številka 18 • leto XLI • cena 200 din
CeUe, 7. mala 1987
^ovi tednik je glasilo občinskih organizacij szdl ceue, laško. mozirje, slovenske konjice, šentjur, šmarje pri jelšah in žalec
Libelo lahko reši le
korenit sanacllskl
nrogram
Vodstvo kolektiva je neenotno, de-
lavci pa bi še naprej delali po starem.
Stran 4.
Magisterij tistemu, ki bo razvozlal
devizno zakonodajo
Na Dobrni se resno dogovarjajo za sovlaganje s tujci.
Stran 9.
cm cellskih alpinistoif ]e Karakorum
Na pot so odšli s kombijem in prazno malho. Stran 24.
Minilo je sedem let, odkar smo ob smrti našega
velikega predsednika Josipa Broza Tita slovesno
obljubili, da bomo še naprej stopali po njegovi
poti: odločno, učinkovito in brez nepotrebnega
izgubljanja časa. Pričetek te poti pomeni prihod
tovariša Tita na čelo Komunistične partije Jugo-
slavije. Letos praznujemo 50-letnico tega
pomembnega dogodka. Bomo ob obujanju veli-
kih zgodovinskih dogodkov stopili tudi korak
dlje po tej poti, tako kot smo obljubljali?
Še več vsebine
prazniku mladili
Mladinci z našega območ-
ja so se odločili, da letos
pripravijo malce drugačno
praznovanje meseca mlado-
sti. Športnim prireditvam,
ki so jih pripravljali že
prejšnja leta, so letos dodali
še pregled kulturne dejav-
nosti ter številne okrogle
mize in razprave o najbolj
perečih vprašanjih mladin-
skega in družbenega vsak-
dana.
Večina prireditev se bo v
občinah našega območja zvr-
stila v tednu pred 25. majem,
v Šentjuiju pa pripravlj^o
nekaj okroglih miz že ta in
prihodnji teden. Z začetkom
tradicionalnih majskih
športnih iger, v katere so le-
tos vključili tudi mlade iz
Šentprimoža na avstrijskem
Koroškem, so praznične pri-
reditve množično začeli, zak-
ljučili pa jih bodo z osrednjo
prireditvijo na Titovem trgu
23. maja. Ze jutri pripravljajo
okroglo mizo o alpinizmu in
mladinski športni dejavno-
sti, v nedeljo pa bodo mladi
spregovorili o dejavnosti Or-
ganizacije združenih naro-
dov. S tem bi radi poživili
delo krožkov OZN v občini,
za ožjo temo pogovora pa so
izbrali naš narodnoosvobo-
dilni boj. Mladi v Šentjurju
se pripravljajo tudi na kviz
»Tito-revolucija-mir«, kon-
cem prihodnjega tedna pa
bodo pripravili še razstavo
otroških didaktičnih igračk
in publikacij o mirovnih pri-
zadevanjih.
Zaradi dobre razprave o
ustanavljanju malih produk-
cijskih enot na sedmem fe-
stivalskem dnevu ob spreje-
mu štafete mladosti v Tito-
vem Velenju, so se v Šentjur-
ju odločili tudi za to temo. V
Šentjurju bodo mladi posku-
šali najti tudi mesto mladin-
ske organizacije v ustanav-
ljanju in delovanju novih
enot drobnega gospodar-
stva.
Večina prireditev ob praz-
novanju meseca mladosti se
bo na našem območju zvrsti-
la v drugi polovici maja, saj
mladi menijo, da prav s
športnimi in kulturnimi pri-
reditvami ter vsebinskimi
razpravami lahko ustrezneje
obeležijo svoj mesec.
IVANA FIDLER
Republišica priznanja tudi na
naše območje
Na osrednji republiški prireditvi ob Dnevu OF so
podelili tudi republiška priznanja Osvobodilne fronte.
Z našega območja ga je prejel Jože Stanič iz Laškega,
predsednik poslovodnega odbora Gorenje-Commerce.
Na slavnostni seji republiškega sveta zveze sindika-
tov Slovenije pa so podeUli Zlate znake sindikata. Med
drugimi ga je dobila tudi konferenca osnovnih ogani-
zacij sindikata Papirnice Radeče.
Jožeta Staniča in delo sindikata v radeški papirnici
bomo predstavili v prihodnjih številkah Novega ted-
nika.
VVE
Devizna iiicvidnost
ie izrazito opešaia
Izvršilni odbor Ljubljan-
ske banke Splošne banke
Celje je med razpravo o de-
vizni likvidnosti banke
ugotovil, da le-ta izraziteje
peša, še posebno aprila.
V tem mesecu Ljubljanska
banka - Združena banka za-
radi blokade s strani Narod-
ne banke, sploh ni izvrševala
plačil v tujino, niti doma.
Bančniki opozarjajo na ne-
ugodne posledice, ki jih ima
devizna zakonodaja na celot-
nem področju ekonomskih
odnosov s tujino. Ob tem so
posebej poudarili primere
uspešnih delovnih organiza-
cij-izvoznic, kot na primer
Steklarna Borisa Kidriča iz
Rogaške Slatine, ki že zaradi
velikih zamud s plačili iz-
gubljajo dobre poslovne vezi
s tujino. Prav tako so opozo-
rili na vedno večje pomanj-
kanje reprodukcijskega ma-
teriala ter surovin za nemo-
teno proizvodnjo.
Izvršilni odbor LB Sploš-
ne banke Celje je mnenja, da
je izhod iz teh težav v ponov-
nem odkupu deviznih sred-
stev, sprostitvi omejevanja
naložb in sodbudnejšem
obrestovanju sredstev.
M. BRATUŠEK
Več denarja za čistejše vode
v Območni vodni skupno-
sti Savinja-Sotla se morajo
do konca meseca odločiti o
predlogu Zveze vodnih
skupnosti Slovenije glede
združevanja sredstev za či-
stejše vode, na zadnjem za-
sedanju skupščine pa so za
člana predsedstva in pred-
sednika odbora za planira-
nje in finance Zveze vodnih
skupnosti Slovenije izbrali
Nika Kača iz Ljubljanske
banke Celje.
V srednjeročnem obdobju
do leta 1990 bi naj iz Območ-
ne vodne skupnosti Savinja-
Sotla združevaU denar za iz-
gradnjo 18 čistilnih naprav
pred načrtovano gradnjo hi-
droelektrarne Vrhovo, kar bi
pomenilo 1. fazo sanacije re-
ke Save, ter prispevali denar
za gradnjo čistilne naprave v
TOK Ilirska Bistrica in za os-
novno namakalno omrežje iz
akumulacije Vogršček v Vi-
pavski dolini. To pomeni ne-
kaj več kot 14 odstotkov
sredstev od osnovne dejav-
nosti ah približno 530 milijo-
nov dinarjev po cenah iz leta
1985. Območna vodna skup-
nost Savinja-Sotla naj bi do-
datno prispevala še 645 mili-
jonov dinarjev od dodatnih
povračil za onesnaženo vodo
za očiščenje vode v reki Savi.
Zveza vodnih skupnosti
Slovenije se je za tako obsež-
no združevanje sredstev od-
ločila na predlog republiške-
ga izvršnega sveta, saj slo-
vensko gospodarstvo nima
dovolj denarja za dodatno
združevanje, ki bi omogočilo
sanacijo naših voda. Po tem
predlogu naj bi slovensko
vodno gospodarstvo združi-
lo 60 odstotkov denaija za
čiščenje srednjega dela po-
rečja Save, preostaU denar
pa naj bi prispevale komu-
nalne skupnosti, občine in
banke.
STANE JESENOVEC
Prazničen, sončen praznile
Lep je bil letošnji 1. maj. Cvetoč in s soncem obsijan. Takšen je pritegnil v naravo še več
ljudi, mladih in starih, kot bi jih sicer. Zbirali so se na livadah in travnikih, na gričih in
gorskih postajankah. Povsod tam, kjer se ob delavskem prazniku zbirajo že desetletja. Da
se pogovorijo, obujajo spomine, razmišljajo o današnjem in jutrišnjem dnevu. Pa naj so bile
misli in besede vesele ali grenke - bile so praznične.	gj-^j jviasNEC
Znamice
sveta
za Dan RK
Za boljše zdravje in sre-
to otrok, je geslo letošnje-
ga mednarodnega Dneva
Rdečega križa, ki ga bomo
proslavili jutri, 8. maja.
Osrednja republiška pri-
reditev bo jutri dopoldne v
hotelu Hum v Laškem. Pri-
čela se bo s slavnostno sejo
skupščine Rdečega križa
Slovenije ob 11. uri. Pred-
sednica skupščine, Ivica
Žnidaršič bo prisotnim go-
vorila o pomenu gibanja
Rdečega križa v boju za na-
predek, razvoj in mir v
svetu.
Ob tej priložnosti bodo
podelili spomenice Rdeče-
ga križa Jugoslavije aktivi-
stom in dolgoletnim delav-
cem v slovenski organizaci-
ji Rdečega križa.
Po kulturnem programu
bodo udeleženci in gostje,
teh bo okoli dvesto, priso-
stvovali otvoritvi razstave
znamk Rdečega križa. Le ta
bo v galeriji Laški dvorec,
njej bodo razstavljene
znamke iz šestdesetih dr-
^v z vseh celin.
VVE
Leteče uredništvo v Dramijali
fo daljšem času naše uredništvo zopet pripravlja leteče ured-
"^'štvo z ustnim časopisom. Tokrat smo izbrali Krajevno skup-
•^ost Dramlje, ki jo bodo danes obiskali novinarji Novega ted-
in Radia Celje. Zvečer ob 20. uri bo v avli osnovne šole v
Pramljah ustni časopis, na katerem bodo poleg novinarjev sode-
K^ali še Laški instrumentalni kvintet, Mešani pevski zbor
■"anilje^Mladi asi, učenci osnovne šole ter drugi krajani.
2. stran - novi tednik
7. maj 1987
Najprej za občinske, šele
potem za regijske potrebe
Predsednik medobčinskega sveta SZDL celjskega olimočia še
naprej Filip Beškavnik
Na programsko volilni se-
ji medobčinskega sveta so-
cialistične zveze Celje so
ponovno izvolili za pred-
sednika Filipa Beškovnika.
V konkretni, mestoma tudi
ostri razpravi, so spregovo-
rili o številnih perečih pro-
blemih območja.
Ocene, ali socialistična
zveza in še posebej medob-
činski svet opravljajo svojo
vlogo, so nihale od ugotovi-
tve Milana Breda iz Celja, da
socialistična zveza pridobiva
na ugledu, do mnenja sekre-
tarja medobčinskega sveta
zveze komunistov Daneta
Rinca, da socialistična zveza
ne posluša delavcev in ljudi
prepričuje, da sprejemajo
odločitve proti svojemu pre-
pričanju. Filip Beškovnik je
o tem dejal, da naloge niso
povsod najbolje opravili,
vendar so prispevali h krepi-
tvi in utrjevanju vloge soci-
alistične zveze.
Precej pozornosti so v raz-
pravi namenjali delovanju
delegatskega sistema. Po
prevladujoči oceni deluje na
območju v zadnjem mandat-
nem obdobju še slabše kot
prej in to kljub vsem anali-
zam in sprejetim sklepom.
Kadrovske težave so označili
kot osrednje probleme raz-
voja na vseh področjih. Ker
se letos izteka štiriletni man-
dat konferencam socialistič-
ne zveze od krajevnih do re-
publiške, je bilo razbrati za-
skrbljenost, kako pridobiti
potrebne nove ljudi za odgo-
vorne dolžnosti. Pri tem so
ocenili, da ne gre le za zavra-
čanje funkcij, temveč tudi za
naraščanje občutka odgo-
vornosti, še zlasti v krajev-
nih skupnostih.
Ugotovitev, da razlike med
občinami v težkih časih na-
raščajo in da vsak išče naj-
prej rešitev za svojo občino,
je žalostna predvsem zaradi
resničnih skupnih razvojnih
potreb - od ekologije, kme-
tijstva, prestrukturiranja go-
spodarstva, do prom^etne po-
vezanosti z republiškim cen-
trom.
Kljub vsem opredeUtvam
za skladnejši razvoj regij v
republiki podatki kažejo, da
se razlike v resnici povečuje-
jo. Vsega tudi na celjskem
območju ni mogoče naprtiti
državi. Socialistična zveza in
medobčinski svet lahko pri
povezovanju naporov še ve-
liko naredita. Da pa se mora
bolj približati življenju in lju-
dem, je bilo vsem udeležen-
cem programsko volilne seie
jasno. MILENA B. POKLIC
Največ časa so v razpravi
namenili skupnim regij-
skim potrebam in instituci-
jam, Kot je dejal Filip Be-
škovnik, se isti ljudje še
vedno drugače obnašajo do
istih vprašanj v občini in na
območju - kot da regijske
inštitucije ne bi bile tudi
občinske. Očitno je, da ob-
činskih plotov na območju
še ne znajo ali nočejo podi-
rati. Najbolj izrazito se to
kaže pri izpolnjevanju do-
govorov o financiranju
skupnih dejavnosti - pa naj
gre za modernizacijo bol-
nišnice, financiranje Nove-
ga tednika, muzejev ...
Nova solidarnost ni
razrešila problemov
Lani so slovenske občin-
ske zdravstvene skupnosti
sprejele samoupravni spo-
razum o usklajevanju svo-
jih načrtov za to srednjeroč-
no obdobje in se v njem spo-
razumele za nov sistem soli-
darnosti na ravni repu-
blike.
Zaradi velikih razlik posa-
meznih občin do vprašanja
solidarnosti je sporazum pri-
nesel kompromis. Po letu
dni uveljavljanja novega si-
stema se prav zaradi tega po-
trjuje, da bo treba o solidar-
nosti v zdravstvu še marsikaj
doreči.
O analizi, ki jo je pripravila
republiška zdravstvena
skupnost, bodo razpravljali
v vseh občinskih zdravstve-
nih skupnostih. O njej pa so
že spregovorili tudi na seji
skupščine Medobčinske
zdravstvene skupnosti Celje.
Osnovna ugotovitev je, da
nov sistem solidarnosti ni ra-
zrešil nekaterih osnovnih
vprašanj in problemov.
Osnovno zdravstveno var-
stvo še vedno ni vsem enako
dostopno, organizacije zdru-
ženega dela so različno obre-
menjene s prispevnimi stop-
njami za zdravstvo, občinske
zdravstvene skupnosti posa-
meznih občin pa imajo zelo
različne možnosti pokriva-
nja stroškov zdravstvenega
varstva. To jasno potrjujejo
tudi primanjkljaji občinskih
zdravstvenih skupnosti celj-
skega območja ob zaključku
leta 1986. Skupno so imele
preko milijarde dinarjev iz-
gube, od tega največ Smaije
- 343 milijonov dinarjev.
Čeprav je zaradi omejenih
sredstev, s katerimi razpola-
ga zdravstvo, vprašljivo že
uresničevanje dogovorjene
solidarnosti, pa na celjskem
območju menijo, da je vred-
no zopet temeljito razmisliti
o morebitnih spremembah
in dopolnitvah solidarnosti,
ki pa bi jih uresničili takrat,
ko bo to mogoče.
MILENA B. POKLIC
Železničarji med
prazniki
Celjski železničarji so delali
tudi med tokratnimi prazniki
in, zahvaljujoč predvsem več-
jim uporabnikom železniških
storitev, dosegli dobre uspehe
pri nakladanju in razkladanju
vagonov. Tokrat so naložili 83
vagonov, razložili pa kar 9.669
ton blaga s 388 vagonov. Dru-
gega maja so delali tudi carini-
ki, ki so ta dan ocarinili 45 voz
in s tem skrajšali zadrževanje
tujih vagonov za 48 ur.
SŠ.
Kdaj deponija za
posebne odpadke?
Vseh nalog Iz dogovora niso uresničili
Lani je celjska občinska
skupščina sprejela družbe-
ni dogovor o varstvu okolja
do leta 1990, na zadnji seji
zborov skupščine pa so
obravnavali poročilo o tem,
katere naloge so doslej v ob-
čini že uresničili, katere pa
zadolžene nosilce še čakajo.
Od 13 nalog, ki bi jih mora-
li lani uresničiti, so jih izpol-
nili osem, ostalih pa v dogo-
vorjenem roku niso opravili.
Med nosilci teh neopravlje-
nih nalog je Železarna Štore,
ki bi morala organizirati ana-
lizo emisij iz posameznih
tehnoloških obratov in izde-
lati program varčevanja 2
energijo. Na seji je delegat
Železarne povedal, da so
medtem to nalogo že začeli
izpolnjevati. Nivo Celje pa še
ni usposobil čistilne naprave
v ŠkoQi vasi in tudi Petrol ni
uredil deponije oljnih od-
padkov v Trnovljah ter ni
uredil tesnjenja lovilnih ba-
zenov okrog rezervoarjev.
Poročilo tudi govori, da se
je onesnaženost zraka z žve-
plovim dioksidom in dimom
v primerjavi z ostalimi kraji
v Sloveniji zmanjšala, ven-
dar ne v tolikšni meri, da bi
odpravili četrto stopnjo
onesnaženosti. Da bi to sta-
nje spremenili, bi morali
predvsem spremeniti struk-
turo goriv v toplotni oskrbi
in individualnih kuriščih, ta-
ko da bi premogi vsebovali
manj žvepla ali pa bi jih na-
domestili s plinom. Prve ko-
rake za zmanjšanje onesna-
ženosti zraka pa je po bese-
dah enega izmed delegatov
že storil tudi Emo, saj po-
skusno obratuje naprava za
izločanje fluora iz dimnih
plinov.
Delegati so podprli stališ-
če predsedstva občinske
konference socialistične
zveze o četrtem samopri-
spevku. O njem bi se naj to-
rej odločali jeseni, do ta-
krat pa dorekli program.
Javna razprava po krajev-
nih skupnostih, družbeno-
političnih organizacijah in
društvih s tem še ni zaklju-
čena.
Nekaj delovnih organizacij
se je lotilo sanacije razmer v
naših vodotokih. To velja za
Emo, Železarno, Aero, Met-
ko, Ljubečno, Petrol, Komu-
nalo in Nivo. Tako se je v
zadnjih letih kakovost voda
izboljšala, k temu pa so pri-
pomogli predvsem uporaba
zemeljskega plina in čistilne
naprave v delovnih organiza-
cijah, centralna čistilna na-
prava pa bo stanje še izbolj-
šala.
V zadnjem času postajajo
vse večji problem tudi od-
padki, zlasti posebni, ki vse-
bujejo strupene snovi in za
katere je novi pravilnik dolo-
čil, da jih ne smejo več odla-
gati na komunalno deponijo.
Celjska industrija »pridela«
skupaj s Cinkarno več kot 60
tisoč ton teh odpadkov, odla-
ganje pa ima urejeno le Cin-
karna. Ostale delovne orga-
nizacije jih morajo sedaj od-
lagati kar na tovarniških
dvoriščih ali pa - kar je še
huje - izginjajo neznano
kam. Po zadnjih dogovorih
izvršnega sveta s Komunalo
naj bi ta vodila akcijo za zbi-
ranje sredstev za gradnjo po-
sebne deponije za tovrstne
odpadke. Ker pa ta ne bo
zgrajena tako kmalu, naj bi
do takrat odpadke odvažala
na komunalno deponijo pod
posebnimi pogoji, ki jih
predpiše Zavod za socialno
medicino in higieno in vodi
strog nadzor nad odlaga-
njem.
T. CVIRN
Množično
srečanje na
Boču
Na Boču, kjer je vsako
leto prvomajsko sreča-
nje delovnih ljudi in ob-
čanov iz občin Šmarje
pri Jelšah in Slovenska
Bistrica, je bilo letos še
posebno množično, saj
tolikšnega obiska orga-
nizatorji do zdaj ne pom-
nijo.
Tudi letos so na Boču
podelili srebrne znake
ZSS, ki so jih iz občine
Šmarje pri Jelšah prejeli:
Tone Klokočovnik, Roza-
lija Rupret, Antonija Saj-
ko, Vpjo Obradovič, Fra-
njo Županič in moški
pevski zbor iz Kostriv-
nice.
M. A.
Podvoz bo do roka
Nova tehnologija z injekcijsko zaveso se
je dobro obnesla
čeprav je bila letošnja zima
za gradbince zelo neugodna,
so jo Ingradovi delavci, ki
gradijo podvoz Kersnikove
pod železnico in magistralo v
Celju dobro izkoristili; trnut-
no so z deli v zaostanku le za
štiri dni, ki pa jih bodo, tako
računajo, nadoknadili, in
podvoz dogradili do dogovor-
jenega roka - 30. junija.
