za kolesarje niso nebeške, kot recimo pri tenisu in nekaterih SANDI TOMŠE PRIPRAVIL PRESENEČENJE DOLENJA VAS - Na klubskem prvenstvu posameznikov BK Dolenja vas je sodelovalo 14 balinarjev. Presenetljivo je zmagal šestnajstletni mladinec Sandi Tomšc, ki je ugnal vse starejše tekmece. Drugi je bil Dušan Pangcršič, tretji pa Bojan Tomšc. R. M. BOKSAR MITJA ČERNIČ ZMAGAL V CELJU CEIJE - Na boksarskem turnirju v Celju, ki je veljal kot priprava na bližnje državno prvenstvo v boksu, ki bo od 21. do 23. maja v Slovenski Bistrici, je nastopil tudi Metličan Mitja Černič in premagal Ptujčana Hcriča. S tem je dokazal, da je dobro pripravljen. Metliški boksarji vadijo skupaj z Novomcščani, in sicer pod vodstvom trenerja Gorazda Caniča. M. Č. Športne iz Ribnice in Kočevja • Šahovski klub Kočevje je minulo soboto pripravil peti mesečni hitropotezni turnir. Vrstni red: 1. Miklič 13,5 2. Čuk 12, Podkoritnik in Malnar 11 itd. Hkrati so razglasili rezultate najboljših skupnih zmagovalcev vseli petih turnirjev. Vrstni red: 1.Malnar 67 točkv 2. Miklič 52, 3. Podkoritnik 40, 4. Čuk 35. • V Ribnici je bil polfinale šolskega športnega prvenstva v rokometu za pionirje in pionirke. Po pričakovanju so več uspeha imeli pionirji, ki so sc uvrstili v finale štirih ekip. Finale bo 20. maja v Ribnici. Pionirke pa so izpadle z nadaljnjega tekmovanja. Pionirji so premagalil Izolo s 14:12 in Ajdovščino s 16:8. Pionirke so izgubile z Izolo 9:16 in Ajdovšično 13: 16. • Odigrano je bilo drugo kolo občinske lige Ribnice v malem nogometu. Doseženi so bili naslednji izidi: skupina A: Sodražica - Jurček 2:2, Grafit - Grčarice 3:1, Dol.. Lazi - Trg V. Vlahoviča 4:3; skupina B Trgovina Mateja - Alf 8:4, Oaza - Mon 0:0 in Divji jezdeci - Izlake 9:3. • Rokometni klub KVM Ribnica bo tudi v prihodnji sezoni sponzoriralo istoimensko podjetje. Tako so sc dogovorili predstavniki pokrovitelja in vodstvo rokometnega kluba. V primerjavi z lanskoletno tekmovalno sezono pa bo tokrat podjetje KVM pokrovitelj samo prve ekipe. Glede začetka priprav igralskega in trenerskega kadra pa bodo pogovori stekli te dni. Vsi si želijo, da bi ribniški rokometaši v novi tekmovalni sezoni dosegli veliko več kot na pravkar končanem prvenstvu. M. G. osebni avto Škoda, ki pa je samo na videz njegov. Vozilo bo Boris prodal in nagrade razdelil vsem kolesarjem, ki so mu pomagali, da je zmagal. Takšna je namreč praksa pri kolesarjih. Prijetno presenečenje so zmagovalcu Milanu Erženu pripravili prebivalci Orehovice, ki so na svojo pest zbrali 1.500 DEM in mu pripravili tudi trinadstropno torto. Pravijo, da je to ena največjih nagrad pri nas, ki jo je kje dobil zmagovalec letečega cilja. Rezultati - posamezno: 1. Premužič 22:09.05, 2. Glivar 0:15, 3. Štangclj 0:51, 10. Papež 2:50, 16. Mervar 8:43, 21. Fink (vsi Slovenija) itd. Srečko Glivar ZOLTAN KISS ZMAGAL V KOMENDI KOMENDA - Na veliki konjeniški prireditvi, ki jo je pripravila jahalna sekcija Konjeniškega kluba Komenda, je bil med 70 udeleženci tekmovanja v preskakovanju ovir tudi dolenjski tekmovalec Zoltan Kiss. Nastopil je v treh kategorijah, največ uspeha pa je imel v parkurju (ovire 1,20 m), kjer je zasedel prvo mesto med triindvajsetimi udeleženci. NINA JANŽEKOVIČ SPET USPEŠNA LJUBLJANA - Mlada novomeška tcnisačica, Nina Janžekovič, ki je pred kratkim zmagala na teniškem turnirju naraščajme (do 14 let) v Trzinu, sc je dobro odrezala tudi na turnirju nekoliko starejših deklet (do 18 let) v Ljubljani, ki je bil ob koncu prejšnjega tedna. Nina Janžekovič sc je uvrstila med osem najboljših, potem pa jo je izločila Velenjčanka Radovičeva z 2:0 (6:2, 6:2). BRANE ROKAVEC V NAJTEŽJI KATEGORIJI TRETJI PORTOROŽ - Na portoroškem letališču je bila v nedeljo pred več kot 3.000 gledalci mednarodna motociklistična prireditev, na kateri je nastopil tudi Brane Rokavec (AMD Trebnje). V konkurenci najtežjih motorjev (600 ccm) je Brane v težkih tekmovalnih pogojih -padal je dež, kar mu ravno ne ustreza - v tej kategoriji osvojil tretje mesto. Ob koncu tega tedna potuje Rokavec na Madžarsko, kjer bo nastopil v kategoriji motorjev do 80 ccm. EKIPNO: 1. Slovenija I 67.10, 2. Slovenija II 9:03, 3. Italija 21.04 itd. S. D. V motokrosu Jelen, Kragelj in Peršoh Kljub muhastemu vremenu veliko gledalcev PRILIPE PRI BREŽICAH - Na tukajšnji motokros stezi je bilo to nedeljo v organizaciji AMD Brežice žc tretje letošnje državno prvenstvo v razredih do 80, 125 in 250 ccm. Ob progi je tekmovalce spodbujalo več kot 2500 gledalcev, ki so kjub popoldanski nevihti ob progi vztrajali do konca dirke. V razredu do 80 ccm sc je za nastop prijavilo 23 tekmovalcev iz vseh slovenskih klubov, v obeh vožnjah pa je zmagal Roman Jelen (AMD Lukovica), drugi je bil odlični Scbastian Kern (Kamnik) in tretji Novomcščan Ludvik Mežnar. V razredu do 125 ccm sc je s Starta pognalo 30 tekmovalcev, v obeh vožnjah-je zmagal neulovljivi Sašo Kragelj (Bancx, Slovenske Konjice). Drugo in tretje mesto sta si delila brata Cerar (AMD Lukovica). Najboljši Dolenjec v tem razredu Alojz Fortuna (Šentvid pri Stični) je vozil poškodovan, za Dolenjski list pa je dejal, da bo takoj po okrevanju nadomestil vse točke v seštevku za državno prvenstvo. V najmočnejšem razredu, ki zaradi premajhnega števila tekmovalcev ni zanimiv, je prvo mesto osvojil Kragljev klubski kolega Branko Peršoli, kar daje slutiti, da žc na naslednji dirki v nedeljo, 30. maja, v Slovenskih Konjicah ne bo bistvenih sprememb v samem vrhu za točke državnega prvenstva. PRIČAKUJEJO DVANAJSTO ZMAGO PODZEMELJ - V Podzemlju bo v nedeljo velik nogometni derbi, kjer se bodo nogometaši domače Kolpe KBM v prvenstveni tekmi medobičnske nogometne zveze Ljubljana srečali z vodilno ekipo NK Črnuč. Če bodo belokranjski nogometaši, ki so na tretjem mestu prvenstvene lestvice, zmagali, potem bo to njihova žc dvanajsta zaporedno zmaga. MLADI SAIHSTI ZA DRŽAVNE NASLOVE KRŠKO - Šahovski klub Triglav iz Krškega je pod pokroviteljstvom IPEO iz Krškega ob koncu prejšnjega tedna pripravil 2. absolutno državno šahovsko prvenstvo za dečke in deklice, stare do 15 let. V Krškem so sc dejansko zbrali vsi najboljši, ki so si pravico v finalu zagotovili na kvalifikacijah. V konkurenci 32 šahistov je pri dekletih zmagala prvokategornica Jana Krivec, pri fantih pa mojstrski kandidat Primož Šoln. Pri dekletih so Sevničanke Mojca Grilc, Alenka Radej in Tina Vcrhovcc zasedle deseto, trinajsto in štirinajsto mesto. Pri fantih sta bila Krčana Robi Volčanšck in Žclimir Pavlovič deseta oziroma štirinajsta. BOŠTJAN COLARIČ Studio D samo eno uro v Evropi Novomešeani so “zgoreli” v preveliki želji, da bi igrali v Evropi - Popravni izpit s Publikumom ne pomeni skoraj nič - Kočevci doživeli nepričakovan poraz v Ajdovščini NOVO MESTO - Nogometaši novomeškega Studia I) so v enem tednu kar dvakrat prekrižali kopja s celjskim Publikumom. V tekmi leta, ki je odločala, katera ekipa bo jeseni, seveda če bo Olimpija državni prvak, igrala v nogometni Evropi (pokalno tekmovanje), so Novomeščani v sredo sklopjenih glav zapuščali stadion v Portovaldu. Šestdeset minut so že bili v Evropi, potem pa so iz nerazumljivih vzrokov povsem popustili. V zadnjih tridesetih minutah tekme je_ vratar Mohor kar štirikrat pobral žogo iz svoje mreže, kar je eden najhujših porazov novomeških nogometašev na domačem terenu zadnjih let. Težki spodrsljaj so sicer popravili v nedeljo, ko so istega tekmeca z 2:1 premagali v tekmi za državno prvenstvo, vendar je to saino obliž na razbolelo rano. Kdor nekoliko bolj pozna zakulisje novomeškega prvoligaša, ve, da gre za močno skaljene odnose med nogometaši, tistimi, ki so zrasli na domačem travniku, in “legionarji”. Novomeški nogomet žc nekaj časa gre po rakovi poti, zato smo lahko najhujše pričakovali ravno na tej tekmi, kar se je res zgodilo. Po končani tekmi so pred slačilnico celo med domačimi nogometaši pele pesti, kar je izbilo sodu dno. Na nedeljski tekmi ni bilo več v dresu Studia D Mohorja, Podlogarja in Glihe. Tako je novi trener prof. Vid Horvat imel na voljo v glavnem domačo gardo, ki sc mu je v nedeljo z zmago žc oddolžila. Hud spodrsljaj so si v Ajdovščini privoščili nogometaši kočevskega Avto Burna, ki jih jc domače Primorje premagalo kar s 5:0, kar jc eden najhujšib porazov nogometašev Kočevske. Kočevci so tako zapravili lepo priložnost, da bi se še bolj priključili Primorju v boju za drugo mesto, s tem spodrsljajem pa so sc oddaljili za štiri točke in padli na četrto mesto. Tekmovanja še ni konec, Kočevci imajo še vedno železo v ognju, česar ne bi smeli pozabiti. S. DOKL ZMAJA [Ut ZA DRŽAVNE NASLOVE - Približuje se 1. državno prvenstvo za zmajarje, ki bo v organizaciji Kril iz Krškega, in sicer na Lisci od 15. do 23. maja, seveda če bodo vremenski pogoji primerni za jadranje. Med tistimi, ki računajo na dobro uvrstitev, so tudi zmajarji z Mirne in iz Šentruperta. Tako jc mladi zmajar Tone Peterlin 23. aprila prejadral 65 kilometrov: stanal je v Zg. Vodicah, pristal pa pri Sv. Juriju pod Donačko goro. Tonetov rekord je drža! komaj dobrih štiriindvajset ur, ko ga jc za cel kilometer prehitel klubski tovariš Stane Cvetko iz Slovenske vasi pri Mimi. Med tistimi, ki lahko računajo tudi na visoko uvrstitev, je tudi Tone Gorenc, ki je z zmajem poletel' 58 kilometrov. Na sliki: Takole stailajo mirenski zmajarji z Nebes nad Šentrupertom. (Foto: Sandi Leskovec) SELITEV NA NA LETALIŠČE CERKLJE - Februarja 1978 ustanovljeno zrnajarsko društvo Krila Krško združuje navdušence skoraj celotne jugovzhodne Slovenije, od Celja do Brežic in Novega mesta. Krčani, običajno se suče število članov okrog 70, so bili ekipni republiški prvaki 1985 in 1987, ekipni državni prvaki leta 1990, predlani so trije člani preleteli razdaljo več kot 100 km itd. S slovenskim obrambnim ministrstvom so se dogovorili, da bodo poleti preselili dejavnost na letališče Cerklje. Od tam naj bi letos poletelo poleg motornih zmajev tudi prvo šolsko UL letalo. Na posnetku: predsednik Kril Krško Borut Mlakar (v sredi) s sodelavci. (Foto: P. Perc) Najboljši zmajaiji z Lisce Od 15. do 22. maja L slovensko državno prvenstvo - Favoriti Gorenjci - Organizator Krila Krško SEVNICA - Do prejšnjega petka je bilo za 1. slovensko državno prvenstvo v prostem letenju z zmaji, ki ga od 15. do 22. maja priredi na Lisci zrnajarsko društvo Krila Krško, žc prijavljenih 30 tekmovalcev. Po besedah predsednika društva Boruta Mlakarja pričakujejo na prvenstvu vsaj še enkrat toliko zmajarjev iz okrog 10 društev. Za veljavno prvenstvo morajo biti izvedeni vsaj trije tekmovalni dnevi. Če bi bile vremenska napoved neugodna, bi lahko prireditelji najKasnejc dva dni pred prvenstvom (starti na Lisci naj bi sc 15. maja zvrstili od 12. in 15. ure) tekmovanje še odpovedali in restavili na rezervni termin od 2. do 30. maja. “Favoriti prihajajo z Gorenjskega, predvsem sta to državni jrrvak Mišo Peternel in Sandi Šlibar. Med posamezniki ne računamo na uspeli, medtem ko ekipno kar visoko ciljamo,” odgovarja o športnih prognozah in ciljih društva Mlakar. Konkurenca bo izjemno huda, saj imamo v Sloveniji okrog 500 zmajarjev. Nastopili bodo tudi hrvaški tekmovalci. Največja prednost 948 m visoke Lisce pred drugimi hribi jc po izjavah zmajarjev njena pristopnost zaradi asfaltirane ceste. Tod sc radi zadržujejo tudi padalci, ki žc pomalem spodrivajo zmajaijc, ker zavoljo padalcev zmajarstvo stagnira, pojasnjuje Mlakar. Možne discipline prvenstva zmajarjev so preleti proti cilju, denimo proti Vrhniki, proti Murski Soboti in proti Brežicam oz. Bizeljskemu, pri čemer ocenjujejo dolžino leta. Na vsaki tekmi je zaradi razvrstitve tekmovalcev potrebno speljati tudi hitrostni prelet, kjer več točk seveda prinaša krajši čas za prelet. Možna discplina so tudi preleti s povratkom, denimo do Bizeljskega in nazaj, ali pa nekaj več kot 100 km dolgega trikotnika Lisca - Brežice - Straža pri Novem mestu - Lisca. Vsak tekmovalec mora s fotoagrafskim posnetkom dokumentirati prelet. P. P. Fabjan četrti, ekipa druga Matjaž Fabjan v Ljubljani osvojil četrto mesto - Med zmagovalci je bila tudi nadarjena Mateja Udovč LJUBLJANA - Mednarodni Tek prijateljstva jc bil tudi letos tekmovalni vrhunec Pohoda okrog Ljubljane. Na 4410 m dolgi progi po ljubljanskih ulicah so Novomcščani nastopili z Matjažem Fabjanom in Robertom Draganom. Prvi jc že s MILENA VEBER BO ZANESLJIVO ZMAGALA TREBNJE - Kcgljačice trebanjskega Mcrcatotja so žc skoraj končale klubsko prvenstvo, kegljale so*4 v Krškem. Manjka še samo en nastop Milene Veber, ki bo s tekmovanjem nekoliko počakala, ker jc poškodovana. Drugo in tretje mesto jc žc rezervirano za Flisarjevo in Zupančičevo. _ N. G. MEDNARODNI MOJSTER MEŠTROVIČ ZELO USPEŠEN KRŠKO - Mednarodni šahovski mojster Zvonimir Mcštrovič, ki igra za ŠK Triglav iz Krškega, jc v zadnjem času nastopal na več turnirjih in dosegel lepe uspehe. Tako je dvakrat osvojil drugo mesto na turnirju postojnskega Optimizma, na odprtem prvenstvu Bleda pa je bil tretji. V ŠENTJERNEJU OTVORITVENA KONJENIŠKA PRIREDITEV , ŠENTJERNEJ - Konjeniški klub Šentjernej bo v nedeljo, 16. maja, na svojem hipodromu pripravil veliko otvoriteno konjeniško prireditev, kjer bo, po prijavah sodeč, nastopilo blizu 80 kasačev iz slovenskih in hrvaških klubov. Med sedmimi dirkami bo verjetno najbolj zanimiva tista, kjer sc bodo konjeniki potegovali za Memorial Jurija Lcvičnika (nagradni fond znaša 120.000 tolarjev). Ljubitelji konjcništva pričakujejo, da sc bodo spet proslavili znani kasači Pevidcja, Pcltzona in Briška, ki bodo pod vajetmi priznanih tekmovalcev znali izkoristiti prednost domačega terena. Kot jc povedal tajnik KK Šctjcrncj Ivan Košak, se bo prireditev pričela ob 15. uri. Za mladino do petnajstih let je vstop prost. S. D. srebrno medaljo na državnem prvenstvu v teku na 10 km pred štirinajstimi dnevi napovedal, da bo letos treba nanj resno računati tudi v mednarodnem merilu, drugi pa jc dan pred ljubljanskim nastopom zmagal v kvalifikacijah za Atletski pokal Slovenije v teku na 3(XM) m z zaprekami in dosegel izvrsten rezultat in osebni rekord 9:09,84. Trideset tekmovalcev jc moralo preteči 5 krogov po 880 m. Razen Hrvata Zorka, ki jc pozimi na svetovnem dvoranskem prvenstvu osvojil bronasto medaljo v teku na 1500 m, so bili za novomeškim tekačem tudi vsi tujci. Razlike med prvimi štirimi so bile majhne: L Bahtiri (Velenje) 12,31.0, 2. Zorko (Križevci) 12,32.6, 3. Rozman (Celje) 12.33.3, 4. Fabjan (Novo mesto) 12,34.5 5. Schinkitz (Chemnitz) 12.35.4, 6. Vindiš (Ptuj) 12,42.6... 