Dolenjske Novice iiibajajo vsilit čotrteli; ako : : je ta dan praznik, dau lioprej. ; : Cetm jim jc za celo leto 8 K, 7.0. pol leta 4 K. NaroČniua za Nemčijo, lîosno iu druge cvfojiske države xiiaS« S'SO K, za Ameriko K. liiNt it) oglANÍ ne plačujejo niiprej. Vhb «lopÎHfl, iiiii-uěiiiito iu oziiituilii sprejeiiiH Mskania J. Krajec iihsI. Peronospora ali palež na grozdju. Vsled močnega deževja v íasu cvetenja in po njem je nastopila po naših vinogradih pei'onospora na gi'ozdju []| sicer tam, kjer je trta po/;ncje cvetela holj, kakor tam, kjiir je trta žc pred deževjem odcvetela. Posebno hudo je na[»adla bolezen nizke lege, kjer je stala v drugi polovici me.seca junija skoraj vsako jutro gosta megla, kakor n. pr. v državni trtnici novomeški, kajti megla pospešuje razvoj te bolezni še nekoliko hnje kot dež in se ni bolezni skoi'aj ubraniti. Pei'onospoi'0 a"li i>alež na listju vsak vinogradnik dobro pozna, ne pa vsak peronoai)oro na g i'o z d j ii. Tu so vinogradniki veCkrat v ztiioti in tako je tudi sedaj, ko smatia večitia vinogradnikov bolezen, ki je na grozdju nastojdla za plesnobo. Peronospoia ali palež i»ovzroCa na listu rjave madeže, na spodnji stj'ani na-liadenili listov se priiiažejo belo lise, ki obstoje iz tiosonoscev {finih vejic) iit trosov (setnena) glivice peronospore. Ůc napade peronospora prav mlade, še drobne jagode, kinalo po cvelju, prikaže se na njili jiovršju enaka bela prevleka kot na spodnji strani od paleža napadenili listov. Jagoile izgledajo ííisto bet«, kakor da bi jiii z moko posipal in to daje viiio-gradnikoni povod, da so mnenja, da je gi'ozdje plesnivo. Ne glede na to, da plesnoba grozdje tako zgodaj, to je koj po cvetju, redko kdaj napade, se razlikuje palež na grozdju od plesnobe sc v sledečem: 1.) Od paleža napadene jagode izgledajo Ijeîe, kakor da hi bile s fitio belo moko potrošene, od plesnobc napadene jagode 80 pa sive, kakor da bi jih poti'osil, z ajdovo moko ali s pepelom. Nemci ijuenii-jejo plesnobo zaradi tega tudi „Ae.scherich" 1,0 je pepelnjino. 2.) Bela prevleka na jagodah, napadenih od peronospore, je rahla, stoji od jagod sti'an, kakor fina vohia in se da s prstom laliko popolnoma obrisati. Po plesnobi nai)adena jagoda je obdana s sivo prevleko, ki sc ne da zlahka obrisati in če se jo obriše, ostanejo na jagodi temno-sive ali rjavkaste pege in lise, to je pod-gobje (koreninica) glive. Podgobje oidija (plesnobe) raste namreč n a p o v i' Š j n jagod, podgobje peronospore pa znotraj v jagodah, 3.) Će od peionospore (paleža) napadeno jagodo pierežemo ali jo z nohtom l)rešOtpnemo, izgleda znotraj kakor da jc spai'jena ali gnila, jagode pa ki so napadene od plesnobe, so znotraj Cisto zelene in zdrave. Od jjaleža.napadene jagode poćrnijo pozneje tudi zunaj in koneiino odpadejo, jagode, napadene oil plesnobe, pa ne odpadejo, tetnveS raz-pokaj'o in se šele potem posuše. (vC nastopi palež na gi'ozdjn bolj jiozno, ko so jagode ze bolj debele, dobe jagode od pecljiňkov doli temu udrtine in postanejo višnjeve (plavkaste) ali ijavkaste. Nemci imenujejo take jagode „Lederbeeren", to je usnjene jagode. Pozneje se tudi take jagode posuše in odpadejo, nikdar pa ne razi)okajo, kakoi- pri plesnobi. To so bist.veni znaki, po kateiib perotiosporo ali palež na grozdju od plesnobe ali oidija brez vseh težav lahko loCimo in spoznamo. Glivica, ki povzi'oča paleŽ, se zaredi na grozdju najprvo na grozdnih pecljiSkih, zlasti tikoma pii jagodi in odtod se zara.ste njena koreninica (podgobje) v jagodo. Zato dostikrat vidimo, zlasti že v cvetju, da so pecljigki, na katei'ih vise jagode, od trosov peronospore kai' sivi (beli) in poztieje pa počriiijo. Jagode na njih tudi poČrnijo ali poijavijo in odpadejo. Će nastop palež na grozdju jako zgodaj in s hudo silo, napade kar naravnost mlade jagode. Potem so pecljički zeleni in jagode sive. Tudi v tem slnřaju jagode kasneje ])oči'nijo in odpadejo. Peronospora je veliko linjša bolezen kot plesiioha. Od peronospoi'e napadene jagode so izgubljííne in se ne dajo veí ozdi'aviti, medtem ko se od plesnobe napadenim jagodam lahko še pomaga. Če takoj, ko bolezen zapazimo, jiroti njej nastopimo. Palež ali peronospora na grozdju nastane vselej ob hudi mokroti (dolgem deževju, megli, rosi), plesnoba pa v hudi vročini. V suhih letih nam torej škoduje bolj plesnoba, v mokriii pa palež. Peronospora ali palež se da s pi-a-vilnim škroi)ljenjcm z galico preprećiti, nikdar pa ne napadeno tito ozdraviti. To velja glede grozdja ravnotako kot glede lislja. Kaj naj tedaj storimo sedaj, ko je že bolezen tukaj? Napiavitno bolj močno galico (1 i[t pol do 2 kg galice na 100 1 vode in potrebno nniožino apna) ter grozdje dobro in temeljito poškropimo. S tem bomo obvarovali jagode, ki so ostale doslej še zdiave, pred boleznijo, Bolne jagode bodo sicer odpadle, zdi'ave se pa bodo bolj moíno razvile (zdebele) in s teiti se po bolezni nastala Škoda nekoliko zitianjša. Drugega sredstva proti peronosjiori nimamo. Najboljše zdravilo je suho vreme, pri katerem se bolezen kn.alu ustavi. Ker ni izključeno, da najiade ostale zdrave jagode pozneje tudi še prava plesnoba ali oidij, posebno Če pritisne huda vročina, primesajmo galici, s kojo bomo gr<»zdje škiopili, Še 1 kg salojidina na 100 1 vode, ali i)a giozdje dva do tii dni po škropljenju še požveplajmo z navadnim, ali — će tega ni — s sivim žveplom. Če bi kasneje plesnoba vendar - le nastopila, iiotem požveplatuo grozdje še enkrat, ali pa ga poškropimo s kalijevim hipermanganatom iti aimom (150 g hiper-manganata in 2 kg apna iia 100 1 vode). B, Skalický. íllí smo že blizu honca? {.Naša Moč».) (Daljo. &,} Slika „Skrivnostna ovira". Razlogi, na katere se opira naša sodba, so pa ti-le: 1. Oerkvena nike pri riitiski stolici. 