Že marca so prestavili želez-
niške tire nazaj na staro traso
in začeli graditi most za štiripa-
sovno magistralo.
Podvoz bo dolg 144 metrov,
vozna pasova za avtomobile
bosta široka po tri metre, na
vsaki strani pa bosta hodnika
za pešce. Gradnja podvoza bo
stala približno 600 milijonov
dinarjev.
Ingrad se je gradnje lotil po
novi tehnologiji, ki je doslej to
gradbeno podjetje še ni upo-
rabljalo. Gre za tesnenje grad-
bene jame s takoimenovanimi
injekcijskimi zavesami, ki so
jih naredili skupaj z ljubljan-
skim Geološkim zavodom. S
tem so preprečili vdor vode v
gradbeno jamo, ki je sicer pod
nivojem celjske talnice.
»Injekcijska zavesa je ideal-
no uspela; celo strokovnjaki
Geološkega zavoda niso priča-
kovali takšen uspeh,« pravi vo-
dja Ingradovega gradbišča Bo-
gdan Kočevar. »Čeprav smo
za zaveso porabili trikrat več
betona, kot smo sprva računa-
li, se je splačalo, ker precej pri-
hranimo pri črpanju vode iz
gradbene jame. Sicer pa brez
injekcijske zavese sploh ne bi
mogli zgraditi vodotesnega
podvoza.«
V gradbeno jamo se tako se-
daj nateče le 60 do 70 kubičnih
metrov vode, ki jo morajo čr-
pati. Brez zavese bi bila količi-
na vode neprimerno večja, čr-
panje in gradnja v takih razme-
rah pa praktično nemogoča.
Za Ingrad pa so seveda po-
membne izkušnje s to tehnolo-
gijo, ki jih bodo lahko s pri-
dom uporabili pri drugih takš-
nih objektih.
Takšen način gradnje pa ima
še eno prednost: z dobrimi hi-
dro izolacijami bo podvoz po-
ponoma vodotesen, kar zelo
zmanjša stroške kasnejšega
vzdrževanja, s^ bodo iz pod-
voza morali črpati samo mete-
orno vodo.
SREČKO ŠROT
IZJAVE, MNENJI^;.
Dane Rine, sekretar medobčinskega sveta
zveze komunistov Celje o kadrih in sociali-
stični zvezi:
»Kadrovski problemi so osrednji problem razvoja.
Povsod bi morali imeti razvojne programe, predvsem
pa ljudi, ki jih bodo sposobni pripraviti in uresniče-
vati. Ponovno moramo ovrednotiti kriterije ocenjeva-
nja dela najodgovornejših delavcev. Ne smemo dovo-
liti napadov ob najmanjši napaki in njihovo pogreva-
nje leta in leta, prav tako ne napadanja vse počez in
zlorabe sredstev javnega obveščanja. Na takšne stvari
mora reagirati socialistična zveza. Če pa v njenem
vodstvu mislijo, daje to prava pot-je treba proučiti to
vodstvo.«
Edi Goršič, ravnatelj Zavoda za kulturne
prireditve v Celju:
»Priprave na letošnji mladinski pevski festival, ki bo
konec maja, tečejo programsko v redu. Program je
sestavljen, koncerti določeni. Žal smo morah odpove-
dati množični zaključni koncert v Mestnem parku, ki
je bila svojevrstna prireditev in prav gotovo višek festi-
vala. Zborovodje bodo verjetno teško razložili mladim
pevcem, ki so se z veseljem več mesecev pripravljali na
ta nastop, da ta odpade zaradi pomanjkanja denarja.
Vendar se pri tem ne da pomagati, kajti še za tekmo-
valni del festivala primankuje 4 milijone din. To je
tistih sredstev, ki smo jih nameravali dobiti od združe-
nega dela. Kulturne skupnosti bodo namreč pokrile
dve tretjini stroškov, zdmženo delo pa naj bi prispe-
valo tretjino. Žal seje izkazalo, da smo s tega področja
načrtovali preveč ali pa denarja nismo znali dobiti.«
Zakon je udaril po siromaku
Zakon o celotnem prihod-
ku in dohodku bo bistveno
posegel v področje skupne
porabe predvsem v manj
razvitih občinah, kakršna
je tudi šmarska.
Gre za del obveznosti za
financiranje družbenih de-
javnosti, ki se ne bodo zago-
tavljale iz bruto osebnih do-
hodkov, ampak bodo odvis-
ne od višine ustvarjenega
dohodka. V gospodarstvu
šmarske občine pa je bilo la-
ni ob koncu leta razmeroma
veliko izgub, ni pa pričako-
vati, da bi se gospodarjenje
letos bistveno izboljšalo. Ce
ob tem upoštevamo še se-
dežni princip zbiranja sred-
stev in slabe izkušnje pri
uveljavljanju sistema soli-
darnosti, bodo občine z viso-
ko dnevno migracijo in šib-
kim gospodarstvom v zelo
težkem položaju. Po podat-
kih iz popisa prebivalstva v
letu 1981 je iz šmarske obči-
ne odhajalo na delo v razvi-
tejše občine, največ v celj-'
sko, več kot 3100 delavcev.
Neugodni poslovni rezul-
tati v delovnih organizacijah
šmarske občine pomenijo iz-
pad načrtovanih sredstev v
toUkšnem obsegu, da bo
ogroženo izvajanje sprejetih
programov na področjih kul-
ture, telesne kulture in kme-
tijske preskrbe, kar bo še po-
večalo razkorak med razviti-
mi in manj razvitimi. V obči-
ni ocenjujejo, da bi z obstoje-
čo prispevno stopnjo in ob
spremenjenih virih oziroma
osnovah za obračun prispev-
kov, za kulturo in telesno
kulturo zbrali le okoli tretji-
no odstotkov potrebnih
sredstev.
Stališče republiškega ko-
miteja za kmetijstvo oziroma
komiteja za tržišče in sploš-
ne gospodarske zadeve je,
naj bi se vprašanj v zvezi s
prehodom iz domicilnega na
sedežni princip ne lotili s
spremembo zakona o pospe-
ševanju proizvodnje hrane,
ampak naj bi se o tem pogo-
varjali regijsko. S tem pa
imajo v občini Šmarje pri
Jelšah dokaj slabe izkušnje,
če imamo v mislih samo pre-
livanje dela sredstev za po-
dročje komunale. Dolgo je
trajalo, da so sprejeli ustrez-
ni družbeni dogovor na regij-
ski ravni, ki pa se danes
praktično sploh ne izvaja.
Zahteva občine Šmarje pri
Jelšah je, da se financiranje
potreb za kulturo, telesno
kulturo in preskrbo ureja z
domicilnim sistemom preli-
vanja sredstev, in to z ustrez-
nimi zakoni. V tem smislu je
šmarska občina dala tudi po-
budo republiški skupščini,
ko je obravnavala zakon o
začasnem financiranju skup-
nih potreb. O tem so obvesti-
li tudi ustrezne republiške
komiteje, pričakujejo pa tudi
podporo tistih občin, ki ima-
jo prav tako veliko dnevno
migracijo. Ta vprašanje se
naj torej sistemsko uredijo,
saj ni mogoče pričakovati od
združenega dela, da bo, ob že
tako nadpoprečni obreme-
njenosti, reševalo programe
še v kulturi, telesni kulturi in
preskrbi.
MARJETA AGREŽ
Zvezni kmetijski
minister na
obisku
v torek je Savinjsko doli-
no in sozd Hmezad obiskal
Sava Vujkov, predsednik
zveznega komiteja za kme-
tijstvo in prehano.
Najprej si je ogledal farmo
Žovnek, dve usmerjeni kme-
tiji in se zadržal s kmetij ci
Hmezada na pogovoru o ak-
tualnih kmetijskih proble-
mih in politiki. V Hmezadu
so zveznega kmetijskega mi-
nistra temeljiteje seznanili
zlasti s problemi slovenske
živinoreje.
UM
ZŠAM
ŽALEC
10. jubilejna
šoferska tombola
Avtopoligon Ločica ob Savinji,
17. maj ob 14. uri
Preko dve stari milijardi din,
5 avtomobilov, 25 glavnih
in več drugih dobitkov!
maj 1987
novi tednik - stran 3
IZ Odkup osnovnih sredstev
Savinje ni dovoij denarja
^lovenUale^^^^G^^
{ijobenega dvoma ni več,
ij Lesno industrijskega
jjoinbinata Savinja ne bo
več- V vodo je namreč padel
zadnji predlog sozda
jlovenijales za reševanje
ijga celjskega kolektiva.
\'i6 večje niso možnosti za
jhranitev proizvodnje in
jglovnih mest v Šempeter-
jliem tozdu Pohištvo, kajti
Gorenje Glin Nazarje prav
(jlio ni pripravljeno prev-
zeti nobenega tveganja. V
jdprto brezposelnost pa bo-
jo prešli tudi delavci tozda
Energetika in vzdrževanje
jj del delavcev skupnih
služb.
Celjski izvršni svet, ki pod-
pira vsako pobudo za nada-
jevanje proizvodnje v obse-
ki bo ekonomsko upravi-
čen in bo zagotavljal social-
jo varnost, je na zadnji seji
ocenil, da odkup premoženja
m vseh terjatev po knjižni
.rednosti v stečajnem po-
stopku ni možen. V bilanci
stanja je več spornih in ne-
azčiščenih postavk, zlasti
od sredine februarja naprej,
io začasno vodstvo ni več
obvladovalo položaja. Pred-
log Slovenijalesa pa ne upo-
števa tekoče izgube, ki je na-
sipa letos in obresti do
uvedbe stečaja.
Ob tem občinski sklad
skupnih rezerv po obstoječi
zakonodaji v tem trenutku
ne more sprejeti obveznosti
za odplačilo terjatev upni-
kom. Zato je dal izvršni svet
pobudo za spremembo zako-
na o skladih skupnih rezerv.
Gre za to, da bi lahko v bodo-
jte sredstva skladov uporabi-
li za naložbe v osnovna sred-
stva, ki naj bi omogočila za-
poslitev delavcem organiza-
cij, ki bodo šle v stečaj.
Slovenijales kot morebitni
ustanovitelj nove delovne
organizacije ni izdelal elabo-
rata o družbenoekonomski
upravičenosti ustanovitve in
ni pripravljen prevzeti niti
najmanjšega tveganja. Nje-
gov delež pri financiranju
nakupa premoženja in terja-
tev je namreč simboličen in
v glavnem zajema sredstva,
ki jih je že vložil v Savinjo
oziroma so jih v sozdu že
združili za pokrivanje izgube
v tej organizaciji.
Ker predlog Slovenijalesa,
ki naj bi odkupil celjske toz-
de, ni uresničljiv v krajšem
času, bo prišlo do daljše
ustavitve proizvodnje. To pa
pomeni, da bo ponovni za-
gon prizvodnje izredno te-
žak, če že ne neizvedljiv. De-
lavci v celjskih tozdih Savi-
nje namreč niso več priprav-
ljeni delati in so od stečajne-
ga upravitelja zahtevali, da
čimprej ustavi proizvodnjo.
To se bo sredi maja tudi zgo-
dilo, kajti steč^ni senat ni-
ma nobene pravice neupra-
vičeno zadrževati delavce v
delovni organizaciji.
Nadaljevanje proizvodnje
povzroča v tem trenutku več
škode kot koristi, česar se
dobro zavedajo upniki, saj se
na ta način zmanjšuje stečaj-
na masa. Zato tudi upniki
zahtevajo ustavitev proiz-
vodnje in se zavzemajo za
razprodajo Savinje, kar je ra-
zumljivo, saj gre za delovne
organizacije, ki prav tako za-
poslujejo več tisoč delavcev.
Izvršni svet sicer še vedno
meni, da mora Slovenijales
zaradi socialne varnosti de-
lavcev in lastnih ekonom-
skih interesov zagotoviti na-
daljevanje proizvodnje z na-
jemom osnovnih sredstev še
v času stečžOnega postopka,
vendar po vsej verjetnosti iz
tega ne bo nič.
Sredi maOa bo tako večina
delavcev ponovno v odprti
brezposelnosti. V celjski ob-
čini torej ne bodo mogh dr-
žati obljube, da nihče izmed
delavcev ne bo ostal brez po-
nudbe delovnega mesta v
drugi organizaciji združene-
ga dela in da bodo lahko
ostali na delu v Savinji. Z
likvidacijo tozda Energetika
in vzdrževanje, postopek se
bo začel 12. maja, bodo prešli
v odprto brezposelnost tudi
delavci skupnih služb, ki ne
bodo potrebni za dokonča-
nje stečajnega postopka. Ob
tem strokovni delavci Skup-
nosti za zaposlovanje, ki so z
uvedbo stečajnega postopka
prevzeli aktivnosti prezapo-
slovanja delavcev in so do-
slej obiskali 32 organizacij
združenega dela, ugotavlja-
jo, da so možnosti za zaposli-
tev vedno manjše.
VILI EINSPIELER
Brigadirsifo poletje na Rogli
Tanka rezina iz republišifega finančnega iioiača
Lani prvič so prišli na Ro-
glo brigadirji, ki so na naj-
više ležečem delovišču v
Sloveniji uspešno opravili
svoje poslanstvo, zato so se
tako v republiki kot v obči-
ni odločili, da postane ta
akcija trajna. Letos bo na
akciji Rogla '87 sodelovalo
okoli 240 brigadirjev, delali
pa bodo v dveh izmenah, in
sicer od 28. junija do 8. av-
gusta.
Kljub vsem dobrim name-
nom pa je skoraj ni akcije,
kjer se ne bi kaj zatikalo. Ta-
ko imajo tudi v konjiški ob-
čini, kjer sicer na vse načine
podpirajo mladinsko prosto-
voljno delo, pripombe na re-
publiški ključ financiranja te
akcije oziroma na republiški
sporazum, po katerem naj bi
v primerjavi z ostalimi obči-
nami dobili izredno nizek
delež sredstev za akcijo. Za
izvedbo akcije na Rogli bi
potrebovali okoli 30 milijo-
nov dinarjev, in ker jim je po
sporazumu odmerjenih le
2,88 odstotkov od skupnih
sredstev, pomeni to v denar-
ju kom^j 7 milijonov dinar-
jev. Primanjkljaj je, kot kaže,
»davek« razvitim. Ostalp naj
bi spet zbralo združeno ^elo,
samoupravne interesne
skupnosti in Unior kot inve-
stitor del na RogU. Unior je
že lani prispeval za izvedbo
akcije 3 milijone dinarjev, le-
tos n^ bi jih dvakrat toliko.
Brigadirji na Rogli bodo
tudi letos urejevali Rekre-
acijsko turistični center po
programu, ki ga je predložil
investitor. Urejali bodo smu-
čišča na novih progah, kjer
bodo odstranjevah vejevje in
kamenje, dokončali bodo tu-
di urejanje cestnih brežin
Rogla-Pesek. V program so
vključene tudi melioracije
na površinah, ki so hkrati
pašne površine. Prav tako se
bodo brigadirji iz Brežic,
Sevnice, Črnomlja, Nove
Gorice, Lenarta, Zasavja in
Gorenjske lotili urejevanja
napajališč in protierozijskih
jarkov.
Program del je izredno ob-
sežen, zato je organizacija re-
publiške akcije na Rogli
upravičena, vendar bodo v
občini morali zbrati vse mo-
či, predvsem pa finančne vi-
re, da jo bodo gmotno izpe-
ljali glede na tanko rezino
sredstev iz republiškega ko-
lača.
O tem so med drugim go-
vorili tudi na včerajšnji seji
izvršnega sveta skupščine
občine Slovenske Konjice.
MATEJA PODJED
Državna odlil(ovanja delavcem
celjskega temeljnega sodišča
Ob letošnjem praznovanju dneva OF in 1. maja so v
celjskem temeljnem sodišču pripravili krajšo sloves-
nost, na kateri so podelili državna odlikovanja naj-
zaslužnejšim delavcem.
Za dolgoletno, uspešno, prizadevno in predano delo
je medaljo dela prejela Dragica Primožič, red dela pa
Poldka Slapnik. Red zaslug za narod s srebrno zvezdo
so za delovne uspehe ter prizadevnost, strokovnost in
širjenje ugleda pravosodja v družbi podelili Sonji
Moškon. Slovesnosti so se poleg predstavnika celjske
občinske skupščine udeležili tudi predsedniki vseh
pravosodnih organov v Celju, ki so se ob koncu s
predsednikom Temeljnega sodišča Celje Marjanom
Beletom pogovorili o aktualnem položaju v pravoso-
dju ter problemih financiranja. mILKO ŠKOBERNE
Posvet je odraz
razmer v občini
Kdo tso reševai eifološlie probleme?
Kar 54 vabil je občinska
konferenca Socialistične
zveze v Šentjurju poslala za
občinski posvet o ekologiji,
energiji in ^enem varčeva-
nju. Udeležila pa se ga je le
slaba četrtina vabljenih, za-
to tudi razprava ni mogla
biti takšna, kot smo priča-
kovali. Ni bilo predstavni-
kov glavnih onesnaževal-
cev v občini, niti odgovor-
nih predstavnikov družbe-
nopolitične skupnosti, ki bi
lahko povedali, kako bodo
zaskrbljujoče stanje reše-
vali.
Slišali smo predvsem po-
ročilo o ekološki bilanci ob-
čine, ki jo je izdelala komisi-
ja za varstvo okolja v šentjur-
ski občini na osnovi ankete v
delovnih organizacijah. Te
so spraševan o količinah po-
rabljenih energetskih suro-
vin, o emisijah dušikovih ok-
sidov, fenolov, fluoridov in
drugih strupenih snovi, pa
tudi o tem, kakšne načrte
imajo v zvezi z varovanjem
okolja. Na osnovi vseh teh
podatkov je komisija ugoto-
vila, da je onesnaženje v
šentjurski občini tolikšno,
kot bi v njej živelo vsaj dva-
krat toliko ljudi kot sedaj.
Niti ena delovna organizaci-
ja ne predvideva v svojih na-
črtih zaposlitve energetika,
še manj varstvenika okolja.
S stanjem so večinoma zado-
voljne, čeprav podatki govo-
rijo drugače. Tako je bil
Šentjur lani po koncentraci-
jah žveplovega dioksida na
13. mestu v Sloveniji, med-
tem ko je bil še leta 1981 na
22. mestu. Še pred leti so za
takšno stanje Šentjurčani
krivili predvsem celjsko in
štorsko industrijo, vendar se
je medtem izkazalo, da so na
primer Štore na lestvici za
Šentjurjem, pa tudi vsi drugi
podatki so pokazali, da so v
Šentjurju za svojo onesnaže-
nost v veliki meri sami krivi.
K onesnaženosti zraka pre-
cej prispevajo individualna
kurišča, pa tudi nova kotlov-
nica v središču kraja je polo-
žaj le še poslabšala. Zaskrb-
ljuje tudi onesnaženost vo-
da, saj so Voglajna, Pešnica
in Kozarica v četrtem kako-
vostnem razredu, čistilne na-
prave pa v naslednjih letih še
ne bodo gradili. Rešiti pa bi
morali tudi probleme divjih
odlagahšč, ki jih je v občini
več kot tisoč.
Vse to so problemi, ki bi
zahtevali konkretne akcije v
občini, očitno pa je, da za to
ni pravega interesa. Nekate-
re delovne organizacije celo
menijo, da so občini tako po-
trebne, da bodo ljudje pač
morali še naprej prenašati
njihovo onesnaževanje. Da
takšno mnenje sploh ni
osamljeno, je zadosten do-
kaz že udeležba na posvetu,
ki tudi kaže pripravljenost za
reševanje trenutnih razmer.
T. CVIRN
Letos izrazito
neenalfomeren vpis
Vse kaže, da učenci vztra-
jajo pri svojih poklicnih od-
ločitvah, saj se tudi drugi
prijavni rok za vpis v sred-
nje šole na Celjskem, bi-
stveno ne razlikuje od sta-
nja po prvem roku. Neena-
komerna zasedenost bo
povzročila nekaj težav, zla-
sti pri dekletih, saj so zanje
primerne usmeritve preza-
^dene, na voljo pa je še do-
volj vpisnih mest, razen
f^dkih izjem, v usmeritve
programe, ki so zanje
■ftanj primerne.
že sedaj je gotovo, da bo-
morali izbirni postopek
Sprejemni izpit) opraviti v
^'^onomski usmeritvi (v
^fednji šoli za ekonomsko
^^javnost), v programu ad-
"''nistrativna dejavnost v
^■■ednji družboslovni šoli v
in v programu osebna
(frizer) v srednji šoli
'^oris Kidrič v Celju.