9, Dragan (Novo mesto) 12,46.9 Novomcščana sta bila kot moštvo tik pred veliko zmago. Na koncu sta za eno točko zaostala za Velenjem in v konkurenci desetih mesf iz Slovenije, Hrvaške in Nemčije osvojila 2. mesto. Vrstni red mestnih reprezentanc: 1. Velenje 12 točk, 2. Novo mesto 13, 3. Celje 16, 4. Ljubljana 17, 5. Ptuj 22, 6. Chemnitz 22 itd. V okvirit Pohoda so Novomeščani nastopili v različnih moštvih teka trojk. Pri ženskah je Mateja Udovč z Vidovičcvo in Bohinčevo nastopila v ekipi Dcrby Bar in osvojila 1. mesto. Proga jc bila dolga 14 km. Na 27 km dolgi moški progi jc Aljoša Počič nastopil v moštvu Fakultete za strojništvo in osvojil 3. mesto. JANEZ PENCA MORAVAC IN ZEKOVIČ - PRVAKA DOLENJSKE KRŠKO - Na prvenstvu Dolenjske v balinanju za dvojice, ki ic bilo v Krškem, jc sodelovalo šestnajst parov. V izenačeni konkurenci jc slavila dvojica Moravec-Zckovič (BK Krško), ki si jc s tem tudi pridobila pravico tekmovanja na državnem prvenstvu Slovenije. Rezultati: 1. Moravec- Zckovič (BK Krško), 2. Moro-Srovin (BK Krka N.m ), 3. Dimc-Strle (BK Krško) itd. RUDI MRAZ PISMA BRALCEV • PISMA BRALCEV • PISMA BRALCEV • PISMA BRALCEV Italijanski ribiči so se prepričali Prvomajsko srečanje Prvomajsko prijateljsko srečanje ribičev Metlike ter Bologne in Fi-renz je bilo ponovna promocija ribiškega turizma kot najperspektivnejšega v Beli krajini, kajti pred dvema letoma nazaj je prihajalo zelo malo Italijanov na naše reke iz strahu pred vojno na ozemljih nekdanje Jugoslavije. Tudi sedaj so nekateri prišli malo zaskrbljeni. Ko pa so videli, da je v Sloveniji mirno in varno, so hitro telefonirali domov, da je tukaj vse v redu in da sc dobro imajo. Ribiško tekmovanje je bilo na Lahinji pri Krivoglavicah, kjer sc je pomerilo 27 italijanskih in 30 naših ribičev. Po triurnem ribolovu je tehtnica pokazala, da so gostje bolj uspešni, saj so zasedli prva tri posamična mesta in šest mest na sektorjih, naši pa le tri. Od vsake skupine so sc med zmagovalce uvrstile še po tri najuspešnejše ekipe. Tekmovanje si je ogledalo precej obiskovalcev, med njimi tudi metliški župan Branko Matkovič, ki se je pohvalno izrazil o turistični dejavnosti ribiške družine “Kolpa”. Po tekmovanju je bila skupna svečana večerja v hotelu Bela krajina, kjer so tudi podelili nagradne trofeje, pokale in medalje. Prijateljsko srečanje in veselje se je nadaljevalo še dolgo v noč. Italijanski ribiči so bili zelo zadovoljni z organizacijo tekmovanja in sprejemom. Metliški ribiči upajo, da so napravili dobro propagando za ribiški turizem. Za tolikšen prihod italijanskih ribičev sc morajo Metličani zahvaliti svojem častnem članu g. DalPOmo Gugliclmu, ki je poleg svojih prijateljev privabil še člane kluba ribičev največje zdravstvene organizacije U.S.L. 28 iz Bologne. Med njimi je bila tudi delegacija za humanitarno pomoč begunskem centru v Črnomlju. Po pogovorih pri črnomaljskem županu in z zdravniki v zdravstvenem domu ter po ogledu centra so predstavniki U.S.L. 28 iz Bologne obljubili, da bodo opremili ambulanto za begunce. Lep prispevek ribiškem turizmu je bila tudi otvoritev prenočišča v gostišču Romana Kapučina na Kra-sincu. Šest komfortnih sob višjega standarda s po dvema posteljema je že pripomoglo, da so sc italijanski ribiči prijetno počutili. Inž. IGOR JUGOVIČ i 11. POMLADANSKI i OBRTNI SEJMI 1 i i ZA VSTOP ; 1--->4---------- za razglasitev območja Gorjancev za demilitarizirano območje z ustreznim režimom naravnega varstva Skupščina občine Novo mesto je na obravnavi poročila o stanju varstva okolja v občini Novo mesto za leto 1992 in programa dela za leto 1993 ponovno opozorila na pomanjkljivo vsestransko zaščito Gorjancev, zato od pristojnih občinskih in državnih organov pričakuje, da odgovorno in dejavno sodelujejo pri uresničitvi naslednjih zahtev: 1. Celotno pogorje Goijancev v Republiki Sloveniji in Republiki Hrvaški je razglasiti za demilitarizirano območje z ustreznim vodovarstvenim režimom, vključno z ohranitvijo krajinskih, oblikovnih in ekoloških vrednot. To zahtevo Skupščina utemeljuje na osnovi hidro-geoloških raziskav in mnenj, katera izkazujejo, da so na tem območju obsežne podtalne zaloge še ne onesnažene in kakovostne pitne vode. Gledano dolgoročno pa predstavljajo te vode strateški rezervoar za zagotavljanje pitne vode pretežnemu delu Dolenjske in južne Slovenije. 2. Gorjanci so območje z značilno krajinsko, oblikovno, biološko, etnološko, arheološko, sakralno in ekološko vrednostjo. Zato je potrebno takoj izdelati ustrezne prostorske dokumente za zaščito — krajinske zasnove z opredeljenim demilitariziranim in vodo-varstve-nim režimom s posameznimi omejitvami in prepovedmi ter razvojnimi usmeritvami glede sprejemljivih oblik ekološkega turizma in rekreacije, kot so planinstvo, pohodništvo, verski turizem, itd. Vojašnica na Trdinovem vrhu naj postane skupni planinski dom slovenskih in hrvaških planincev kot dokaz medsebojnega spoštovanja dveh narodov, ki že stoletja živita v miru in sožitju. Izdelavo krajinske zasnove Gorjancev pa je uvrstiti tudi v programe demografsko ogroženih področij. 3. Skupščina občine Novo mesto poziva Vlado Republike Slovenije in Ministrstvo za zunanje zadeve, da storita vse potrebno za takojšnjo posredovanje predloga Republiki Hrvaški v upanju in pričakovanju, da dosežeta z njenimi predstavniki čim večjo stopnjo soglasja. PREDSEDNIK SKUPŠČINE OBČINE NOVO MESTO FRANCI KONCILIJA OPRAVIČILO Martini Rodič z Račjega sela pri Trebnjem sc javno opravičujem za svoje vedenje do nje v trgovini z živili Mercator Gradišče, ki ga je opisala v prispevku “Zahtevam javno opravičilo”, objavljen v Dolenjskem listu 1. aprila. Trgovka Magda Sodba, ki kar kliče po reviziji Po dveh desetletjih o primeru “Božič”, ki ga je obravnavalo novomeško okrožno sodišče -Popravljanje krivic je nujen pogoj za uveljavljanje civilizacijskih dosežkov sveta Te dni mineva dvajset let od nenavadnega dogodka, ki se je pripetil v gostilni Hudoklin v Gabrju in ki je bil takrat predmet vsesplošnega zgražanja. Slednje je dobilo za tiste čase tudi značilen sodni epilog. Ker so sc medtem časi temeljito spremenili, gabrski dogodek pa je na nek način dobil vseslovensko politično obeležje, je prav, da si ga pobližc ogledamo. Dne, 30.5.1973 je tedanje Okrožno sodišče v Novem mestu prejelo za tiste čase nenavadno obtožbo zoper brata Viktorja in Mihaela Božiča iz Dolnjega Suhadola, ki jo je podpisal tedanji okrožni javni tožilec Jože Peterca. Citiram: “Božič Viktor in Božič Mihael sta sramotila najvišjega organa obTasti SFRJ, s tem da sta 9.2.1973 zvečer v Gabrju v gostilni Hudoklin Romana v navzočnosti več gostov sramotila predsednika SFRJ maršala Josipa Broza-Tita, tako da ste med prepevanjem borbenih pesmi, ki sta jim besedilo sramotilno spreminjala, večkrat s prstom pokazala na sliko maršala Tita na steni in vpila: Dol s prasccm - skrivač!’ pri čemer je Viktor Božič ob kazanju s prstom na sliko prvi zavpil: Prašeč, dol z njim!’, čez čas pa še zavpil: Hcil Hitler!’ Potem spet pokazal na sliko in dejal: žDol z njim, skrivač! V Drvarju si se skrival - skrivač!’ ter tudi večkrat zavpil: Deutschland iiber allcs!’ V nadaljevanju pa spet pokazal na sliko in dejal: Prašeč, dal si devetnajst naših ljudi pobiti!’ Medtem je Mihael Božič še posebej vpil: V Drvarju je bil skrivač in sc skrival, ljudje pa so sc zanj borili!’ Gostilničarki Hudoklin Frančiški pa je dejal: Kaj pa imaš tega prasca obešenega!?’ ter na njeno opozorilo, naj neha z izpadi, izjavil: Ti si pa glih taka, kot ta hudič na sliki!”’ Tožilec je ugotovil, da sta Božiča “s tem storila kaznivo dejanje žalitve države (sic!), njenih organov in predstavnikov po čl. 174 KZ”, in predlagal sodišču, da ju po tem členu tudi kaznuje. In res: kadija tožija, kadija sodi! Sodišče je do pičice sprejelo obtožbo in Božiča po zc omenjenem 174. členu KZ obsodilo vsakega na osem mesecev zapora. Sodbo “v imenu ljudstva” kajpak je v sodelovanju porotnikov Vaneta Murna in Antona Hutarja podpisal predsednik sodnega senata Stanislav Modic, obsojenca pa sta jo prestala v KPD Dob. Božiča, ki nekako nista mogla razumeti, kako sta lahko žalila državo, če sta bila “v verbalnem konfliktu” zgolj s sliko njenega predsednika, sta sc pritožila na Vrhovno sodišče v Ljubljani. Njuna zagovornika sta 1 J ■ * . ~ . I 1 . . 4...11 raft neetu Medletu in hkrati ni upoštevalo domnevne alkoholiziranosti obtožencev, češ da “alkoholiziranosti obtožencev ni mogoče šteti za patološki opoj, zato ni sprejemljiva trditev v obeh pritožbah, da je vsaj vprašljiva prištevnost obtožencev”. SLS NOVO MESTO SE KREPI V petek, 7. maja, je na Srednji kmetijski šoli Sevno na Trški gori potekala letna konferenca Občinskega odbora Slovenske ljudske stranke Novo mesto. Konference sta se udeležila tudi poslanec državnega zbora in podpredsednik slovenske kmečke zveze g. Alojz Metelko in vodja upokojenske zveze pri SLS dr. Berta Jereb. Novomeški občinski odbor SLS šteje prek tisoč članov in v zadnjem času vidno narašča. Prav zaradi tega se je stranka odločila postati še bolj ljudska. Svoj program je razširila na vse sloje prebivalstva in na letni konferenci ustanovila gospodarsko zvezo, upokojensko zvezo, krščansko zvezo, medtem ko najštevilnejša kmečka zveza, registrirana kot sindikat, deluje že ves čas. V naslednjih dneh sc bodo že ustanovljenim pridružile še delavska zveza in zveza kmečke mladine, medtem, ko so kmečke žene izrazile željo sodelovati znotraj kmečke zveze. Ob koncu konference so program stranke posebej podprli novi člani SLS, ki so navdušeni nad njeno preprostostjo in poštenostjo ter logičnim načinom razmišljanja, zlasti pa skromnostjo in trdim delom kmečkega stanu. OO SLS NOVO MESTO Božiča sta med pritožbenimi razlogi navedla tudi družinske razmere, čes da sta starša kot tudi vsi ožji in daljnji sorodniki aktivno sodelovali v NOB, da sta bila vzgojena v temu primernem duhu in da je torej nelogično, da bi lahko “premišljeno, zavestno in naklepno žalila ter sramotila predsednika Tita”. Sodišče je iz dokaznega gradiva res ugotovilo, da “obtoženca izhajata iz poštene družine” in da sta njuna starša “med zadnjo vojno aktivno sodelovala z narodno osvobodilnim gibanjem”. Hkrati pa tudi: “Navedena okoliščina pa še zdaleč ne izključuje možnosti, da obtoženca iz kakršnegakoli razloga nista zadovoljna z današnjo družbeno in politično ureditvijo ali razmerami, kar sta z inkriminiranimi besedami nedvomno izrazila...” Iz tega veje zelo jasna ugotovitev: Božiča sta grdo govorila o Titu, ker bi utegnila biti nezadovoljna s takratno družbeno in politično ureditvijo ali z razmerami. Opravka imamo s političnim sojenjem in sodnim zmazkom, ki kar kliče po reviziji oz. obnovi postopka. Tembolj, ker sc jima ta sodba tudi še danes šteje kot predkazno-vanost, kar je svojevrsten pravni absurd. Republika Slovenija skuša zgraditi pravni sistem, ki naj bi odražal demokratičnost njenega notranjepolitičnega ustroja in civilizacijske dosežke sveta, h kateremu teži. To pa ji nikakor ne bo uspelo, če hkrati ne bo popravila krivic, ki jih je storila njena pravna totalitarna predhodnica. V ta kontekst upravičeno štejemo tudi primer “Božič”. Njima in še komu za (grenak) spomin, drugim v opomin. IVO KUIJAJ Pravice invalidov so kršene Stiske invalidov so vse hujše, vse manj pa je možnosti, da bi jim pomagali - Primeri iz Ribnice med drugim prosila tudi za omilitev kazni tako, da bi se znižala, njena izvršitev pa odložila za primerno dobo. Ljubljanski senat pa je pod predsedstvom Milana Kosterce zapovrstjo zavrnil vse pritožbene razloge in v celoti potrdil prvostopenjsko sodbo. Tudi vrhovno sodišče je enako kot novomeško popolnoma verjelo glavni obremenilni priči Fra- Takšna je bila splošna ugotovitev na nedavni konferenci poverjeništva, ki spada v ribniško matično društvo invalidov. Iz informacijskega poročila predsednika Vinka Kersniča in tajnika Staneta Goršiča je razbrati, da zakonski normativi še vedno veljajo, izvajanje teh pa je pogojeno, zlasti za delovne invalide in tiste, ki bi nujno potrebovali zdravstveno terapijo, s trenutnim brezpravjem delavcev. Tudi v ribniški občini niso izjema, zlasti veliko problemov je v podjetjih, ki propadajo (Riko) ali imajo delavec na čakanju. Veliko problemov je s prekvalifikacijo invalidov za drugačno delo. Letos ima društvo za celotno občino namenjenih borih 600.01X1 tolarjev, kar komaj zadošča za nujno poslovanje. Dohodkov v npr. od iger na srečo in pomoči podjetij, skoraj ni, zato je težko ublažiti kakršno koli stisko posameznikov, kar priča tudi podatek, da je letos odobreno zdravljenje v zdraviliščih le štirim osebam po deset dni, v občini pa je evidentiranih 418 invalidnih oseb. Vse več je tožb na sodišču združenega dela, ki praviloma primere reši, vendar prepozno, saj je medtem običajno že ukinjeno delovno mesto ali podjetja sploh ni več. Zato bi društvo nujno moralo imeti pravnika, kar pa je trenutno le pobožna želja, saj kršitve nastajajo tudi pri varstvu v podjetjih, ki je pomanjkljivo. Vse več je obolenj, dan za dnem sc povečuje število invalidov, vsak dan več pa je tudi kršenja in krčenja težko pridobljenih pravic invalidov. A. KOŠMERL KAJČJE LETO? - Že pred prazniki so Kočevarjevi iz Stranj 17 pod Bohorjem vabili novinarje naj se vendarle oglasijo v njihovih hribih, kjer se še, kot pomnijo najstarejši Bohorci, menda ni primerilo, da bi vaščani v enem dnevu ubili kar 10 kač, in to kapitalnih modrasov s povprečno dolžino okrog 70 cm. Gospodar 50 ha velike kmetije Anton Kočevar je velik gozdni posestnik, saj ima kar 40 ha gozdov. Ilosta je v teh krajih s skopo posejano prstjo, z bolj kamnito oz. kraško sestavo tal, v pravem pomenu zlata rezerva. Anton pravi, da so v zadnjih dveh letih nasadili okrog 10 ha iglavcev, predvsem smreke. Ravno te je najbolj prizadela ujma oz. snegolorn lani okrog božiča. V Kočevarjevi liosti je. polomilo kar okrog 1000 dreves, ki so jih domačini ob našem obisku zvečine že spravili do domačije. In med tem napornim delom sta Kočevarjev sin Peter in zet Jože Pirc našla gomazeče strupenjače, ki so se parile. Jože jih je z dolgo gorjačo precej osnesposobil. Zanimivo je, da so se nekatere razbežale kače čez čas spet vrnile na kraj, kjer so se plodile, zato sta