3. Libeialni tok, ki je izbruhnil leta 1868. v Avstriji in dosegel svoj višek v majniških postavali leta 1874., se je kmalu zajezil. Cesar sam je posegel vmes in naredil konec bi'ezverski novotai iji. Polagoma so jiametni možje prišli na krmilo in krenili nazaj na pot krščanske politike in dosegli več lepih vspeliov. Krona se zaveda, da ima svojo oblast od Boga, in vladarjev podpis; Carolus I. divina gratia Austriae Imperator, je očitna prit^a te vere. 4. Kar je izgubila Avstrija 1. 1866. v Italiji na prostoru, je dobila leta 1878. nazaj z Bosno in Ercegovino. Le škoda, da bo vpliv mažarsko-framazonske vlade ti lepi deželi iisto pokvaril v verskem, gospodarskem in narodnem oziru. 5. Pridobila je Avstrija tudi na ino-1'alnem ugledu pri sosedih. Sam Bismark, ki je med tem prenehal s kulturnitn bojem in se spiavil s ceikvîjo, je ponudil Avstriji pi'ijateljstvo in zvezo 1. 1878. Taka zveza katoliški državi z drugoversko je sama ])o sebi nenaravna in škodljiva; v tem slučaju pa je bilo pametno, da jo niso odklonili, kď je odprla Avstriji pot do nemških katoličanov in |)o njih do nemških katoliških knezov in vlad. Po br«zbiižnosl,i naših zunanjih ministrov je pa bil ta vpliv neznaten. Tej zvezi je 1. 1H83. pristopila tudi franiasoriska Italija, Iz te zveze je bilo pač težko kaj dobrega izvalnti. Dejansko je Avstrija imela samo škodo iz te zveze. Taljanska frainasonska vlada je jio posredovanju mažarske framasonske diužbe vedno slabo iti za katoliško Avstrijo škodljivo vplivala, Vseb prejiirov me Da, da! Le tisti, ki je bil Že resno bolan, zna jirav ceniti zdravje. In samo oni, ki skuša bridkosti vojaškega življenja na bojišču, prav razume, kaj je ljuba, zlata svoboda. Kolikrát sei i že prej prepeval gorenjo pesuHco, a nikoli je nisem nmci tako, kakor jo umem sedaj... Ko mi je bil v začetku meseca marca l'J16 dovoljen kratek dopust, sem pohitel tja doli na lepo Dolenjsko k svoji matei'i v Ajdovec, Koliko veselje jo zavladalo tam, mi ni treba opisovati. A le pieliitro so potekli jiresrečni dnevi in treba se jc bilo posloviti od Ajdovca. Težko je bilo slovo od doma, od ljubih prijateljev in znancev, a še težje je bilo drugi dan v Ljubljani slovo od mame, ki mi je z glasnitn jokom podala tresočo roko v slovo... S čudnim nasmehom sem prikril notranjo bol. Ui'uo sem se obrnil ter odšel zapustivši jokajočo mater samo. Seli še viiiiva kedaj?... Le On tam gori ve samo!... Obiskal sem še prijatelja Albina Gni-dovca. Veselo je bilo svidetije, saj se že nad eno leto nisva videla, a dopisovala sva si redno. Ob enajstih sem se odpeljal. Vlak je dičal po lepi Gorenjski, a moje misli so uhajale nazaj na Dolenjsko. Lepa je bila vožnja mimo Blejskega jezera, ki je še pokrito z ledom in snegont. V Bohinjski Bistrici sem izstopil ter jo po skromnem oki-epiitu s težkim nahrbtnikom mahnil pioti Btigatinu. Moj ljubi, dragi Bogatin, kje si še V Danes se ne bova videla! Pot vodi mimo Bohinjskega jezera. Res jo dolgo to jezero, a zdaj se mi je zilelo še posebno dolgo. Ves Čas je pomalém dežilo, zato je bila pot res slaba. iMiačilo se je že, ko sem prišel do Sv. Duha. Nameraval sem priti še do stotnika Moravica, a ko sem zvedel, da je še daleč do njega, sem to misel opustil in šel v hotel ,St. Johann', kjer sem prenočil. Dogodki preteklega tedna. Dne 10. jiilija stase oglasila iiaitiliiik S. L. S. prelat Kalan in natelnik J. D. S. dr. Ivan Tavííar pi'i dežtílncin jjrcdsednikii grofu ALteiiisu ter izjavila v iitKiiiii slovenskega piebivalstva dežele, da iiiinaino in nočemo imeti nobenih zvez s Tiuiiibii;em, da odklanjamo vsako komandiranje na pa-trioticne izjave kot žaljivo, ker nam je udanost do vladarske hiše sveta, da «e niajniški deklaraciji, ki se opira na avstrijski teiiietj, nikdar ne homo odpovedali, da zahtevamo, dase v deželni satiioiipi'avi napravi red in občinam zavarujejo njihove avtonomne pravice, da se da slovenskemu prebivalstvu v deželi «stavno zajamčene pravice, da se nehajo preganjanja in krivice, da odločno zavi'aiiamo vsako vmešavanje nemško-nacionalne zveze v razmere naše dežele. Deželni predsednik je izjavo vzel na ztianje in obljnbii, da jo bo s|)oročil na pristojno mc.sto. — Policijska oblast je ustavila izdajanje tednika „Domovina". — V Idriji je 7. t, m. stopilo v átrajk celokupiio delavstvo državnega rudnika in po delavskem svetn ozir. poslancu Gosttniarjn naznanilo ]'avnateljstvn in ministrstvu za javna dela svoje zaliteve: řívišanje temeljnih phig, izboljšanje aprovizacije, odpi'avo militarizacije obi'atov in nastavitev slovenščine zmožiiili uradnikov. Minister je delotna i)riznal »pi'a-vičenost delavskih zahtev in obljubil od-])otiio(;. 