J^dprto ostaja tudi še ah
^do sprejemni izpiti tudi v
'^avoslovno matematični
J^^eritvi in v smeri elektro-
na srednji tehniški šoli
v poslovno finančni in tr-
^l^inski dejavnosti v srednji
^ Za trgovinsko dejavnost.
.Preveč vpisanih učencev
tudi v srednjem programu
[^•^stilnokonfekcijska tehno-
^ija in avtomehanik na
ijf^nji šoli Boris Kidrič,
'Jdri^^^ pa je na tej šoli kar za
K^^lek premalo prijav za
j|||s v srednji program tek-
P^ehanska tehnologija.
' ^^eč prijav je tudi v sred-
nji zdravstveni šoli, v druž-
boslovno jezikovni dejavno-
sti v srednji družboslovni šo-
li, kjer pa zaradi premajhne-
ga zanimanja ne bo kulturo-
loškega oddelka.
Izrazit primanjkljaj prijav-
ljenih pa imajo na srednji
tehniški šoli v skrajšanem
programu gradnje; v sred-
njem programu metalurgije
in v skrajšanem programu
strojništva in metalurgije v
srednji kovinarsko-strojni in
metalurški šoli v Štorah.
Dovolj vpisnih mest pa je
tudi še v skrajšanem in sred-
njem programu kmetijstva
na srednji kmetijsko živilski
šoli, v skrajšanem programu
metalurgije in strojništva, v
srednjem programu strojni-
štva in kemijske dejavnosti v
srednji tehniški šoli, v sred-
njem programu strojništva v
srednji šoli v Štorah, v sred-
nji šoli za gostinstvo in turi-
zem in v srednji pedagoški
šoli. Dovolj vpisnih mest je
tudi v vseh programih Cen-
tra srednjih šol v Titovem
Velenju in v steklarski šoli v
Rogaški Slatini.
Učenci, ki se želijo prepi-
sati v drugo šolo se lahko se-
daj le še tja, kjer imajo dovolj
prostih vpisnih mest. O tem,
kako in kdaj bodo sprejemni
izpiti tam, kje je izrazito pre-
velik naval, pa bodo kandi-
dati pravočasno obveščeni.
Izbirnega postopka oziroma
sprejemnega izpita se bodo
morali udeležiti vsi, ne glede
na uspeh v osnovni šoh.
VIOLETA V. EINSPIELER
POGLED V SVET
Vprašljiva cena enotnosti
Ocene uspešnosti 18. zasedanja Pale-
stinskega narodnega sveta so med opa-
zovalci različne. Vsi so sicer prepričani,
da je dosežena enotnost nov velik poli-
tični uspeh palestinske revolucije in
njenega voditelja Jaserja Arafata. Manj
pa je strinjanja glede tega, koliko bo
radikalizacija PLO prispevala k sklicu
napovedovane mednarodne mirovne
konference.
V deklaraciji, izdani ob koncu zaseda-
nja, so ponovili zahtevo po samostojni
in neodvisni državi Palestini z glavnim
mestom Jeruzalemom. Odločili so se, da
bodo ta cilj skušali doseči prav z medna-
rodno konferenco, na kateri bi poleg ne-
posredno vpletenih strani sodelovala še
države članice varnostnega sveta Zdru-
ženih narodov in vsi, ki lahko kakorkoli
prispevajo k mirni rešitvi bližnjevzhod-
nega problema.
v skladu s temi cilji so se odrekli vsem
delnim načinom reševanja palestinske-
ga vprašanja, kar z drugimi besedami
pomeni razveljavitev amanskega spora-
zuma in obsodbo campdavidskih spora-
zumov. Obenem je po manjših preteklih
nihanjih PLO pristala na odločni zahte-
vi, da lahko palestinsko ljudstvo na
takšni konferenci zastopa le samostojna
in drugim partnerjem na pogajanjih
enakopravna PLO.
Kakorkoli že, Palestinci so vse stavili
na eno samo karto, to je na mednarodno
mirovno konferenco, za kakršno se zav-
zemajo arabska liga, islamska konferen-
ca, neuvrščeni. Sovjetska zveza in njeni
vzhodni zavezniki, evropska skupnost,
nič pa noče o njej slišati Šamirjeva vla-
da v Izraelu, čeprav v židovski državi
nekateri idejo o sklicu te konference le
podpirajo. Vprašanje je, kaj se bo zgodi-
lo, če takšne konference ne bo ali če ne
bi uspela.
Jaser Arafat in drugi vidni palestinski
predstavniki so med zasedanjem v Alži-
ru nekajkrat povedali, da jim v tem pri-
meru ne preostane nič drugega kot obo-
rožen boj. Uspešnost oboroženega boja
pa brez močnega arabskega zavezništva
močno visi v zraku, čeprav Palestincem
tudi skupaj z nekaterimi arabskimi dr-
žavami nikoli ni uspelo doseči kake bi-
stvene zmage nad izraelsko okupacijsko
vladavino. Neuspeh mirovne konferen-
ce, za kakršno se zavzema PLO, bi ver-
jetno v ospredje znova prignal vpraša-,
nje arabskega zavezništva, česar se Ara-
fat očitno zaveda, saj je v deklaraciji 18.
zasedanja podčrtano nujno dobro sode-
lovanje z arabskimi državami, tako s
Sirijo, Jordanijo kot z Egiptom, torej z
neposrednimi sosedami zaželene Pale-
stine.
Palestinci so po dolgih letih spet strni-
li svoje vrste, slišati pa je več skeptičnih
razmišljanj, da to ne bo trajalo dolgo.
Nekateri opazovalci menijo, da se bodo
pritiski na posamezne frakcije v drža-
vah, v katerih imajo svoje sedeže, stop-
njevali. To je tudi ena izmed velikih
ovir palestinske enotnosti, ki jo povzro-
ča gostovanje pri različnih režimih. Šte-
vilni med njimi so namreč že ničkoliko-
krat dokazali, da jim vpletanje v reševa-
nje palestinska vprašanja ne pomeni nič
drugega, kot način zadovoljevanja svo-
jih pragmatičnih strateških interesov.
Piše Tomaž Gerdina
4. stran - novi tednik
7. maj 1987
Libelo lahko reši le
korenit sanacijski program
¥0ast¥0 kolekiiva Je neenotno, delavci pa bi še naprei delali
po starem
Celjska Libela je ena iz-
med tistih delovnih organi-
zacij, kjer so leta nazaj dela-
li po ustaljenih navadah,
kar se je prvič resneje odra-
zilo v lanskih poslovnih re-
zultatih. Poslovno leto so
zaključili s pozitivno ničlo,
medtem ko so se letos, s pre-
hodom na nov obračunski
sistem, problemi še zaostri-
li. V prvem trimesečju so
prvič prigospodarili tudi iz-
gubo, ki je ne bodo mogli
pokriti sami. Izguba je sicer
glede na višino zanemarlji-
va, vendar ob pomanjkanju
novih razvojnih programov
in denarja zaskrbljujoča.
Če ob tem vemo samo še
to, da je 80 odstotkov vseh
osnovnih sredstev delovne
organizacije v objektih in da
polovico celotnega prihodka
ustvarijo s serijsko proizvod-
njo mehanskih tehtnic, ki je
razvojno neperspektivna, je
že to dovolj za ugotovitev, da
se bodo težave v Libeli še
poglobile. Libelo lahko temu
primerno reši le takojšen in
korenit sanacijski program.
Veliko vprašanje, ki se ob
tem zastavlja pa je, ali ga je
sedanje vodstvo delovne or-
ganizacije sposobno izpelja-
ti. Nesporno je namreč, da je
za sedanje težave Libele kri-
va tudi večletna neenotnost
vodstva delovne organiza-
cije.
Da je temu tako, priča neu-
spela samoupravna reorga-
nizacija delovne organizaci-
je, ki jo je pred dobrimi tre-
mi leti predlagal glavni di-
rektor Anton Rožman z na-
menom, da bi v delovni orga-
nizaciji racionalizirali proiz-
vodni proces. Preoblikova-
nje je uspelo le delno, najbolj
pa so mu nasprotovali v toz-
du Finomehanika. Osnovni
vzrok je bil, po besedah Fri-
derika Gučka, predsednika
konference sindikata boja-
zen, da se bo preveč razbo-
hotila fežija. O neenotnosti
vodstva priča tudi odhajanje
ključnih strokovnih delav-
cev, čeprav so le-ti zapustili
kolektiv tudi zaradi slabih
plač in večjih poklicnih am-
bicij.
Kakorkoli že, nakopičeni
problemi so povzročili neje-
voljo tudi v Libeli. Tudi zato,
ker so morali, zaradi zvezne-
ga interventnega zakona o
začasni prepovedi razpolaga-
nja z delom družbenih sred-
stev za osebne dohodke, zni-
žati marčevske plače za 19
odstotkov. Zato so delavci
Libelinega tozda Tehtnice,
ki je edini proizvodni tozd
brez izgube, pred dnevi pre-
kinili delo. Ker je bilo ob tej
priložnosti govora tudi o ne-
zaupnici glavnemu direktor-
ju Rožmanu, je le-ta predla-
gal, da bo do 15. maja pripra-
vil program najnujnejših
ukrepov. Če njegov program
ne bo sprejet, bo Rožman po-
nudil odstop.
Glavni direktor programa
sicer še ni pripravil, vendar
že zdaj ocenjuje, da bo treba
znatno povečati obseg proiz-
vodnje ali pa zmanjšati števi-
lo zaposlenih za približno
250 delavcev. Ob tem soglaša
z delavci, da je ob sedanjem
obsegu proizvodnje preveč
režijskih delavcev. Na enega
proizvodnega delavca na-
mreč pride en režijski dela-
vec, od katerih jih 18 odstot-
kov opravlja administrativ-
na dela. Zato naj bi, če se
bodo opredelili za zmanjša-
nje števila zaposlenih,
zmanjšali predvsem število
režijskih delavcev.
V primerjavi s prejšnjimi
leti so se lani v Libeli zmanj-
šali vsi pomembnejši kazalci
poslovanja. Čisti dohodek je
bil nižji od načrtovanega, ni-
so oblikovali poslovnega
sklada, obresti za kratkoroč-
na posojila pa so se povečala
za 350 odstotkov. Delež obre-
sti je bil v primerjavi s celot-
nim prihodkom še vedno za-
nemarljiv. V letošnjem prvem
trimesečju je imel tozd Servi-
si 6 milijonov dinarjev izgu-
be, v tozdu Finomehanika pa
so prigospodarili 12 milijo-
nov dinarjev izgube. Ker izgu-
be sami ne bodo mogli pokri-
ti, morajo po obstoječi zako-
nodaji takoj izdelati predsa-
nacijski program. Izgubo so
ustvarili tudi zato, ker so mo-
rali po novem obračunskem
sistemu odšteti od dohodka
približno 70 milijonov din in-
flacijskega dohodka.
Se pa ob tem tudi Rožman
zaveda, da brez denarja kore-
nitejše sanacije ne bo mogo-
če izpeljati. Zato se zastavlja
vprašanje, kdo bo priprav-
ljen dati denar delovni orga-
nizaciji, ki nima ravno naj-
bolj obetavnih razvojnih
programov oziroma kolekti-
vu, katerega vodstvo je ne-
enotno, delavci pa bi še na-
prej radi delali po starem.
VILI EINSPIELER
Prvi resnejši primer prenove
gospodarstva v celjski občini
¥ Žični so odprli proizvodnjo krogličnih iežaiev
Praznik dela so v Žični
proslavili z interno otvori-
tvijo proizvodnje kroglič-
nih ležajev. Gre za proiz-
vodnjo, ki so jo v tem celj-
skem kolektivu uvajali šest
let in bo sčasoma nadome-
stila ves slovenski uvoz
krogličnih ležajev. Proiz-
vodnjo so v Žični osvojili z
lastnim znanjem, celotna
naložba pa jih je veljala ne-
kaj manj kot 2 milijardi di-
narjev.
Čeprav v celjski občini že
leta govorijo o prestrukturi-
ranju gospodarstva, se pre-
nova odvija bolj na papiiju
kot v praksi. Prvi večji pri-
mer prenove celjskega go-
spodarstva je proizvodnja
krogličnih ležajev v Žični. S
preizkusom strojev so v tem
celjskem kolektivu začeli ta
teden. Interna otvoritev pro-
izvodnje krogličnih ležajev,
pri čemer gre za visoko teh-
nološko razvit proizvodni
program, ki uvršča Žično
med najzahtevnejše svetov-
ne proizvajalce, pa je bila
prejšnji četrtek.
Anton Jelenko, glavni di-
rektor Žične, je ob tem pove-
dal, da so v celjski občini na-
ložbo ves čas načelno podpi-
rali, vendar je brez znatne
pomoči sozda slovenskih že-
lezarn ne bi izpeljali. V prvi
fazi naj bi izdelali 3 milijone
krogličnih ležajev letno,
medtem ko bodo v drugi fazi
proizvodnjo najmanj podvo-
jili. Samo slovensko tržišče
namreč potrebuje letno 8 mi-
lijonov krogličnih ležajev, v
Žični pa nameravajo naj-
manj tretjino proizvodnje iz-
voziti na konvertibilno tržiš-
če. Pri tem ne bo potrebno
dodatno vlaganje v zidove,
kajti prostorske zmogljivosti
že zdaj zadostujejo za izdela-
vo 30 milijonov krogličnih
ležajev letno.
Da bi zadostili zahtevani
kakovosti, bodo v Žični
oskrbovali le tiste domače
kupce, ki izvažajo na zahod-
noevropsko tržišče. Zaen-
krat delajo za Iskro Gorico,
Iskro Kranj in Elektrokovi-
no Maribor. Čeprav so začeli
izdelovati lastne ležaje šele
ta teden, so jih že lani sesta-
vili 400 tisoč. S prehodom na
domače komponente, po za-
gotovilih Antona Jelenka,
kakovost ne bo padla. V ta
namen jim je ravenska žele-
zarna že izdelala posebno se-
rijo jekla.
Kot rečeno, v Žični niso
kupili tuje licence, temveč
so osvojili proizvodnjo z last-
nim znanjem. Med drugim
so izdelali vrsto orodij in me-
rilnih instrumentov, ki zah-
tevajo izredno veliko natanč-
nost. Ekipo inženirjev, tehni-
kov in mojstrov, ki so šest let
uvajali novo proizvodnjo, je
vodil inženir Ervin Zeme.
Zaenkrat nova proizvod
nja obsega tretjino celotne
proizvodnje tega celjskega
kolektiva. Kroglične ležaje
bodo proizvajali v okviru
enovite delovne organizaci-
je, s širitvijo proizvodnje pa
bodo razmislili o drugačni
samoupravni organizirano
sti. Za zdaj proizvodnja kro
gličnih ležajev zaposluje IIC
delavcev, ki bodo delali v
treh izmenah ^
Imajo pa v Žični nekaj pro
blemov, za katere upajo, di
Xih bodo uspešno premostili
Se vedno niso uvozili pf či z;
termično obdelavo obroče\
oz. kalilno peč, ker njihova
naložba ni bila nikjer zabele
žena kot prednostna. Izdela
va ležajev zahteva veliko či-
stost, kar pomeni, da bodo
morali, zaradi onesnaženosti
celjskega ozračja, vgradit
filtrirne naprave. Trenutno
jih ne potrebujejo, ker izde-
lujejo le 12 in 17 milimetrske
ležaje. Ko bodo začeli izdelo-
vati tudi 3 do 8 milimetrske
ležaje, pa brez filtrov ne bo
šlo. In nenazadnje, primanj-
kuje jim denarja za še hitrej-
ši razvoj.
VILI EINSPIELER
Foto: EDI MASNEC
V izvoz bolj pripravljeno
Konzorcij za Malto je po
mnenju Marjana Ramšaka,
ki vodi delo te gospodarske
združbe v okviru žalskega
Hmezada, v dobrem letu in
pol upravičil pričakovanja.
Marsikatera poslovna zami-
sel sicer ne z naše ne z mal-
teške strani ni bila realizi-
rana.
Tudi osnovna naloga kon-
zorcija, da razvije z Malto
višje oblike sodelovanja, to-
rej ne samo prodaja in kupu-
je, bo še naprej usmerjala do-
govore z malteškimi in dru-
gimi partnerji. Zanimivo je,
da se je služba konzorcija
(zdaj je v okviru delovne
skupnosti skupnih služb
sozda Hmezad) odločala za
drugačno financiranje kot
ob ustanovitvi - njen eko-
nomski položaj bo odvisen
samo od rezultatov, to je od
zaslužka, ki ga bodo imele
članice pri posameznih po-
slih. Dokaz, da vodstvo kon-
zorcija ni v dvomih, ali bo
finančno uspešno ali ne.
Vendar je treba povedati,
da malteška stran pričakuje
od konzorcija več, kot so se
uspeli dogovoriti v zadnjem
obdobju. Najbrž bi enako re-
kle članice konzorcija (Hme-
zad Žalec, Elkroj Mozirje, Li-
tostroj Ljubljana, Kovinar-
ska Krško, sozd HP Ljublja-
na, Ingrad Celje, Kostroj Slo-
venske Konjice, sozd EL-
KOM Maribor in Avtoradgo-
na Gornja Radgona). Kljub
določenemu nezadovoljstvu
zaradi preskromnega obsega
menjave na obeh straneh
oziroma zaradi nerealizira-
nih poslov skupnega izvoza
za znanega kupca na tujem
pa sta obe ostrani, to zatrju-
jejo predstavniki malteške
vlade, a tudi posameznih po-
djetij, zainteresirani za ko-
operacije in druge povezave,
ki bi tako Jugoslaviji kot
Malti omogočile močnejši
prodor na zahtevna tuja tr-
žišča.
Blagovna menjava med
Jugoslavijo in Malto je zna-
šala lani okrog 8 milijonov
dolarjev. Jugoslavija šest-
krat več izvaža kot uvaža in
to neravnovesje Maltažanom
ne ugaja. Slovenski delež v
izvozu na Malto je bil lani
samo 9,2%, precej več pa je
Slovenija uvozila, kar 22,2%
celotnega jugoslovanskega
uvoza. V zadnjih štirih letih
slovenski izvoz na Malto ni-
koli ni presegel desetih od-
stotkov jugoslovanskega iz-
voza, kar dokazuje, da rezer-
ve niso tako majhne. Sloven-
ske delovne organizacije iz-
važajo predvsem umetne
bruse, silicijev karbid, ste-
klena vlakna in ribje konzer-
ve, uvažajo pa brusno plat-
no, brusni papir, steklena
vlakna in druge predmete.
Najmočnejši partner v tej
menjavi je zreški Comet, ki
je na Malti uspel z mešanim
podj^etjem Coflex.
Malta je sicer majhna sre-
dozemska država, toda njena
ekonomska privlačnost je v
posebnem statusu, ki ga ima
v odnosih z EGS (nižje cari-
ne, odprtost za večje kontin-
gente blaga, ki jih sama ni
sposobna proizvesti) in hkra-
ti poseben status v gospo-
darskih odnosih z ZDA (ka-
mor Malta lahko izvaža brez
omejitev). Zato je razumlji-
vo, da malteška vlada in nji-
hova podjetja želijo sodelo-
vati z našimi podjetji pri pro-
jektih, ki so zanimivi za izvoz
- tako za tržišče EGS kot za
ZDA. Vendar pa Malta priča-
kuje, ob tem, da daje part-
neijem določene ugodnosti
pri ustanavljanju podjetij
oziroma pri sklepanju ko-
operacijskih pogodb, kapi
tal, znanega kupca za izvoz,
izboljšanje lastne gospodar
ske strukture, nova delovna
mesta, torej naložbe. Zaradi
naših težav je težko prisluh-
niti malteškim interesom
Toda kakor kaže, se nekaten
zanimivejši posli, ki jih pri-
pravlja konzorcij, le obetajo
To velja za Elkroj (možnost
izvoza hlač), za Kostroj (iz-
voz plastičnih oken in vrat)-
pa tudi za Kolinsko (izvoz
konzerv golaža) in še za ne-
katere druge med drugim tu-
di pri izvedbi velikih malte-
ških naložb. Dejstvo seveda
je, da so se v arabskih drža-
vah, malteških sosedah, pO'
slabšale možnosti investira-
nja, kar vpliva na učinke gO"
spodarskega sodelovanja
med konzorcijem in Malt"
Pri tem pa ne bi smeli poz^'
biti, da bi z načrtnejšo zuna
njetrgovinsko dejavnostjo *
članicah konzorcija, z večj"
poslovnostjo in z zavestn"
usmeritvijo, da se prek Mal^^
iščejo nova vrata za vstop
razvita zahodna tržišča, in
cer z višjimi obikami sodelj''
vanja, lahko dosegli kma|^
boljše rezultate. Morebiti r
ena izmed novih možnos^
bližnji gospodarski sejem ^^
Malti, kjer se bo vnovič pr'^®'
stavil konzorcij, pa tudi C""
flex in Comet z novimi
dami.	J-
KOMENTIRAMO
Celjska politilca za
odgovorne kolektive
Prizadevanje za bolj odgo-
vorne kolektive, ki naj bi
med drugim izbirali vodilne
delavce sami, brez vmešava-
nja občinskih političnih
struktur, si le počasi utira
pot v vsakdanjo prakso. Kot.
kaže, so se v celjski občini
odločili, da ne bodo čakali na
ustrezne zakonske spre-
membe, ki bodo uzakonile
večjo odgovornost vseh za-
poslenih v združenem delu.