jim Jože in Peter nekoliko lažje “vzela mero. ” Tik pred našim prihodom na kraj v gozdu, kjer je bilo že ubitih 10 modrasov, sta Jože in Peter ubila še enajstega modrasa. Se nam mar obeta kačje leto? Na posnetku: (od leve) Peter in Anton Kočevar ter Jože Pirc z modrasi v precepih. MERCATOR-KMETIJSKA ZADRUGA METLIKA, z.o.o. Cesta XV. brigade 2, Metlika vabi k sodelovanju 1. diplomiranega inženirja ali inženirja živilske tehnologije z najmanj 2-letnimi' izkušnjami za delovno mesto živilskega tehnologa pri predelavi mesa v Metliki, 2. ekonomista oz. komercialista VII. ali VI. stopnje z najmanj 2 letoma delovnih izkušenj za delovno mesto komercialista. Kandidati, ki izpolnjujejo pogoje in so pripravljeni opravljati navedena dela, naj pošljejo vloge oz. se zglasijo v Mercatorju - Kmetijski zadrugi Metlika zaradi dogovora o nadaljnjih postopkih. Vloge pošljite na naslov: Mercator-Kmetijska zadruga Metlika z.o.o., Cesta XV. brigade 2, 68330 Metlika. Pesem iz obupane žalosti Ko življenjska raven pada, le škorpjoni se redijo. Kaj, Slovenija, bi rada, bo končano kdaj z morijo? Čudno moje je pisanje: klofutam, ko rad bi božal. Zdaj sem končno obubožal. Bilo je zastonj garanje, vera v vero prazne sanje, v sebi sem zaredil gada, zastrupljena vsaka nada mi notranjost v slntp razkraja, mar potrtost naj pomlaja, ko življenjska raven pada? Če se smejem, se z nasmehom, kot bi radost v kis namakal, kot bi s petjem v smrt korakal, vse konča pa se z uspehom, da rešujem se z zasmehom: Kriv si, gledal lumparijo si kot pravo svinjarijo. Pustil bi, hudič naj vzame, v gnoju tvoje srčne rane le škorpjoni se redijo. V kaj smo nekdaj verovali. Zdaj oltarji so beznice, zdaj resnice so mesnice, v njih nas bodo izsesali in na tuje kri prodali. Reci, kdo je kriv propada, s stmpom iglo kdo zabada? Mar omotično od zlega še prihodnosti sen bega, kaj, Slovenija, bi rada? Vse življenje so krojili raznobarvni nam preroki, vedno ždeli smo v razpoki in v tesnobi se tesnili in se končno zagnojili. Še komarji nam velijo, vajeni, da se redijo, naj poslednjo kapljo damo: Bodi priden, ko sesamo. Bo končano kdaj z morijo? JANEZ KOLENC MAR NI NIKJER VEČ DOBREGA? Volilci pričakujemo, da sc nam nalije čisto vino. Ako smo bili do sedaj vajeni ribarjenja v kalnem, naj tega ne bo več! Saj imamo “resnega” predsednika, ki nam je zagotovil: “Nič več ne bo....” Od njega in ptičev iz njegovega gnezda pesem že poznamo. Radi bi, da nam vsaj SKD pove po pravici, da ne bo treba poslušati: Vsi so isti, vse so učili komunisti! Zahtevam preveč? Naj bo že enkrat tudi v drugem dnevniku in pri ostalih poročilih kaj pametnega. Mar ni nikjer več dobrega? SKD: Tu je naše mesto! Sc vidi samo še na jug: tepež, mesarsko klanje? Opozorilo tudi nam? PETER REPOVŽ J CLANN, d.o.o. Loka pri Zidanem mostu Podjetje za proizvodnjo obutve zaposli večje število šivilj - kvalificiranih in priučenih, za nedoločen čas, s poskusnim 3-mesečnim rokom. Delo je enoizmensko in zanj nudimo: - stimulativni OD - možnost napredovanja - dodatno izobraževanje. Od delavcev pričakujemo polno angažiranje in odgovoren odnos do dela. Ponudbe s kratkim življenjepisom in dokazili o izobrazbi pričakujemo v roku 8 dni. Zbližali ljudi z bregov Kolpe O pomenu tekmovanj OSILNICA, FARA - Organizator kajakaških in drugih tekmovanj na Kolpi dr. Stanko Nikolič je ob zaključku spomladanskih tekmovanj na Kolpi takole ocenil letošnjo sezono in načrte: “Glavna zamisel tekmovanj, predvsem še turist ično-rekrea-tivnih, je zbliževanje ljudi ob Kolpi in tudi širše, zato dajemo poudarek množičnosti. Čeprav smo letos praktično komaj začeli z rekreacijskimi tekmami, je bila udeležba tako na rafting tekmi kot na kajakaškem maratonu nad pričakovanjem. S takimi tekmovanji bomo zato nadaljevali. Razen pokroviteljev iz Slovenije in Hrvaške, ki nam pomagajo finansirati tekmovanja, velja posebna zahvala še policiji iz Kočevja in Delnic, s katerima dobro sodelujemo in ni nobenih zapletov, čeprav je Kolpa mejna reka. Nasprotno: ekipe mejne policije iz Petrine so sodelovale na obeh letošnjih rekreativnih tekmovanjih. Naslednja večja prireditev na Kolpi bo že 29. maja, in sicer Ekološki maraton Osilnica-Bilpa, ko bomo ne le veslali, ampak tudi čistili Kolpo in njene bregove raznih odpadkov. Sezono bomo zaključili oktobra na Rinži, s čimer bomo po svoje prispevali k prazniku občine Kočevje in dnevu državnosti.” J. P. PISMA BRALCEV • PISMA BRALCEV • PISMA BRALCEV • PISMA JE RES IN NI RES - 23. aprila letos okoli 11. ure in 20 minut po srednjeameriškem času smo sredi New Yorka v bližini Empire State Buildinga zalotili in slikali mlajšega črnopoltega moškega, ki je hotel sneti ameriško zastavo in namesto nje obesiti majico Dolenjskega Usta. Iz dobro obveščenih krogov smo izvedeli, da ozadje tega drznega dejanja ni politično, ameriško časopisje se nagiba k tezi, da gre za nenavadno poravnavo spora med Ncw York Timesom in Dolenjskim listom. (Besedilo in foto: Franci Kek) IODGORSKI DNEVI CVICKA - Društvo vinogradnikov Podgorje je konec preteklega ledna na vrtu gostilne Jakše na Drski v Novem mestu liri/rravilo Dneve cvička. Obisk je bil slabši, kot so vinogradniki iz Podgorja pričakovali, k temu je zagotovo nekaj prispevalo tudi slabo vreme. Obiskovalci so pokušali najboljše ocenjeno vino z lokalne pokušnje, glavna pokušnja vzorev za 21. teden levička pa bo to soboto in nedeljo v gostilni Žolnir. (Foto: J. Pavlin) STZŠ Novo mesto Izobraževanje odraslih Milke Šobar 30, Novo mesto RAZPISUJE: Naslednje oblike izobraževanja odraslih: 1. ) Voznik viličarja (upravljanje dizelskega in elektroviličarja) Trajanje: 2 meseca v popoldanskem času Začetek: ko je zbranih vsaj 15 udeležencev Pogoji za vpis: starost 18 let, zdravstvena sposobnost Cena: 24.500,00 SIT 2. ) Upravljanje mostnega žerjava (upravljanje mostnega žerjava s tal ali iz kabine) Trajanje: 6 tednov v popoldanskem času Začetek: ko je zbranih vsaj 10 udeležencev Pogoji za vpis: starost 18 let, zdravstvena sposobnost Cena: 21.000,00 SIT 3 ) Upravljanje avtomobilskega dvigala (upravljanj dvigala HIAB) Trajanje: 6 tednov v popoldanskem času Začetek: ko je zbranih vsaj 10 udeležencev Pogoji za vpis: starost 18 let, voznik C kategorije Cena: 21.000,00 SIT 4. ) Težka gradbena mehanizacija (upravljanje buldožerja, bagerja, grederja in kombinirke) Trajanje: 2 meseca v popoldanskem času Začetek: ko je zbranih vsaj 15 udeležencev Pogoji za vpis: starosti 8 let, zdravstvena sposobnost, poklicna izobrazba strojne, gradbene ali sorodne stroke Cena: 42.000,00 SIT 5. ) Avtošola za voznike motornih vozil B, C, D, E kategori- je (za občane, ki se želijo usposobiti za upravljanje motornih vozil) Trajanje: 45 ur teorije v popoldanskem času in individualno učenje praktične vožnje Začetek: ko je zbranih vsaj 25 udeležencev Pogoji: starost 17 let, zdravstvena sposobnost Cena: 4.000,00 SIT za teoretični del C, D, E kategorijo 3.000,00 SIT za teoretični del B kategorije 6. ) Strojnik centralnega ogrevanja (usposabljanje) Trajanje: 2 meseca v popoldanskem času Začetek: v drugi polovici meseca maja Pogoji za vpis: starost 18 let, zdravstvena sposobnost najmanj 6 razredov osnovne šole Cena: 21.000,00 SIT Prijave sprejemamo vsak dan od 8.00 do 15.00 ter od 16.00 do 19.00 ure na STZš Novo mesto, Milke Šobar 30, Novo mesto soba 160 in 161. Podrobnejše informacije lahko dobite tudi po telefonu 21-207 (g. Gorše). Dovolj nam je sprenevedanja vlade Zahteve delavcev območnega odbora sindikata vzgoje in izobraževanja iz Novega mesta, naslovljene ministrstvu Republike Slovenije za šolstvo iii šport Učitelji osnovnih in srednjih Sol ter vzgojitelji vrtcev in domov območnega odbora Novo mesto Sindikata vzgoje, izobraževanja in znanosti Slovenije se oglašamo z zahtevo, naj vlada takoj prične z reševanjem problemov neenakega vrednotenja našega dela v primerjavi z. delavci v državni upravi. lx-to je namreč v primerjavi z državnimi organi nizko vrednoteno. Dovolj nam je sprenevedanja, zavlačevanja in taktiziranja vlade na naš račun. Opozarjamo vlado Slovenije in šolsko oblast, da se je obdobje navideznega miru izteklo, zalo zahtevamo, da takoj prično z aktivnostmi, ki bodo pripeljale do zadovoljivega stanja pri vrednotenju našega dela. Iztekla sc je kolektivna pogodba za negospodarske dejavnosti in nujno jo je potrebno po- praviti, zato je treba takoj pričeti s sprejetjem kolektivne pogodbe, ki bo omogočala enako izplačilo za 1. tarifni razred v negospodarstvu. Sprašujemo sc, kako misli vlada reševati problematiko naših'plač. Ta mesce bomo še zadnjič dobili poračun premalo izplačanih plač v lanskem letu in naslednji mesec naj bi sestopili na realna tla. Kaj to pomeni, vsi dobro vemo. Nikakor sc ne moremo strinjati z našo izhodiščno plačo 2.1.833 tolarjev bruto, saj je zajamčeni bruto OD 25.000. Razlika je torej očitna. Tudi naše snažilke morajo preživeti, kar pa jim sedaj plača (med 14,000 in 15.000 tolarjev neto) ne zagotavlja, saj je manj kot zajamčeni OD. V vseh medijih pa lahko zasledi- Se: Romski predvolilni boji Odmev na podpis k fotografiji (Dol. list 6. maja) Dolenjski list je objavil v svoji letošnji 17. številki fotografijo, pod njo pa 12 vrstic besedila z naslovom Romski predvolilni boji, v katerem je vsaj deset neresnic ali napak. Podpisan je le fotograf J. Pavlin, vendar je bržčas tudi sam pisce besedila, ki v svojem slogu močno spominja na podobne “romske in ciganske” članke v Dolenjskem listu pred leti. Dejstva so namreč takale: dne 14. aprila je društvo ROM sklicalo prek svojih predstavnikov sestanek, kjer naj bi določili predstavnika Romov v republiški komisiji za zaščito romske etnične skupnosti pri vladi republike Slovenije. Podan in sprejet je bil predlog, da bo predstavnik Bojan Tudija, Rajko Sajnovič, sicer znani romski aktivist, pesnik in večkratni predsednik društva Rom, sc s predlogom ni strinjal in je predlagal splošne in neposredne volitve kandidata. Predlog je bil sprejet. Teden dni kasneje, 21. aprila, so bile volitve, ki so potekale korektno in po demokratičnih načelih. Skupina Romov je sicer izrazila nejevoljo, ker je sploh prišlo do volitev. Menili so, da je bil Bojan Tudija že izvoljen po obstoječih pravilih društva. Dejstvo je tudi, da so Romi neprimerno bolj temperamenten narod in da njihove volitve nikakor niso pohleven mašni obred, kot je značilno za večinski narod, to je za Slovence. Zlonamerna pa je trditev, da je Bojan Tudija izzval pretep. Pretepa ni bilo, zato trdim, da se je novinar Pavlin po-služ.il novinarske race, po romsko pa, da sc je zlagal. Vsi prisotni Romi, okrog 50 po številu, in predstavniki novomeške občine lahko pričajo o tem. Novinar Pavlin sc moti tudi glede volilnih podatkov. Mimo tega, da so bile to že pete ali šeste volitve, ne pa prve, kot trdi Pavlin, ki je V Jelenovem Žlebu Brez strahu in sramu seje oglasila partizanska pesem topliških veteranov Za dva avtobusa nekdanjih partizanov in članov topliške organizacije pa tudi nekaj mladih sc je zbralo in sc odpeljalo po poteh spominov na tiste težke pa slavne dni, ko sc je večina slovenskega naroda odločila za upor in boj proti okupatorju. Bil je zelo prijeten dan, žene in možje, danes že sivolasi in težke hoje, so sc z veseljem in radostjo v očeh peljali od Dvora čez Stari Log in Kočevje ter obujali spomine, saj so prav v teh krajih imeli spopade z italijanskimi kolonami. Prvi počitek je bil v Kočevju, od tam nas je pot vodila do Kočevske Reke. Občutiti je bilo sproščenost tudi zaradi tega, ker je bila pokrajina deviško čista. Vodič nam je preprosto razlagal, kje so posamezne vasi in s čim so se tam ljudje pečali. Radi bi si ogledali tudi nedostopna in prepovedana območja, vendar nam je vodič povedal, da ima tudi naša država Slovenija tam svoj teritorij za. slovensko vojsko. V Jelenovem Žlebu smo poslušali opis poteka boja, v spomin na to znamenito partizansko bitko pa je nekdo recitiral pesem Vide Brest. Ob povratku smo večerjali v prijazni gostilni Teksas, kjer sc je brez sramu in strahu oglasila partizanska pesem. TONE VIRANT nekoliko za časom (prve so bile že pred 1(1 leti), je bil izid glasovanja prepričljivo (ne pa “le”) v korist Bojana Indije. Od 41 veljavnih glasov jih je Tudija dobil 32! Dolenjski list, ki sicer pridno poroča o vsaki romski tatvini, pozitivnim dejstvom in dejanskim problemom romstva na Dolenjskem nikakor ni kos. Škoda! Lahko bi vsaj poskusil in sc prišel pogovorit z Romi, ne pa da sc nekoliko po domače in pavlihovsko obregne ob poskuse Romov, da bi se enakopravno vključili v življenje družbe in slovenske države. BOJAN TUDIJA predstavnik Romov Šmihel pri Novem mestu Pohvala redarju Odmev na zapis v I)L Zapis v Dolenjskem listu 6. aprila na 4. strani “Redarji” poroča o domnevnem dogajanju na ciljni črti prologa prve kolesarske dirke po Sloveniji. K temu je potrebno pojasnilo. Na cilju dirke je bila fotocelica, kar je pač potrebno za točno merjenje časov tekmovalcev. Prehod skozi to polje je bil strogo prepovedan in redarjem so organizatorji naročili, naj se te prepovedi držijo in jo uveljavljajo. Zal so bili nekateri tekmovalci tako nedisciplinirani, da so kljub predhodnim opozorilom rinili skozi ciljno črto nazaj na progo, to pa je motilo potek dirke in bi pomešalo dosežene čase vseh ostalih kolesarjev. Posledica nediscipline je bila tudi ta, da so morali ročno zaustaviti oziroma pridržati pred ciljno črto nekatere kolesarje in jih napotiti okoli fotocelice, da ne bi prišlo do zmede pri merjenju časa. Redar, ki je b'l na tem mestu, je bil od mednarodnih sodnikov pohvaljen za svoje delo. Zaradi lega omenjeni zapis netočno oziroma enostransko prikazuje dogajanje pri ciljni črti. Upam, da je do tega prišlo zaradi nc|X>znavanja razmer in pravil v tem športu ali v športu nasploh in ni bilo napisano zlonamerno. Zato sc je pisce sestavka oziroma časopis dolžan javno opravičiti organizatorjem dirke, redarjem ter teritorialni obrambi republike Slovenije, ki je zagotovila vzorne redarje. MARKO KRUIJAC, odgovoren za organizacijo ciljnih prostorov OD 8.