11. t. Ml. je šlo delavstvo zoptit na delo. — Konferenca kliibovili načelnikov pailainentarnih strank se je vršila 10. t. m. Večina: Ncmci, Poljaki in nemški socialni deinokratje se je ini'ekla za to, da i>ridi kot prva točka na dnevni jcd bodočega zasedanja prvo biarije proračunskega provizorija, nato pa Češki predlog za obtožbo Seidlerjevega ministrstva. — Dr. Concija, ki se je bil udeležil praških gledaliških slavnosti, je cesar kot namestnika tiiolskega deželnega glavarja odslovil. To je prvi tak slučaj v Avstriji. — Nemški di žavni tajnik za zunanje stvari dr. pl. Kiihlmann je nioial odstopiti, ker so to zahtevali vsenemcl. Njegov naslednik je admiial pl. Hintze. Z ozirotii na to je 11. t. m. podal državni kanclei' grof Hertiing v (ii'žavnein zi)orn izjavo, da ta osebna izpi'eniemba ne po-menja izprcmembe sistema, da vztraja kot kancler na svojih političnih nazoi'ih v notraitji in zunanji politiki in se slejkoprej drži mirovnega stališča, kakor ga je označil 29. novembra 1917 in kakoi' ga je iziazil cesarjev odgovor na papežovo mii'ovno noto 1. avgusta 1917. Tudi Kiihlmannov naslednik admiral pl. Hintze bo zastopal to stališče, s katerim se strinja tudi vrhovno vojno vodstvo, — Piuska gosposka zbornica se je izrekla za mir meča; v enakem smislu seje izrekel podpredsednik državnega ministrstva Friodbei'g. —^,Nemško časopisje ostro piše proti temu, da bi se rešilo poljsko v|u'asarije v avsirijskem smislu; avstrij.ska vlada je nekaj listov iz Nemčije prejio-vedala. Neki dunajski list je poročal, da 1)0 Netiičija v kiatkem odklonila lešitev poljskega vpj'ašanja v avstrijskem smislu, nakar je glasilo zunanjega minlfil.rstva „Frenidenblatt" naglasii, da Avstrija-Ogrska vztraja na tej rešitvi in da je od tega odvisno tuiii vpi'ašanje o poglobitvi zveze z Nemčijo. — Nemško vibovno armadno poveljstvo je meseca junija izdalo oilredbo za naseljevanje Netiicev na Kui'.-îkem. — Na Ruskem so jiiistasi levih socialnih revolucionarjev umolili nemškega poslanika v Moskvi gi'ofa Mirbacha in dvignili vstajo )H'oti boljševikom, ki se pa ni ))osrečila. 7. t. tit. so otvorili v Moskvi vseiusko skupščino S()vjetov, ki je z neveliko veČino glasov odobrila politiko boljševiške vlade, dočiiti je luočna opozicija predlagala, naj se skupščina lazpusti. V Moskvi je vlada upor zatrla z orožjem, po deželi pa se povsod zbirajo protirevolucionarna krdela, katerih jedro tvoj'ijo CVho-Slovaki. Uazen tega jc ententa v Arhangelsku izkrcala ,10.000 francoskih in sibskih vojakov, ki prodiiajo v notianjost.. Njibov poveljnik je izjavil, da hočejo braniti deželo jiroti napadu nemških vojnih njeliiikov. lioljševiška vlada je i)roglasila eiitentine čete za so-viažnike iii zagrozila s stnrtjo vsakenin, ki bi jih jiodpiral. Vlada v Ailiangelsku jc pa jtrestopila na stran entente, — Na italijanskem bojišču smo se umaknili na levi breg Piave. Na planoti Stidmih občin se više hudi boji. — V Albaniji'so začeli Italijani ob Vojuši mučno ofenzivo. Umaknili smo se na braitibno črto severno Fiei'i-lîerata. — Na zaliodnem bojišču skušajo nasprotniki motiti nemške priprave za ofenzivo z močnimi kiajeviiimi nai)adi, Nemci so vse naiiade odbili, samo ob Savieresu {med Aisno in Marno) so se nekoliko umaknili. Odgovor iíMnm odboru. Odgovor največje kranjske kmečke občine deželnemu otJboru! Vsled dopisa vojvodine líranjske z dne 21. julija t. 1., št. 707H, je sklenil občinski zastop občine iSmiliel-Stojiiče y svoji seji dne 12. julija 191B sledečo izjavo: a) Prebivalstvo naše oličine vztraja v svoji od prednikov podedovati! zvestobi do dižave in dinastije. Neomajna zvestoba naše dežele je dokazana po mnogoletni preteklosti, glasno pa o njej pričuje nepopisno junaštvo kranjskih čet, izkazano zlasti v krvavi dobi svetovne vojske na tolikih bojiščih. V dejanjih se je obelodanila kranjska zvestoba na tako sijajen način, da ji paČ ni treba posebnih izjav in sklepov zlasti, ker slovensko ljud- stvo ni dalo dosedaj nobenega povoda, da bi se zamoglo dvomiti o njegovi zvestobi do cesarja in domovine in ker je vsakemu ziiiiiH), da slovenski narod noče imeti nobenega stika s sovražniki naše slai'odavne Avstrije in tako tudi ne z dr, Ti'umbićein in njegovim političnim stiemljenjeni, ker je isto po naših nazorih škodljivo narodnim interesom in njegovi bodočnosti in ker smatra občinski zasl;op eilino rešitev slovenskega naroda v okviru avstiijske nio-riarbije pod vlado habsburške dinastije. S tega stališča smatra občinski zastop, da iiikako]' ni potrebna še posebna izjava v smislu semkaj poslane resolucije, b) Občinski zastop zvesto udan cesarju in avstrijski drŽavi je pa kakor ves narod slovenski obenem prešinjen ))repiičanja, da i)i diuastičnirii in državnim interesom najbolj služilo zediiijenje Slovencev, IJi'vatov in Srbov v eno samostalno državnopravno CL'loto pod habsburškim žezlom, kakor so to zahtevali naši zastopniki v znameniti majniški deklaraciji. Vsako drugo stališče, najsiboile predloženo oil katerakoli strani, se odkloni. V tej tnlni veri more pa občinski zastop svest si enakega uvaževanja ogromne večine kiiinjske deželo in zlasti občine Šmihel-Stopiče izraziti nujno željo in nujno prošnjo, naj se deželni odboi" kranjski tudi sam slovesno izjavi za niaj-niško deklaracijo. Županstvo Šmihel-Stopiče, dne julija 1918, — Jos. Zurc 1. r., župan; Ivan Znane I, r., podžupan; Jos. Dular (Turka vas) 1, r., Jos. Dular (Vavtavas) 1. r., Janc.z Gačnik 1. r., Fi'anc Kastelic 1. r„ Franc lierkopec 1, r., občinski svetovalci; obč, odborniki: Franc Vjtačič I, r., Alojz Mežnaršič 1. r,, Jože Žibert 1. r,, Janez Gazvoda t. r., Janez Kobe 1, r,, Gi'cgor Luzai' 1. r,, Eilmund Kastelic 1. i'., Jože Kobe I. r., .Janez Vindišman 1, r., Fi'anc Šetina 1, r,, Janez Muren 1. i'., Ant. MuliiČ 1. r., Janez Dular 1. r., Franc Dular 1. r., Josi]i Kastrevc I. r., Jože Poči'vina 1. r., Martin Jakše 1, r. Odgovor mestne občine Metlika dež. odboru. Danes se je