To je mogoče sklepati na
osnovi dogajanja v celjski
Libeli, kjer vodilni očitno ne
obvladujejo položaja. Celj-
ska politika seje namreč, po
besedah Toneta Zimska,
predsednika celjske skupš-
čine, odločila da ne bo pod-
prla glavnega direktorja An-
tona Rožmana, če ne bo res-
nično predlagal korenitih
sprememb.
Anton Rožman ima tako
na izbiro dve možnosti. Pri-
pravi lahko sanacijski pro-
gram, ki bo resnično pome-
nil dolgoročno perspektivo
za ta tisoč članski celjski ko-
lektiv. V tem primeru tvega,
da ga delavci ne bodo podpr-
li in bo moral odstopiti. Dru-
ga možnost pa je, da predla-
ga neznatne spremembe, ki
bodo sčasoma pripeljale ko-
lektiv v nerešljiv položaj, in
na ta način zagotovo ohrani
direktorsko funkcijo v Libe-
li. Delavci Libele pa se mora-
jo odločiti ali bodo delali (do-
kler bodo) še naprej po sta-
rem ali pa se bodo odkrito
spopadli s težavami in izloči-
li iz svoje sredine tiste sode-
lavce, ki bodo nasprotovali
korenitim spremembam.
Kako se bodo odločili de-
lavci Libele z Antonom Rož-
manom na čelu bo znano že
sredi maja. Ne glede na nji-
hovo odločitev pa je ravna-
nje celjske politike v prime-
ru Libele zametek bistveno
kakovostnejšega sožitja med
politiko in gospodarstvom.
Če bodo namreč delavci
bolj samostojno krojili last-
no usodo, socialne posledice
slabega gospodarjenja, brez
katerih tudi v bodoče ne bo
šlo, vsaj ne bodo tako krivič-
ne, kot so doslej marsikdaj
bile. Gotovo pa se bo pove-
čala tudi učinkovitost gospo-
darjenja, kajti delavci, ki bo-
do imeli (hoteli ali ne) večji
vpliv na sprejemanje po-
membnih odločitev, ne bodo
več tako brezbrižni in brez-
voljni kot so zdaj. Upati je le,
da ne bo tudi tokrat obveljal
rek, da ena lastovka še ne
pomeni pomladi.
VILI EINSPIELER
7. maj 1987
novi tednik - stran 5
srebrna priznanja OF in priznanja za delo v Žalcu
Na osrednji občinski pro-
slavi ob obletnici Osvobo-
dilne fronte v Žalcu so pode-
lili tudi srebrna priznanja
OF in priznanja za delo.
Priznanja OF so poleg na-
grajencev, o katerih smo že
poročali prejeli še Kulturno
društvo Gomilsko in Občin-
ski štab civilne zaščite obči-
ne Žalec. Priznanja za delo
pa so prejeli Ljudmila Brez-
nikar iz TT Prebold, Ivana
Feldin iz KIL, Amalija Hri-
beršek iz Hmezada Kmetij-
stvo, TOZD tovarna krmil,
Jože Kladnik iz Zaije Žalec,
Miroslava Krempuš iz Sigme
Zabukovica, Ivan Ločičnik
iz Hmezada TOZD Kmetij-
stvo Petrovče, Ivan Pilih iz
Gradnje Žalec, Silva Posedel
iz TN Polzela, Rozalija Škra-
be iz Savinjskega magazina
Žalec in Anton Vindiš iz LI-
KO Liboje.
Kaj pomeni priznanje za
delo trem, ki so jih prejeli so
povedali:
Jože Kladnik: »Že trideset
let sem mizar v DO Zarja Pe-
trovče. Priznanja, ki sem ga
danes prejel, nisem pričako-
val. Vesel sem, da se tudi
nas, neposrednih delavcev,
spomnijo.«
Ivanka Feldin: »Zaposle-
na sem v Keramični indu-
striji Liboje 32 let in prav za
petdeset letnico sem prejela
to priznanje, ki sem ga zelo
vesela. Pomeni mi več kot
denar.«
Ivan Ločičnik: »Sem trakto-
rist pri Hmezadu in menim,
da bi morala naša družba
večkrat na tak ah drugačen
način nagraditi ali podeliti
priznanja neposrednim pro-
izvajalcem. Hvala tistim, ki
so nas predlagali, priznanja
pa sem zelo vesel.«
T. TAVČAR
Znanje je zdravilo za Icrizo
Martin Pšeničnik Iz Konusa Uobitnik pnfomalske nagrade
dela
v sredo, 29. aprila so v Be-
ogradu podelili tradicional-
ne prvomajske nagrade de-
la. Med štirimi dobitniki iz
Slovenije je bil tudi 43-letni
ključavničar Martin Pše-
ničnik, ki dela v prototipni
delavnici v konjiškem Ko-
nusu. Skromen, kakor znajo
biti tovrstni ustvarjalci in
inovatorji, je Martin Pše-
ničnik pred odhodom v Be-
ograd dejal, da mu to priz-
nanje sicer laska, vendar bi
ga sam pripisal celotni eki-
pi v prototipni delavnici.
Martin Pšeničnik je zvest
Konusu že 22 let, v prototip-
ni delavnici pa skupaj s še
tremi sodelavci dela vse od
njene ustanovitve pred peti-
mi leti, ko so se odločili izde-
lovati stroje za lastne potre-
be, da bi prihranih devize za
uvoz. Takšne namenske
stroje, kot jim pravijo v Ko-
nusu, zasnujejo v domačem
razvojnem centru, izdelajo
pa v prototipni delavnici.
»Med samo izdelavo je pogo-
sto treba kaj spremeniti in tu
nam v marsičem pomagajo
praktične izkušnje pridob-
ljene v proizvodnji. Takšne
izboljšave, ne bom rekel ino-
vacije, se porodijo kar tako
,iz glave', brez načrtov.« V
petih letih so v prototipni de-
lavnici izdelali okoli 16 ra-
zličnih strojev. »Meni oseb-
no je največje zadoščenje, da
vsi ti stroji dobro služijo v
proizvodnji in tako tudi de-
lavci vidijo, da je naše delo
koristno,« pravi Martin Pše-
ničnik, ki svoje delo sicer
zaključi ob dveh, a veliko
razmišlja, kako kaj bolje na-
rediti ali izboljšati, tudi do-
ma. Ena zamisel često rodi
drugo in včasih jih je kar tež-
ko doh^ati in vse uresničiti.
Eno od svojih idej je poslal
tudi patentnemu uradu, bolj
za potrditev samega sebe kot
za kakršnokoli korist. »A
tam mlini počasi meljejo, saj
sem to inovacijo poslal pa-
tentnemu uradu že pred šti-
rimi leti,« je s kančkom gren-
kobe pristavil letošnji dobit-
nik prvom^ske nagrade de-
la, ki je prepričan, da nas iz
krize lahko reši samo znanje,
razvoj in sodobno gospodar-
jenje.
Po prihodu iz Beograda se
je Martin Pšeničnik spet zav-
zeto lotil dela, ki ga je zapu-
stil za nekaj dni med prvo-
majskimi prazniki. Lotil se
je bil izdelave manipulatorja
za odvzem opetnikov od av-
tomata, ki bo hkrati tudi zla-
gal in štel ter pakiral v folijo.
Stroji iz prototipne delav-
nice so za delovno organiza-
cijo izredno pomembni, se
dodobra zavedajo v Konusu,
kjer znanju in inovacijam na
široko odpirajo vrata. Tega
dejstva ob slovesu ni pozabil
poudariti tudi Martin Pše-
ničnik in bil hkrati mnenja,
da bi bilo dobro izobraževati
tudi starejše kadre.
MATEJA PODJED
Krajani so med sabo čvrsto povezani
Priznanie Zvezne konference SZDL za Šmartno ob Dreti
Poleg Vinske gore iz žalske občine
je letos z našega območja prejela
priznanje Zvezne konference Sociali-
stične zveze tudi krajevna skupnost
Šmartno ob Dreti iz mozirske občine.
To seveda ni naključje, saj sodi ta
krajevna skupnost med najaktivnej-
še v mozirski občini.
Za to krajevno skupnost je še zlasti
značilno, da so z ustreznimi metodami
dela, ki so predvsem odraz dobre orga-
niziranosti, uspeli vključiti v razreše-
vanje lastnih in skupnih problemov
vse strukture prebivalstva, vse kraja-
ne, posebej pohvalno pa je tudi to, da
so med sabo dobro povezani starejši in
mlajši prebivalci. Tudi ta povezanost
je lahko za vzgled ostalim krajevnim
skupnostim v mozirski občini.
V Šmartnem ob Dreti si prizadevajo,
da bi se njihov kraj hitreje razvijal in
na komunalnem področju so v zad-
njem času dosegli nekaj pomembnih
uspehov. Dogradili in posodobili so
osnovno šolo, zgradili športno rekre-
acijski center, uredih prometno signa-
lizacijo in javno razsvetljavo ter posta-
vili novo telefonsko centralo. Velik na-
predek je doseglo tudi kmetijstvo, ne-
katere kmetije pa se ukvarjajo tudi s
kmečkim turizmom. Vse to so tudi
uspehi, kijih krejevna skupnost dose-
ga z dobrim delom družbenopolitičnih
organizacij m z razvito krajevno samo-
upravo. V Šmartnem pravijo, da dele-
gatski sistem dobro deluje, kar je tudi
rezultat podpore, ki jo delegati uživajo
s strani krajevne skupnosti in družbe-
nopolitičnih organizacij. Zbori kraja-
nov so dobro obiskani. Krajevna kon-
ferenca Socialistične zveze pa je dejan-
sko povezovalec in usmerjevalec druž-
benopolitičnega dogovarjanja v kra-
jevni skupnosti in zaradi aktiviranja
vseh struktur prebivalstva uživa velik
ugled.
Ne nazadnje velja omeniti tudi to, da
si v Šmartnem ob Dreti nenehno priza-
devajo za izpopolnjevanje in opremlje-
nost enot civilne in narodne zaščite ter
za vključevanje delavske in kmečke
mladine v enote teritorialne obrambe.
Dokaz več, da je priznanje ZK SZDLJ
prišlo na pravi naslov.
JANEZ VEDENIK
Kje centralna čistilna naprava?
v teh dneh pripravljajo v celjskih krajevnih skupnostih
javne razprave o lokaciji za celjsko centralno čistilno
napravo. Komunala Celje in Razvojni center sta pripravila
dve možni lokaciji - ob sotočju Savinje in Voglajne in na
južnem delu Tremerskega polja. Druga lokacija je dražja,
ker bi v tem primeru morali precej podaljšati glavni zbiral-
nik, vendar pa čistilna naprava ne bi motila prebivalcev, ker
bi bila precej oddaljena od naselij (tudi od Tremarij).
V KS Center bo razprva 12. maja ob 17. uri v dvorani
krajevne skupnosti v Čuprijski uhci. Pod gradom pa bosta
dve javni razpravi - za stalna območja Breg, Polule in Koš-
nica v petek 8. maja ob 19. uri v avli osnovne šole Frana
Kranjca na Polulah, za Zagrad in Pečovnik pa v ponedeljek,
11. maja ob 19. uri v domu krajanov v Zagradu. Javna
razprava v Tremaijah bo kasneje.	^
3. nadaljevanje
Kraj kongresa je bila cerkev na Cebinah,
ki jo je izbral v Trbovljah konfmirani, po
orožnikih nadzirani Miha Marinko s pristan-
kom Edvarda Kardelja. Cerkveni ključar,
rudar in kmet Barhč, je bil njegov dober
znanec. Marinku je poskrbel tudi za varen
prihod delegatov na Čebine. Prekaljeni re-
virski komunisti so delegate sprejeli na jav-
kah, jih spremljali na Čebine in stražili do-
hode k cerkvi oziroma k Barhčevi domačiji.
Delegati so prišli na kraj ustanovnega se-
stanka iz Trbovelj, iz Zagorja, s Trojan in
Savinjske dohne. Zaradi zamude nekaterih
seje kongres začel šele okrog enih po polno-
či- Prišlo je 11 delegatov. Niso prišli iz Ko-
čevja, Maribora in s Ptuja. Kot seje pozneje
Pokazalo, je to zakrivil organizacijski sekre-
^r Pokrajinskega komiteja Jože Butinar, ki
Je delal tudi za policijo, toda izdajal je le
Posameznosti, ni pa izdal na primer kongre-
sa. Delegata iz Notranjske je PK odklonil i
^ko so bile na kongresu zastopane partij-
ske organizacije Ljubljana, Trbovlje, Jese-
'^ice, Kranj, Savinjska doUna in Bela kraji-
Iz Ljubljane so prišli na Čebine poleg
•Kardelja Franc Leskošek, Ignac Tratar, Pe-
Pca Maček in Jože Butinar, z Jesenic Ven-
^^Ij Perko, iz Kranja Ivan Tominec, iz Zabu-
kovice v Savinjski dolini Albin Yipotnik, iz
^asavja Miha Marinko in Franc Šalamon, iz
^ele krajine ing. Janez Marentič.
Po socialni sestavi je bilo med delegati
Sem delavcev (vmes ena delavka), en obrt-
(Butinar) in dva izobraženca (Kardelj in
"Marentič).
, ^a dnevnem redu kongresa so bili poz-
^■■av CK KPJ, poročilo o stanju partijskih
^■"ganizacij v Sloveniji, Kardeljev referat
akaj ustanavljamo KP Slovenije, razprava
o manifestu, pozdrav zoper mednarodnemu
fašizmu borečemu se proti španskemu ljud-
stvu, pozdrav izvršnemu odboru Komuni-
stične internacionale ter volitve v CK KPS
in kandidatov za CK KPJ.
Poglavitni namen ustanovitve KPS na
Čebinah je bil usmeriti slovenske komuni-
ste v boj za obrambo slovenskega naroda.
Kardelj je na Cebinah poudaril, da morajo
biti komunisti prav zato, ker so dobri in
internacionalisti, tudi dobri Slovenci. Poz-
nati morajo svoj narod, njegovo preteklost,
okolnosti v katerih živi, in njegove posebno-
sti. Le tako se bodo lahko povezali z ljudski-
mi množicami. Premagati morajo separati-
stične težnje znotraj slovenskega delavske-
ga gibanja, ker slabijo skupni boj jugoslo-
vanskih narodov za svobodo in socialni na-
predek. Krepitev KPS pa bo prispevala tudi
h krepitvi enotnosti KPJ. _
V CK KPS so bih na Cebinah izvoljeni
delavci Franc Leskošek, Pepca Maček, Mi-
ha Marinko, Vencelj Perko, Ignac Tratar,
obrtnik Jože Butinar, kmet Jože Mihehčič
ter izobraženca Edvard Kardelj in Mirko
Košir; za kandidate CK KPS pa delavca
Franc Šalamon in Albin Vipotnik ter na-
meščenec Oskar Kovačič.
Na Cebinah so izbrali petčlanski sekreta-
riat CK KPS. Sestavljali so ga trije delavci,
en obrtnik in en izobraženec. Trije so bili iz
Ljubljane po eden iz dveh glavnih industrij-
skih središč. Za sekretarja je bil izbran
Franc Leskošek, član CK KPJ od IV. držav-
ne konference leta 1934 in član pohtbiroja
CK KPJ od avgusta 1936.
Kongres je nazadnje sklenil, da je treba
sprejete smernice uresničiti na okrajnih
konferencah, CK pa naglasil, da se mora to
izvršiti v naslednjih treh mesecih.
Glavna vrednota ustanovnega kongresa
KPS je v programu, ki ga je sprejel v obliki
Manifesta. S tem, da se je KPS v njem zave-
zala, da se bo bojevala za življenjske koristi
vsega slovenskega naroda, za njegovo zedi-
jenje, svobodo i napredek je bila zastavljena
izhodiščna točka za tisto pot, ki jo je pripe-
ljala do voditeljice narodnoosvobodilnega
boja in ljudske revolucije.
Manifest ustanovnega kongresa je pome-
nil po eni strani potrditev smeri, sprejete že
na goričanski konferenci, ki seje v Ijudsko-
frontnem gibanju v letih 1935-1936 že uve-
ljavljala, po drugi strani pa se je poglobil v
razčlenitev takratnega položaja slovenskega
naroda. Zato je izh^al iz ugotovitve, da je
fašistični imperializem za slovenski narod
smrtna nevarnost, kajti če ne bi bil sposo-
ben nuditi odpora temu pritisku, bi izgubil
osnovo za svoj obstoj. Spričo tega je kon-
gres nastopil z geslom pobratenja sloven-
skega ljudstva, to je združitve vsega, kar je
pripravljeno braniti obstoj slovenskega na-
roda.
Konkretizacijo usmeritve ustanovnega
kongresa je pomenila prva konferenca KPS
aprila 1938, kije sprejela nadroben program
politične akcije na vseh področjih družbe-
nega življenja, s poudarkom na združitvi
vseh sil, ki so pripravljene braniti obstoj
slovenskega ljudstva in se boriti za njegovo
osamosvojitev od velesrbske hegemonije za
demokratizacijo Jugoslavije in predvsem za
obrambo pred fašistično nevarnostjo. Za se-
stavni del te usmeritve je tudi Kardeljevo -
Speransova knjiga o razvoju slovenskega
narodnega vprašanja. Kardelj sam pravi, da
je od ustanovnega kongresa do prve konfe-
rence dozorevala v njem misel, daje potreb-
no globlje obdelati stališče komunistov do
narodnega vprašanja, do vprašanja sloven-
stva, do zgodovinskih nalog, ki jih mora
prevzeti nase delavski razred zaradi zaščite
obstanka in svobode slovenskega naroda.
Dejansko je bilo delovanje komunistov
po prvi konferenci KPS v Šmiglovi zidanici
ocenjena nasilna priključitev Avs,trije k
Nemčiji kot nevarnost za obstoj slovenske-
ga naroda. S tem je bila zavzetost za združi-
tev vseh demokratičnih sil nujna naloga.
Začelo se je intenzivno delo na narodnoo-
brambnem področju; na parlamentarnih
volitvah 1938 je KPS postavila tudi svoje
kandidate na delavsko-kmečki listi.
To gibanje je 3. septembra 1939 v Celju
ustanovilo Zvezo delovnega ljudstva kot
množično gibanje. O nadaljnji krepitvi par-
tijske organizacije. Zveze delovnega ljud-
stva in protifašističnega boja je razpravljala
druga konferenca KPS v Joštovem mlinu,
ki je s svojo akcijsko usmeritvijo nakazala
nadaljnje naloge, predvsem z zahtevami o
izpustitvi političnih zapornikov, proti nasi-
lju; z utrjevanjem sindikatov pa so narašča-
la mezdna gibanja in stavke.
Delovanje sorazmerno majhnega števila
članstva KPS in SKOJ v Celju se je ob
sodelovanju komunistov iz okoliških indu-
strijalskih krajev vendarle povsod odražalo.
Pomembno in odločilno dogajanje je prera-
slo celjske krajevne razmere in zavzelo vid-
no mesto v zgodovini revolucionanega de-
lavskega gibanja. Predvsem pa velja Celje
kot rojstni kr^ Zveze delovnega ljudstva -
neposredne predhodnice Osvobodilne fron-
te slovenskega naroda.
Tako je nedvomno s kongresom na Čebi-
nah KPS prevzela prednji odred delavskega
razreda, zgodovinsko odgovornost za na-
daljnjo usodo slovenskega naroda. To odgo-
vornost je v naslednjih letih, zlasti v času
narodnoosvobodilnega boja uspešno in
nadvse častno izpolnila.