-15. M Al A TEDEN RDEČEGA KRIŽA Ljubljana - Od 8. do 15. maja vsako leto je mednarodni teden Rdečega križa, v katerem potekajo različne aktivnosti. Moto letošnjega tedna je Dostojanstvo za vsakogar, ki se navezuje predvsem na dogajanja v naši okolici, na nesrečne ljudi, ki trpijo zaradi vojne. Mednarodno gibanje Rdečega križa in Rdečega polmesca poziva vse vlade, borec in prizadete posameznike, da upoštevajo pravice vseh, ki trpijo naj si bodo to žrtve vojne etičnega nasilja, lakote ali elementarnih in drugih nesreč. Rdeči križ bo v tem tednu praznoval 40-lctnico organizacije krvodajalstva, organiziral pa bo tudi sprejem mladih članov in članov RK ter še več propagandnih akcij. mo, da se jo plača v negospodarstvu, katerega del smo tudi mi, povišala za 20 odst. (pred sprejetjem interventnega zakona). Nam sc plača ni spremenila od lanskega novembra. Zahtevamo, da se zakon o plačah delavcem v javnih vzgojno-izobra-žcvalnih zavodih spremeni in dopolni tako, da bo usklajen z ostalimi zakoni, ki urejajo plače v drugih negospodarskih dejavnostih in na področju državne uprave (izplačevanje stimulacij). Učiteljevo delo je v pri-Tnerjavi z ostalimi profili zelo nizko vrednoteno. To povzroča med delavci veliko nezadovoljstva. Slabo plačan delavce pa nikakor ni motiviran za dobro delo. V primeru izplačila regresa sc vlada strogo drži kolektivne pogodbe, in kot kaže, nam ga bo izplačala v zadnjem julijskem roku, s čimer pa sc prav gotovo ne strinjamo. Zahtevamo, da sc nam čimprej izplača regres v takšni višini, kot so si ga že ali si ga še bodo izplačale druge negospodarske dejavnosti (v enkratnem znesku ter maksimalni višini, ki jo dovoljuje zakon). Zato najostreje protestiramo proti tako nizkemu vrednotenju našega dela in ne mislimo več mirno čakati na izboljšanje gospodarskih razmer. Dosednje stanje je namreč pokazalo, naj bi le šolniki reševali neugodno gospodarsko situacijo. Za svoje delo zahtevamo primerno plačilo, čeprav nas vlada sedaj plačuje kot drugorazredne državljane. Če vlada misli s takim načinom nadaljevati, potem naj od nas pričakuje tudi drugorazredne rezultate našega dela in nase prevzame vso odgovornost za nastalo stanje. Ob vsem tem pa menimo, da je minister Slavko Gaber premalo naredil za izboljšanje našega položaja. Od njega zahtevamo, da sc odločneje zavzame za delavce v vzgoji m izobraževanju in podpre naše zahteve (izenačitev položaja delavcev v vseli negospodarskih dejavnostih). JOŽICA IJNETIČ-JANC predsednica območnega odbora V času od 15. do 29, aprila so v novomeški porodnišnici rodile: Mojca Gornik iz Hrastulj - Nejca, Kristina Koslcvc iz Krškega -Aleksandra, Tatjana Pckolj iz Gor. Globodola - Anjo, Bernarda Žugelj in Curil - Mitja, Jožica Golobič iz. Jablanice - Jureta, Pavlina Mohar s Krke - Nino, Mira Nose iz. Rumanje vasi - Domna, Mateja Štukelj iz Kota pri Semiču - Nastjo, Tatjan Juršinie iz Kanižarice - Sandija, Ana Dolinšek z Mirne - Anjo, Marija Juršinič s Hrasta - Janija, Mojca Oberč iz Dobravice - Tadeja, Mojca Milčinovič z Mirne - Žiga, Dušanka Kužct iz Straže - Aleksandra, Milena Bevce z Dcbenca - Renato, Darinka Povšič iz Orešja - Dejana, Ivana Pelko iz Radovlje - Bernardo, Mateja Zakrajšek iz Migolice -Suzano, Jožica Moljk iz Črnomlja -Matevža, Marica Grguraš iz Sela Bosiljcvka - Marino, Brigita Dom-itrovič s Čretcža - Lariso, Sonja Žabkar iz Rimanje vasi - Vanjo, Irena Majerle iz Tuševega Dola -Tilna, Sonja Medved iz Črnomlja -Denisa, Stanka Kramžar iz Osredka - Matjaža, Renata Bezek iz Metlike - Jana, Bernarda Zajc iz Urške vasi - Maksa, Slavica Šuštar iz Malega Mrašcvcga - Polono, Martina Žulič iz Oštrea - Majo, Milena Kolcne iz Gor. Globodola - Urško, Anica Golobič s Krvavčjcga Vrha -Valentino, Renata Žagar iz Orc-Ijovca - Anjo, Bernarda Kočevar iz Zclcbcja - Marka, Darinka Čeh iz Lukovka - Davida, Martina Baznik iz Podbočja - Roka, Vera Tomc iz Križcvske vasi - Tino, Irena Pregrad iz Gornje Raduljc - Nastjo, Betka Gašparac iz Mirne Peči - Nastjo, Vidojka Pakar z Uršnih sel - Nastjo, Marjetka Lunder iz Sevnice - Lxo, Ljudmila Lahne iz Zagrada -Mateja, Miroslava Ravbar - Šcnica iz Dol. Toplic - Mašo, Ana Udovičič iz Krškega - deklico. IZ NOVEGA MESTA: Suzana Stipanovič iz Ragovskc ulice 12 -Pctjo, Milena Gornik-Murn s Ceste komandanta Staneta 32/a - Roka, Micka Vidrih, Majde Šilc 2(1 -Nejca, Slavica Kozjan iz Ulice 12. udarne brigade 27 - Tjašo, Cvetka Junc s Ceste herojev 20 - Nastjo, Barbka Starič z Mestnih njiv 11 -Kristino, Danica Klančar iz Ulice Slavka Gruma 68 - Tino, Jožica Lajkovič iz Ragovskc ulice 6/a -Jana, Darinka Škrinjar, Nad mlini 28 - Kristijana, Darinka Pavlin, Ivana Roba 44 - Klaro, Jana Perše, Ulica Mirana Jarca 12 - Mateja. Čestitamo! Prvi uspeh Cesta Žlebič - Sodražica v proračunu RIBNICA - V predlogu letošnjega republiškega proračuna za ureditev ceste Žlebič - Sodražica ni bil namenjen niti tolar. Kljub odklonilnemu stališču republiške vlade do gradnje oz. rekonstrukcije te ceste pa je v usklajevalnem postopku med vlado in parlamentom poslancem SKD uspelo v proračun vnesti tudi posodobitev te ceste. Ribniški izvršni svet je republiki predlagal posodobitev ceste Žlebič - Sodražica že leta 1991. Letos sta ureditev ceste dodatno zahtevali tudi krajevni skupnosti Sodražica in Uiški potok, za njeno vključitev v republiški proračun pa se je zavzel tudi lokalni poslanec'* v državnem zboru Benjamin Henigman. Sku- Benjamin Henigman paj s strankarskimi kolegi iz SKD mu je uspelo pridobiti 40 milijonov tolarjev, kar je sicer le 2/3 zahtevanega denarja, vendar, kot pravi tudi Henigman, “je bolje vsaj nekaj kot nič.” Uvrstitev že tri leta težko pričakovane posodobitve ceste Žlebič - Sodražica je tako prvi konkretni in vidni rezultat Ilcnig-manovega delovanja v državnem zboru za ribniško občino. I Icnig-tnan tudi v bodoče obljublja takšno delo v korist ribniške pa tudi kočevske občine. Zakaj sc kot edini poslance v državnem zboru s kočevsko-ribniškega področja že sedaj ni zavzel za razrešitev nekaterih problemov, ki tarejo Kočevce, pa Henigman pojasnjuje s tem, da ga o njihovih problemih nihče ne obvešča in da do sedaj še ni prejel nobenih zahtev, ki naj bi jih v državnem zboru zagovarjal. M L.-S. Milan Uhan Nedavno smo sc poslovili od družbenopolitičnega delavca Milana Uhana. Rodil sc je 20. novembra leta 1918 v Mokronogu v kmečki družini med 9 otroki. Zc v mladosti je bil vesele narave, rad je priskočil na pomoč vsakemu. Izučil sc je frizerske obrti. V času, ko je služil kadrovski roka, je bil ujet in je štiri leta preživel v ujetništvu v Podgorici. Malo pred prihodom domov mu je umrla mama. Po vrnitvi je spet začel s frizersko obrtjo in izučil veliko učencev. Leta 1950 sc je poročil, rodila se je hčerka. Leta 1955 si je zgradil lastno ognjišče. Bil je delaven in skrben za dom in družino. Deloval pa je tudi v družbenopolitičnih organizacijah. Prepeval je v moškem pevskem zboru “Emil Adamič” v Mokronogu. Njegov dolgoletni pevovodja Stanc Peček sc mu je na poseben način lepo zahvalil za njegovo dolgoletno delovanje v pevskem zboru. Milan je sodeloval tudi na odru kot humorist in igralec in razveseljeval domačine. Zadnjih nekaj let pa sc je velikokrat z nagrobnim govorom poslovil od sosedov, prijateljev. Delal je tudi v trebanjskem društvu invalidov, bil je član izvršnega odbora. Pogrešali ga bomo v našem krogu, saj smo njegove razprave, ki so bile redke, a izredno tenkočutne in pravilno zastavljene, zelo radi poslušali. Ostal bo vedno z nami. R. M. «j m »». /fe/e prepovejmo plavanje OBNOVLJENA MOSTOVA - Pred kratkim so obnovili hudo načeto cestišče na spodnjih dveh mostovih črnomaljskega tromostovja. Gre za mostova čez Dobličico in Lahinjo ob sotočju teh rek. Delavci so se pri obnovi potrudili in delo hitro opravili, tako da ni bilo daljših in hujših zastojev. Ob tem so obnovili tudi mostni ograji. (Loto: A. B.) um m: ■ PODGORSKA RADOST - V Podgorju so doma veseli ljudje. Nekaj k temu gotovo pripomore tudi sok trte, ki jo vrli Podgorci gojijo že, odkar so prišli v te kraje pod Gorjanci. Stara ljudska pesem pravi: "Vinograd obdelvati Slovenec mora znati; kdor delal prav ne ho, naj pije pa vodo. ’’ Tu so najvišje ležeči vinogradi na Dolenjskem. Eden lakih je pri cerkvici .sv. Miklavža nad Pangrč Grmom. Doslej so Podgorci prisegali na šmarnico, zadnje čase pa je vse več cepljene Irte, ki je res bolj občutljiva in zahteva več nege in skrbi, a daje vse drugačno vino kot trdoživa samorodnica. Tudi v tem vinogradu na sliki, ki so ga med prvomajskimi prazniki obnovili, so posaditi samo cepljene trle in jih dobro pognojili. Prvi pridelek bo obnovljeni vinograd dal čez tri leta. Na zdravje! (Foto: A. B.) SMEH NA GORJANCIH - Z Gorjancev se odpira pogled hali daleč na I Irvaško, proti Karlovcu in naprej proti Bosni. Taka lega Gorjancev omogoča dobre radijske zveze, ki so za številne prebivalec te nesrečne dežele, ki so na delu v Sloveniji, Avstriji, Nemčiji, Italiji, Švici in dntgje, že lep čas sploh edina povezava z domačimi. Tako se zlasti ob koncu tedna na gorjanski gozdni cesti nad Valilo nabere tudi po več deset avtomobilov z registracijami teh držav. S pomočjo priročnih radijskih naprav se pogovorijo z domačimi, se pozanimajo, kako je doma, če se sploh še da priti na obisk. Stisko teh ljudi je moč. razumeli in z njimi sočustvovati, vendar to ne more in ne sme bili izgovor za to, da sc cela 2 kilometra ob tej cesti vrstijo odpadki, Id jih ti ljudje meni nič, tebi nič odmetavajo v gozd pod cesto. Celotna podoba daje vtis hude nemarščine in zanikmosti. Res je na enem mestu sod za smeti in možaki, ki se pripeljejo na Gorjance z avtom kranjske registracije, odpeljejo smeli v kontejner na Valili, vendar je ta njihova skrb daleč premalo. Morda bi bilo najprej treba postaviti tablo z napisom, naj smeli vsak odnese s seboj, če to ne bi zaleglo, pa bi bilo treba gozdno cesto pač zapreti z zapornico. Ta hali nasploh naj bi bile gozdne ceste zaprte in naj bi služile res samo za odvoz lesa, ne pa da se po njih lahko vozijo vsi, od izletnikov do lovcev, ki bi najrajši z avtom prišli do vsakega stojišča. (Besedilo in slika: A. Bartelj) JSP ...... TUJEK MED ZAŠČITENIMI KOZOLCI - Za Velikim Orehkom, na obeh straneh ceste, ki se od Stopič vzepnja proti Doliu, stoji skupina kozolcev, pravili podgorskih korenjakov. Lepa in slikovita podoba. Z občinskim odlokom je ta skupina kozolcev proglašena za etnološki spomenik, ki je varovan v celoti, v svoji neokrnjenosti in izvirnosti. Z odlokom je varovano tudi okolje spomenika in kakršenkoli poseg je mogoč le z dovoljenjem Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine (ZVNKD) in v skladu s smernicami, ki jih dotoči ta zavod. Za gradnjo, katere začetek je videti na sliki, ZVNKD gotovo ni dal dovoljenja. (Foto: A. B.) Naravovarstveniki pripravljajo propagandno plavanje znanega plavalca po reki Kolpi. S to potezo bi verjetno radi opozorili, da je belokranjska lepotica še vedno čista in topla reka in da naj se slovenski živelj v kopalni sezoni množično zbira ob bregovih reke. Namen je otroško nepremišljen, kajti Bela krajina nikakor ne potrebuje turistov, kakršni so prihajali na sončno stran Gorjancev zadnja leta. Sem pa so se vrnili predvsem ljudje, ki menijo, da lahko počenjajo vse, kar se jim skuha v možganih: da lahko taborijo kjer koli, da se lahko vozijo z motornimi čolni, sekajo drevesa, izkopavajo krompir, ne da bi vprašali kmeta, mečejo v vodo dinamit, odmetavajo steklenice, puščajo kuija črevesa za vsakim grmom itd. Metliški in črnomaljski izvršni svet pa nič! Verjetno so oblastniki zavzeti s pomembnejšimi rečmi, sicer bi že davno sprejeli sklepe in odloke o mini in redu ob reki Kolpi. Ni izključeno tudi to, da se zdi zanimanje domačih turistov za preživljanje prostega časa ob Kolpi metliškim in črnomaljskim velmožem imenitno, četudi od gneče na bregovih reke nihče nič nima. Če ne bi bilo tako, kot trdim, bi se belokranjska oblast že davno zmigala in bi poskrbela za urejene kampe z restavracijami, sanitarijami, pobiranjem prispevkov, ki sodijo v urejeno turistično ponudbo. Dokler je tako, kot je, in vse skupaj je velika beda in anarhija, pa je bolje, če o Kolpi in Beti krajini v poletni sezoni čim manj govorimo in pišemo. Le tako bomo ohranili skrite in Upe kotičke pred uničenjem, le tako bodo lahko v neokrnjeni naravi še dolgo uživati tisti, ki jim je narava predvsem v srcu in manj na jeziku. TON! GAŠTERIČ Letos spet tabor ob Krki Marko Kotar celo prvi v Sloveniji na tekmovanju v lokostrelstvu Zlata puščica. Taborni-ki sc na Mirni dobivamo, zdaj ko je že topleje ob petkih popoldne pred šolo. Sola nam pozimi nudi streho in za to gostoljubje smo taborniki hvaležni vodstvu šole. Podobno velja za KS Mirna, kjer imamo vzorno shranjeno našo opremo. Urimo sc v orientaciji, sc pravi, da beremo karte in delamo s kompasom, nadalje postavljamo šotore, med disciplinami mnogoboja pa so še postavljanje stružnega stolpa, lokostrelstvo in signalizacija. Letos sta pred nami dva cilja, in sicer udeležba na republiškem mnogoboju in pa taborjenje sredi poletja. Odkar ne moremo več računati na taborjenje v Pavičinah pri Puli, kjer nam je šel na roko VIO Trebnje, smo šli enkrat v Smarjcto, lani pa prvikrat na Krko, v Žužemberk. Domačini so nas zelo lepo sprejeli, tudi kopali smo sc in se vozili po Krki s svojim čolnom. Upam, da bo tudi letos tako prijetno na taborjenju ob Krki pri dobrodušnih Suhokrajincih,” je povedal Kotar. P. P. Otrok se ne da prevarati! “Geje Pilov žur učna ura nepoštenosti, potem je najbolje pozabiti nanj,” meni Stanka Preskar Tudi letos je uredništvo Pila organiziralo tekmovanje osnovnošolskih anšamblov zaradi velikega odziva kar v dveh krajih. Naš ansambel se je udeležil nastopa 7.maja v Ivančni Gorici. Že po udeležbi gledalcev (30) smo ocenili, da so organizatorji pripravili prireditev sila malomarno, saj niti domačini niso vedeli zanjo. Nastopi ansamblov so potekali kar v redu, če odmislimo pivi nastop, ki ga je “profesionalni mikser” izločil iz konkurence s “profesionalnim” ozvočenjem. Petja sploh nismo slišali, a sc je zadeva pozneje uredila, čeprav so si morali otroci sami priklapljati instrumente, če niso imeli pomoči svojega vodje. Nastope je ocenjevala “strokovna kpmisija”, na žalost ta naziv sodi v tutrckovaj. Predstavnik časopisa ni 'nujno tudi glasbeni talent, kajti komentarji, da je pesem vredna nagrade, če irrta vsebino o Pilu in tretjerazredno izvedbo, otrokom vzame vso željo in motivacijo za na- • V godčevi hiši vsi godejo. (Herbert) • V šoli življenja ni počitnic. (Brazilski pregovor) • To, kar vemo, je kapljica, to, česar ne vemo, je morje. (Nen ton) daljnjc delo. Naj še omenim, da so otroci že pred nastopom slišali ugotovitve: “Zmagovalca že imamo!” Mislili so, da so bile to le neumestne šale, a so sc izkazale za resnico. Razočaranje ob podeljevanju nagrad je bilo še toliko večje, ko so dojeli, da jih je komisija gledala z zaprtimi očmi in poslušala z zamašenimi ušesi. Čeprav smo pred nastopom slišali kriterije za ocenjevanje, smo na koncu ugotovili, da sta bila osnovna dva kriterija vsebina in nabijanje po sintetizatorju. Otroci so sc na koncu spraševali, kam sc je skrila barvitost izvedbe (večglasnost, veliko različnih instrumentov,' pestra scena) in seveda točnost izvedbe. Ne, tega ta komisija ni poznala, zato sc ne čudim komentarjem: ‘‘Saj to se ne splača, vse je bilo že vnaprej prodano!” Ob tem sem sc globoko zamislila in sc vprašala, ali so takšni nastopi rc§ še potrebni in čemu služijo. Mogoče pa vem odgovor. Naučimo otroke nepoštenosti, zbijmo jim voljo že pri prvih korakih, pokažimo jim, da je denar vodilo vsega. Če s tem namepom poteka organizacija Pilove-ga žura, je bolje, da pozabimo nanj. Otroške glave so še poštene, željne poštenega tekmovanja in dokazovanja. Hudo je, ko pred končano podelitvijo nagrad občinstvo zapusti predstavo in ko otroci odhajajo s sklonjeno glavo in z vprašanji na ustih: “Ali je to mogoče?” STANKA PRESKAR Globoko O taborništvu pripoveduje vodnik Marko Kotar z Mirne MIRNA - Je dolenjsko taborništvo v zatonu? Na to vprašanje bi vsaj po uspešnem delu taborniške organizacije v trebanjski občini verjetno lahko odgovorili nikalno. Naključje je naneslo, da smo lahko o taborništvu poklepetali z mladeničem, ki se je rodil ravno takrat kot mirenska tovarna krompirja Kolinska. Tovarno je namreč postavil na noge njegov oče, ki sc je z družino preselil iz Šentjerneja na Mirno. 