Vi'šila seja mestnega občinskega odbora, v kateri se je razpravljalo o okrožnici deželnega odbora, da naj se občina pridruži Lampe-Barboveniu protestu proti Truml'ićevim letakom. Po kratki razpravi, v kateri so govorniki izrecno po-vdarjali, da je občina bila vedno zvesta dižavi in vladarski rodbini, da 'J'rumbića ne pozna in da neomajno vztraja na stališču majniške deklaracija, je bila sprejeta resolucija, ki se glasi:. Mestni občinski odbor jemljeokrožiiico z dne 27. junija 191H, št, 7078. poslano od deželnega oilboi'a z dne 29. junija t. 1., na znanje ter izjavlja: a) Prebivalstvo naše občine vztraja v svoji od prednikov podedovani zvestobi do države in dinastije. Neomajna zvestoba naše dežele je dokazana po mnogi, stoletni preteklosti, glasno pa o njej pi-ičuje nepopisno junaštvo kranjskih čet, izkazano zlasti v ki vavi dobi svetovne vojske na tolikih bojiščih. V dejanjih se je obelodaniia kranjska zvestoba na tako sijajen način, da ji pač ni treba posebnih izjav in skh'iiov. zlasti, kei' .so tako ime dr. Ti'umbiea, kak Dopisi. Iz novomeške okolice se nam piše: Ciganska nadlega. V težkih časili živi danes kmetijski iiosestnik na Dolenjskem. Poleg vseh dajatev ima nad seboj Še cigansko druhal, ki ga vstrahuje in mu preti vzeti še to, kar mu drugi pusté. Ne z lepo besedo, ne z dobrimi dejanji usmiljenja se jih ne rešiš. Nasprotno — vedno si v nevarnosti, da ti pred očmi ukradejo zdaj ta poljski sadr.ž, zdaj to obleko, zdaj kako perutnino in ne ujtaš se nastopiti odločno: kajti pričakovati imaš strašno osveto za-se in celo okolico, da ti zažgo ali pa. da te napadejo. Kakšna bojazen vlada na samijah, kjer so navadno samo Ženske, otroci in stai'čki [iri hiši — si vsak lahko sam misli. Manjka hišnega gospodarja in z njim trdna opora, na katero se naslanja. Kako daleč ciganska predrznost sega, se najbolj razvidi iz dejstva, da v najbližji okolici žandarmerijskih postaj, po vseh vaseh že kažejo svojo tatinsko nrav s tem, da ni več varna nobena stvai', ki ni neposredno pod ključem ali pa, da jo odraščen človek nima vedno pred očmi. V vaseh Šmiliel, Regrškavas, Gotiiavas itd., ki so tikoma pred Novim, mestom, in vasi, ki so zelo obljudene in ljudje ne zapuščajo hiš brez \arha, ko gredo na njive — so Drugo jutro, 11. marca, sem se napotil dalje in prišel do dvigala (Aufzug). Prvič sem videl to napravo. Iz doline visoko gori na hrib preko več sto metiov visoke skalne stene so napete močne žične vrvi, po katerih se jireccj urno premikajo leseni zaboji z raznim blagom in z vojaki. Električni stroji neprestano ropotajo. Kaj? Pi'eko takih prepadov in tako sti'mo naj bi se peljal? Pa ni drugače. HoČe.š, nočeš, moraš! Drugega pota ni preko sti'ašTie stene. Naložili so v zaboj radi ravnotežja nekaj polen, na nje pa sem jaz počasi skobacal. Nekako čudno mi je bilo pri srcu, ko sem se med vožnjo ozrl iz zabojčka tja doli v nekaj sto metrov globoki prepad. Vsak stiahopetec bi ne zaupal taki vožtiji. Srečno sem ae pviguncal do vrha. Od tu dalje proti Bogatinu vozi vzpenjača. Njej sem zaupat sanio nahrbtnik, sebe pa ne, znano mi je namreč, da se je tu dogodilo že več nesreč. Sam sem jo mahnil peš dalje po precej strmi poti. Ďim više sem sl.opal, tem bolj je snežilo in veter je čimdalje huje razsajal. Na mnogih mestih lui je metež zapiral oči in ()viral dihanje. Le s težavo sem jo priiinil na planino. Tu je precej trdno zidanih barak, ki komaj kukajo iz snega. Dalje me straža ni pustila. Radi lavin je bila pot proti liogatinu zaprta. A imel sem srečo. Slučajno je Šel proti liogatinu neki pod|)olkovnik, ki ga je spremljal močan oddelek smučarjev, pa sem se kar med nje po:iiešal. Nihče me ni vprašal, kdo sem ali kam grem — jaz sem pa tudi rad molčal. Hvala Bogu, da so me pustili na miru in da mi niso pokazali nazaj ])roti Bistrici, Prišli siiKt do Bogatina, Podpolkovnik se je s svojim spremstvom tu ustavil, a jaz sem hotel dalje. Toda pot jc bila ladi iiivin zaprta, vsak prehod sti'ogo prepovedan. Tako! Lepa. je ta!... Skoraj sem že pri svojih ljudeh, a ne smem do njih. 'J'elefonično sem govoril s poročnikom Pleškom pri polkovnem poveljstvu. Dobil sem jiovelje, naj odrinem v Gozd pri Kranjski gori in tam Čakam daljnih povelj. V tej stiski sem stopil k poveljniku taborišča nadporočniku Hiitter-jn in mu razjasnil svoj žalostni položaj. Lepo me je potolažil in povabil na kosilo. Tam sem naletel na nekega majoj'ja in na prej imenovanega podpolkovnika, ki me je takoj spoznal. Majorju sem moral natančno opisati naše postojanke. Iz pogovorov pa sem zvedel, da gre naš polk že v nekaj dneb od tu. Po kosilu sem se vrnil nazaj k dvigalu. Sedaj sem imel že veČ poguma do te nenavadne vožnje. Oglasil sem.se pri stot.niku Moravieu, a ga ni bilo doma. Preprosil sem njegovega narednika, da me je dal zapeljati jirav do Boh. Bistrice. To pa to! Ziepa še ne tako I V liohinjski Bistrici sem prenočil, drugo jutro pa sem se odpeljal z vlakom na Jesenice, od tu pa v Gozd pri Kranjski gori. Oglasil sem se pri trenu našega domobranskega pešpolka št. 27.