6. stran - novi tednik
7. maj 1987
Gasilska
avtocisterna
Največ prireditev ob letošnjem krajevnem prazniku KS
Petrovče je bilo v Drešinji vasi. Med najpomembnejše sodi
nova gasilska avtocisterna, ki so jo predali namenu. Na
slovesnosti je zbranim gasilcem, krajanom in predstavni-
kom družbenopolitičnih organizacij najprej govoril pred-
sednik GD Drešinja vas Franc Oset, nato v imenu pokrovite-
lja IS občine Žalec Stane Lesjak, ki je na koncu tudi predal
ključe nove avtocisterne poveljniku GD Drešinja vas Tinetu
Drevu. Povedati velja, da ima za to pridobitev največ zaslug
Tine Drev. Podelili so tudi več priznanj, slovesnosti pa so se
udeležili tudi gasilci iz pobratenega GD Gregurovac iz Hrva-
ške. Na sliki: Poveljnik GD Drešinja vas Tine Drev izroča
ključe šoferju nove avtocisterne Janku Šalamonu.
T. TAVČAR
V Petrovčaii nova kanalizacija
Praznik KS so praznovali v Drešinji vasi
Letošnje praznovanje
krajevnega praznika Pe-
trovč je minilo v znamenju
pomembnih komunalnih
pridobitev, saj so dokončali
skupaj 1200 metrov kanali-
zacije, dober kilometer pa
je bodo priključili na kolek-
tor in čistilno napravo.
Vrednost treh glavnih vo-
dov kanalizacije znaša okrog
130 milijonov dinarjev, ki so
jih zbrali s krajevnim samo-
prispevkom, precej pa so
prispevale tudi organizacije
združenega dela, samou-
pravna interesna skupnost
za ceste in komunalo občine
Žalec, stavbno zemljišče in
stanovanjska skupnost ter
drugi. V Petrovčah posebej
omenjajo pomoč Hmezado-
ve Agrme. Seveda pa komu-
nalnih problemov v tej kra-
jevni skupnosti ne manjka.
V kratkem bodo pričeli ure-
jati kanalizacijo v Levcu, pri-
pravljajo pa že tudi projekte
za ureditev kanalizacije v Ar-
ji vasi. Samo za ureditev ka-
nalizacije v Levcu bodo mo-
rali zbrati okrog petdeset mi-
lijonov dinarjev. Dobršen
del denarja iz samoprispev-
ka bodo namenili tudi za
ureditev javne razsvetljave v
Petrovčah in v Drešinji vasi,
tretjino potrebnega denarja
pa bodo krajani Petrovč na-
menili za gradnjo mrliške ve-
žice v Žalcu.
Letošnje praznovanje pe-
trovškega krajevnega praz-
nika je bilo v Drešinji vasi.
Zvrstilo se je več kulturnih
in športnih prireditev, na
slavnostni seji skupščine
krajevne skupnosti in druž-
benopolitičnih organizacij
pa so podelili tudi plakete
krajevne skupnosti. Zlato
plaketo je prejel Ivan Ura-
njek, srebrno Slava Mirnik,
bronasto pa Martin Drev.
Priznanja krajevne skupno-
sti so podelili Jožetu Lorbe-
ku, Marjanu Jelovšku, Mar-
janu Klincu, Viktorju Gaj-
šku in Elici Senič. Podelili
so tudi priznanja Osvobodil-
ne fronte. Srebrni znak je
prejel Joško Bojadžievski,
bronasti znak pa Leopoldina
Zagorc, Anton Mirnik, Franc
Gajšek,Janko Cencelj inGre-
gor Kramar.
JANEZ VEDENIK
Tudi v Celju
DBIASS
v Ce^ju že dve leti deluje po,
družnica Društva bolnikov i^j,
validov z ankilozir^očiiu
spondilitisom Slovenije, u
združuje 40 članov iz širšega
celjskega območja. Koordirig,
torka podružnice je Jožica Oj^
strež. Po strokovni plati pa bdi
nad bolniki s spondilitisom dr
Peter Lipovšek.
V celjskem zdravstvenem
centru redno telovadijo, brez.
plačno kopanje ob delavnikih
pa jim je tloslej omogočilo
zdravilišče na Dobrni. V sobo.
to, 16. maja pripravljajo dru-
žabno-strokovno srečanje na
Gričku v Celju, ki se ga bodo
udeležili poleg domačih, tudi
člani društva iz ljubljanskega
območja. Vabijo pa tudi vse ti-
ste, ki imajo tovrstne zdrav-
stvene težave, da jih skupaj in
v društvu laže premagujejo.
UM
Osmič v Bistrici
v petek, 8. maja bo v os-
novni šoli Marije Broz v Bi-
strici ob Sotli vsakoletni
dan šole, ki bo tokrat druga-
čen od prejšnjih.
Bolj pester bo, s številnimi
prireditvami, srečanji in raz-
govori. Prireditev se bo zače-
la že zjutraj ob 8. uri z zbo-
rom gostov, članov sveta
tozd, sveta staršev in učen-
cev, po njem pa bo med nji-
mi razgovor. Zanimivo bo od
9. ure dalje, ko bo prikaz dela
učencev v interesnih dejav-
nostih, kot ročnodelskem
krožku, modelarsko-raketar-
skem, hkovnem, bralnem,
dramsko-recitacijskem, rit-
mičnem, folklornem, dopis-
niško-novinarskem, zgodo-
vinskem, obrambne, turi-
stičnem in računalniškem,
prikazali bodo delo pionir-
ske hranilnice in predstavili
se bodo mladi gasilci. Do-
poldne bo tudi že osma ša-
hovska simultanka, ki jo bo z
88 pionirji odigral Franci Pe-
šec iz Celja. Po simultanki
bo kulturni program, za zak-
ljuček pestrega programa pa
še slavnostna seja zbora de-
lovnih ljudi in sveta tozda
šole.
9. in 10. maja pa bodo v
Bistrici ob Sotli pripravili še
tradicionalni turnir v malem
nogometu, ki ga prireja TVD
Partizan za prehodni pokal
»Marije Broz«. t. VRABL
Razpis nagrad za inovacije Iz
življenja In dela Invalidov
Sklad za inovacije na področju usposabljanja, živ-
ljenja in dela invalidov pri skupnosti socialnega var-
stva Slovenije vabi k sodelovanju vse, tako skupine
kot tudi posameznike, ki bi lahko z izumi ter tehnič-
nimi izboljšavami pomagali invalidnim osebam.
Tem naj bi prilagajali delovne razmere, delovna oro-
dja, bivalne razmere, predmete vsakdanje rabe ozi-
roma uvajali inovacije na področju aktivnega varstva
invalidov.
Prednostne naloge v letošnjem letu so predvsem
tiste, ki bodo bistveno izboljšale stanje na področju
gibanja in komuniciranja invalidov. To so npr. reši-
tve premagovanja ahitektonskih ovir, hidravlični tran-
sport, prilagoditve na področju telekomunikacij in po-
dobno.
Sklad bo vsako leto ob dnevu invalidov v mesecu
marcu razpisal pet nagrad za inovacije, prve pa bodo
slovesno podelili ob prvem maju naslednjega leta.
Predloge lahko pošljete na naslov: skupnost social-
nega varstva, Ljubljana, Kidričeva - 5.
Z.S.
Ekologija 87
Društvo za varstvo okolja
Celje bo danes dopoldne
(četrtek) v Narodnem domu
pripravilo kviz Ekologija
87.
Ob 10. uri se bodo pomeri-
le ekipe srednjih in osnovnih
šol celjske občine v poznava-
nju ekoloških problemov,
kviz pa so pripravili z name-
nom, da med mladimi zbudi-
jo več zanimanja za proble-
me varovanja okolja. V avli
pred veliko dvorano Narod-
nega doma bodo na ogled li-
kovni izdelki celjskih osnov-
nošolcev na temo Naše oko-
lje. Program bodo na priredi-
tvi popestrili člani pevskega
zbora osnovne šole I. celjske
čete in Plesnega gledališča
Pionirskega doma. Po tek-
movalnem delu bodo podeli-
li priznanja najboljšim eki-
pam, pa tudi najboljšim ri-
sarjem in piscem spisov na
temo Naše okolje. Priredi-
tev, ki je prva te vrste in za
mlade zelo pomembna, so
pripravili s pomočjo nekate-
rih delovnih organizacij v
občini.	TC
Za praznik dobili novo pošto
številne prireditve v KS Šentjur-okolioa
v šentjurski krajevni
skupnosti Okolica so svoj
letošnji praznik proslavili s
številnimi prireditvami, ki
so jih pripravili mladi iz
Grobelna. Še posebej slo-
vesno pa je bilo na otvoritvi
tamkajšnje nove pošte, ki je
le začetek gradnje večjega
centra s prostori za delo
mladine, društev, od-
borov ...
Program prireditev so raz-
delili v tri tematske dneve, ki
so imeli naslove: Ne umiraj,
moj gozd zeleni. Če otrok bi
bil vladar sveta in Kres je
zagorel. Predstavili so se
mladi iz okoliških osnovnih
šol s kulturnimi programi,
igrami in nastopi folklornih
skupin. Pripravili so športna
srečanja in šaljive družabne
igre, ki so pritegnile številne
krajane.
Ti pa bodo morali v pri-
hodnje še precej zavihati ro-
kave, če bodo hoteli, da kra-
jevna skupnost Okohca ne
bo več med manj razvitimi.
Nimajo namreč urejene os-
novne infrastrukture, ena
glavnih ovir za njihovo bolj
učinkovito delo pa je raz-
drobljenost in preobsežnost
krajevne skupnosti. V sred-
njeročne načrte so za vsako
vaško skupnost zapisali vr-
sto nalog, vseh pa veijetno
ne bodo mogli uresničiti, seg
imajo v ta namen predvsem
sredstva samoprispevka. V
Novi vasi bi radi zgradili tr-
govino in prostore za delo
vaške skupnosti, v Jakobu
bodo predvsem gradili vodo-
vod Kozarica. V Vrbnem po-
trebujejo vodo, ceste in tele-
fone, v Kamnem pa ceste in
kanalizacijo.	fč
OBRAZI
Ivan Stermecki
Pravega delavskega aktivi-
sta ne najdeš za vsakim vo-
galom. Še redkeje takšnega,
kije najprej in predvsem člo-
vek, šole zatem pa tudi nosi-
lec vsemogočih funkcij.
Ivan Stermecki je eden
teh. Celjski cestarji, s kateri-
mi je delal od leta 1951 do
letošnje upokojitve, in kraja-
ni Lokrovca ga bolj kot sin-
dikalnega delavca in krajev-
nega funkcionarja poznajo
kot marljivega delavca in po-
štenjaka brez dlake na jezi-
ku. »Vanč«, pravijo, »nam bo
svetoval, Vanč bo poma-
gal!«, kadar si mnenja in in-
teresi pridejo navzkriž.
Očitno je bil letošnji zlati
znak Zveze sindikatov Slo-
venije pripet na prave prsi.
Delavci Cestnega podjetja
Celje, ki so ga predlagali za
to najvišje sindikalno prizna-
nje, so v obrazložitvi zapisa-
li: »Vseskozi je bil dober de-
lavec in aktiven na družbe-
nopolitičnem in samouprav-
nem področju; ne samo kot
predstavnik, temveč kot ak-
tiven soustvarjalec vseh sa-
moupravnih in družbenopo-
litičnih odločitev ... Glede
na to, da je ves čas delal v
proizvodnih organizacijskih
enotah in imel stalen in ne-
posreden stik z delavci, je
lahko zaznaval in zastopal
hotenja in interese delavcev,
ter z veliko posluha le-ta pre-
našal v odločanje samou-
pravnih organov in družbe-
nopolitičnih organizacij. Kot
človek in sodelavec je od-
krit, korekten in tovariški.
Zna prisluhniti vsakemu de-
lavcu in tudi odkrito kresati
še tako neprijetna mnenja in
stališča. Zaradi takšnega od-
nosa je spoštovan in ima ve-
liko iskrenih sodelavcev in
prijateljev, svoje bogate iz-
kušnje in znanja pa zna nese-
bično prenašati mlajšim.«
»Vedno sem se zanašal
predvsem na poštenje in od-
krit pogovor«, pravi Ivan
Stermecki, »naše skupne
prihodnosti pa se ne bojim,
saj v današnji mladini vidim
zagnanost, ki je bila značilna
za mojo, vojno generacijo.«
Nismo naštevali njegovih
zaslug, niti priznanj, ki jih je
dosedaj prejel. Dosti po-
membneje se nam je zdelo
poudariti, da je v teh nerož-
natih časih prejel zlati sindi-
kalni znak človek, ki verja-
me v ljudi.
BRANE PIANO
Šola, ki jo je gradilo združeno delo
v Štorah so usposobili že prek dvatisoč šesto kovinarjev
v štiridesetih letih obstoja so učite-
lji in strokovni sodelavci srednje ko-
vinarsko-strojne in metalurške šole v
Štorah vzgojili in strokovno usposo-
bili prek dvatisoč šesto kovinarjev in
metalurgov, ki danes delajo v delov-
nih organizacijah po vsej Sloveniji in
Jugoslaviji.
Srednja šola v Štorah se je razvila iz
strokovnega tečaja za vajence raznih
poklicev, ki seje v šolskem letu 1946/
47 spremenil v nižjo strokovno šolo
železarne Štore. V začetku petdesetih
let je republiški svet za prosveto in
kulturo izdal odločbo o prekinitvi ta-
kratne Metalurške industrijske šole v
Štorah, češ da je tovrstno izobraževa-
nje za takratne^ potrebe predimenzi-
onirano. Šolo v Štorah so registrirali le
kot vajeniško šolo za kovinarske stro-
ke, v katero so pošiljali na trimesečni
teoretični pouk vajence manjša po-
djetja iz vse Slovenije.
Kolektivu šole in podpori združene-
ga dela, zlasti štorski železarni gre zah-
vala, da je šola kljub temu razvijala
svoj industrijski program in iz leta v
leto izboljševala pogoje za delo. Kon-
cem petdesetih let so zgradili prizidek
kovinarskih učnih delavnic, nov dom
učencev in sodobno telovadnico.
Poleg železarne sta finančno podprli
šolo tudi cinkarna in Emo Celje, ki sta
pričeli vključevati svoje učence v pro-
gram te šole.
Šele leta 1972 sta se združili vajeni-
ška in industrijska šola v pokhcno ko-
vinarsko in metalurško šolo Štore.
Enako kot vse srednje šole, je tudi ta
v Štorah prešla v usmerjeno izobraže-
vanje in je sedaj na pragu prenove re-
formiranih programov.
Šola sodi med bolje opremljene to-
vrstne šole v republiki, čemur gre zah-
vala tudi združenemu delu Celja in šir-
šega območja. Kljub temu pa iz leta v
leto pada zanimanje mladih za izobra-
ževanje na tej šoli, čeprav gre za pokli-
ce, kijih težka industrija zelo potrebu-
je. Žal pa mladim niso privlačni. Zave-
dajoč se teh problemov združeno delo
razpiše vsako leto dovolj štipendij in
bi jih lahko dobili vsi, ki se odločijo za
katerikoli program, učenci pa so delež-
ni še drugih ugodnosti, kot na primer
subvencioniranih toplih obrokov i"^
kritja stroškov za prevoz.	vVJ^
Obletnico ustanovitve srednje šole
v Štorah so proslavili v petek, 24.
aprila. Ob tej priložnosti je svet šole
podelil 41 priznanj posameznikom in
organizacijam, ki imajo največ za'
slug za uspešen razvoj šole. V kultur-
nem programu so nastopili učenci šo-
le in kulturno umetniško društvo An-
ton Tanc iz Marijagradca.
7. maj 1987
novi tednik - stran 7
Ifaja Sukno 86 je dobro uspela
0goiO¥in so, kako so pNpravUonl na woino proizvodnjo
Vajo Sukno 86, ki so jo
fed dnevi zaključili v žal-
občini, je po splošnih
gcenah dobro uspelo. S to
yajo so namreč na pobudo
Izvršilnih organov skupšči-
ne občine in družbenopoli-
tičnih organizacij skušali
ugotoviti, kakšna je pri-
pravljenost delovnih orga-
nizacij za vojno proizvod-
pjo. Konec lanskega leta in
letos so vaje izvedli v vseh
tekstilnih organizacijah
združenega dela.
Prvo, kar velja pohvaliti je
to, da je bila vaja v prostih
dneh in nenapovedano, pa je
na delo kljub temu prišlo
povprečno več kot 95 odstot-
kov delavcev. Delali so od
šest do osem ur, ekonomski
učinki dela pa so bili takšni
kot v normalni proizvodnji.
Zaradi vaj deavci tudi niso
imeli nikakršnih pripomb.
Pomembno je, da so s to vajo
delavce seznanili z njihovimi
nalogami v okviru obramb-
nih načrtov, saj bodo mnogi
opravljali drugačna dela, kot
jih sicer. Vodstvo vaje, odgo-
vorni delavci v organizacijah
združenega dela in drugi pa
so dobiU tudi izkušnje za vo-
denje gospodarstva v vojnih
razmerah.
Vaja Sukno 86 pa je opozo-
rila tudi na nekaj stvari, ki
jih velja upoštevati. Gre za
to, da so časi za proizvodnjo
nekaterih izdelkov, ki jih na-
črtujejo v vojnih razmerah,
zelo različni, saj se čas giblje
Od dveh do dvajset dni. V
fazi prehoda na vojno proiz-
vodnjo bo to treba upošteva-
ti. Gre za zaključevanje mir-
nodobne proizvodnje in za
uvajanje vojne, ki mora biti
neprekinjena. V vojnih raz-
merah bi seveda manjkalo
tudi delavcev in predvideno
je bilo dvanajsturno delo.
Ocenjujejo pa, da takšno de-
lo ne more trajati v nedogled
in bi bilo treba vojno proiz-
vodnjo prilagoditi na nor-
malnih osem ur, tako kot so
ljudje navajeni.
Vaja, kakršna je bila Su-
kno 86, je bila prvič izvedena
v Sloveniji, v Žalcu pa načr-
tujejo, da bodo s podobnimi
akcijami nadaljevali tudi le-
tos, ko naj bi skušali ugotav-
ljati, kako so na vojno proiz-
vodnjo pripravljeni v organi-
zacijah združenega dela ko-
vinske-predelave.
JANEZ VEDENIK
V Libojah so praznovali
Krajani Liboj so si pred
leti izbrali za svoj krajevni
praznik 4. maj v spomin na
isti dan leta 1944, ko je kom-
pletna izmena takratnega
rudnika odšla v partizane.
Mnogi izmed njih so padli
in njim v spomin vsako leto
priredijo spominsko sloves-
nost.
Letos so pripravili že peti
pohod ob mejah krajevne
skupnosti, kjer je šest pom-
nikov na dogodke iz NOB.
Pohod, ki se ga je udeležilo
letos kar 378 pohodnikov, so
začeli pri mostu čez Savinjo
v Kasazah in zaključili v do-
mu krajanov na Brnici. Med
pohodniki so bili domačini,
predstavniki sosednjih kra-
jevnih skupnosti, pa Polzele,
Celja, Prebolda, Zabukovi-
ce, Griž in Petrovč. V dolgi
koloni se je znašlo tudi deset
pohodnikov iz Maribora.
Najstarejši, kije prehodil pot
dolgo nekaj ur, je bil 69-letni
Franc Pere, najml^ši pa Ži-
ga Kovač, star komaO tri in
pol leta.
Tam, kjer so pohod zaklju-
čili, so na predvečer 1. m^a
domačini pripravili tudi
kres. Slavje naj bi bilo 4. ma-
ja, vendar bo slavnostna seja
vseh glavnih krajevnih od-
borov in organizacij v sobo-
to, 9. maja s pričetkom ob 17.
uri v kulturnem domu Svo-
bode v Libojah. V kultur-
nem programu bodo nasto-
pile vse sekcije, ki delujejo v
okviru tega društva, podehli
pa bodo tudi vrsto priznanj,
ki jih bodo dobih: priznanja
OF Jože Hrvatin, Zdenko
Grmadnik in Fehks Srebot,
priznanja skupščine KS Li-
boje Jože Kolar, Jernej Ko-
štomaj, Ivan Kolar in Franc
Brec ter srebrni plaketi KS
Liboje Anton Uplaznik in
Marinka Baloh.
TONE VRABL
Foto: TONE TAVČAR
ZŠAM
ŽALEC
10. jubilejna
šoferska tombola
Avtopoligon Ločica ob Savinji,
17. maj ob 14. uri
Preko dve stari milijardi din,
5 avtomobilov, 25 glavnih
in več drugih dobitkov!
Kopanje na suhem?