21-letni študent 2. letnika ljubljanske ekonomske fakultete Marko Kotar z Mirne se je zapisal mirenskim tabornikom v petem razredu osnovne šole. V taborniški srenji si pogosto omislijo še kakšen dodatek, vzdevek k rojstnemu imenu, in Marka sc je zaradi nekoliko manjše postave prijelo ime Mali. Čeprav je današnji Marko visok čisto povprečnih 173 cm in je časovno že precej odmaknjen od prijetnega druženja z medvedki in čebelicami, mu je ostalo to taborniško ime, a tudi zadosti volje, da še rad sodeluje v Rodu Mirne reke, kot sc je preimenoval bivši taborniški Odred Mirna. Duhovni vodja mirenskega taborništva pa je Emil Toman. Zdaj združuje okrog 80 ljudi, največ je šolske mladine, Marko pa je vodnik skupine sedmih popotnic, učenk 7. razreda osnovne šole. Taborniki, starejši od 18 let, so po novem grče (poprej klubovci), sledijo jim popotniki in popotnice (nekdaj mlajši in starejši taborniki), medvedki in čebelice so sc ohranili, zato pa so najmlajše, murenčke preimenovali kar v predšolske tabornike. “Nekako do drugega letnika novomeške gimnazije sem bil zelo aktiven, potem so sc prijatelji nekako porazgubili po šolah v različnih krajih. Zdaj smo spel dobra klapa. Na republiških taborniških mnogobojih smo dosegli nekaj odmevnih uspehov, saj smo bili drugi in dvakrat tretji. Dvakrat pa smo bili ffiMOCG SlilHi t/v Ml lija, MATEMATIKI SO SE POMERILI V soboto, 17. aprila, je bilo v Aitičah občinsko tekmovanje iz. matematike. Tekmovali smo najboljši iz, 6., 7. in 8. razreda občine Brežice. Tekmovanje sc je začelo ob devetih. Vsi udeleženci tekmovanja smo dobili za nagrado svinčnik. Konce tekmovanja je bilo ob enajstih. Medtem ko so učitelji pregledovali naloge, smo sc zabavali na več načinov. Po dveh urah in pol smo zvedeli rezultate. Iz 6. razreda so priznanje dobili štirje, iz 7. pet in iz 8. devet učencev. Državnega tekmovanja se bosta iz sedmega razreda udeležila dva. Ena izmed njiju je tudi Melita iz Artič. Iz osmega razreda pa sc ga bodo udeležili trije, tudi naš Peter, ki je bil najboljši. Želimo jim veliko uspeha. TJAŠA PENEV novim krožek OŠ Artiče NALOGA O INDUSTRIJI Učenci 8. razreda iz Cerkelj ob Krki smo sc na pobudo mentorja Draga Ivanška odločili podrobneje spoznati industrijo v domači pokrajini in v Sloveniji. Izhajali smo iz človeka in njegovih potreb. Podrobneje smo obdelali živilsko, tekstilno, lesno, papirno industrijo, industrijo gradbenega materiala in obutveno industrijo. Z nalogo smo sc ukvarjali kake štiri mesece. Osnova za naše delo je bil vprašalnik, ki smo ga naslovili na šestdeset večjih industrijskih podjetij v Sloveniji, od tega jih je odgovorilo okoli 25. V novembru in januarju smo si proizvodnjo v osmih podjetjih v domači pokrajini tudi neposredno ogledali, v marcu pa pripravili razpravo in izdelali brošuro z naslovom Industrija v domači pokrajini iu Sloveniji. Na dan šole smo jo predstavili učencem, staršem in ostalim gostom. ANDREJA RAČIČ, SERGEIA AJSTER in JANA KAPLAN 8. r., OŠ Cerklje ob Krki NAJBOLJŠI UČENCI IZ CENTRA Občinsko tekmovanje za srebrno Vegovo priznanje je letos potekalo pii nas v Šentjerneju. Tekmovalo je 42 šcstoSolccv, 44 scdmošolccv in 43 osmošolcev, skupaj 12b učencev iz štirinajstih osnovnih šol. Največ priznanj so dobili učenci OŠ Center, OŠ Grm in OŠ Šentjernej. Konkurenca je bila velika, nestrpnost še večja, s tem pa sc je stopnjevala tudi dobra volja ob razglasitvi rezultatov. Vsem, ki so se uvrstili na državno tekmovanje, srečno! GABI GABROVEC OŠ Šentjernej ŠALU EV KOTIČEK Pesnik Severin Šali sc je rodil 1711 v Podliscu pri Dobrniču v trebanjski občini. Njegovo otroštvo ni bilo lahko. Nekaj let otroštva je preživel tudi v Šentrupertu. Več kot 30 let je sodeloval z našo šolo. Ob 2. aprilu, dnevu naše šole in mednarodnem dnevu mladinskega tiska, smo letos na naši šoli v čitalnici knjižnice odprli Salijcv kotiček. Tam imamo nekaj njegovih zbirk in deset povečanih fotografij iz njegovega življenja. Na njih so poleg pesnika Šalijo znani slovenski pesniki in pisatelji. Najlepši pa je prefotografirani portret pesnika Salija, ki ga je naslikal znan slikar Vladimjr Lamut. Učenci si z zanimanjem ogledujemo Šalijcv kotiček in listamo po zbirkah njegovih pesmi. BREDA DRAGAN 7. r., novin. krožek OŠ Šentrupert TOMAŽ V GARDAIANDU Tomaž je tako kot vsi učenci naše šole napisal spis z naslovom Topla materina dlan. Zanj je dobil nagrado, potovanje v Gardaland. Pripovedoval nam je, kaj vse je doživel, npr. vožnjo z vlakom groze, žoganjc z morskim levom, vožnjo z vrtiljakom... Ob vsem tem sva sc zamislila in si zaželela, da bi tudi midva kdaj odpotovala. ANITA STRGAR in TADEJ AMBUŠ f> r , OŠ Globoko VESELA ŠOLA V METLIKI METLIKA - V soboto, 5. maja, je bilo tekmovanje v Metliki v znanju iz” Vesele šole". Udeležilo sc,ga je 10 učencev, in sicer Ib iz OŠ Metlika in 3, iz OŠ Podzemelj. Ptvaki so: 5. razred: Marjetka Pezdirc, 6. razred: Iztok Flek, 7. raz.: Maja Bračika in 8. razred: Nina Bcdnaršek (vsi OŠ Metlika). Ti se bodo 30. maja udeležilil republiškega tekmovanja v Ljubljani. Vsem tem je Zveza prijateljev Metlika podelila knjižne nagrade. BOM SPREJET V SREDNJO ŠOLO? Konce šolskega leta je vse bliže in bliže. Vsi smo že odločili kam in kako naprej. Marsikdo je bil razočaran, ker ni bil sprejet v šolo, - ki si jo želi obiskovati. Mene še zmeraj čaka negotovost, saj sem izvedel, da je na moji šoli omejen vpis. Mislim pa, da bom sprejet, ker jih ima precej prijavljenih slabši učni uspeli kot jaz. S svojimi ocenami nisem ravno zadovoljen, ker vem, da bi bile lahko veliko višje. Zraven računalniške šole bom obiskoval tudi srednjo glasbeno šolo. V slednji sem že sprejet, in to mi je dvignilo samozavest. Če na računalniško šolo ne bom sprejet, sc ne bom tolkel po glavi in žaloval, saj je še mnogo poti do poklica, ki si ga želim. JANEZ OSTRELIČ 8. r., OŠ Artiče NA MORJE PO ZDRAVJE Med vikendom smo odšli na morje. Ustavili smo sc v Izoli. Bivali smo v hotelu Bclvcdcre. Z nami je šel brat z družino. S seboj smo vzeli tudi desetmesečnega sina. Jani je namreč moj nečak. Med potjo je veselo žlobudral. Vsak dan smo hodili na sprehode. Vreme je bilo sončno, zato me je mikalo, da bi sc kopala. Uspelo mi je pregovoriti mamo, da sem čofotala z nogami po vodi. Voda sc mi nj zdela mrzla. Jani me je hotel posnemati. Na morje smo odšli pravzaprav zaradi njega, ker je bil večkrat prehlajen. Mislim, da je na morju dobil veliko “injekcijo zdravja”. SAŠA PETELINU 3. r., novin. krožek OŠ Artiče NA JURJEVO V Sloveniji je jurjevo praznik, ki ga skoraj nihče ne proslavlja. Toda v Beli krajini je drugače. Belokranjci smo ohranili stare običaje. 23. aprila smo učenci osnovne šole Mirana Jarca iz Črnomlja prišli v šolo brez torbic. Organizirane so bile različne delavnice, v katerih smo učenci lahko počeli vse mogoče. Nekateri so peli, plesali, izdelovali piščali in rogove, zelenega Jurija, drugi pa smo izdelovali belokranjske pisanice in vezenine, brezove metle, predpasnik iz ličkanja, košarice iz. vrbovih vej in še in še. Vsi smo bili delovno razpoloženi in zadovoljni. NINA PETRUNA 5. r., novin. krožek OŠ Mirana Jarca Črnomelj MEDSEBOJNI ODNOSI, DROGA, AIDS Vsi učenci 5., 6., 7. in 8. razreda smo imeli naravoslovni dan na temo Medsebojni odnosi, droga in aids. V prvi skupini smo se pogovarjali o medsebojnih odnosih med starši iu otroki, med prijatelji, sosedi, učitelji. Ugotovili smo, da v marsikateri družini ti odnosi niso urejeni. Veliko smo se pogovarjali o drogah. Vedeti moramo, da sc poživil lahko odvadimo, mamil pa ne. Največ mamil uživajo mladoletniki, ker mislijo, da bodo z mamili rešili vse svoje probleme. V tretji skupini smo sc pogovarjali o poživilih, kavi, kakavu, pravem čaju. Prav na koncu naravoslovnega dne smo prisluhnili predavanju dr. Tatjane Gazvoda o aidsu, kugi 20. stoletja. Upam, da se bomo p« vsem teni, kar smo zvedeli, lažje izmikali pastem sodobnega življenja. STAŠA BLATNIK OŠ Šentjernej NAJBOLJŠI MATEMATIKI V soboto, 17. aprila, so sc na šentjernejski osnovni šoli pomerili učenci in učenke t>., 7. in 8. razreda v znanju matematike. Med šestimi razredi je imela najboljši rezultat Nataša Steklasa iz šmihclskc osnovne šole, med sedmošolci je največ točk zbrala Elvira Malko iz OŠ Brusnice, med osmošolci pa je dosegel prvo mesto Marko Grabcrski iz OŠ Center. Najboljši učenci se bodo udeležili državnega tekmovanja v matematiki. ELVIRA MATKO 7. r., OŠ Brusnice TEKMOVALI SMO ZA SREBRNO VEGOVO PRIZNANJE V soboto, 17. aprila, smo sc najboljši matematiki pomerili na občinskem tekmovanju, ki je bilo letos na Blanci. I/. nase šole jc tekmovalo II učencev. Naloge, ki smo jih reševali, so bile zahtevne, konkurenci pa močna, zato smo seveda nestrpno čakali na rezultate. Na žalost se nisem dobro izkazal, saj mi jevdo srebrnega priznanja zmanjkala točka. Kljub tema sem si pridobil pove izkušnje in tudi nekaj znanja, ki mi bo v prihodnje sc koristilo. Domov smo sc vračali veseli, saj sta sc Marija Žnidaršič in Jurc Kurnik iz 7. r. uvrstila na 1. in 2. mesto; oba bosta našo šolo zastopala na državnem tekmovanju mladih matematikov. Srebrno Vegovo priznanje jc prejela še Tina Jerše iz 6. razreda. MIHA WEISS s. r., OŠ Boštanj TELEVIZIJSKI SPORED Televizijska konferenca. Forum, TV mernik, Utrip, Zrcalo tedna, Nedeljskih 60, Obzorja duha (ponovitve) - 17.3(1 Sova (ponovitev); Ameriška burleska (10/29); Jezdeci zore (španska nadalj., 5/ 5) • 18.45 Podjetniški klub - 19.20 TV nocoj - 19.30 Dnevnik 2, vreme, šport ■ 20.10 Sedma steza - 20.30 Pravi pekel (angl. drama, 2/2) ■ 21.30 R & R • 22.00 Videošpon • 22.40 Orion - 23.10 ČETRTEK, 13. V SLOVENIJA 1 9.45 - 0.20 TELETEKST 10.00 VIDEO STRANI 10.40 ZGODBE IZ ŠKOUKE 11.30 TEDENSKI IZBOR 11.30 SLOVENSKA LJUDSKA GLASBILA IN GODCI 12.00 ANALITIČNA MEHANIKA, 14/52 12.30 VIDF.OMEH 13.01) POROČILA 14.50 TEDENSKI IZBOR PRO & CONTRA OČI KRITIKE 17.00 DNEVNIK 1 17.10 OTROŠKI PROGRAM 18.00 REGIONALNI STUDIO MARIBOR 18.45 ŠTIRI V VRSTO, TV igrica 19.10 RISANKA 19.20 TV NOCOJ 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 20.10 ŽARIŠČE 20.35 GLASBA, SHOW IN CIRKUS: ARENA KLOVNOV 21.35 TEDNIK 22.15 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 22.45 SOVA 22.45 ON IN ONA, amer. naniz., 9/13 23.10 JEZDECI ZORE, španska nadalj, SLOVENIJA 2 14.45 - 0.10 Teletekst 15.00 Video strani - 15.30 Tedenski izbor: Dnevnik za mojega očeta in mamo (madž. film); 17.20 Sova (ponovitev) - 18.45 Že veste - 19.15 TV nocoj -19.30 Dnevnik 2, vreme, šport - 20.00 Poslovna borza - 20.10 Znanost (18. oddaja) - 20.35 Dokumentarec meseca: Zgodba o belem konju - 21.25 Umetniški večer PETEK, 14. V SLOVENIJA 1 8.45 - 1.40 TELETEKST 9.00 VIDEO STRANI 9.20 TEDENSKI IZBOR 9.20 BATMAN, 9. epizoda 9.45 ARMADA SENC, franc, film 12.05 ŽE VESTE 12.35 ZNANOST, 18. oddaja 13.00 POROČILA 13.05 TEDENSKI IZBOR 13.05 POSLOVNA BORZA, ponovitev 13.15 DOKUMENTAREC MESECA 14.05 UMETNIŠKI VEČER 16.0(1 OSMI DAN, ponovitev 17.00 DNEVNIK 1 17.10 TOK, TOK, kontaktna oddaja za mladostnike 18.00 REGIONALNI STUDIO KOPER 18.45 ŠTIRI V VRSTO, TV igrica 19.10 RISANKA 19.20 TV NOCOJ 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 20.10 FORUM 20.30 UBIJTE C1IARLEYA WARRICKA!, amer. film 22.20 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 22.50 SOVA 22.50 LJUBEZEN DA, LJUBEZEN NE, L epizoda amer. naniz. 