* Tu so mi svetovali, naj se javim pri stacijskem poveljstvu v Kranjski gori. Govoril sem tudi s kadetom Hoffei'jem, ki mi je z vso go- • Sedaj KOrski strulski polk SÍ. 2. Op. iir. tovostjo zatrjeval, da odide naš polk v najkrajšem časn iz teh krajev. Pravil mi je tudi, da so iuieli v gorah ogromno snega. Pri jezeru je bil podsut kadet Rifelj in več ljudi, a so vse srečno rešili. Še vedno divjajo strašni viharji in snežni meteži. Vsa pota so pod lavinami. Na mnogih krajih so zahtevali plazovi svoje žrtve, ne le v blagu, temveč tudi več ljudi je našlo smrt, Koliko barak in ljudi so odnesli plazovi v bi'ezdna in doline, sodaj se nihče ne ve. Popoldne sva se javila z nadporoč-nikotii Christianom pri stacijskem poveljstvu. Major pa je oba poslal v Trbiž, Češ da v Kranjski gori ni stanovanj. Torej zopet dalje! Še isti veČer sva se odpeljala in prenočila v častniškem prenočišču v Trbižu. Naslednje jutro 13. marca sva se z nadporočnikom posvetovala, kaj nama je ukreniti, Treba se je javiti vojaškim ob-lastvom ter poiskati stanovanje. Christian mi je obljubil, da bo popoldne vse sam uredil. tatvine na (Inevnem reiln. Sled tatom kaže vedno na cigane. V /jadnjeii) íasu je zlasti neka 25 tlo 28 let stai'a ciganka, močne postave kakor kak vťlikan, posebno pre-diztia in nič ni varno pred njeno tatinsko itiavho ali predpasnikom. Ako bi »il ciganov {>ki'aileiiî tmsestiiik to ovadil oblasti, da jili zapro ali prega-iqajo, je v nevarnosti sam, njegova hiaa, ali pa cela vas, da napravijo kako liudo-delstvo. Zaradi tega je vsak prisiljen, da trpi in molči in se s tom obvaruje še večje nesreče. Edina pomoč je, da oblasti iz lastne moči strožje nadzirajo cigane, jili drže v strahu ter s tem ščitijo kmetijske posestnike. Ta namen tudi. zasleduje ta javna pritožba, ker nje pisec čuti sam posledice te tatinske driihali in se ne upa drugače nastopiti, kakor z javno opozoritvijo na oblast, ki čuva imetje državljanov. Posebno pa izraža to pritožbo v imenili prizadetih zaradi tega, ker če se cigani zdaj po leti upajo nastopiti tako predrzno, ko imajo povsod dovolj dela, samo če ga hočejo izvrševati, ko imajo za denar še vedno živež, kaj bo Še-Ie po zimi, ko bo pri-inatrjkovalo živeža, ko ne bo dela, ko bo vedna tmina dajala tatvinam potubo in jo krila. Óe oblasti ne napi'avijo red o pravem Času, tedaj bo prepozno. Posestniki botiio trpeli še več in oblastva nam ne bodo mogla pomagati. Obračam se pa še s prošnjo do vseh Županstev, da kicpko podpirajo to pritožbo in s tem varujejo svoje občane pred cigansko dnihaljo, — Posameznik si ne moi'e pomagati, le skupna pomoč kaj íKda. Iz Gorenjega polja. Naj poročam enkrat kaj iz naše občine v conj. Dol. Novice, 7i letino se sicer no morem prav ()ohvaliti, kalîor bo že dingod. Neinestano deževje napravilo je nam veliko škode. Ječmen se je prav slalto obiiesel. Pšenica do polovice prazno klasje ali poležena, močno snitiva, nam obeta malo pridelka. Koi'uza tudi še nič ne kaže, i^e bo napravila kaj strokov. Krompir je sicei" lep v rasti — kakor bo Ž« ztiotiaj. — Vinogradi lepo kažejo; ploda dosti in iep(>g!i, da še kmalo ne tako — smo I'ekli spomladi. Danes imamo v vinogi'adili, pítsebno onib s sadežem boljših vrst, vse iirazno. Gi'ozdjo namesto da bi cvetelo, je cvetje porjavelo ter odpadlo; kar je ostalo, napadeno je po plesnobi, Tiosulťat, ki bi o pi'avcm času kaj jiomagal proti plesnobi, smo ju'epozno dobili, kei' ga kmet. družba ni imela. Mnogo vinogradov ne bo dalo niti toliko iiridelka, da bi se delo splačalo. Krivo je seveda deževje in strupene megle. Sena tndi eiî, kakor smo pričakovali. DomaČe in tuje novice. častnim občanom je imenoval občinski odbor občine Štnihel - Stopiče pre-vzvišenega knezo.ilcofa dr. A. Bonaventura Jegliča o priliki dvajsetletnice škofovanja in v znak hvaležnosti za neumorno in nesebično dolgoleino delovanje za slovensko ljudstvo posebno pa za pospeševanje kulturnega napredka slovenskega naroda. Šestdesetletnlca dvornega svetnika pl. Garzarollija, Dne 17. t. m. je dosegel predsednik novomeške okrožno sodnije, g. dvoi'ni svetnik Fi'anc Gai-zarolli piem. Tbunilack starost 60 let. Rojen v Novem mestu leta 1858 kot sin davčnega uradnika, je g. dvoi'ni svetnik našemu mestu I'ojak, prvi domačin, ki mu je bilo poverjeno vodstvo naše okrožne sodnije. Sodnijsko karijero je pričel v Belikrajini kot sodni pristav v Metliki, kjer je služboval od leta 1885 do 1891 ljudstvu v dobro, sebi v nepozabno zadoščenje. Značilno je, da so ostali gosp. jubilantu spomini na ieta metliške dobe neizbrisni, vedno ljubi in sveži; zdiuženi so pai z mlado si'ečo vspelega, v Metliki započetega zakona, ki ga je sklenil s svojo soprogo, gospo Johano roj. Eisenhardt, rodom Ljubljančanko. Tej dobi sledi v letih 1891 do 1897 službovanje v Škofjiloki, odkoder je pi'išel pl, Garzarolli kot oki'ajni sodnik v Kamnik. Na tem mestu je bil povišan leta 1900 za deželnega sodnega svetnika, kot tak pa premeščen leta 1904 k okrožni sodniji v Celju. Le-tH imi je bilo podeljeno I. 1910 dostojanstvo višjega sodu. svetnika, 1, 1912 pa je bil imenovan za predsednika okrožne sodnije v Novem mestu, kjer službuje do danes, odlikovati leta 1916 z naslovom dvoi'nega svetnika. V vrsti predsednikov novomeške okrožne sodnije bo ime dvornega svetnika pl. Garzarollija trajno dobrega zvoka. Odličen pravoznanec, sodnik obsežne prakse, je on sodnijskeuiu stanu dika, prožet čuta pi'aviČnosti je ljudstvu sodnik, ki razume njegove razmere, ker je le-tem vedno z zanimanjem pozorno sledil in se ni umikal stikom z njimi. Brezuvetnost nastopanja, ki jo je hvaliti na dvornem svetniku pl. Garzarolliju, ohrani mu priznanje, da je vzoren kot človek, vzoren kot predsednik. Cerkveno. V sredo, 24. julija, na dan sv, Frančiška Solana, zaščitnika frančiškanske misijonske družbe, bo v tukajšnji samostanski ceikvi zjnti'aj oh 6. uri orgljana