Zadnja leta so v Celju vse
pogostejše težave s tistimi ob-
jekti, ki niso namenjeni samo
športnikom, temveč predvsem
vsem ljudem željnim rekreaci-
je. Vse kaže, da bo letos za Ce-
lje najtežje rešljiv problem edi-
nega odprtega bazena ob Ljub-
ljanski cesti, ki je bil zgrajen
pred tridesetimi leti, žal pa za
njegovo redno vzdrževanje ni
bilo dovolj ustrezne pozorno-
sti. Zaradi pomanjkanja denar-
ja so samo krpali najnujnejše
napake in okvare. Koncem
lanske p^lavalne sezone pa je
počilo! Čeprav naj bi bazen v
zadnjih letih nekajkrat »do-
bro« obnovili, so se pojavile te-
žave z bazensko školjko, ki
spušča vodo. Vse težje je zato
greti dotekajočo novo vodo.
Bitko za pravočasno obnovo
celjskega bazena še najbolj
vztrajno vodi predsednik PK
Klima Neptun Drago Vračun:
»Ob obisku številnih inšpek-
torjev smo izvedeli še za vrsto
drugih pomanjkljivosti. Naj-
težje je to, da so inšpektoiji do-
slej še nekako »spregledovali«
pomanjkljivosti, zdaj jih pa
resnično ne mislijo več. Stavba
s sanitarijami in garderobami
je domala v razpadu, dotrajane
so elektro inštalacije, obnoviti
bi bilo treba okolico bazena, v
nedogled se vleče še vrsta dru-
gih manjših pomanjkljivosti.
Za obnovo bo potrebna dejan-
sko širša pomoč vseh, ki bazen
uporabljivo, saj ga tekmovalci
potrebujejo samo izven redne-
ga odpiralnega časa. Problem
je tudi v tem, da se lahko zbere
na bazenu 1500 kopalcev, so pa
dnevi, ko jih je tudi okoli 3000,
kar pa seveda ne ustreza po-
trebnim varnostnim normati-
vom. Zdaj je najbistvenejše to,
kako bazen pripraviti do polet-
ja, da se bodo Celjani pa tudi
ostali lahko kopali. Ta teden
naj bi bazen napolnili z vodo in
s posebnimi barvami ugotovi-
li, kje školjka spušča. Potem se
bo začela akcija odprave na-
Pak. Ostaja vprašanje kje dobi-
ti potrebna sredstva?«
S problemom celjskega od-
prtega bazena so seznanjeni v
občini, v telesnokulturni skup-
'>osti in zvezi telesnokulturnih
organizacij. Zgolj z obljubami
se seveda ne bo dalo nič nare-
diti. Obstojata dve varianti: po-
novno krpanje in letos odprt
bazen do zaključka sezone, ko
bi se začela resnično temelita
obnova ali pa da bazen letos
sploh ne bo odprt zaradi preve-
likih okvar in kratkega časa,
da bi bila dela do plavalne se-
zone dobro opravljena.
Naj bo tako ali drugače Celje
oz. Celjani bazen potrebujemo,
zato je treba enkrat za vselej
postoriti vse, da bo objekt za-
dovoljeval predpisanim in zah-
tevanim normativom, potem
pa ga redno vzdrževati. Kdo bo
to pa je novo vprašanje, saj PK
Klima Neptun to sam ne zmo-
re, objekt pa je širšega družbe-
nega pomena.
V akcijo se moramo vključiti
vsi. Če bo pri njej ostal samo
PK Klima Neptun z obljubami
drugih, se kaj lahko zgodi, da
se bomo Celjani letos kopali na
suhem.
TONE VRABL
Šolarji telcmovali v veščinah SLO
Letošnjega tekmovanja celjskih šol v veščinah splošne ljudske obrambe in družbene samozaš-
čite, kije bilo v Štorah, seje udeležilo 23 ekip. Med osnovnošolci je bila najboljša ekipa štorske
osnovne šole, med srednješolci pa je zmagala ekipa srednje zdravstvene šole. Osnovnošolci so
morali pokazati čimveč znanja pri protipožarni zaščiti, poznavanju NOB, orientaciji, poznati so
morali prometne znake in nuditi prvo pomoč, za končno razvrstitev pa so šteli tudi rezultati testov
in streljanja z zračno puško. Srednješolci so morali čimbolje poznati minsko eksplozivna sred-
stva, sestaviti in razstaviti so morali puško, določiti azimut, metati bombo v cilj, nuditi prvo
pomoč in streljati z zračno puško. Na fotografiji je ekipa hudinjske osnovne šole pri streljanju z
zračno puško.	g šroT
Zbor La Valle v
Celju
V soboto zvečer se bosta v
Celjskem Narodnem domu
Predstavila dva pevska zbora:
"mešani pevski zbor železničar-
^kega prosvetnega društva
France Prešeren iz Celja in
l^oški pevski zbor »LA VAL-
LE« iz Soava pri Veroni v Itali-
ji- Pričakujemo lako zanimiv
Pevski večer, saj sta oba zbora
Pripravila pester program.
Moški pevski zbor »LA
"ALLE« sodi med najboljše
julijanske zbore, kar je potrdil
'^tii med drugim na tekmova-
% v Toursu v Franciji, kjer je
navezal prijateljske vezi s
^^Ijskim zborom. Prešernov
^bor pa se bo v soboto predsta-
vi z novim programom, s kate-
se bo pomeril z najboljšimi
^^ropskimi zbori na tekmova-
njih v bolgarskem mestu Var-
Na pot v Varno bodo celj-
^ki pevci odpotovali v torek.
MBP
Seminar o računalništvu
Celjski INDOK center je začel letos pospešeno izvajati
svoj letni delovni načrt, ki sega na številna zahtevna
področja.
Tako je med drugim pred koncem aprila pripravil seminar
o uporabi osebnih računalnikov v informacijskem sistemu.
To je bil prvi del seminaija, nadaljevali pa ga bodo maja in v
drugem polletju. Seminar so pripravili v prostorih štorske
Železarne, ki sodi med prve pri nas, ki so začeli s pomočjo
računalnika izdajati svoj Informator. Na seminarju so se
srečali organizatorji obveščanja v delovnih organizacijah in
skupnostih, predstavniki interesnih skupnosti, občinske
skupščine in drugi. 31 udeležencev so seznanih z osebno
rabo računalnikov, z njegovim delovanjem, z uporabo raču-
nalniških preglednic ... Seminarje uspel, zato seje INDOK
center v Celju odločil, da bo nadaljeval s takšnim delom.
V Grižah Pesem s ceste
Amatersko gledališče Svobode iz Griž je prejšnji teden
imelo premiero veseloigre Pavla Šureka Pesem s ceste.
Delo je režiral Ivan Mikek.
Premiera je minulo nedeljo uspela, sedaj pa bodo tudi
gostovali. Skupaj so imeU 31 vaj. Ivan Mikek je režiser pri
tem dramskem amaterskem gledališču griške Svobode vse
od osvoboditve. Na oder je postavil že okoli 40 razhčnih del.
TONE TAVČAR
8. stran - novi tednik
7. maj 1987
Spored, ki ustreza zmogHivosti
RevUa odraslih pevsifih zborov občine Žalec
Na pregledni in hkrati iz-
borni reviji pevskih zborov
občine Žalec, ki je bila tokrat
v Preboldu, 25. aprila 1987 ob
18. uri, se je zvrstilo 12 pev-
skih zborov. Največ je bilo
moških sestavov (6), dva žen-
ska in dva mešana zbora ter
dva dekliška zbora.
Povprečna izvajalska raven
zborov je bila vs^ taka, kot ve-
lja za tiste občine v naši regiji,
kijih uvrščamo med uspešnej-
še na zborovskem področju. V
programih, ki so jih zbori izva-
jali resda ni bilo novitet, ali z
izjemo enega ali dveh zborov
izjemno zahtevnih skladb,
vendar menim, da ima svojo
vrednost tudi tako izbran pro-
gram, ki ustreza tenutni zmog-
ljivosti pevskih sestavov.
To pa ne pomeni, da se naj
zbori v prihodnje ne lotev£yo
zahtevnejših in tudi sodobnej-
ših skladb, še posebej tisti, ki
im^o ustrezen glasovni poten-
cial in tudi zborovodje, ki bodo
takemu programu dorasli. Več
pozornosti bi velik del nasto-
pajočih zborov moral posvetiti
smiselnejši interpretaciji, ozi-
r^oč se na pesniško izročilo, ki
je primarno, kakor tudi na
skladateljevo izpoved. Dina-
mika, agogika, fraziranje in
drugi elementi, imajo svojo
vrednost šele ob njih logični
postavitvi, v pravem času in na
pravem mestu. Ker bo'vsak
zbor prejel analizo svojega na-
stopa, ne bi omenjal podrob-
nosti, pomembna pa je ugoto-
vitev, da se nekateri najmlajši
zborovodje, »ki so na pohodu«,
omenjenih problemov lotevajo
dovolj strokovno in da lahko
od njih v prihodnje mnogo pri-
čakujemo. Med nastopajočimi
zbori pa velja posebej omeniti
trud in prizadevnost zborov in
zborovodij nekaterih starejših
zborovskih sestavov, ki so gle-
de na glasovne zmožnosti sto-
rili kar največ za dostojno, kul-
turno prepevanje, žal pa nasto-
pijo tudi omejitve, ki se jih ta-
ko pevci kot zborovodje dobro
zavedamo.
Od nastopajočih zborov so
za medobčinsko revijo pev-
skih zborov predlagani nasled-
nji zbori: Mešani pevski zbor
KD Gomilsko (zborovodja
Drago Cehner), Ženski zbor
Svoboda Griže (zborovodja
Milan Lesjak), Moški pevski
zbor Svoboda Polzela (zboro-
vodja Mija Novak), Moški pev-
ski zbor Golding Prebold (zbo-
rovodja Bojan Zakonjšek), Mo-
ški pevski zbor KD Vinska go-
ra (zborovodja Ludvik Glav-
nik) ter Moški pevski zbor
Svoboda Prebold (zborovodja
Drago Kumer). Pri nekaterih
omenjenih moških zborih je
pogoj še izpolnitev dogovora v
zvezi z delno menjavo progra-
ma, ustreznostjo solističnih
partov ter zadostitve minimal-
nemu številu pevcev, ki je 16.
Ostali zbori, ki so na občin-
ski reviji sodelovali so še: Mo-
ški pevski zbor KD Petrovče
(zborovodja Ivan Gostenčnik),
ženski pevski zbor Svoboda
Prebold (zborovodja Drago
Kumer), moški pevski zbor
KD Braslovče (Marko Slokar),
mešani pevski zbor Svoboda
Polzela (zborovodja Marko'
Slokar).	'
Izven konkurence sta nasto-
pila še dekliški zbor Svoboda
Žalec (zborovodja Zdenka
Markovič) ter dekliški pevski
zbor KD Gomilsko (zborovo-
dja Tanja Cehner), ker sodita
med mladinske pevske zbore.
Dekliški zbor Gomislko bo
zadnje dni maja tekmoval na
zveznem tekmovanju mladin-,
skih pevskih zborov MPF '87 v
Celju.	VID MARČEN
Moški pevski zbor Kulturnega društva Vinska gora, ki ga vodi Ludvik Glavnik.	t
Foto: T. TAVČAR,
Uspeia pevska revija
¥ severnem delu šentjurske občine raje
pojo
Dva ženska zbora, iz Šent-
jurja in Dramelj, štirje moški
pevski zbori iz Planine, Dra-
melj, Ponikve in Šentjurja, ki
so koncertirali na letošnji ob-
činski reviji, predstavljajo
čvrsto jedro Zveze kulturnih
organizacij šentjurske obči-
ne. Sem gre prišteti še mešani
pevski zbor, ki ga sestavljajo
pevci drameljskega moškega
in pevskega zbora.
Magister Ivo Verbančič; iz
Maribora, ki je zastopal Zvezo
kulturnih organizacij Sloveni-
je, je po koncertu zbranim zbo-
rovodjem, predsednikom zbo-
rov in članom občinske Zveze
kulturnih organizacij na izred-
no zanimiv, koristen in dovze-
ten način povzel celotno pev-
sko dogajanje in visoko ocenil
dobršen del nstopajočih
zborov.
Za medobčinsko pevsko re-
vijo v Celju je predlagal ženski
pevski zbor iz Šentjurja in mo-
ški pevski zbor s Ponikve, kiju
vodi prof. France Klinar ter
moški pevski zbor iz Šentjurja
in mešani pevski zbor iz Dra-
melj pod vodstvom prof. Edija
Goršiča.
Pred hvaležnim občinstvom
je pelo več kot 180 pevcev v
sedmih postavah, kar je za
rojstni kraj skladateljev Ipav-
cev še posebej razveseljivo. Si-
cer pa je značilno, daje zborov-
sko petje znatno bolj razvito v
severnem delu občine, zelo
skromno pa v južnem, saj je s
tega predela nastopil le moški
pevski zbor s Planine pod vod-
stvom Milene Gubenšek. Zbor
šteje le 18 pevcev. Predvsem
manjka zbor iz Slivnice, kjer je
pevska kultura pred leti že za-
cvetela in kjer imajo v novem
kulturnem domu dobre pogoje
za delo. Morda bi bilo prav, če
bi šola prevzela pobudo za po-
novno oživitev pevske kulture.
Morda bi bilo tudi prav, če bi
po vzoru drameljskega moške--
ga in ženskega zbora, ki sta se s
štirimi pesmimi združila v har-
monično lepo zveneč mešani
zbor, to storili tudi v Šentjurju.
Zvočna in vidna slika zbora z
nad 80 pevci bi bila na šentjur-
skem odru enkratna. Samo-
stojnost obeh zborov pa s tem
ne bi bila niti najmanj okr-
njena.
ERNEST REČNIK
Samomoriiec - nov izziv Zarjanom
Aplavz v pobratenem Doboju - celjska premiera bo jutri
člani KUD Zarja Trnovlje so za konec
sezone pripravili predstavo Nikolaja
Erdmana Samomorilec, v režiji Štefana
Žvižeja. Celjska premiera te farse ruske-
ga avtorja, s katero lahko iščemo aktu-
alnosti tudi z današnjim časom, bo ju-
tri, 8. maja, v domačem kulturnem do-
mu. Namenoma smo zapisali celjska
premiera, kajti Zarjani so se s tem de-
lom premierno predstavili 25. aprila ob-
činstvu v pobratenem Doboju, kjer so
zaključili Kulturni mozaik amaterske-
ga gledališča »17. april«.
Za Zarjane je bil nastop v Doboju svo-
jevrsten izziv, saj so, sicer vajeni gosto-
vanj, tokrat prvič s premiero nastopili
pred drugim občinstvom, na drugem
odru, kjer so sicer bili že večkrat v gosteh
z že uigranimi predstavami.
Življenje je neizprosno, trdo, kruto in
včasih tudi žaljivo ... O tem govori tudi
Erdmanova farsa, ki posega v čas stali-
nizma. Mali, nepomemben človek Podse-
kalnikov, ima samo majhne ideje in želje:
rad bi bil umetnik, rad bi imel skromno
delo in dostojno plačo. A ker se mu vse
ruši, mu ostaja samo en cilj - sarnomor. A
za takšno dejanje je treba zbrati veliko
moči, še posebej, če se v to odločitev
vmešajo »družbeni faktorji«. Spletke in
groteskne situacije se prično vrstiti kot
na tekočem traku.
Ansambel trnoveljske Zarje je bil izzi-
vu kos in najbrž bo še dolgo pozvanjal
aplavz sicer maloštevilne publike, ki pa
je predstavo kljub jezikovni pregradi po-
zorno spremljala.
V naslovni vlogi Samomorilca je tragi-
komično figuro predstavil Srečko Cen-
trih, ki mu je uspelo ponovno ustvariti
lik, ki ostaja v spominu. Aplavz na odprti
sceni je bil tudi temu dolgoletnemu čla-
nu Zarje najlepše priznanje. Še posebej v
drugem delu predstave se je razigral ves
ansambel in dokazal, da je kos dobri ko-
lektivni igri, iz katere je znal domala vsak
od 18 nastopajočih izluščitr detajl zase. K
temu je pripomogla tudi preprosta, a
funkcionalna scena Franca Ostrožnika,
kostumi Vide Zupan in maska Vinka
Tajnška. Predstava nosi nešteto možno-
sti uprizarjanja, nešteto variant oblikova-
nja in poudarjanja tehtnega sporočila in
to, kar smo videli v Doboju, je bila pač
ena od teh možnosti, za katero seje odlo-
čil režiser Štefan Žvižej. Tako so začetno
tremo - prvič premierno nastopiti pred
drugo publiko - igralci Zarje uspešno
prebrodili. Do celjske premiere pa je
ostalo še ravno toliko časa, da so bržčas
še z nekaj vajami uspeli odpraviti nekaj
težav z besedilom in dikcijo, in tako si
lahko jutri v Celju obetamo nov in svež
kulturni dogodek.
MATEJA PODJED
Srečanje s plesno skupino Akt
Plesne skupine nastajajo
in razpadajo, zato je enajst-
letnica plesne skupine
»AKT« v Celju lep, redek ju-
bilej; posebno če pomislimo
na živo, trdoživo, samosvojo
ustvarjalnost, ki se pretaka
takorekoč brez upadanja na-
prej in naprej; pa če pomisli-
mo na večji in silnejši priliv
mladine, na veliko aktivnost
fantov, na stalna preseneče-
nja z idejami, ki se razraščajo
v plesne dogodke in pri tem
posegajo po življenju okrog
sebe, vsakdanjih motivih,
gibnem odslikavanju naše
občasne sedanjosti.
Predstava, ki smo jo
spremljali v petek 17. aprila
v celjskem gledališču, napol-
njenega avditorija in živih
komentarjev, je potekala kot
revija plesne skupine in šole
Pionirskega gledališča
»Cvetke Jerinove«, pa go-
stov plesne skupine, in seve-
da prezentacija delavnice
skupine »AKT«; potekala je
kot predstavitev pedagoške-
ga in koreografskega dela
umetniškega vodje in koreo-
grafa, organizatorja delavni-
ce in usmerjevalca - mentor-
ja skupine ANE VOLK-
PEZDIR, ki jo poznamo po
vrsti, samosvojih stvaritev,
kot ponovno nagrajenko
ljubljanskih Dni plesa, kot
avtorja posameznih TV kore-
ografij, kot vedno vznemir-
ljivega sogovornika, kadar
gre za ples. Tudi kot umetni-
co, izredno muzikalno in li-
kovno vizualno občutljivo in
suvereno ter svojsko.
Sost plesnih ali gibno-ples-
nih dogodkov:
Najprej gibne plastike še-
stih fantičev na stopnišču;
zlizanem in gladkem stop-
nišču celjskega teatra, kjer
smo neprestano doživljali
strah, da se ne bi ena ali dru-
ga zrušila, zdrsnila po mar-
mornih kaskadah - pa se ni
nobena. Zanimivo kombini-
ranje teles v temnih razteglji-
vih vrečkah z barvnimi krož-
niki, ki so prav tako menja-
vah obliko pod pritiskom ro-
ke, prstov, obraza, kolena.
Potem »DUET ZA TANJO
IN MAGDO« ob Čajkovske-
ga »Letnih časih«; spominja
nas na Jasno Knezovo in nje-
no hčerko. Ples se prepleta
in pretaka skozi vsakdanje
opravke tja do mazanja kru-
ha in nalivanja čokoladnega
mleka, do jedenja. Ples vsak-
dana s posameznimi zelo le-
pimi pasažami zlasti članice
skupine Magde Rožej; in z
veliko svobodo Tanje Pez-
dir. V plesu je čutiti zastav-
ljeno osrednjo temo gibne
skale plesa v kroženjih in nji-
hovi širini osebnega plesne-
ga prostora.
»BALETKA« gostje in
nekdanje članice skupine
AKT Jane Kovač je od svoje
prve postavitve v okviru
pantomimskega večera Val-
desa Andresa do danes doži-
vela ne samo metamorfoze,
ampak tudi svoj gibni razvoj,
zanesljivost, dorečenost.
»KURE«, pantomimska
sUka, ki jo poznamo iz pred-
stavitve v Cankarjevem Do-
mu ob ljubljanskih Dnevih
plesa 1986, so pridobile svojo
dramaturško in prostorsko
oblikovanost. Zdaj bi bilo
dobro, če bi si v njih zastavi-
la skupina še nalogo razrešiti
skupno gibno plesnotehnič-
no strukturo, kot je npr. stro-
go tehnično izvedena plesna
osnova koraka, poskoka,
obrata itd. skozi celo skupi-
no in celo potekanje dogod-
ka, s čimer bi se pantomima
iz proze menjala v ritmizira-
no in obvladano plesno pe-
sem. To namreč še ni oprav-
ljeno. Na vsak način stvari-
tev tako po izvirnosti kot po
dramaturškem konceptu to
zasluži.