23.30 JEZDECI ZORE, španska nadalj, 4/5 0.30 PLEZALEC, švedska nadalj, 2/3 SLOVENIJA 2 15.45 - 23.10 Teletekst 16.00 Video strani -16.20 Tedenski izbor: Glasba, show in cirkus; 17.20 Sova (ponovitev) - 18.45 Znanje za znanje: Učite se z nami - 19.15 TV nocoj • 19.30 Dnevnik 2, vreme, šport - 20.10 Reka (poljudnoznan. oddaja) - 21.10 Večerni gost - 22.10 Aliča v čudežni deželi (TV priredba gledal, predstave) SOBOTA, 15. V SLOVENIJA 1 8.15 - 0.20 TELETEKST 8.30 VIDEO STRANI 8.50 TEDENSKI IZBOR: , 8.50 RADOVEDNI TACEK 9.10 OSCAR JUNIOR 9.20 KLUB KLOBUK 10.55 PET PRIJATELJEV, 6/13 11.20 TOK, TOK , 12.10 ZGODBE IZ ŠKOUKE 13.00 POROČILA 13.05 TEDENSKI IZBOR 13.05 TEDNIK 13.45 VEČERNI GOST 15.05 UBIJTE CHARLEVA WARRICKA, ponovitev amer. filma 17.00 DNEVNIK I 17.10 SVET ODKRITIJ, amer. poljudnoznan. serija, 7/11 18.00 REGIONALNI PROGRAMI - UUBUA-NA 18.45 TV MERNIK 19.00 RISANKA 19.10 ŽREBANJE 3 x 3 19.20 TV NOCOJ 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 20.10 UTRIP 20.30 SANJSKA POTOVANJA, nemška dok. oddaja 21.00 EUROSONG 93, prenos 0.00 POROČILA SLOVENIJA 2 10.15 - .... Teletekst 10.30 Video strani - 10.55 Tedenski izbor: Človek in glasba (3. oddaja); 11.50 Sova (ponovitev); 13.35 Ciklus filmov F. Čapa: Naš avto (slov. film) - 15.05 Športna sobota - 18.45 Divji svet živali (angl. poljudnoznan. serija, 4/25) -19.15 TV nocoj - 19.30 Dnevnik 2, vreme, šport - 20.10 Studio City - 21.10 Berlinska gospa (koprodukcijska nadalj, 1/4) - 22.00 Sova: Gospa s peščin (franc, film) - SP v boksu - Otvoritveni plavalni miting NEDELJA, 16. V SLOVENIJA 1 7.45 - 24.00 TELETEKST 8.00 VIDEO STRANI 8.15 OTROŠKI PROGRAM 8.15 OSCAR JUNIOR, ponovitev 9.05 ČAROBNA PIŠČAL 2/3 ecAsm Je tlVlMMM V soboto, 15. maja, bo končno nastopil dan X, ko bomo držali pesti za 1 X BAND, ki bo zastopal slovenske barve na tekmovanju za popevko Evrovizijc v Millstrcctu na Irskem. Prav s to “dirko” je povezana naša nagradna igra. Od vas smo pričakovali napoved mesta, na katerem bo pristala slovenska pesem Tih deževen dan. S pošto ste nas kar zasuli. Kako tudi ne, saj smo pripravili imenitne nagrade: glasbeni stolp v obliki Petrolove črpalke in deset nagrad Liqui Moly: disc player, radio, avlo set, denarnico, vse LM, in pet darilnih paketov LM! Dobitniki teh nagrad bodo znani v naslednji oddaji, mi pa Colctu in 1 X Bandu želimo po Tihem deževnem dnevu lepo sončno jutro. V sobotni oddaji Glasba je življenje bomo predstavili dva zanimiva gosta, alpinista Toma Česna jn pevca Ivana Hudnika. Tomo Česen med plezanjem sicer ne prepeva, ima pa zelo rad glasbo, med slovenskimi narodnozabavnimi pa mu največkrat pride na misel kakšna Avsenikova. Ivan Hudnik (cx ansambel Boutiquc, Marela) pa je s tem, ko sc je odločil za solo kariero, nekoliko spremenil oz. skrajšal tudi ime. Postal je Ivan HU in temu primerno izglcda tudi garderoba, ki jo je zamenjal z narodno nošo. Geslo naše oddaje je “Smelt dela dobro kri”, k temu bomo vsaj malo pripomogli tudi mi, saj smo odprli Moped show dosje, ki je poln skečev, in to še izpred petnajstih let, in morda sc boste ob njih nasmehnili spet. Ne pozabite! V soboto bo najprej oddaja Glasba je življenje, zvečer pa še F.urosong 93. Simona H20 GRADITELJI POZOR! Ostrenih , d.o.o. iz Dobruške vasi vam nudi proizvode iz proizvodnega programa, in sicer: — pesek za zidanje in omete po ceni 990.00 SIT/m3 — pesek za betoniranje temeljev, betonskih plosc in skarp po ceni 770.00 SIT/m — betonske bloke in vogalnike vseh dimenzij po konkurenčnih cenah — ostali gradbeni material iz naše poslovalnice. Za ves material imamo organizirano dostavo na gradbišče, za betonske bloke in vogalnike pa tudi strojno razkladanje. Pokličite na telefon 068/76-230. Prihranili si boste čas in denar. 9.35 HUCKLEBERRY FINN IN NJEGOVI PRIJATELJI, 1(1/26 10.00 MEDNARODNI MLADINSKI PEVSKI FESTIVAL 10.30 TELEVIZIJSKA KONFERENCA 11.30 OBZORJA DUHA 12.00 SLOVENCI V ZAMEJSTVU 12.30 DOMAČI ANSAMBLI: ANSAMBEL VRTNICA 13.00 POROČILA 13.05 AMERIŠKI FILM 15.05 REKA, ponovitev poljudnoznan. oddaje 16.05 OGNJENO DREVJE THIKE, angl. nadalj, 3/7 17.00 DNEVNIK I 17.10 RUMENI ROLLS ROYCE, amer. film 19.05 RISANKA 19.15 LOK) 19.20 TV NOCOJ 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 20.10 ZRCALO TEDNA 20.30 NEDELJSKIH 60 21.30 NA POTI Z DR. STINGLOM, 4/12 22.05 DNEVNIK 3, VREME 22.30 SOVA AMERIŠKA BURLESKA, 10/29 JEZDECI ZORE, španska nadalj, 5/5 SLOVENIJA 2 14.15 - 23.55 Teletekst 14.30 Video strani - 14.00 Vrnitev na otok zakladov (angl. nadalj, 6/10) - 14.45 Športna nedelja - 19.18 TV nocoj - 19.30 Dnevnik 2, vreme, šport - 20.00 Slovenski magazin - 20.35 Sofija (danski film) - 23.00 Športni pregled PONEDELJEK, 17. V SLOVENIJA 1 10.15 - 0.15 TELETEKST 10.30 VIDEO STRANI 10.45 TEDENSKI IZBOR 10.45 BATMAN, 10. epizoda amer. naniz. 11.15 DIVJI SVET ŽIVALI, 4/25 11.40 ZNANJE ZA ZNANJE 12.10 SVET ODKRITIJ, 7/11 13.00 POROČILA 13.05 TEDENSKI IZBOR SLOVENSKI MAGAZIN ŠPORTNI PREGLED 16.25 DOBER DAN, KOROŠKA 17.00 DNEVNIK 1 17.10 OTROŠKI PROGRAM 18.00 REGIONALNI STUDIO MARIBOR 18.50 BESEDE, BESEDE, BESEDE, TV igrica 19.10 RISANKA 19.20 TV NOCOJ 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 2010 GOSPODARSKA ODDAJA: 10000 OBRATOV 20.55 OMIZJE 22.15 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 22.45 SOVA SAMCI IN SAMKE, angl. naniz, 5/7 VRTINEC, južnoafriška nadalj, 1/13 SLOVENIJA 2 13.15 - 0.05 Telclekst 13.30 Video strani - 14.00 Tedenski izbor: Brane Rončel izza odra TOREK, 18. V SLOVENIJA 1 10.30 TEDENSKI IZBOR 10.30 PAMET JE BOUŠA KOT ŽAMET 10.35 KRAVA V CIRKUSU 11.00 PODJETNIŠKI KLUB 11.30 R & R 12.00 PRAVI PEKEL, angl. drama, 2/2 13.00 POROČILA 16.05 SEDMA STEZA, ponovitev 16.25 MOSTOVI 17.01) DNEVNIK 1 17.10 OTROŠKI PROGRAM HUCKI.EBERRY FINN, 11/26 OSCAR JUNIOR 18.00 REGIONALNI STUDIO KOPER 18.50 BESEDE, BESEDE, BESEDE, TV igrica 19.10 RISANKA 19.20 TV NOCOJ 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 20.11) ŽARIŠČE 20.40 GORE IN UUDJE 21.45 KRONIKA, kanadska dok. serija, 5/12 22.15 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 22.45 ALO, ALO, angl. naniz, 11/18 VRTINEC, južnoafriška nadalj, 2/13 SLOVENIJA 2 16.15 - 22.45 Teletekst 16.30 Video strani - 16.50 Tedenski izbor: 16.50 Gospodarska oddaja - 17.30 Sova (ponovitev): Samci in samke (angl. naniz, 5/7); Vrtinec (južnoafriška nadalj, 1/13) - 18.45 Žnanje za znanje - 19.30 Dnevnik 2, vreme, šport - 20.00 Poslovna borza - 20.10 Clarissa (angl. nadalj, 4/ SREDA, 19. V SLOVENIJA 1 10.00 VIDEO STRANI 10.35 TEDENSKI IZBOR 10.35 BATMAN, 11. epizoda 11.00 VIDEOŠPON 11.40 ZNANJE ZA ZNANJE 12.05 KRONIKA, 5/12 12.30 NA POTI Z DR. STINGLOM, 4/12 13.00 POROČILA 13.05 TEDENSKI IZBOR POSLOVNA BORZA 15.25 TEDENSKI IZBOR 15.25 CLARISSA, angl. nadalj, 4/4 16.20 SVET POROČA 17.00 DNEVNIK 1 17.10 KLUB KLOBUK 18.45 BESEDE, BESEDE, BESEDE, TV igrica 19.10 RISANKA 19.20 TV NOCOJ 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 20.10 ŽARIŠČE 20.35 F. Slak: KO ZAPREM OČI, izvirna TV drama 22.15 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 22.45 SOVA V ŠPORTNEM DUHU, amer. naniz, 7/15 VRTINEC, južnoafriška nadalj, 3/13 Italian shoes studio LJUBLJANA, Omahnova 21 d 0.0. išče in vabi k sodelovanju šivilje obutvene stroke in delavce v montaži obutve za OBRAT OBUTVE V MOKRONOGU. Plača je stimulativna in je odvisna od doseženega rezultata dela delavca. Kandidati, ki imajo veselje do tega dela in so zainteresirani za zaposlitev, naj pošljejo svojo ponudbo v osmih dneh na naslov; ITALIAN SHOES STUDIO d.o.o., 61000 Ljubljana, Omahnova 21. --------- \ KRAJEVNA SKUPNOST VELIKI GABER Na podlagi sklepa Sveta KS Veliki Gaber objavlja natečaj za oddajo v najem poslovnih prostorov v stavbi KS Veliki Gaber: 1. POSLOVNI PROSTOR v pritličju stavbe KS, ki obsega 35 m2, 2. POSLOVNI PROSTOR v pritličju stavbe KS, ki obsega 24 m2. POGOJI NAJEMA: - najemojemalec dobi v najem poslovne prostore pod pogojem, da jih usposobi. Investicijski vložek najemojemalca se bo upošteval pri obračunu najemnine za najete poslovne prostore - mirna storitvena dejavnost - sklenitev pogodbe v 8 dneh po prejemu obvestila o izboru - priložitev programa dela oz. opredelitev roka, v katerem bo najemojemalec pričel z dejavnostjo - najemojemalec lahko najame oba prostora ali samo enega - prednost imajo krajani KS Veliki Gaber - izhodiščna cena najemnine je 7 DEM za kv. meter v tolarski protivrednosti. Prednost pri najemu bodo imeli kandidati, ki bodo ponudili največ. Pisne ponudbe pošljite v zaprti kuverti z označbo “NAJEM - NE ODPIRAJ! v roku 8 dni od dneva objave na naslov: KS Veliki Gaber, 68213 Veliki Gaber. O izbiri bomo kandidate obvestili v 15 dneh po preteku razpisnega roka. Svet KS Veliki Gaber V___________________________________________________________✓ Pomladi, ko običajno urejamo in prenavljamo svoj bivalni prostor, delovno sobo ali kabinet, morda razmišljamo tudi o ekonomičnejši izrabi prostora, zamenjavi dotrajanega ali morda že dolgočasnega pohištva, skratka, o funkcionalni, sodobni in lepi opremi. PIONIR PROGRAM LESNIH IZDELKOV IZ NOVEGA MESTA VAM NUDI:____________________________ — pohištvo iz programa DAN in FRANCI s sestavljivimi regali iz masivnega smrekovega lesa, — harmonika, drsna in preklopna vrata različnih dimenzij, — izdelavo in dobavo vseh vrst lesenih oblog tal, sten in stropov, — izdelavo in dobavo pregradnih sten in pohištva po naročilu. Bankam, šolam, vrtcem in vsem ostalim pravnim ustanovam nudimo pogodbeno vzdrževanje skozi vse leto. Za nakup naših izdelkov pokličite trgovino PIONIR-PIMEX na tel.: (068) 321 -826 ali pa obiščite razstavno-prodajni prostor v Cegelnici tel.: (068) 323-147,323-119 (odcep nasproti trgovine KZ Krka v Bršljinu), za storitve vzdrževanja pa: Pionir — program lesnih izdelkov, d.d., Kettejev drevored 37, tel.: (068) 323-189 ^ SREDNJA TEHNIŠKA ^ IN ZDRAVSTVENA ŠOLA NOVO MESTO Ul. Milke Šobar 30 68000 NOVO MESTO RAZPISUJE PROSTA DELOVNA MESTA a) - 3 učiteljev slovenskega jezika in književnosti, profesor b) - 1 učitelja angleškega jezika, profesor c) - 4 učiteljev matematike, profesor č) - 2 učiteljev fizike, profesor d) - 1 učitelja računalništva, profesor ali dipl. inž. e) - 1 učitelja lesarskih strokovnih predmetov, dipl. inž. lesarstva f) - 1 učitelja gradbenih strokovnih predmetov, dipl. inž. gradbeništva ali arhitekture g) - 2 učiteljev strojnih strokovnih predmetov, dipl. inž. strojništva h) - 1 učitelja praktičnega pouka na področju elektronike, inž. elektrotehnike z najmanj petimi leti delovnih izkušenj v stroki i) - 1 učitelja praktičnega pouka na področju strojništva, • inž. strojništva z najmanj petimi leti delovnih izkušenj v stroki j) - 1 učitelja zdravstenih strokovnih predmetov, končan VŠ program zdravstvene nege in pridobljena visoka izobrazba organizacijske, pedagoške ali sociološke smeri k) - 1 učitelja športne vzgoje, profesor Prosta delovna mesta razpisujemo za nedoločen čas, s polnim delovnim časom in trimesečnim poskusnim delom; pod f) in k) za dobo enega leta ter s polno delovno obveznostjo. Učitelji strokovnih predmetov in praktičnega pouka, ki še nimajo pedagoško-andragoške izobrazbe, bodo le-to morali pridobiti v treh letih. Prijave z dokazili pošljite v osmih (8) dneh po objavi razpisa. Vsi, ki se bodo prijavili na razpis, bodo o izbiri obveščeni v tridesetih dneh po objavi razpisa. V___________________________________________________________/ GaoišMra AVTOHISA Servisno prodajni center Novo mesto d.d. v sodelovanju z zavarovalnico zavarovalnica tilia d.d. novo mesto objavlja javno licitacijo naslednjih poškodovanih vozil: 1. OPEL VECTRA 1.6 IGL, letnik 1993 izklicna cena 1.650.000,00 SIT 2. RENAULT 11 GTD, letnik 1988 izklicna cena 220.000,00 SIT 3. R-5, razstavljena karoserija izklicna cena 210.000,00 SIT Licitacija bo v soboto, 15. 5. 93, ob 9. uri v prostorih PIONIR AVTOHIŠE. Ogled vozil je možen eno uro pred pričetkom licitacije. Samopostrežna prodajalna s tehničnim materialom v Kovinarju na Ljubljanski 28 v Novem mestu Vedno na zalogi: razne vrste varilnega materiala, palična, kotna, ploščata jekla, razni profili, vse vrste pločevin itd. POSEBNA PRODAJNA PONUDBA pločevina — razne vrste, cena brez PD pločevina alum. pohištvena elektrode JADRAN 2,5 in 3 mm elektrode INOX 19/9 in 29/9 varilna žica VAC 1,2 mm zamrzovalna skrinja 310 in 410 I (7% popust) od 46,00 - 65,00 SIT/kg ,. od 350,00 - 450,00 SIT/kg' od 65,00 - 75,00 SIT/kg 260.00 SIT/kg od 1.800,00 — 2.300,00 SIT/kg 133.00 SIT/kg 45.000,00 — 55.000,00 SIT Poleg navedenega so stalno na zalogi matični, pločevinasti in sponski vijaki, orodje program UNIOR in uvoz MILLER, ležaji ter veliko drugih artiklov po konkurenčnih cenah. Za ostalo blago kratki dobavni roki. Vabljeni v trgovino ŽELEZNINE! z o trgovsko podjetje____________________VČERAJ NA TELEVIZIJI, < NOVO MESTO d.o.o.- Ljubljanska 27- BaOOONovom»Mo DANES PRI VAS DOMA ^ trgovina OlVOCl • elektroinstalacijski material • bela tehnika • drobni gospodinjski aparati akustika • rezervni deli za pralne stroje in štedilnike KOMPLET VSEBUJE 11 NOŽEV IN 3 DODATKE • svetila in lestenci Se priporočamo! UGODNE CENE — PESTRA IZBIRA OBLIKE NOŽEV: • LASERSKA OSTRINA • BREZ BRUŠENJA • GIBLJIVOST REZILA • TRDNOST tel./fax. (068) 26-071 UGODNO! CENA: 5.490,00 SIT Z O < o z o < o z o < o z o < o Prav je, da zaupate sebi in svojemu avtomobilu. Toda koliko lahko zaupate drugim? Adriaticovo avtomobilsko zavarovanje Vam poleg mnogih ugodnosti, ki Vam jih ponujajo tudi drugi, daje še nekaj več. Za dobro voznico ali voznika velja, da na cesti zaupa sebi in svojemu avtomobilu. Da vozi previdno. In da si za primer, če bi se vendarle kaj pripetilo, zagotovi kakovostno kritje dobre zavarovalnice. S sklenitvijo Adriaticovega celovitega avtomobilskega zavarovanja boste deležni številnih ugodnosti: 1. AVTO 1: avtomobilska odgovornost; nezgodno zavarovanje potnikov z zavarovalnima vsotama 1.200.000 SIT za primer smrti in 2.400.000 SIT za invalidnost; delni avto-kasko in kol darilo še brezplačni tehnični pregled vozila. 2. AVTO 2: avtomobilska odgovornost; nezgodno zavarovanje potnikov z zavarovalnima vsotama 1.200.000 SIT za primer smrti in 2.400.000 SIT za invalidnost; polni avto-kasko in kot darilo še brezplačni tehnični in preventivni pregled vozila. ; 3. 20 % popusta pri gotovinskem plačilu; 10 % popusta pri plačilu s 6 čeki; 6 % popusta pri g plačilu z 8 čeki; dodatnih 5 % popusta za poklicne voznike in za voznike, starejše od 65 let 4. pri pridobljenem 50 % bonusu za preteklo zav. obdobje v naslednjem zav. letu kljub morebitni škodi ponovno priznamo 50 % bonus; po dveh prijavljenih škodah lahko še vedno uveljavite 30 % bonusa; pravico do bonusa lahko prenesete na zakonca ali otroke; bonus lahko na novo vozilo prenesete v obdobju 5 let od zadnje registracije starega; brezplačna zelena karta. Toda Adriatic daje svojim zavarovancem še nekaj več. Zanesljivo jamstvo dobre zavarovalnice. Še posebej takrat, ko nas boste najbolj potrebovali, pri reševanju škodnih primerov. Ob popolni dokumentaciji jih v Adriaticu rešimo v povprečno treh dneh. O naši poslovnosti povprašajte tiste, ki nas že poznajo. Z veseljem pa Vas bomo sprejeli v kateri koli naši poslovni enoti ali pooblaščeni agenciji. Srečno. Adriatic Vem, da mi bo ob strani stala dobra savarovalnica Adriaticovo avtomobilsko zavarovanje lahko sklenete na naslednjih mestih: AMZS tehnična baza OTOČEC o AMZS tehnična baza ČRNOMELJ . PREVOZ BREŽICE . PIONIR Avtohiša SPC NOVO MESTO . SKUPŠČINA OBČINE Oddelek za promet NOVO MESTO . ADRIATIC PE NOVO MESTO, Kettejev drevored 37, tel 068 22 759 . BELO-AGENT SUHOR PRI.METLIKI, Gornji Suhor 9, tel 068 50 310 . FINANC AS BREŽICE, Škvarčeva 21, tel 0608 65 441 • OPTIMIST NOVO MESTO, Cesta herojev 22, tel 068 26 741 * MEDO KOČEVJE, Trg zbora odposlancev 64, tel 06l 851 36l fM MANA* turistična agencija FAftTIZANSKA 7 , NOVO MESTO tet 008-28 136 ŠPORTNI »k, TfONIK maram m moUrjA B0TLER Pod Trško goro 49, tel./fax. (068) 22-815 Novo mesto (Mačkovec) Delovni časT od 10. do 12. ure in od Ugodna prodaja jeans izdelkov v 8 barvah (kavbojk, otroških kavbojk, jaken, otroških jaken, srajc in ostalih jeans izdelkov), nogavic, mikic, otroških mikic, kopalk, bermud in sposoja poročnih oblek in dodatkov. 