sv. maša za žive in mrtve člane te družbe in zvočei' ob 8, uri-litanije — govoi' o mi-sijonili — in vpisovanje novih udov v družbo. Med govorom se bo v puŠice nabiralo za misijone. K obilni vdeležhi se vabijo vsi inlje in pospešitelji družbe in vsi prijatelji misijonov. Za ubožno kuhinjo. Preteklo nedeljo ae je priredila v posebno mestnim roveŽeiti naklonjeni velespoštovani Picekovi hiši domača veselica. Igrale sta sc dve igri : Marijin otrok in. krčmarica pii -zvitem rogu. Vse igi-allte so prav dobi'o svoje vloge spolnile. Cast in hvala njim! A posebno pozornost je med vsemi požitvo-valnimi igialkami zbudila hčerka gospe Picek, Igi'ala je z neko sigurnostjo ter občutkom. Le tako napi ej ! Vodstvo mestno ubožne kuhinje izreka najiski'eiiejšo zahvalo za 48 kron kol čisti dobiček te domače veselice, Poročil(ro III. seji krajevnega odbora za vzdrževanje slovenskega gledališča v Novem mestu, dne 13.julija 1918. Navzoči: • g. Aiidrijanić, g. Ogoreutz, g. pl. Šuklje, g. Seidl. ga. Skalicky-jeva, ga. Zwitter-jeva in gdč. Kovač-eva. Odboiiiika gg. Škerlj in Josi]) Kobe opravičena iz tehtnih razlogov. — Načelnik konstatuje sklepčnost in otvarja sejo. Naznanja dopis ljubljanskega gledališkega konsoreija z dne T», jul, 1918, s kojim se med drugim javi, da se je pri „Jadranski banki" otvoril poseben račun za novomeški krajevni odbor, ter da „Jadianska banka" vloge tega računa obrestuje od dtie vložitve. Glede pododseka za pi'edstave, koncerte in predavanja se odloži izvolitev 5 Članov na eno priliodnjih sej. — Izvoli se za namestnika tajnice gdč. Kovačeve g. Andrijanič. — Ker so se nabii'alno pole za deleže in darila že i'az-delile med člane odbora, se hode nemudoma pričela živahna agitacija med občinstvom. Blagajnik kraj. odbora naznanja, da je Že prvo nabrano svoto v znesku 270 kron odposlal „Jadranski banki'' naposelien i'ačiin ki'aj. odbora. Načelnik še priporoča posebno važnost daril, od katerih ima slovenski gledališki konsoicij vsaj v prvem letu več koristi nego oil deležev. Ker je dnevni red izči'pan, zaključi načelnik sejo, ter določa prihodnjo sejo na Četrtek t. j. 18, t. m. Krajevni odbor za vzdrževanje slov. gledališča v Ljubljani, kateri sc jc zasnoval za Novomoiîto in bližnjo okolico, sestavljen jc takole: G. Fr. pl, Šuklje (načelnik), ga. prof. Lovšetova (namestnica), gosp. vladni svetnik prof. Seidl (blagajnik), gdč. lioza Kovačeva (tajnica) in g. lekai-nar Andrijanič (namestnik taj,). Izven teb obstoja kiajevni oilbor še iz: g. pi'of. Atii. škerlja, g. Jos. Kobeta, in g, Jos, Ogoreulza, potem iz gospej Šei'kove, Skalickyeve in Zwitter- jeve. — Mnogo uspeha želimo rodoljubnemu odboru! - Visoka priznatya za pati ijotiČno delovanje vojnih posojil je podelil finančni minister med di'Ugimi tudi sledečim zaslužnim gospodom: Pieč, P. Atanaziju Ausserju, gvardijanu in šol. vodji v Novem mesln, Viljemu Gebauerju, nad učitelj u v Šmiheln, Karolu Qregorcu, učitelju v To-idioah, Matevžu Jenku, nadiiČiteljn na Mirni, Francu Juvancu, naduČitelju v Mirnipeči, Francu Kambiču, poštarju na Vinici, Francu Kopitarju, učitelju v ŠmiheUi, Lud. KoŽe^'ti, nadučitelju v Št. Petru, Ivann Kutnarju, nadučitelju v Žužemberku, Jožefn Novaku, okrajnemu Šol. nadzorniku v Kočevju i. di*. Narodna igra „Domen" se bo vpri-zorila v nedeljo dne 21. julija v Narodnem donni v prid slepih vojakov. Cene sedežev: 5 K, 4 K in 3 K. Stojišča 1 K 20 b. Pre-plačila se radi namena igre hvaležno sprejemajo. Vstopnice za sedeže in stojišča se iz prijaznosti prodajajo od petka 19. julija dalje v prodajalni J. Krajec nasi, in na prireditveni večer pri blagajni. Želi se mnogoštevilne udeležbe! Umrl je na svojem posestvu v Šmiheln pi'i Novem nieslu v petek dne 12. julija ob 11, uri v noči d(ibi'o znani in občespošto-vani bivši novomeški knjigar g. Friderik Tandler v 82. letu starosti po daljšem bo-lehanju in previden s sv, zaki'amenti. Pogreb je bil ob precejšnji u. Kajetana Po]iot.nika mesto venca 60 K, zali ar se mu bolnišnica naj topleje zahvaljuje. Potres smo Čutili v Novem mestu v torek dne K», julija oh 1. uri 55 minut popoldpie. Sunek je bil dokaj močan, da so se gibali v hišah predmeti. Zbiranje perila za vjetnike, Xbii anje perila ima namen, opremiti vjetin'ke, ki se vračajo ponajveč brez potrebnega jierila v svojo domovino, z najpotrebnejšim perilom, srajcami, spodnjimi hlačami itd., da se na ta način saj deloma hvaležni izkažemo, ker sovražnik ni piHirul na Kranjsko, da nt bila opustošena vsa dežela, da ni bilo razdejano in [»oruŠeiio naše domovje ter da ni bilo treba pi'cbivalcem zapustiti svojih bivališč. — Darila se sprejmejo pi'i tukajšnjem štaeijskem poveljstvu, V poslopju C. kr. ok)'. glavai'Stva soba št. 6, katero je pripravljeno, če se mu dai'ila naznanijo, poslati vojake v hiše po dotično pei'ilo. Stranko dobijo posebna píítrdila, katera naj hranijo kot legitimacijo proti morebitni poznejši jnisihti oddaji. Pobiianje tiaja do 31. julija — C. kr. okrajno glavarstvo Rudolfovo. V službo se sprejmeta. V jetnišnici okrožnega sodišča se sprejmeta v službo dvapr(»vizoričtia pomožna jetniška i)aznika. Pi'osilci za to službo — predvsem vojtii invalidi, kateii pa morajo hiti za to službo siiosobni — naj se oglase pil predsed-ništvu okrožnega sodišča. Za slovenske slepe vojake je darovala šolska mladina v Št. Petru pri Novem mestu 15 kron 10 v. Vojak Anton Petiič vojna pošta 4(!9, 2 K. — Bog blagoslovi vile dobrolnike! Vojaška suknja se