»VRAŽE« so izrazita pan-
tomimska stvaritev plesne
delavnice, prenesena iz Ma-
ribora v Celje. Tudi v njeni
izvedbi bi koristilo zanimivo
dogajanje združiti v celovito
plesnotehnično nalogo in
poleg dramaturško animacij-
ske zastaviti zelo strogo gib-
no izvedbeno strukturo, ki bi
razrešila neke probleme
plesnih sredstev in znanj
skupine, ne le posamez-
nikov.
»TEHTANJE DUŠ« je ver-
jetno najbolj celovito koreo-
grafsko delo. Poznamo ga iz
Cankarjevega doma in pred-
stavitve v okviru ljubljan-
skih Dni plesa 1986. Lep raz-
vojni korak v dramaturškem
pogledu, ki je predvsem
funkcija dognanega plesne-
ga prostora - soustvarjalca
plesa, ki je zlasti v evrop-
skem sodobnem plesu po-
memben dejavnik - in tudi v
postavljanju posameznih
plesnotehničnih tem in nji-
hovi izvedbi. Verjetno pa bi
tudi temu delu.koristila ples-
notehnična analiza, ki bi po-
stavila posamezne elemente
plesne izvedbe v prvi plan;
pri tem mislim na posamez-
ne različno strogo in gibno
oblikovno izvedene obrate,
pa tudi na razne k temi naj-
dene plesno tehnične oblike,
variacije, finese, ki bi skupi-
no vodile k večji suverenosti
in plesu dale več gibne po-
etičnosti in profesionalnosti.
Pogled vsega opravljenega
dela je izredno razveseljiv;
odprta vprašanja prehodno-
sti skupine, ki ji plesalci ne-
dvomno bežijo v fazi največ-
je zrelosti, to je ob prestopu
na fakulteto, pa bo morala
plesna skupine reševati prin-
cipielno, torej tako, da bodo
plesalci dosegah svojo gib-
no-plesno zrelost čim hitreje,
da bodo tako vsaj nekaj časa,
npr. dve do štiri leta, lahko
stali na čelu skupine in hitre-
je predajali svoja znanja
mlajšim.
Tudi tak način dela, ki oči-
vidno umetniškemu vodji
ANI VOLK-PEZDIR še kar
leži, je svojevrsten izziv. Mi-
shm tudi, da je njegovo
uspešno razreševanje, ki ga
postopoma vedno več najde-
mo v policentričnem kultur-
nem prostoru Slovenije in v
manjših centrih, velikega
pomena za ples in za plesno
umetnostno vzgojo nasploh.
Zdaj čakamo lahko na
plesni večer skupine »AKT«,
ki bi bil celovečerna predsta-
va plesa. Čim zrelejšega in
čim bolj plesno izvedbeno
dorečenega. Mislim, da ves
slovenski sodobni plesni
prostor to potrebuje; pa tudi
klasični balet pričakuje.
MARIJA VOGELNIK
Pevci pod Rogio
Revija pevskih zborov občine Slovenske
Konjice
v soboto, 25. aprila, je bila v
Zrečah revija odraslih pev-
skih zborov konjiške občine.
Izpeljali so jo v lepi novi dvo-
rani, ki ima vse dobre lastno-
sti razen ene - nima dobre
akustike. To seveda še bolj
velja za »bogat«, s številnimi
zavesami obložen oder. Kako
se na takem odru pevci med
seboj slišijo in kako se počuti-
jo, vedo samo tisti, ki so bili
že kdaj sami v takem položa-
ju. Tak prostor jim ne omogo-
ča, da bi pokazali, kar znajo.
To je seveda velika škoda, ki
jo čuti tudi poslušalstvo. Na
žalost imamo danes takih »so-
dobnih« dvoran v regiji in
Sloveniji veliko. So prven-
stveno namenjene le govorje-
ni besedi?
Enajst zborov se je predsta-
vilo po naslednjem vrstnem re-
du: MPZ »Adolf Tavčar« Slo-
venske Konjice, zborovodja
Jakob Štefančič; MPZ Tepa-
nje - zborovodja Alojz Krajn-
čan, ŽPZ »Svoboda« Zreče -
zborovodja Franci Kovač,
MPZ Vitanje - zborovodkinja
Darinka Ivačič, ŽPZ Loče -
zborovodkinja Jožica Hanžič,
MPZ »Svoboda« Zreče - zbo-
rovodja Franci Kovač, Oktet
Loče - vodja Ignac Mlakar,
ŽPZ Slovenske Konjice - zbo-
rovodkinja Darinka Ivačič,
MPZ »Ivo Štruc« Slovenske
Konjice - zborovodkinja Olga
Kangler, Združena MPZ LIO
Slovenske Konjice in Poljčane
- zborovodja Brigita Vošinek
in Alojz Krajnčan, MePZ »Svo-
boda« Zreče - zborovodja
Franci Kovač.
Zbori so prepevali v glav-
nem literaturo, ki je primerna
njihovi zmogljivosti in je že,
kot temu radi rečemo, preizku-
šena. Nekateri zbori pa so ven-
darle posegli po manj znanih,
vendar pa tudi po manj zahtev-
nih skladbah, ki so pri poslu-
šalcih prav lahko dobro »vžga-
le«. (MePZ Zreče, ŽPZ Zreče,
ŽPZ Konjice in do neke mere
Združena MPZ LIO s skladbo
Bori). Za da pevska zbora
(MPZ Zreče in MPZ Vitanje)
bi lahko zapisali, da se podce-
njujeta, kar zadeva izbor pe-
smi. Glede na sposobnosti, ki
jih zbora imata, bi lahko pose-
gla po zahtevnejši literaturi.
Kar zadeva izobrazbo glasu,
dihalno tehniko, zborovski
zvok in intonacijo, se da »na
pr\'i pogled« ugotoviti pri ka-
terem zboru vokalno - tehnič-
no vadijo in pri katerem ne.
Kaj hitro se da tudi ugotoviti,
kje so vokalno-tehnične v^e
nujno zlo oziroma, kje jih goji-
jo zato, ker vedo kaj hočejo.
Pri skoraj vseh zborih, tudi pri
tistih, kjer je vokalno-dihalna
tehnika očitna je še vedno veli-
ko grlnega petja (stiskanje gr-
la, zlasti pri tenorjih in sopra-
nih), zaradi česar trpi intonaci-
ja, ubranost (zlitost posamez-
nih skupin), zborovski zvok,
fraziranje oziroma celotna in-
terpretacija.
Kljub tem pomanjkljivostim
pa je revija pokazala, da zbori
dobro in pridno del^o, in da
imajo komu prepevati. Na re-
gijsko revijo, ki bo 23. maja v
Celju so se uvrstili MePZ Vita-
nje (Darinka Ivačič), ŽPZ
Slov. Konjice (D. Ivačič) ir
MePZ Svoboda Zreče (Franc
Kovač).
FRANC PLOHL
UHAJ 1987
NOVI TEDNIK - STRAN 9
tlagisterij tistemu, ki
o razvozlal zalconodalo
0 Dobrni se resno dogovarjajo za sodelovanje s tujci
(litra rast števila gostov
, nočnin v zdravilišču Do-
joa v zadnjih nekaj letih
^rekuje potrebo po moder-
[taciji starih zdraviliških
lijektov. Po lanskoletni
fenovi depandanse Zagreb
jarni hotel Švicarijo in po
^ditvi osrednje krajevne
jstilne Triglav se že nekaj
isa pripravljajo tudi na
eureditev Zdraviliškega
ima, nekdaj osrednjega
ijekta zdravilišča.
bre za zahteven in drag
ojekt, saj naj bi novozgra-
(li hotel z adapitiranim
(Jraviliškim domom obse-
1 približno 16 tisoč kva-
atnih metrov površin. O
črtovani gradnji, pred-
em pa o tem, kje dobiti de-
f za zahtevno prenovo,
10	se pogovarjali s Stane-
Bi Bizjakom, direktorjem
Iravilišča Dobrna.
^umulacija slovenskih
ravilišč je tako skromna,
1 vsi skupaj ne morete
raditi niti enega manjše-
I hotela. Tudi domačih
editov ni, zaradi neureje-
zakonodaje pa tudi ni
ikšne posebne možnosti
vlaganja domačih organi-
cij za izgrad^o turistič-
11	zmogljivosti. Tudi vi za-
di tega iščete kapital v tu-
li. Kakšne so sploh mož-
sti vključevanja tujcev v
6 turizem?
Bizjak: »Na dveh posveto-
njih, ki smo jih imeli pred
atkim na to temo v Her-
gnovem in v Opatiji smo si
lih čistega vina, kar pome-
da se je pri mnogih, ki
iunajo na tuji kapital, opti-
zem spre vrgel v pesimi-
n. Še vedno je namreč
Bveč nejasnosti okoli treh
tvenih vprašanj, ki zani-
go tujce. To je obseg so-
iganj, možnost vpliva na
/laganje skozi kasnejše
iBlovanje ter možnost pre-
sa dobička v tujino. Ta os-
ma vprašanja žal pri nas v
i različici obravnavamo v
predpisih, po drugi pa v
;ko 100 predpisih, ki so si
marsičem nasprotujoči,
gisterij ali doktorat bi lah-
naredil tisti, ki bi razvo-
I vso to zakonodajo.
I^eč lahko morda pričaku-
|io od prihodnjega sreča-
v Opatiji, na posvetova-
t združenja zasebnih inve-
lorjev v okviru Opeca,
Ir bo predstavljeno tudi 50
'oslovanskih projektov,
d njimi tudi naš.
Ti pa se sami že lep čas o
žnostih sovlaganja pogo-
jamo s finskim partner-
1, zasebnikom in lastni-
n zdravilišča na Finskem.
b je še posebej pomemb-
ker gre za sorodno dejav-
t, bodoči partner naj bi
tireč sprejel tudi obvez-
t uporabe novih zmoglji-
ti. Samo sprejemanje ino-
skega kapitala v kreditni
ki, brez jamstva, da bodo
ibjekti tudi polni, je na-
te preveliko tveganje. Za-
Zasnovo prenove uresni-
emo skupaj. V kratkem
i bodo Finci spet obiskah.
Se pogovorimo predvsem
bistvenih organizacijskih
fašanjih okrog sovla-
ija.«
^ko pa se Finci odzivajo
Sedanjo nedorečeno za-
jedajo? Jim je mogoče ob
■j tej gori predpisov že
4hnela volja do sodelo-
''zjak: Žal se verjetno še
ne zavedajo, kako zapleten je
ta problem. Strah nas je ti-
stega trenutka, ko bodo
spoznali vso to zapletenost
in ko bodo morda spoznali,
da temu niso »dorasli«.
Upamo, da se bo vse dobro
izteklo, kajti partner je vehk
optimist, je tudi ljubitelj tega
področja, možnosti pa vidi
tudi v tem, da Dobrno, pa ne
samo to, temveč tudi ostala
zdravilišča in zimskošportne
centre, ponudi vsem skandi-
navskim deželam. Skupno
tveganje bo toliko manjše,
kolikor pestrejši bodo naši
programi vse leto.
V zvezi s tem so se o sovla-
ganju, predvsem o časov-
nem zakupu manjših objek-
tov za določen čas, pogovar-
jamo tudi z nekim nemškim
poslovnežem. S tem bi se
programi na Dobrni bistve-
no razširili, kar je seveda za
ponudbo še kako po-
membno.«
Pri oblikovanju ponudbe
pa brez mnenja tistih, ki bo-
do prispevali denar, verjet-
no ne bo šlo?
Bizjak: »Ravno to je tisto,
na kar so nas tuji strokovnja-
ki še posebej opozarjah. Na-
mreč, da ne skušajmo razmi-
šljati le po jugoslovansko,
temveč da se moramo v ok-
viru naše skupnosti prilago-
diti tudi njihovim zahtevam.
Smo namrče še vedno pre-
več izven svetovnih doga-
janj, pa tudi doma ni stičnih
točk pri vpogledu v poslova-
nje naših turističnih organi-
zacij niti pri kategorizaciji
turističnih objektov. Spreje-
ti moramo torej nekatere po-
goje in tujo tehnologijo, pa
tudi mnenja tujih strokov-
njakov pri oblikovanju po-
nudbe. Se posebej so nas na
to opozorili Američani v
Hercegnovem, ki so dejali,
da naj ne prihajamo na ame-
irško tržišče s klasičnimi
zdravihškimi programi, tem-
več s ponudbo, ki bo vabila k
očuvanju zdravja. Ravno v
teh lepotilnih, shujševalnih
in rekreativnih programih,
ki vlivaj optimizem, je naša
priložnost in tako bo narav-
nana tudi naša ponudba v
novem hotelu. Pri tem je se-
veda nekaj problemov, saj
gostje, ki se zdravijo, hočejo
imeti mir in torej ne želijo
biti na plesišču, zato celotno
prenovo zdravilišča snujemo
tako, da bodo ti gostje med
seboj ločeni.«
Tako obsežna investicija
pa seveda zahteva izdelavo
celotnega urbanističnega
programa, prestavitev pro-
meta iz zdraviliškega par-
ka, izdelavo celotne pro-
jektne dokumentacije in še
vrsto drugih sočasnih ak-
tivnosti?
Bizjak: »Res je in vse to
tudi že delamo. Najprej bo
seveda treba speljati promet
na novo cesto, ki je potrebna
zaradi gradnje, pa tudi zaradi
tega, ker imamo že s sedanjo
prometno ureditvijo precej
težav. Seveda pa je cesta po-
trebna tudi zato, ker ob grad-
nji zdravilišča ne bomo zapr-
li. Sočasno moramo rešiti še
en velik problem - ureditev
zdraviliškega parka. Do-
končna študija je že nareje-
na, delo pa bomo opravili po-
stopno. Nadomestiti mora-
mo namreč kostanje, katerih
povprečna starost je 170 let,
medtem ko je njihova živ-
Ijenska doba okoli 150 let.
Kostanji so tako izčrpani, da
se njihovo listje že poleti
obarva rdeče, kar pomeni, da
jih je res potrebno zamenjati.
Namesto njih bomo zasadih
lipe. Zagotovim lahko, da
bomo imeli za vsako drevo,
ki bo moralo pasti, dovolj
strokovne utemeljitve. Vsa-
ko drevo smo namreč sne-
mah in imamo o njem vse
potrebne podatke. Novo za-
saditev bomo opravili po-
stopno, da bi bilo vse skupaj
manj boleče, pa bodo lipe že
večje rasti. Hkrati s tem bo-
mo na novo uredih tudi zdra-
viliški park, v katerega je z
svojo rastjo že močno pose-
gel tudi gozd.«
R. PANTELIČ
Tipizirane ulične stojnice
Z dnevi veleblagovnice T
je Celje dobilo tipizirane
prenosne montažne ulične
stojnice, primerne za sejem-
sko in ostalo prodajo na
prostem.
Nove ulične stojnice, v ok-
viru široko zasnovane propa-
gandne akcije veleblagonice
T jih je predstavil Ekonom-
sko propagandni atelje Sinja
Jezernika iz Celja, so na na-
šem tržišču dobrodošla no-
vost. Doslej so namreč orga-
nizatorji sejemskih priredi-
tev in prodajalci na raznih
uličnih prireditvah iskah za-
časne, improvizirane rešitve,
katerih skupna značilnost je
bila neenotnost v izgledu,
nefunkcionalnost, pogosto
pa so dosedanje stojnice
predstavljale oblikovno sla-
be rešitve.
Nove stojnice, projekt za-
nje je bil izdelan v Celju, so
tipizirane, zložljive in preno-
sljive, z njimi pa bo rešen tu-
di problem varovanja blaga
med raznimi sejemskimi pri-
reditvami, saj se lahko pov-
sem zaprejo in zaklenejo.
Konstrukcija stojnic je iz
lesa in poliestra, možna pa je
izbira v barvah, kakršne so
pač določene v posameznih
mestnih opremah. Izdelova-
la jih bo kamniška organiza-
cija združenega dela, dnevno
pa bodo zaenkrat naredili
dve do tri stojnice. S takšno
dnevno proizvodnjo bodo le-
tos pokrili le del potreb, kajti
zanimanja za nove »kioske«
je precejšnje, saj naročila
prihajajo iz vse Slovenije pa
tudi iz Istre.
RP Foto: EDI MASNEC
Pomladi, ko vse
cveti
čas vsesplošnega cvetenja
nas opozarja, da smo že na
pragu poletne turistične se-
zone. V sosednji Avstriji so v
zvezi s tem do jeseni prepo-
vedali vsakršno individual-
no gradnjo zasebnih hiš in
sprejeli še vrsto ukrepov, da
bi naredili svojo deželo čim-
bolj turistično. Pri nas pa . . .
Posnetek je iz Titovega par-
ka v Žalcu, lani najbolje oce-
njenega izletniškega turistič-
nega kraja v Sloveniji. Kako
je šele v krajih, ki niso bili
uvrščeni tako visoko?
RP
Foto: LJUBO KORBER
Lestvica zasedenosti liotelov
Zdravilišča, hoteli in mote-
li na celjskem turističnem
območju so bili v prvem tro-
mesečju leta dobro zasedeni,
nočitev je bilo le za dva od-
stotka manj kot v lanskem
enakem obdobju. Leto 1986
pa je bilo z milijon sto tisoč
nočitvami rekordno, zatorej
si lahko tudi letos, sodeč po
nočitvah v uvodnih mesecih,
obetamo podoben rezultat.
Po odstotkih zasedenosti
so, kot je v navadi, najboljša
zdravilišča pa tudi oba zim-
skošportna centra, kar je za
prve tri zimske mesece ra-
zumljivo. Med ostalimi je vi-
soko uvrščen Merxov motel
v Šentjurju, ki ga sicer niso
napolnili turisti, temveč tek-
stilne delavke iz Srbije, ki so
bile na priučevanju v Topru.
Tudi v primerjavi z lani pri
nočitvah ni bistvenih odsto-
panj, izjema so hoteh s kon-
ca lestvice, od 19. mesta
navzdol, kjer imajo hkrati tu-
di najslabši odstotek zasede-
nosti. Ah bo k boljšim rezul-
tatom teh kaj prispevala po-
letna turistična sezona, pa
bomo videli že ob polletju.
RP
PLANINSKI
KOTIČEK
Po poteh
Celiske
partizanske čete
Svet za ohranjanje in
razvijanje revolucionar-
nih tradicij in spomeniško
varstvo pri OK SZDL Ce-
lje organizira v soboto, 16.
maja, tradicionalni pohod
po poteh Celjske partizan-
ske čete.
Zbirno mesto bo na že-
lezniški postaji Štore ob 8.
uri (vlaki iz Celja ob 6.36 in
7.19, lokalni avtobus ob 7.
ali 7.30. uri).
Zveza telesnokulturnih
organizacij Celje priznava
pohod kot sestavni del ak-
tivnosti v akciji »celjski
kerlc«, vsak udeleženec pa
bo prejel Trim nalepko in
posebno značko pohoda, ki
jih je založila ZTKO Celje.
Zaključek pohoda bo pri
Vrunčevem domu na Sveti-
ni, kjer bo vsem udeležen-
cem spregovoril predsed-
nik OK SZDL Celje Drago
Medved.
Povratek bo v zgodnjih
popoldanskih urah.
Cene kampiranja
v letošnjem letu
Splošno združenje gostin-
stva in turizma Slovenije je
izdalo cenik kamping storitev
za domače goste v slovenskih
kampih v letu 1987.
Cene na dan so za osebo v
predsezoni med 800 in 2000 di-
narji, odvisno od tega, ali gre
za 1., 2. ali 3. kategorijo kampa,
v juliju in avgustu pa so cene
od 800 do 2500 din. Turistična
taksa, ki jo je potrebno dopla-
čati, je zelo različna, od 75 do
250 din, električni priključek
od 350 do 1000 din, dodatek za
toplo vodo (v večni kampov je
vključen v ceno) je od 200 do
600 din, hladilna omarica pa od
50 do 750 din. Najnižja dnevna
cena je, če seštejemo vse sku-
paj, 1300 dinarjev, najvišja pa
okoli 4500 din na dan.
RP
10. stran - novi tednik
7. maj 1987
Ostati na svoji zemlji
Domači kruh /e bil zmeraj slajši od uvoženega
Kaj pomeni kmetovati na prin^est-
ni kmetiji, je bilo samo eno od vpra-
šanj, ki je sprožilo kopico drugih ob
obisku pri Francu Ocvirku na Ostrož-
nem pri Celju. Gospodar Franc, go-
spodinja Ivana in sin Alojz družno
gospodarijo na 9 hektarjih zemlje, ne-
kaj je imajo še v najemu in letošnja
pomlad je zanje, kot tudi za sosednje
kmet^ še psebno trda, ker Nivo in
TOK Šentjur izvajata melioracije na
približno 200 hektarjih zemljišč.