14. do 19. ure, sobota od 10. do 12. ure. Pričakujemo vas! novost iz tovarne zaves H velana po tovarniških cenah odslej tudi na Dolenjskem, Beli krajini in Posavju Pridemo na dom z vzorci, nasveti, metrom Izberete zaveso, ml vam ]0 sešijemo in prinesemo domov Spremenite svoj dom z zavesami velana. Pokličite nas! Tel.: (068) 50-153, 58-494 KMETJE IN DRUGI LASTNIKI GOZDOV PRILOŽNOST TUDI ZA VAS! po ugodni ceni odkupuje hlodovino smreke in bukve I. ki. ter žagan les obeh drevesnih vrst Informacije: KLI LOGATEC, p o. 61370 Logatec, Tovarniška 36 Telefon: 061/741-711 int. 276 Telex: 31-656, telefax: 061/741-279 |lll lili I lili. I [II CEUSKI SEJEM 11. POMLADANSKI OBRTNI SEJMI 11 m | I » Sejem, ki postaja vse večji in boljši Sejem desetih sejmov H 2. sejem Stekla, keramike, porcelana in umetnosti ||| caia rVA Ria II m m m | ISSiS 5. sejem Bio 7. sejem Ideja 7. sejem Poslovnih daril 7. sejem Kozmetike, nakita in bižuterije 17. sejem Vse za otroka 4. sejem Trgovske, gostinske in Hotelirske opreme 5. sejem Turizma, prostega časa in športa 11. sejem blaga široke potrošnje . POMLADANSKI OBRTNI SEJEM, od 1 7. do 23. maja, na prostoru Celjskega sejma. Pridite in se prepričajte sami! mul i ssssr Pil § OPEKARNA NOVO MESTO d.o.o. priporoča obisk trgovine MODUL Zalog 21,68001 Novo mesto tel.; 068 / 22 - 855 delovni čas: vsak dan od 7 -19 ob sobotah od 7 -13 Kupite gradbeni material takrat, ko je najcenejši ! - modularni blok 37 SIT / kos - apno 330 SIT / vreča - cement 402 SIT / vreča - mivka 347 SIT / vreča - maltit 432 SIT / vreča - Schiedel dimnik (16 cm ) 2850 SI F /ni - ploščice Gorenje, Keramix od G(X) SI I / m2 - parket klasični - hrast 1782 Sil / m2 1. ki. - purket panel 2772 SIT / m2 l.kl. - iverica 1887 SIT / plošča - lepilo za ploščice 866 SIT / 25 ko - betonska mreža, 9 / 6 3752 SI’I / kom - kanalizacijska plastika ( 110 mm ) 450 SI I / ml - pocinkana cev 121 SIT / kg - lesoton 422 SIT /liter - pomivalna korita od 4900 SI I / kos - spluhovalnik Ciklon 3740 Sil / kom - talni sifon in kontni sifoni od 500 SI I / kom - peč 32 kw 135852 Sli - cisterna 2000 1 42192 SIT - samokolnica 4961 SIT - mešalec 32369 Sli' Organiziramo dostavo na gradbišče. M-Kmetijska zadruga Črnomelj, z.o.o. objavlja po sklepu Upravnega odbora JAVNO LICITACIJO osnovnih sredstev: 1. Kosilnica BCS 40.000 SIT 2. Kosilnica BCS 100.000 SIT 3. Samonakladalna prikolica 150.000 SIT 4. Prikolica 2-osna 30.000 SIT 5. Kotel za žganjekuho 15.000 SIT 6. Puhalnik z eiek. motorjem 40.000 SIT 7. Trosilec umetnega gnoja 15.000 SIT 8. Turbina suš. naprava 2 x 30.000 SIT 9. Elektromotor 15 KW 30.000 SIT 10. Pajek 445 50.000 SIT 11. Plug IMT 15.000 SIT 12. Silokombajn SK 160 150.000 SIT 13. Motorna žaga Stihi 45 AV 15.000 SIT 14. Priključek Heder za storže 150.000 SIT 15. Priključek Heder za nizko silažo 30.000 SIT 16. Priključek Heder za travno silažo 40.000 SIT V cenah osnovnih sredstev ni obračunan prometni davek. Licitacija bo v petek, 21.5.1993, ob 9. uri v Mehanični delavnici v Črnomlju, Belokranjska ul. 18, kjer si lahko predhodno ogledate osnovna sredstva. Prodaja bo potekala po načelu videno — kupljeno. Prometni davek plača kupec. ZAHVALA Ob boleči in prerani izgubi našega dragega ANTONA PLUTA pečarskega mojstra, Oskoršnica 1 c, Semič se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam stali ob strani v najtežjih trenutkih, nam izrekli sožalje, darovali cvetje, vence in ostalo pomoč. Še posebej se zahvaljujemo g. msgr.Mar-tinu Špringeiju iz Ljubljane, g. dekanu iz Črnomlja in domačemu g. župniku za lepo opravljen obred, cerkvenemu moškemu zboru, gasilcem, govornikoma in vsem, ki ste pokojnega v tako velikem številu pospremili k zadnjemu počitku in zanj molili. Žalujoči: žena Albina, sin Tonček, hčerka Barbara z družino in ostalo sorodstvo GRADITE, ADAPTIRATE, PRENAVLJATE STANOVANJE? RAZBREMENITE SE IN PREPUSTITE ODGOVORNOST NAM. Vsem graditeljem in ustvarjalcem želja individualne gradnje ponujamo spomladanski paket storitev s cenami, ki so konkurenčne vsakemu izvajalcu gradbenih del. KAJ VSE TO JE - kompletne inženirinške storitve - izvedbe posameznih faz gradnje: izkopi, tamponi, temelji, zidovi, plošče, tlaki, ometi, strehe, fasade in vsa druga zaključna dela na vašem objektu, - projektantske storitve za projekte individualnih objektov, obrtnih delavnic in posameznih elementov projekta. Za vse opravljeno in prevzeto dobite garancijo, jamstvo za kakovost. Informacije: GIP "PIONIR" NOVO MESTO Kettejev drevored 37, tel: (068) 321 - 826, 323 - 686 interna 1456 faks (068) 321 - 037 ELASTIČNOST NAŠE PONUDBE , KONKURENČNA RAVEN CEN IN TRADICIJA KAKOVOSTI NAŠIH STORITEV NAJ BODO USTREZEN RAZLOG ZA NAŠE SODELOVANJE. u^OLežJO^Ou^J . GRADBENO INDUSTRIJSKO PODJETJE NOVO MESTO ZAHVALA Ni več trpljenja, ni bolečine, življenje je trudno končalo svoj boj. (S. Gregorčič) V 60. letu starosti nas je zapustil dragi mož, oče, dedi, brat, svak in stric STANE ŽAGAR iz Bršljina 60 Ganilo nas je iskreno in spoštljivo slovo. Zahvaljujemo se sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in sodelavcem, ki so sočustvovali z nami, nam izrazili sožalje, darovali cvetje in pokojnika pospremili na njegovi zadnji poti. Prisrčna hvala osebju intenzivne nege internega in pljučnega oddelka Splošne bolnice Novo mesto, gospodu župniku za opravljen obred, pevcem, bivšim sodelavcem Sekcije za vleko Novo mesto ter govorniku za poslovilne besede. Posebna zahvala pokojnikovim sosedom za nesebično pomoč v težkih trenutkih. Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA Ob smrti naše mame, stare mame in prababice ANE PEČJAK v rojene Stangelj iz Podhoste 27 se iskreno zahvaljujemo sosedom,prijateljem, sorodnikom in vsem, ki ste nam v težkih dneh pomagali, z nami sočustvovali, darovali za sv. maše, cvetje in sveče ter vsem, ki ste pokojnico spremili na njeni zadnji poti. Posebna zahvala velja g. Srečku Turku. V času mamine bolezni sta pomagala lajšati njene bolečine dr. Kokalj in sestra Jelka, za kar se jima toplo zahvaljujemo. Hčerki Malči in Anica z družinama u G O D N O finCT didtemč - sistemi nove generacije 3 Wy_ RAČUNALNIKA 386 SX 25 3B6DX 33164 KB 3B6DX 40/128 KB 486DX 33/256 KB .MM. 1 MB 2 MB 2 MB 4 MB 40 MB. 97300 113880 116880 65 MB 103240 ItOMB 115920 1ZCLAHL 122400 138000 141000 206200 240_MflL 149400 16536Q_ 168360 425 MB 239760 242760 119880 122880 189600 131880 134880 200400 232800 307080 486DX2 50/256 KB 4 MB 208800 220200 226000 252600 326280 267840 | 351600 486DX2 66/256 KB 4 MB 235200 246000 250800 multimeriija, računalniške mreže, komunikacije, svetovanje ^.vAv^nV/v,-^ DISKETE DS/DD DS/H D BASF EXTRA 3.5“ 144 227 BASF EXTRA 5.25“ 90 138 Cene so v tolarjih! OSNOVNA KONFIGURACIJA osnovna ploiis, delovni epomln *** MB RAM, AT BUS kontrolor, 2 i ur in 1 r per. Izhod, disketni pogon 1.2 MB. trdi disk OUANTUM (CONNER), VGA gr. ksrtlca TRIDENT 512 KB, VGA MONO monitor 14" PHILIPS, ohl*|e mini tovrer z LED dlsplayem, tipkovnice CHICHONY e SLO znaki '..' Tl IT LONGAR d.o.o. SNEGOLOVI — enostavna montaža /TJ PANTI — varilne spone M* (različne) RAZNE PODLOŽKE KOMPRESORJI - 25 do 500 litrov Vse po ugodnih, konkurenčnih cenan. Tel.: (068) 84-647 ZAHVALA 1. maja smo se poslovili od drage 14-letne SANJE ŠEPETAVC iz Brežic, S. Rozmana 40 Zahvala vsem, ki ste jo pospremili k njenemu preranemu grobu. Žalujoči: mama, sestra, Sandi, stari starši in stric z družino ' . ■ C#, i _ j ' ZAHVALA V 73. letu starosti nas je zapustil naš dragi mož, oče, stari oče, brat in stric JOŽEF STEPAN iz Valantičeve 8, Novo mesto Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, vaščanom in znancem, ki so sočustvovali z nami, nam izrazili sožalje, darovali cvetje, sveče in pokojnega v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Enako se zahvaljujemo sodelavcem Revoza, Krke, govornici KS in ZB za besede slovesa, osebju nevrološkega oddelka Splošne bolnišnice Novo mesto, Pogrebnemu zavodu Novo mesto in pevcem Dolenjskega okteta. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: žena Jožefa, sinova Jože, Mirko, hčerka Cvetka z družino in ostalo sorodstvo ZAHVALA v 94. letu starosti nas je zapustila naša draga mama, babica, prababica, tašča, sestra in teta JOŽEFA BORŠTNAR iz Brune vasi pri Mokronogu Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, znancem, sosedom za podarjene vence, cvetje in izraze sožalja. Zahvaljujemo se tudi zdravstvenemu osebju, darovalcem sveč in sv. maš, pevcem za zapete žalostinke, govornici ter duhovnikoma za lepo opravljen obred. Hvala vsem, ki ste kakorkoli pomagali. Žalujoči: vsi njeni Bruna vas, 25. aprila 1993 ZAHVALA V Tvojem vrtu je praznina v naiih srcih pa bolečina V 79. letu nas je nenadoma zapustila draga mama, stara mama in prababica MARIJA KASTELIC iz Bršljina 31 Iskrena hvala vsem znanim in neznanim dobrotnikom, ki soji skušali pomagati ob njeni zadnji uri. Hvala tudi sosedom, znancem in sorodnikom za iskreno sožalje, podarjene vence, cvetje in sveče in vsem, ki ste pokojno v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Posebna zahvala gospodu župniku iz Prečne za prelepo opravljen obred. Žalujoči: sin Franc in ostalo sorodstvo C I 4, * V TEM TEDNU VAS ZANIMA IESE"BKI KJLE,D..AR “ ,SLU2B0 lSCE -SLU2B0 dobi - stanovanja - motorna vozila - kmetijski stroji - l em I Eunu VHP PRODAM —KUPIM —POSEST —ZENITNE ponudbe — RAZNO — OBVESTILA — PREKLICI - ČESTITKE — ZAHVALE tedenski koledar Četrtek, 13. maja - Scrvacij Petek, 14. maja - Bonifacij Sobota, 15. maja - Zofka Nedelja, 16. maja - Jane/. Ponedeljek, 17. maja - Jošt Torek, 18. maja - Erik Sreda, 19. maja - Ivo LUNINE MENE 13. maja ob 14.20 - zadnji krajec kino BREŽICE: 13. in 14.5. (ob 20. uri) ter 15. in 16.5. (ob 18. in 20. uri) ameriški film V postelji s sovražnikom. 19.5. (ob 20. uri) slovenski kriminalni film Ko zaprem oči. ČRNOMELJ: Od 14. do 16.5. (ob 20. uri) ameriška znanstvenofantastična komedija Spomini nevidnega človeka. * KRŠKO: 14. in 16.5. (ob 18. uri) ameriška avanturistična drama Popotnik. METLIKA: 14. in 16.5. (ob 20. uri) akcijski pustolovski film Puščavski vihar. NOVO MESTO: Od 13. do 17.5. (ob 18. in 20.15) ameriški film Igralec. kmetijski stroji ZA TRAKTOR IMT 560 centralno ohišje diferenciala prodam. ® (061)852-038. 1878 TRAKTORSKO ŠKROPILNICO, 25 1, prodam. ® 76-209. 1882 TRAKTOR IMT 560 prodam. Vidrih, Gor. Zabukovje 14, Trebelno, ® 49-516. 1883 MALO RABLJENO žetveno napravo za BCS ugodno prodam. * 78-249. 1884 TRAKTOR FERGUSON, 39 KS, nov motor, 37 delovnih ur, in novo prikolico ter pomični plug prodam. Jure Bajič, Kuljaji 7, Radatoviči. 1888 TRAKTOR Pasquali prodam za 2.500 DEM. Juričko, Bistrica ob Sotli 55, 63256 Bistrica ob Sotli. 1893 ŽJTNI kombajn, greben 2 m, prodam. Jablan 23, Mirna Peč. 1902 •TRAKTOR ZETOR 8145, pogon na vsa 4 kolesa, star 5 let in samonakladalno prikolico, novo, prodam. ® (0609)612-231. 1941 KOMBAJN Zmaj 133, letnik 1985, prodam. Stanko Kuhar, Vel. Mraševo 47, Podbočje. 1950 ELEKTRIČNO ŠKROPILNICO in standard Osijek, malo rabljeno, prodam. Cena ugodna. ® 41-065. 1959 FERGUSON 542 prodam. Marjan Štefančič, Pristava 13, Podbočje. 1963 KOSILNICO BCS in motor MZ 150 ccm ugodno prodam, ‘tt: 40-739. 1971 TRAKTOR, do 45 K M, star do 12 let, kupim. ® (0608)33-902, zvečer. 1972 KOSILNICO DIESEL z vozičkom Figaro Odžaci, letnik 1986, prodam. ® (0608)33-966. 1974 NAKLADALKO 22 in hrastove deske, 3.8 cm, prodam. ® 42-366. 1977 TRAKTORJI PO NAROČILU! Zelot vseh tipov, 69 -11 in 52 - 45 s prednjo hid. Dobava takoj. Univerzal 35,45,55 in 64. Za 45 in 55 dobava takoj po ureditvi dokumentacije. Ursus, Same, Tomo Vin-kovič ter Lindner po konkurenčnih cenah. Rabljeni traktorji IMT 539,542,560, Ursus 35 in 60 KM, Zetor 72 - 45, Tomo Vinkovič 18, 21 in 30 KM, Fend 35 KM, Eichcr 24 KM s bočno kosilnico ter priključki - prikolica za prevoz lesa, Po naročilu tudi vse vrste priključkov od samona-kladalk, prikolic itd. Prepričajte se! Informacije pri Agroavtu Kranj, Gorenje-savska 17, pri železniški postaji ali ® (064)221-192, od 8. do 16. ure, sobota od 8. do 12. ure. 1979 kupim ALI RUŠITE STARO HIŠO? Kupim vse staro pohištvo in druge stare predmete (tudi kmečko), tudi v zelo slabem stanju. Pogledam, plačam, odpeljem. *(068)87-430. 1914 HLODOVINO SMREKE, jelke, bora (mehek les), druge in tretje kvalitete kupim. »(068)57-137, (0609)613-808. 1932 RABLJEN hidrofor kupim. ® 23-368. 1980 motorna vozila GOLF D, 9/87, prodam. Kraševec, Jelše 4, Otočec, ® 85-625. 1866 PASSAT CL, star tri mesece, dodatno opremljen, garažiran, prodam. ® 25-986, zvečer. 1870 TOVORNO VOZILO MERCEDES benz, 508 D, letnik 1981, kason s podaljšano kabino, vozen z B kategorijo, za 7 oseb, dobro ohranjen, prodam. Abram, ® (0608)33-124 ali 60-236. ALFO 33 1,5 TI, ugodno prodam, letnik 87. ® 28-164. FIAT 127, rdeč, letnik 1978, dobro ohranjen, prodam za 1.500 DEM. Ivan Subotič, Gotna vas 2, Novo mesto. 1807 Z 750 - 850, letnik 1984, registriran do 7.11.1993, prodam za 1.250 DEM. ® 59-476. 1808 126 P, letnik 1980, registriran do konca novembra 1993, prodam. ® (068)47-220. 1820 JUGO 45, letnik 1987, registriran celo leto, prodam. ® 27-434. 1830 FIAT 126, letnik 1976, surf, vlečno kljuko za Z 101, prodam. ® 85-182. 1834 126 P, letnik 1988, ugodno prodam. ® (068)73-446. 1837 OPEL KORSA 1,5 D, letnik 1989, in 126 P, letnik 1987, prodam. ® (068)42-487. 1839 R 4, letnik 1990, beige barve, 29.000 km, prodam ali menjam. ® 28-553. Z 101 GTL, letnik 1986, prodam. W (068)25-596, popoldne. 1881 R 4 GTL, 28.12.1990, prodam. Dušan Teropšič, Črešnjice 21, Otočec. 1898 126 P, registriran do aprila 1994, cena 950 DEM, prodam. ® 25-119. ODKUPIM karambolirano vozilo, lahko totalka. Takojšnje plačilo v DEM. ® (061)218-941. * 1901 PRODAM ALFO 75, letnik 1990, GOLF, letnik 1981 ter SUZUKI KA-TANA 650, letnik 1984. ® 28-915. OPEL KADETT 1,3, serija d, 11 /84, prodam. Cena po dogovoru. W (068)59-674. 