jc izgubila na poti iz kandijskega kolodvora do Ljubljane. Pošten najditelj se prosi, da jo izroči proti primerni odškodnini — Frančiški Buda, Žabja vas št. 34, p. Rudolfovo. Fiancétov. Nemškutan. ]\Ioj prijatelj Cene je zelo duhovit, ali zadnjič ga je pa le zapustila njegova prebrisanost in rekel je javno in glasno, da ne razume — nemŠkutarja. „Kaj se neki godi v možganih in obistih takega človeka," je dejal Cene, Da si moj prijatelj ne bo razbijal glave in da ne izgubi katerega svojih gostih las, za ktere sem mu iz dna srca nevošljiv, sem mu raztolmačil, kaj se godi v duši nemškutaijevi. Piav-zaprav se pri tem bitju ne more govoriti o duši, kvečjemu o živalski. NemŠkutar je popolnoma drugačen od nas navadnih ljudi. Ima dve matere: eno mu je dal Bog. drugo si je izbral sam. Slovensko so mu dala nebesa, on pa si je ]iritegnil še n e m š k o. In zakaj ? Iz lahko razumljivega vzroka. Prijatelj, če ti umrje mati, ostaneš sirota. In to je hudo! NemŠkutar si misli : „Če me ne bo več ena mati redila, me bo pa druga." NemŠkutar ima tudi dve domovini: v slovenski je bil ki-ščen in ima v njej, žalibog. tudi domovinsko pravico, nemška pa ga je sprejela za častnega občana. In zopet si misli naš prebrisanec: „Če v prvi suša vso tiavico pomori, se pojdem pa v diugo past!" NemŠkutar govori dva jezika: slovensko za ljudi navadne vrste, nemško za olikance. Olicijelno, to se pravi kot zastopnik boljše vrste ljudi, zna samo nemško in rad zatrjuje, da diugega jezika ne zna. Če mu pa grozi kaka izguba, oziroma, če se mu smehlja kak dobiček, potetn se zgodi-Čudež in naenkrat govori izvrstno slovensko. NemŠkutar ima zelo lepo in lahko Življenje na svetu. Mi vsi, ki pomagamo vleči vladni voz. da ne obtiči v blatu, slišimo okoli svojih ušes večkrat žvižganje biča in vleči moramo tako, da se nam upogilta hrbet. „Hi, dje," tako nas priganjajo. Če ))a ne vozimo prav, pa nategujejo vajeti, da nas bole zobje in usta in brada, iii upijejo: „Hot, bistahor!'' In Če smo se v svojem niivdnšenju zaleteli preveč naprej, nas pa tolčejo po čelu iti kriče: „criikelj" ali pa tudi „tiičkej"; saj smo tudi za vo-ličke dobri, NemŠkutarja pa ne vprezajo nikamor in nič ne vpijejo nanj. On gre lepo mirno ob vozu kakor tisti konjiček, ki ga je bogatin kupil na semnju. Par slarih kljus mora vleči debeluha, novi konjiček pa lepo teče ob strani, prost vsake teže. Daje nemškutar pravzaprav živalica, se vidi iz tega, ker vedno gleda le v jasli. Če je doma vse polno sena, upira svoj željni pogled v domači hlev; če so pa z domačega poda pobrali tudi otavo, potem jo liitro ubere k nemškemu sosedu, kjer rekvizicija ni bila tako stroga, in tam niu že dajo malo slame. Ko je Cene slišal mojo modrost, je zaklical: „Salamenska daljava, to živalico bi bilo jia dobro djati v špirit! Pa zdaj ga še za šnopček ni ! Včasi so rekli : tt i najgrše stvari na svetu so: baba s fajfo, soldat z marelo in berač z viržinko. Zdaj pride pa še četrta poslednja reč: nemškutar v šjuritu!" Cene se je odmajal do bližnje gostilne. Zilaj je namreč bolj nobel in uživa namesto šnopčka vino. Odkar je voj.ska, je stopil tudi on v vrsto vojnih dolýČkarjev. Poprej je krpal verze, zdaj |ia škarpe ilika. Zato mu lete od vseh strani kronice vkup tako, da že premišljuje, komu bi jib zapustil. Cene je sel za mizo in kmalu sem ga slišat peti: „Ti si nemškutar, jaz sem klofutar. Rad bi te klofutál, pa mi je róke Žal," Počakal sem ga, dokler se ni prizibal iz krčme. V roki je držal mošnjo, podobno vrečici, h) mi kazal vse polno cesarskega pjipiija. Ko 3cin ga vpiašal, v kakšen namen misli zaimstiti i>iHiianjenc bankovce, je zategnil usita, položil pr^t na nos, po-iiiežiknil z lokayitni oňtiii in odgovoril: „Za špirit za ncmškutaija". Resnica z dežele. 1*0(1 tem naslovom piše v „Resnici" št. 30 „ugledni inijateij" sledeče: ]. „Zilaj so vsi Sloveiici v deliriju." Lejte si Jio! Potemtakem bo treba zavod iia Studencu razširiti. Mesto .Tiigoslavije naj se ustanovi „Splošen zavod za blazne Slovence. Ampak če nas bo „ugledni prijatelj'' zdravil s takimi Članki, se nam utegne duševno stanje poslabšati. 2. Samoodločba mu je sicer nekaj lepega, toda naivnega. Narod, ki je jirejel le dva talenta, sme iio njegovi razlagi sv. Piwnta in božjih sklepov pridobiti le zopel dva, ne pa pel. talefitov. — „Resnici" pač ni bilo lieba tega ťíUiiika, da nas prepriča, dii je iiroti jugoslovanski deklaraciji, da ji je ljubša tuja i>eta na našejii tilniku kot da bi svobodno dihali na svoji zemlji, „Ugledni i)rijatelj" naj pa poduči evangel-skega gospodarja, da je napačno ravnal, ker je dal tistemu, ki je tuidobil 5 talentov, še enega jiovihu. Kar je napisal ljubljanski pi'ofesor o samoodločbi, naj še enkrat pie-udari, potetii bo moida uvidel, da je njegovo unievanje res „olročju". Pravica, pi avi, moi'a biti nad samoodločbo. Samoodločbii, ugledni prijatelj, jo le ena izmed pravic narofiov, ki jili v gotovili okoliŠčinab morejo zahtevati, „pravica" je pa le širši pojem, ki obsega tudi vsi; druge vrste pravic. 3. „Domoljub" mu nie več ne ugaja, ker zabavlja samo Čez Nemce in slarine. „Resnica" je pa list, ki je ,,i)rijeten za brati". — Zbei'i vse, kar pišejo vsi listi nilailinov v enem tednu o stai inih, pa ne boš našel desetine tistih neotesauoNti, ki jih prinese ena saitia Številka „Resnice". Da se pa ta svetovni listič noČe zameriti Nemcem, to pač razumemo. 4. Pravi: Mi na deželi čutiuio, kako se ljudstvo slabša itd. Gotovo, nuij ugledni lirijatelj! Poleg zlega upliva vojske jo gotovo eden izmed razlogov (.udi la, ker ljudstvo vidi, da ta ali oni njegov pastir iii v tisti slogi s svojim nadpastirjeni, kot jo zahteva njegov stan. Če ti ijiidstvo nič ne reče, si ])a svoje — misli. Raznoiero. Pohvaljeni. Iz ki anjske zaloge i esnice, ki jo razpeČava firma „Resnica", stiio dobili pohvalo, da se nam je po si'eči vendar nekaj v glavi posvetilo. Samozavestno nazivlje „Resnica" nase „Dolenjske Novice" — „svetovni listič". Ros je, da „Dolenjske Kovice" gledajo še-le na 30 let svojega življenja, „Resnica" [la že na 30 številk. Res je, da naš svetovni listič v 30, letih ni mogel toliko koristiti slovenskem» narodu, kot nui je naredila škode „Resnica" v 30. številkah. Res je, da bi bilo „Dol. Novic" sraui biti tak „svetovni listič", ki bi ga citirali na svetovnih mestih v boju proti pi'avicam sloveïïskega Jiaroda, kot se citira „Resnica". Kaj pravi še sv. Matej? Pismouk v službi „Resnice" ju'av rad podufitije slovenske liste z izreki svetega Pisma. Isti sv. Matej, ki ga cltiia proti socijaltiitti demokiatom, j)» tudi pravi: „Kdoi' j'cČe svojeiiui b]-atu raka, bo kriv zboi-a, .(V. 22.) Vzemimo i)a kar isto štev. 30 „Resnicc" v roko, čitajmo drugi članek o íigauióštvu. Mladini so; „značajni ligamožje, tisti, ki so bili obsipani z dobiotami ŠusteršiČeviuii, so najhujši, najbolj strupeni, najbolj laŽujivi in lopovski, najbolj perfidni. Oni so saina gofla, sam lažujiv jezik, sama strupena strast, sama peifidija." Res, demokrati, učite se ki'šanstva v „Resnici". Kurentov album. v Ljubljani se je ustanovil konsorcij, ki bo izdajal liumoiistieno-satij iCen list „Kurent", Ta koiisorctj je sedaj izdal humorističen almanah „Kin'cntov album". Cena 420 K. Vsebina: Narodna beseda. Fran Milčinski: Ali bi ali ne? F. Golar: Veselje, Ivan (Jankai-; Rezignacija. Rado Murnik: Vojna ljubezen. .Junij lirut: Kurja historija. Ferdo Plemič: O Klanjaeijevi sreči, —ba: Vesela elegija. DamirFeigel: Na krivih potih. — Slike. Maksin Gaspaii: Lepšega jiara na svetu ni. Po sklepu uiiiii z Rusijo. Ubogi tobakarji. Pogled v pi'i-lioduost. J^Vall Podiekar; Mir? Nova božanstva 19J8. V dobi pomanjkanja mesa, Potepuh. Načrt za novo skupino na pi'očelju ljubljanskega gledališča. JUnko Smiekai*: Kurent. Srečna Avstiija! A'seuemški most do Adrije se maje! Pametna misel. Zgodnja dunajska birma. Razvoj človeka. V.se zaman ! Otuok-svet in vsenemec-aneksijonist. Vasovavci sedanjega časa. ■—■ Naroča se v upravništvu „Kurenta" v Ljubljani, Stari ti'g šl. li) (Zvezna tiskarna). Razvedrilo. v šoli. Profesor: „Vidite, to je redek slučaj, ki se pa dostiki'at pi'ipelî," V vojaški šoli. Častnik: „Z vami je pa res križ. Naj vas še kaj tako neutiinega vprašam, nikdai' ne dobitu pametnega odgovora!^ Pri dobri zavednosti. „Ko se zbudim, viditn, da je soba vsa v platiicnu. Venihu" ne izgubim zavedtiosti. Hitro prižgem luč, skočim v hlače in zbežim iz sobe." , Nehvaležnež. Odvetnik: „Kako ste zadovoljni z mojim zagovorom V Kajneda, kaj tacega se niste uadjali?" — Zločinec: „Prav imate, gospod doktor! Da jaz vem pred obi-avnavo, da sem tako pošten in nedolžen, kakor ste vi trdili, nikdar bi vas.,ne bil prosil, da me zagovaijajle!" Naznanilo, župati spoi'oči na okrajno sodišče to-le: „ .,. Tudi sporočam hudo užaljeno naznanilo, da je naš dvaindvajset let dolgi logar za kratkovidnostjo svojega gosiioda nanaglouui utinl in bil čez dve uri Že popolnoma iiutev, ker ga je gospod grof na lovu jxi krivici obsirelil. Siromak, ki se uut v celem življenju nikdar kaj tacega ni primerilo, je sedaj v najvei^ji bedi, ker zapnšča vdovo od petih nepi'e-skibljenib otrok, izmed kat.erih je najstarejši 50 luetrov dolgi, 25/25 cm močni; 7 srednjih ti'amov po 5 in dolgi, 2H/30in modni; 35 pantov jelovili po 7 m dolgi, 14/12 iM močni. TodjeLnik mora dobaviti — radi pomanjkanja hrastovega lesa — vse zgorajšnje trame in vezi i/ popolnoma zdravega, svežega jelovega lesa. Če se bo jiolrebovalo pri pojiraviln kaj već materijala kot je navedeno, se bo- tisti plaCal po istih cenah kakor drug dobavljeni les. Cestni okrajni odbor novomeški, dne y, julija 1918. Načelniki .los. Zure. Pri pomanjkanju moke jo riLijboljSi pripomoCek „Melilala"-iiioka ; je k v«™ pftkarijam, nioCiiiitim jedilom, kruhu, juhnm itd., m iridoduU, kci- polem lupo izgledajo, narastejo, hrati-jivost, Kisitiiost, izdatnost pridotf"!. ZdiiiviiiSko pripo-roititio pfoli r!i7,l, boleznini. Vsebuje 10"/,, sladkobnih, 10",('u niantnih snovi. IJobi se íiujniatij 1 kaitori s S35 ïav'il. za K 75; pri E> karloiiih Su 10'V„ popusta. (Malii prodaj;« Mvi.tku jo a'&OK.) A. PostrŽln, Graï, Stoyrerg. m/II. Za event, vpražanja se proai mamko. Barva za obleke. OBLEKA pobarvana izgleda in nadomesti novo samo tedaj, Ce 30 resniCno le z najboijSo, stanovitno la barvo pobarva. Vsak si lahko sain doma bre/ truda in stroškov pobarva obleko ali kaj drugega, naj si bo iz kak o rSn ega kol i blaga. Najmanj se poSlje Že 10 laviL poM. navodilom za K 10 ao. Trgovci 1(X) zavit. K -H), 1000 zavil. K 35 za vsakih 100 zavitkov. A. Poslržln, Commission «MehlaUi», fJraz, Steyrcrg, (iO,Il. IlErige za iSiiilno, hatle-brzoporil-nihe, štedlinihe za vzidati, ohovjc za ohna in vrata, orodje za zidarje, ftovače, hljučarje in mizarje, žico, pocinhano mrežo za ogra o, samo-ifolnice, železne ročne b agajne, huhinjshe teiitnlce in drugo želez-nino - dobava tvrdha i). Sušnih Ljubljana, Zalošha cesta.