1905 Z 128, letnik 1987, registrirano do 15.3.1994, prodam za 3.300 DEM. ® (068)41-166. 1906 KOMBI IMV in hladilno vitrino za trgovino prodam. ® 85-894. 1911 R 4 GTL, letnik 1988, prodam. W (068)20-577. 1918 FLORIDO 1.4, letik 7/89, 40.000 km, prodam. ® (068)28-502. 1924 ........11........... 1 ■ 1 1 l & Obvestilo! ^ i J Zaradi priključitve na sodobno digitalno telefonsko centralo, J I ki omogoča hitrejše vzpostavljenje zvez, sploh pa telefoniranje I | tako rekoč brez motenj, ima Dolenjski list od 15. aprila dalje | ■ nove telefonske številke. Takele: I uredništvo in računovodstvo (068) 323-606, 324-200; I | ekonomska propaganda, naročniška služba in fotolabo- | ratorij 323-610; mali oglasi in zahvale 324-006 telefax 322-898 II I I 1 I I 1 I I I .................. i DOLENJSKI LIST S USTANOVITELJ IN IZDAJATELJ: Dolenjski list Novo mesto, p.o. UREDNIŠTVO: Drago Rusija (direktor in glavni urednik), Marjan Legan (odgovorni urednik), Andrej Bartelj, Mirjam Bezek-Jakše, Jožica Dornii, Breda Dušič-Gornik, Anton Jakše, Mojca Leskovšek-Svete, Martin Luzar, Milan Markelj (urednik Priloge) in Pavel Perc. IZHAJA ob četrtkih. Posamezna številka 85 tolarjev; naročnina za 2. trimesečje 1.050 tolarjev; za družbene skupnosti, stranke, delovne organizacije, društva ipd. 2.100 tolarjev; za tujino letno 40 USD ali 70 DEM oz. druga valuta te vrednosti. OGLASI: 1 cm za ekonomske oglase 1.500 tolarjev, na prvi ali zadnji strani 3.000 tolarjev; za razpise, licitacije ipd. 1.700 tolarjev. Mali oglas do deset besed 950 tolarjev, vsaka nadaljnja beseda 95 tolarjev. ŽIRO RAČUN pri SDK Novo mesto št.: 52100-603-30624. Devizni račun št.: 52100-620-970-25731-128-4405/9 (LB - Dolenjska banka, d.d., Novo mesto). NASLOV: Dolenjski list, 68001 Novo mesto, Glavni trg 24, p.p. 130. Telefoni: uredništvo in računovodstvo (068) 323-606, 324-200; ekonomska propaganda, naročniška služba in fotolaboratorij 323-610; mali oglasi in zahvale 324-006; telelax 322-898. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Na podlagi mnenja (št. 23-92) ministrstva za informiranje Republike Slovenije spada Dolenjski list med proizvode informativnega značaja iz 13. točke tarifne številke 3, za katere se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5 odst. Računalniški časopisni stavek Dolenjski list Novo mesto, p.o. Prelom in filmi: ^^Srafika Novo mesto, p.o. Tisk: Ljudska pravica, Ljubljana. j A#** Ljubljanska 27, Novo mesto, BTC Tel. (068) 26-010 Poleg redne prodaje vozil FIAT in RENAULT vam od 14. maja naprej nudimo bogato Ubjro g SAMSUNG Za gotovino super ugodne cene: TV SAMSUNG 51 TTX 39.990 SIT TV SAMSUNG 63 TTX 66.950 SIT GLASBENI STOLP s DC-jem 42.900 SIT Možen nakup s čeki na odloženo plačilo brez obresti in le s 25% pologom! Za gotovino 10% popusta! IZREDNO UGODNI POGOJI NAJEMA RENT-A-CAR: Fiat UNO, R 4, R 5, CLIO, R 19 16 V, R 21, R 25, TRAFIC FUR-GON, CITROEN COMBI, 8+1, ZASTAVA 5 T, RENAULT vlačilec. Tel. (068) 26-010 JUGO 55, letnik 1989, registriran do 3/94, prodam. ® (068)23-585, zvečer. R 4 GTL, letnik 1982,81.000 km, registriran do 7/93, in Z 101 GT 55, letnik 1985, registrirano do 3/94, 38.000 km, prodam. Peter Čavič, Grm pri Podzemlju 4,68332 Gradac, ® v službi 53-162, popoldan. 1929 R 4, letnik 1990, rdeč, prodam. ® 25-536. 1933 FORD SIERO, 2.0 ICL, letnik 1991, prodam. ® (068)73-318. 1935 VW 1200, letnik 1973, registriran do 12/93, prodam za 1.800 DEM. ® (068)52-193, po 16. uri. 1938 GsotšMra AVTOHIŠA Servisno prodajni center Ločna 48, 68000 Novo mesto RENAULT — prodaja celotnega programa vozil RENAULT — ugodni kreditni pogoji — R5, R CLIO — dobava takoj — odkup in prodaja rabljenih vozil NOVO NOVO NOVO — v prodaji slovenski RENAULT CLIO — možnost testne vožnje Tel. (068) 324-533 GOLF D, letnik 1984, prodam. ® 28-601, po 16. uri. 1942 OPEL ASTRA, 1.4, katalizator, kovinske barve, radioaparat, električna na-staviitev luči, 3,4 ali 5 vrat, prodajamo po ceni od 23.500 DEM. Vozila so na zalogi. ® (068)42-158 in (061 )752-244. 1944 R 4, letnik 1990, prodam. Franc Hočevar, Dobruška vas 1, Škocjan. 1945 126 P, letnik 1989, registriran do 8/93, prva lastnica, prodam. Tel. 43-571. ČRNOMELJ, ČOPOVA 8 tel. (068) 51-059 — RENT-a CAR: R5, VW PASSAT CL, C-25 furgon PRODAJA AVTOMOBILOV, PRENOS LASTNIŠTVA Z 101, letnik 1983, pravkar registrirano, prodam. * (068)26-150. 1946 GOLF JX D, letnik 1987, model 1988, četvero vrat, prodam. Franci Turk, Dol. Maharovec 9, Šentjernej, ® 41-101. 1947 GOLF JX D, letnik 1989, rdeče barve, odlično ohranjen, prodam. ® 26-356. 1952 GOLF D, letnik 1988, temnomoder, registriran do 3/94, prodam. ® (068)57-166. 1953 BX 16 TRS, letnik 1989, registriran do 22.3.1994,78.000 km, prodam za 12.000 DEM. ® (068)27-283. 1954 126 P, letnik 1986, prodam. Jože Bobnar, Sred. Globodol 8, Mirna Peč. 1957 JUGO KORAL 45, letnik 1989, registriran do 8/93, prodam. ® (0608)62-043. 1960 Z 101, letnik 1987, zelo ugodno prodam. ® (0608)60-050, interna 202, Lojze, od 7. do 14. ure. 1964 JUGO 45, letnik 1989, prodam. Ločna 8 a, Novo mesto. 1975 R 4 GTL, letnik 1989/90, rdeč, prodam. ® 22-420, popoldan. 1976 JUGO 45, letnik 1989, zelo ugodno prodam. ® (068)28-311. 1982 obvestila ROLETE, ŽALUZIJE in lamelne zavese izdelujemo in montiramo po konkurenčnih cenah. ® (068)4+662. 1214 TREBNJE, Kolodvorska 1 V Betonalu Trebnje vam nudimo: — vse vrste svežih betonov s prevozom in vgradnjo — peske s prevozom — cementne izdelke (škarpniki, talne plošče, vinog. stebri, razne kanalete, cvetličniki) — posojamo opažne plošče tel. (068) 45-650 45-651 fax. (068) 45-652 Se priporočamo! NESNICE, mlade jarkice, pasme hiše/, rjave, stare 4 mesece, opravljena vsa cepljenja, prodajamo po zelo ugodni ceni. Naročila sprejemajo in dajejo vse informacije (kličite od 17. do 22. ure) vsak dan: Jože Zupančič, Otovec 12, Črnomelj, ® (068)52-806, gostilna Jože Cetin, Mostec 46, Dobova, * (0608)67-578, Zdenka Janežič, Slepšek 9, Mokronog, ® (068) 49-567. 1550 Krška vas 28e, tel./fax: /0608/ 61-450 Kot pooblaščen dealer na območju Bele Krajine. Dolenjske in Posavja za prodajo avtomobilov in rezervnih delov ter servisiranje vozil iz programa FORD išče strokovne sodelavce za prodajo vozil. rezervnih delov in servisiranje Fordovih vozil, na omenjenih območjih Vse interesente vabim, da se zglasijo osebno v našem Fordovem centru ali pošljejo pisne ponudbe na naslov: FORD PAIČ Krška vas, Brežice ALI ŽE VESTE? Da lahko tudi v Krškem v Tovarniški 7 pri Avtoservisu Babič pod ugodnimi pogoji kupite: - vozilo iz programa CHRYSLER - JEEP in - kompleten program vozil LADA. Pridite, zadovoljni boste! Torej: AVTOSERVIS EVALD BABIČ, Tovarniška 7, Krško, tel. (0608) 31-295! v,______________________________s BUTIK SALONAR Pugljeva 1 A, Novo mesto, vam ponuja pisan asortiman ženske in moške italijanske obutve po zelo ugodnih cenah. Prisrčno vabljeni! Odprto vsak dan od 9. do 12. ure in od 16. do 19. ure. Ob sobotah od 9. do 12. ure. 1903 BANKA SLOVENIJE Tečajna lista št. 89 z dne 10. maja 1993 Tečaji veljajo od 11. maja 1993 od 00.00 ure dalje Država Šifra valute Valuta Enota nakupni Za devize sredn|i prodajni Avstralija 036 a. dolar 1 75,0831 952.6121 325.8248 84,1837 75,3090 955.4785 326.8052 84,4370 75.5349 958,3449 327.7856 84,6903 1747,4710 1961.8599 Avstrija Belgija Kanada 040 056 124 šiling frank/C dolar 100 100 1 206 krona 100 1737.0176 1950.1239 1742,2443 1955,9919 1994,9773 6721.6216 49,5182 163,6043 7.3266 5.4000 96,5225 5989,6370 1589,9996 72.5263 Finska 246 marka 100 Francija Nemčiia Grčija 250 280 300 frank marka drahma 100 100 100 1988 9924 6701,4567 2000,9622 6741,7865 49 6666 Irska Italija Rep HrvaSka 372 380 385 funt lira hrv dinar 1 100 100 7.3046 164,0951 7,3486 Japonska Nizozemska 392 528 jen gulden 100 100 96.2329 5971.6681 1585.2296 72.3087 96,8121 6007,6059 1594,7696 72.7439 Norveška Portugalska švedska Švica 578 620 krona escudo 100 100 100 100 752 756 krona frank 1456.5617 7433.2558 165,3919 106.7676 131.1609 91.4748 1460.9445 7455.6227 1465,3273 7477 9896 V. Britanija ZDA Španija 826 840 955 995 funt dolar ECU pezeta 1 1 1 100 165.8896 107,0889 131.5556 91,7501 166.3873 107,4102 131,9503 92,0254 Dolenjska banka d.d. M Novo mesto Ljubljanska banka Dolenjska banka, d.d., Novo mesto obvešča svoje devizne varčevalce o obrestnih merah, ki veljajo za devizno varčevanje v banki. i. Vpogledna devizna sredstva Država Oznaka valute Devizna varčevalna knjižica Devizni tekoči račun Avstrija ATS 3,50 % 2,00 % Italija ITL 6,00 % 5,00 % Nemčija DEM 3,50 % 2,00 % Švica CHF 3,00 % 2,00 % ZDA USD - 1,50% 1,00 % Ostale valute — 1,00 % Minimalno stanje na devizni varčevalni knjižici je 200 DEM ali ustrezna protivrednost v drugi valuti. II. Vezana devizna sredstva 1. Kratkoročni nenamenski devizni depoziti s fiksno obrestno mero Oznaka Depoziti,vezani nad Država valute Znesek 1 mesec 3 mesece 6 mesecev Nemčija DEM nad 1.000 6,60 % 6,75% 6,85 % nad 10.000 6,80% 6,88 % 6,92 % nad 50.000 6,85 % 6,90 % 6,94 % - nad 100.000 6,90% 6,94 % 6,95 % nad 500.000 6,95 % 6,97 % 6,98 % nad 1.000.000 7,00 % 7,00 % 7,00% Avstrija ATS odvisno od višine od 6,60% Od 6,75% od 6,85% vezanih sredstev do 7,00 % do 7,00 % do 7,00% Italija ITL odvisno od višine od 7,00 % od 7,20 % od 7,40 % Švica vezanih sredstev do 7,50 % do 7,50 % do 7,50 % CHF odvisno od višine od 4,75% od 4,85% od 5,00 % vezanih sredstev do 5,10% do 5,10% do 5,10% ZDA USD odvisno od višine od 2,25 % od 2,40 % od 2,50 % vezanih sredstev do 2,55 % do 2,55% do 2,55% 2. Dolgoročni nenamenski devizni depoziti s spremenljivo obrestno mero, vezani nad 12 mesecev Država Oznaka valute Znesek Letne obrestne mere Nemčija DEM 10.000 in manj 7,00 % nad 10.000 7,10% nad 50.000 7,20 % nad 100.000 7,30 % nad 500.000 7,40% nad 1.000.000 7,50% Avstrija ATS odvisno od višine vezanih sredstev od 7,00 % do 7,30 % Švica .CHF odvisno od višine vezanih sredstev od 5,10% do 5,45% Italija ITL odvisno od višine vezanih sredstev od 7,50 % do 7,85 % ZDA USD odvisno od višine vezanih sredstev od 2,55 % do 2,80 % 3. Dolgoročni nenamenski devizni depoziti s spremenljivo obrestno mero, vezani nad 2, 3, 4 in 5 let Država Oznaka valute 24 mes. Depoziti, vezani nad 36 mes. 48 mes. 60 mes. Avstrija ATS 7,10% 7,15% 7,22 % 7,29 % Italija ITL 7,60 % 7,67 % 7,75 % 7,83 % Nemčija DEM 7,10% 7,15 % 7,22 % 7,29 % Švica CHF 5,17% 5,22 % 5,27 % 5,33 % ZDA USD 2,58 % 2,60 % 2,63 % 2,66 % Minimalni znesek vezave za vse vrste deviznih depozitov je 1.000 DEM oz. ustrezna protivrednost v drugi valuti. Vabimo vas, da se o najugodnejši obliki varčevanja pogovorite ob vašem obisku v banki. E MEDIC Na losu II , Nevo nasproti avtobusne postaje REVOZA tel / fax 068 25 835 fotoggpiranjc do formata JAO 6arvno fotofopiranjt 0 možnost z diapozitivov in filmov 0 papirnica servis - prodaja - najem fotofppinu in SirotehnUne opreme Canon IZDELUJEMO PROJEKTE notranje opreme za vse vrste objektov, prostorskih postavitev in grafičnega designa. t: (068)26-858. 1921 JARKICE, rjave, stare 9 tednov, prodajamo vsak dan. Prevolšek, Čatež, W (068)48-366. 1926 RAČUNALNIŠKI INŽENIRING — tinančno-inlormelivni sistem — materialno poslovanje — veliko drugih računovodskih programov ter prodaja, inštalacije in servisiranje računalniške opreme in prodaja programskih paketov svetovnih proizvajalcev (Podrobne informacije na telefon: (063) 27-Ž17 taro (063) 28-511 (Zlatko Grdber) PURANE, težke, bele pasme za na-daljno rejo, prodajamo. Informacije in naročila: Prevolšek, Čatež, ® (068)48-366. 1927 JARKICE, stare 9 tednov, prodajamo vsak dan. Kuhelj, Šmarje 9, Šentjernej, ® 42-524. 1928 posest ZAZIDLJIVO PARCELO v Straži ugodno prodam. ® 21-308. 1829 VINOGRAD v StraSki gori, z zidanico in vso opremo prodam. Cena po dogovoru. ® 85-469. 1864 LERAN d.o.o Novo mesto, Lebanova 24 POSREDUJEMO pri nakupu in prodaji nepremičnin, ocenjujemo, svetujemo Prodamo: — novejšo vrstno hišo v Novem mestu, v račun vzamemo manjše stanovanje v Ljubljani — hiše v Novem mestu, Smolenji vasi, Gumberku, Črnomlju, Kaplji vasi in Dvoru — trgovino z mešanim blagom z opremo, 119 m2, v Novem mestu in picerijo z opremo v Novem mestu — vikend zidanico v Šmarju pri Trebnjem ter vikende v gradnji na Gačah, Tanči gori, Gadovi peči, takoj vseljivega v Brezovici pri Metliki — poslovne prostore (230 m2) v Črnomlju in 280 m2 velikega v Ljubljani — gradbene parcele v Smolenji vasi, Brusnicah, Suhadolu in Semiču — kmetijsko zemljišče in vinograde v Rihpovcu, Raki, Semiču in Ravniku pri Šentrupertu — stavbno zemljišče (njivo) veliko 11 arov v Žužemberku — zamenjamo dvosobno stanovanje v Novem mestu s trosobnim in večjim Tel. (068) 22-282 od 8. do 19. ure. TRI NJIVE v Metliki, na Gmajnah, v skupni izmeri 90 a, prodam. Cena je 1 DEM/m2. Vse tri so v neposredni bližini. Šifra: »UGODNO« 1873 V BLIŽINI KRŠKEGA - Ravne, prodam posest, 5000 m2 in staro hišo. ®-(061)312-234. 1874 VIKEND gradbišče z barako v Bošta-nju pri Brežicah prodam. ® (041)316-681. 1876 PARCELO, primerno za vikend (25 a), prodam zaradi nakupa stanovanja, d 27-596. 1879 VINOGRAD na Vinjem Vrhu, 450 trt, z zidanico in elektronsko harmoniko Hohner prodam. ® 27-060. 1880 HIŠO na Regrških košenicah prodam. ® 25-539. 1890 V CENTRU ŠENTJERNEJA pro- dam starejšo hišo, potrebno adaptacije, za poslovno ali stanovanjsko dejavnost, ali zamenjam za stanovanje v Ljubljani z doplačilom. ® (061)263-538. 1904 HIŠO, takoj vseljivo, in rabljeno spalnico, ročno delo, prodam. ® (068)27-450. 1915 ZAZIDLJIVO PARCELO v Novem mestu ali bližnji okolici kupim. ® 27-780. 1936 V BRESTANICI, ob stari cerkvi, ugodno prodam starejšo enonadstropno hišo z garažo, telefonom in vrtom. ® (061 )340-126, po 15. uri. 1956 NOVEJŠI VINOGRAD na terase z betonskimi stebri, na lepi legi, s hišo, v Semiču prodam. ® (068)56-300. 1965 NA LEPI LOKACIJI prodam 0.5 ha sadovnjaka. Uredim tudi lokacijsko dokumentacijo. ® (068)42-042. 1966 prodam DEVET VRAT s podboji in kljukami, novih, mahagonij, prodam.‘/S3 25-539. 1868 ŠKOTSKE OVČARJE, trikolor, mladičke, z rodovnikom, prodam. ® 25-986, /večer 1871 NEMŠE OVČARJE brez rodovnika, stare 2 meseca, prodam. Cena po dogovoru. ® 21-618. 1872 PRIKLJUČEK za izdelavo ladijskega poda, širine 50 cm, ugodno prodam. ® (068)55-116. 1885 GAŠENO APNO prodam. Nace Junkar, Ržišče 3, Kostanjevica na Krki. 1886 OPAŽ, suh, smrekov, 7 cm, prodam po 420 SIT, z dostavo. /