»Kakšen rep od 27, kolikor jih ima-
mo, bo zato moral iz domačega hleva,
ker ne bomo pridelali dovolj hrane za
živino«, je dejal za domačo mizo Franc
Ocvirk, sicer kooperant celjske Kme-
tijske zadruge. »Zavoljo melioracij-
skih del imamo travnike za letos uni-
čene, a gledati je treba naprej, na pozi-
tivne strani, ki jih bodo prinesle meli-
oracije. Saj veste, kmet je pač odvisen
od narave. Če nam bo vreme naklonje-
no, bomo uspeli narediti en odkos za
hrano živini, icer pa bomo morali še
bolj razredčiti vrste v hlevu.«
S podobnimi problemi se srečujejo
tudi sosedni kmetje, čeprav je Ocvir-
kova kmetija prizadeta toUko bolj, ker
je zemlja v enem kosu. Kmetje ugotav-
ljajo, da bi morali izvajalci del pripra-
viti teren, se pravi melioracijske jarke,
že jeseni, drenažo pa zgodaj spomladi.
Potem do težav s posevki ne bi prišlo.
Delavci Nivoja in TOK Šentjurja so
sicer pridno in zavzeto delali, je pripo-
vedoval Franc Ocvirk, a kaj, ko je bilo
tudi njihovo delo odvisno od vremena.
To pa jim ni bilo najbolj naklonjeno.
Dolgotrajen dež, pa tudi sneg sta na že
tako zamočvirjenem terenu zaustavila
stroje.
Kmet Franc Ocvirk se je vseskozi
zavzemal za melioracije, kajti z zasut-
jem stare struge sušnice se je zemlja v
dveh, teh letih dobesedno prepojila z
vodo in izšušitev je bila nujno potreb-
na za nadaljnji obstoj kmetije. Vendar
pa so bila melioracijska dela predvide-
na za prihodnje leto, a ker je Zveza
vodnih skupnosti namenila za to de-
nar, seje bilo treba del pač lotiti takoj,
da denar ne bi propadel. Tako je bilo
najbrž tudi bolj umno in kdaj bo zem-
lja zaživela v polni rodnosti, bo odvis-
no od vsakega lastnika posebej. Kmet-
je so dobili od Zadruge umetni gnoj,
travniško seme, v kratkem bodo dobili
še apno, potem bo pač treba zavihati
rokave, je menil Franc Ocvirk, ki na
melioracijske posege gleda dolgoroč-
no. »Nič ne pride samo od sebe«, si je
rekel in bil je prvi med kmeti, ki je
zemljo tudi posejal, da bo lahko čim
prej kosil in žel.
Potem je pogovor nanesel na položaj
kmeta v današnjem času. »Kmetijstvo
je v takšnem položaju, kot še ni bilo
nikdar po vojni«, je dejal Franc
Ocvirk, ki pa je prepričan, da bodo
ljudje »na ključnih položajih«, kakor
jih imenuje, enkrat prišli do spozna-
nja, daje bil domači, kruh zmeraj slajši
in boljši od uvoženega. »Pa še nekaj?
Ne bi smeli dovoliti, da se kmetije dro-
bijo z oporokami. Iz prve roke vem,
ker sodelujem pri zemljiški skupnosti,
da ljudje dobesedno izsiljujejo in se
trgajo za koščke zemlje.« In še nekaj
boli kmeta Franca. To, da kmetije pro-
padajo, zlasti v odročnih krajih, pa tu-
di primestne, ker nimajo naslednikov
oziroma ker ti niso dovolj stimulirani,
da bi ostali na svoji zemlji.
Po slovesu si je Franc Ocvirk spet
zavihal rokave. Dela na kmetiji nikoli
ne zmanjka. Treba je posejati koruzo,
zemlja že čaka. »A prej naj minejo le-
deni možje«, je iz izkušenj prekaljene-
ga kmetovalca povedal zgovoren sobe-
sednik.
MATEJA PODJED
25 let Kmetijsiiega kombinata Šentjur
JHHHHHHHBHIHHHHHII^^^H^^^Hli^llHIHBBHHHil^Hi^^HHBIHHHBHHHill^^HHHHHIIHHHHHHHHi
Usmeritev v visoko produktivne tržne kmetije
Na približno 10.000 hekta-
rih kmetijskih zemljišč, od te-
ga na 400 hektarih v družbe-
nem sektorju, v Kmetijskem
kombinatu Šentjur za letos
načrtujejo 2600 ton žive tež
pitancev, 6 milijonov litrov
mleka, 110 ton prašičev, 209
ton kuncev, več kot 23 milijo-
nov konzumnih jajc, 106 vago-
nov jabolk, 455 ton pšenice, 60
ton zelja ter še vrsto drugih
pridelkov.
Samo v tozdu Klavnica KK
Šentjur bodo letos pripravili
1134 ton govejega mesa, 400
ton svinjskega mesa, 700 ton
različnih mesnih izdelkov, v
mlinih pa namleli 3400 ton mo-
ke in 250 ton ječmenove kaše.
Zapisani podatki ne povedo
vsega, so pa dovolj zgovorni,
da si na njihovi podlagi lako
ustvarimo podobo KK Šent-
jur, tako v okvirih sozda Merx,
celjskega območja in Sloveni-
je. Osnovna opredelitev oziro-
ma proizvodna usmeritev v
Šentjurju je bila in ost^a živi-
noreja. Kombinat si je že v pr-
vih letih razvoja prizadeval, da
bi zastavil tako v zasebnem kot
družbenem sektorju kmetij-
stva, razvoj primarne pridela-
ve in prireje ob hkratni prede-
lavi (klavnica), razviti trgovski
mreži za -preskrbo kmetijstva
in transportni dejavnosti z me-
hanično vred, kar vse je bilo
vendarle podrejeno kmetijstvu
v celoti, tudi v smislu nekakš-
ne reprodukcijske verige.
Usmeritve za naprej
v Kmetijskem kombinatu
so za 25. jubilej sicer zadovo-
lji z rezultati, ki tudi v koli-
činskem pogledu nekaj po-
menijo, vendar je tudi ta nji-
hov »jubilejni« pogled
usmerjen v prihodnost. V za-
sebnem kmetijstvu, ki raz-
polaga z 90 odstotki vse
kmetijske zemlje, bodo naj-
več pozornosti namenili
spreminjanju zemljiške se-
stave. Drugače povedano;
usposobiti želijo 100 kmetij,
ki bodo sposobne rediti vsaj
50 glav goveje živine, saj so
prepričani, da je to edini na-
čin za cenejšo pridelavo, in
prirejo ter za obvladovanje
tržišča. Pri tem računajo na
težave, največje pa bodo go-
tovo pri združevanju prostih
zemljišč.
Posebna težava je eko-
nomski položaj kmetijstva
kot gospodarske panoge ob
zahtevnih pogojih kreditira-
nja. Manjših kmetij v Šent-
jurju ne mislijo zanemarjati,
pač pa jih usmerjati v inten-.
zivno pridelavo in prirejo,
pač takšno, ki bo upoštevala
osnovno ekonomsko logiko.
Gre pa pridelavo takšnih
kultur, ki ji je mogoče eko-
nomičo pridelovati tudi na
manjših površinah (zelenja-
darstvo, sadje, kunci).
MITJA UMNIK
Delegatska mesta tudi za KS
z novim sisom na Šmarskem ni zapletov
Sklado z zakonom, ki ga je
lani sprejela slovenska skupš-
čina, so tudi v občini Šmarje
pri Jelšah pričeli postopek za
ustanovitev samoupravne in-
teresne skupnosti za pospeše-
vanje proizvodnje hrane in
zagotavljanje osnovne pre-
skrbe. Računajo, da naj bi ta
delegatska skupščina zažive-
la še ta mesec.
Novi zakon naj bi povezal
področja proizvodnje hrane,
blagovnih rezerv in preskrbe,
za kar so bili do sedaj zadolže-
ni posamezni skladi. Strokov-
na opravila za novo interesno
skupnost sedaj prenašajo iz
strokovnih služb sisov na
upravni organ pri skupščini
občine, pri tem pa se število
delavcev ne bo povečalo.
Pomembna novost in pred-
nost novega zakona je, da bodo
v novi interesni skupnosti v
večji meri pri delegatskem od-
ločanju udeleženi tisti, ki sred-
stva združujejo, ne pa tisti, ki
jih uporabljajo. Zato bodo ime-
le po novem enakopraven po-
ložaj vse delovne organizacije,
s tem ko bo število delegatskih
mest odvisno od števila zapo-
slenih. Novost je tudi v tem, da
bodo imela svoja delegatska
mesta tudi krajevne skupnosti,
v šmarski občini petn^st
mest.
Na Šmarskem so z aktiv-
nostmi za ustanovitev samo
pravne interesne skupnosti za
pospeševanje proizvodnje hra-
ne in zagotavljanje osnovne
preskrbe pričeli januarja. Stva-
ri v zvezi s tem so se nekoliko
upočasnile in zakomplicirale
zaradi novega zakona o celot-
nem prihodku in pa zaradi ne-
rešenih vprašanj v zvezi s po-
trebnimi spremembami zako-
na o pospeševanju proizvodnje
hrane. V združenem delu ni bi-
lo velilo pripomb na ustanovi-
tev novega sisa, doslej le v
dveh delovnih organizacijah.
M. AGREŽ
Delavski svet TOZD T. R. G.
objavlja
prosta dela in naloge
prodajanje tehničnega blaga
za prodajalno 419 Celje
Pogoja: šola za prodajalce tehnične smeri, 6 mese-
cev delovnih izkušenj.
Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas.
Poskusno delo po pravilniku o delovnih razmerjih.
Pisne ponudbe z dokazili o izpolnjevaju pogojev
pošljite v 8 dneh po objavi kadrovski službi DO
Avtomerkur, Ljubljana, Celovška 150. Prijavljene
kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po kon-
čanem zbiranju prijav.
REPUBLIŠKI SEKRETARIAT ZA
NOTRANJE ZADEVE SR
SLOVENIJE
objavlja prosta dela in naloge za nedoločen čas v
Upravi za notranje zadeve Celje;
Šefa odseka - računovodje
Pogoja:
-	višja izobrazba ekonomske smeri
-	3 leta delovnih izkušenj.
Poleg splošnih pogojev po zakonu o delovnih raz-
merjih morajo kandidati izpolnjevati še pogoje po
84. členu Zakona o notranjih zadevah.
Pisne prijave z življenjepisom in dokazili o izobrazbi
pošljite v 8. dneh po objavi Upravi za notranje zadeve
Celje, oddelek skupnih služb, Ljubljanska 12, Celje.
KMETIJSKI NASVETI
Zatiranje plevelov v krompirju
Plevel v nasadih krompirja še vedno pogosto uniču.
jemo mehansko z okopavanjem, ki pa ima svoje pred,
nosti pa tudi slabe strani. Z okopavanjem poškodu,
jemo korenine in stolone ter omogočimo infekcijo 2
raznimi mikroorganizmi, ki žive v tleh. Z uporabo
kemičnih pripravkov za zatiranje plevelov se izog.
nemo tem nevšečnostim.
Trajne plevele zatiramo že v jeseni, semenske pa po
sajenju krompirja. Za zatiranje semenskih, travnatih
in širokolistnih plevelov, priporočamo uporabo takih
herbicidov, ki sočasno zatrejo travnate in širokolistne
plevele na primer stomp-prometrin (6-5 l/ha). Široko-
listne plevele pa bomo najbolj učinkovito zatrli s her-
bicidi patoran 50 (2-5 kg/ha) ali sencor (do 1,5 kg/ha) ali
s tistimi na temelju prometrina (2-3 kg/ha).
Pred vznikom krompirja zatirajo v tujini semenski
plevel še s kombinacijo metolaklora (dual), ki pri nas
nima dovoljenja za ta namen, z metobromuronom
(galex 500 EC; 4-5 l/ha) ah prometrinom (codal 400 EC'
5-6 l/ha).
Po vzniku, ko je krompir velik 10 do 15 cm, lahko
uničimo plevele s herbicidom sencor (0,5-0,75 kg/ha).
V isti razvojni stopnji krompirja, ko so temperature
pod 20 °C, v tujini uspešno uničujejo smolenec, kami-
lice in rogovilček s herbicidom basagran (akt. snov
bentazon) v količini 2-3 l/ha. Pri uporabi obeh herbici-
dov moramo biti pazljivi, saj povzročata poškodbe na
krompirjevki.
S herbicidom fusilade uspešno zatremo plevelne
trave, ki imajo razvita 2 do 5 listov. Za uničevanje
semenskih enoletnih trav bomo porabili 1 do 2 l/ha
pripravka, za uničevanje večletnih plevelnih trav kot
so pirnica, pesjak in divji sirek, pa porabimo 2 do 4 l/ha
fusilada.
OLGA JAKIČ, dipl. ing. agr,
KMETIJSKI INŠTITUT SLOVENIJE
MODERNIZACIJA
BOLNIŠNICE V CELJU
Enodnevni zaslužek, vplačan od 31. marca do 23. aprila
OBČINA CELJE
EMO Celje, TOZD Kontejner	722.430.
Zlatarna Celje TOZD Zlatarna Celje	1.680.595.
Zlatarna Celje TOZD Maloprod^a	69.131
Zlatarna Celje TOZD Veleprodaja	278.087
Zlatarna Celje DSSS	385.333
DD Celje-TOK Celje	15.000
ZCC TOZD - 26 Zdravstveni dom Celje	3.645.381
Tobačna tovarna TOZD Tobak enota Celje	170.176
OOSS V.P. 2420 Celje	82.371
OBČINA SLOVENSKE KONJICE
GG Celje - TOK SI. Konjice	42.000
LIP Konjice, TOZD kosovno poh. Vitanje	302.904
LIP Konjice, DSSS SL Konjice	592.433
LIP Konjice, TOZD Pohištvo	1.077.265
LIP Konjice, TOZD Stavbno pohištvo	468.320
LIP Konjice, TOZD Žaga	316.701
OZ Malgos Slov. Konjice	76.880
ZCC TOZD-10 ZD Slov. Konjice	748.145
Konus TOZD - 51 KOKO SI. Konjice	1.070.321
Konus TOZD 52 Filtri Loče	493.65'i
Konus DSSS 90 Slov. Konjice	30.794
Konus TOZD-70 Vzdrževarxje	1.155.251
Konus DSSS 90 Slov. Konjice	1.900.090
Konus DSSS 96 Komerciala SI. Konjice	I.249.31E
Konus 21 Umetno usnje SI. Konjice	1.730.055
Konus 22 Tehnična konf. Slov. Konjice	1.282.702
Konus TOZD 31 Koterm Slov. Konjice	1.080.355
Unior Zreče Gostinstvo in turizem	1.788.051
Unior Zreče Obdelovalni obrati	11.249.785
Unior Zreče DSSS	2.596.381
Občinska konferenca ZSMS	9.54J
Občinska konferenca SZDL	26.83(
OŠTO Slov. Konjice	49.38'
Skupščina občine Slov. Konjice	756.39'
Rač. za funkc. posl. org. DPS Slov. Konjice	202.30'
OBČINA LAŠKO
Obč. zdrav. skup. Laško - nakazilo enodnevnih zaslužko'
delovnih organizacij	248.29(
Občinska zdravstvena skupnost - nakazilo enodnevnil
zaslužkov DO	200.00(
GG Celje-TOK Laško	22.00(
OBČINA ŠMARJE
Mercator Jelša TDO Šmarje	792.02!
ZCC TOZD 12 ZD Šmarje	888.96^
OBČINA ŽALEC
Keramična industrija Liboje, DSSS	947.24(
Keramična industrija TOZD Grafit	111.19(
Keramična industrija TOZD Keramika	2.370.85(
Tekstilna tovarna Juteks	1.635.00(
SKUPAJ VPLAČANO DO 23/4-1987	84.781.40f
REKAPITULACIJA
SLOVENSKE KONJICE	30.423.16-
CELJE	28.080.051
ŽALEC	13.634.871
ŠMARJE	8.520.48;
LAŠKO	4.068.321
MOZIRJE_54.515
SKUPAJ:__^81.401
7. maj 1987
novi tednik - stran 11
Izboljšati!
v zadnji aprilski številki
NT z dne 23. aprila 1987 je bil
na moj prispevek o vlogi po-
učevanja predmeta SLO in
DS na višjih in visokih šolah
objavljen odmev tov. Tea
Bizjaka z naslovom UKI-
NITI!
Njegov prispevek v glav-
nem atakira znanstveno in-
terdisciplinarnost predmeta
SLO in DS oziroma obram-
boslovja, kot se počasi uve-
ljavlja nov izraz, ki daje tudi
širši značaj predmetu. Na
kratko lahko argumentiram
svoje trditve s tem, da
obramboslovja ne razumem
identično z obrambnim si-
stemom kot obliko veščine,
da obramboslovje ne zajema
samo pojmovnosti iz voja-
ških znanosti, temveč v svoji
splošnosti zajema vsoto vseh
družbenih	dejavnosti,
usmerjenih k hranjenju člo-
vekovih in družbenih
vrednot.
Tako gledano, je obrambo-
slovje interdisciplinarna
znanstvena panoga, ki ima
svoj predmet proučevanja,
svojo metodologijo in izbra-
ne cilje. V svoji znanstveno-
sti se opira predvsem na
družboslovje, pa tudi na na-
ravoslovne, tehnične in dru-
ge vede. Zato interdiscipli-
narnosti ne gre pojmovati
kot goli seštevek, temveč kot
preplet iz niti družboslovja
in vojaških znanosti, pri če-
mer se obramboslovje ne za-
dovoljuje samo z upošteva-
njem splošnih družbenih za-
konitosti, ampak upošteva
pogoje povezane z vojno kot
družbenim pojavom v dolo-
čenih družbenih procesih.
Poleg izkustvenosti opazo-
vanja teh procesov pa je v
obramboslovju možno tudi
eksperimentalno preverja-
nje teorije, kar kaže, da je
predmet SLO in DS usmer-
jen ne le v preteklost in se-
dajnost, temveč tudi v pri-
hodnost.
Sicer pa, kot ugotavlja tov.
Bizjak že sam, tale rubrika v
NT res ni pravo mesto za di-
sputacijo o tej problematiki,
če to sploh je problematika,
kajti že mnogi drugi, bolj po-
klicani kot jaz ali tov. Bizjak,
so temu področju opredelili
svoje mesto in vlogo. Zato bi
na zaključku rad usmeril vse
uka željne bralce, zlasti pa
tov. Bizjaka, da si o značaju
interdisciplinarnosti pred-
meta SLO in D S na univerzi
prebre(jo) isto imenovani uč-
benik za študente na višjih
in visokih šolah, (str. 10), še
posebej pa koreferat prof. dr.
Toma Korošca ob 25-letnici
FSPN (in 10-letnici obstoja
in razvoja obramboslovja) na
Ziherlovih dnevih 1986, kije
objavljen v reviji Teorija in
praksa št. 12/86 str. 1426.
VIKI KRAJNC,
Celje
Stroge partijske
kazni za
odgovorne
delavce Lik
Savinja
Delovna skupina OK ZKS Ce-
lje je v Delu dne 21. 3. 1987 in v
Novem tedniku 26. 3. 1987 obja-
vila oceno moje politične odgo-
vornosti, sekretar P OK ZKS pa
je v nadaljevanju »osvetlil« neka-
tere moje trditve.
Delovni skupini bi rad najprej
povedal, da ne gre za »moj po-
gled« na celoten proces ugotav-
ljanja odgovornosti med člani
ZK .. ., temveč za potek postop-
ka, ki je bil dejansko takšen, kot
sem ga opisal v mojem prvem
prispevku. Iz mojega »pisanja«
ne izh^a nobena potreba po
sklepanju »o lovu na čarovnice«
in podobno, ker sem bil dovolj
jasen in nedvoumen, da se na tak
način, kot sta to nalogo opravila
tovariško razsodišče in delovna
skupina Komiteja, dejansko ne
more ugotoviti realne individual-
ne subjektivne odgovornosti, če-
prav ste vi drugačnega mnenja.
Pravila Statuta ZKS za takšne
postopke niso napisana zgolj za-
to, da jih imamo zapisane, tem-
več in predvsem zaradi tega, da
jih uporabljamo in spoštujemo,
ker se ravno z njihovo pravilno
uporabo zagotavlja objektivnost
ugotovitev in ocen pojavov in od-
govornosti. V tem primeru ne gre
za nobeno moje preusmerjanje
pozornosti javnosti z bistvenega
na manj bistveno, domneve in ne
vem še kaj, kot to želi prikazati
avtor v imenu delovne skupine,
temveč za pravilno in realno ugo-
tavljanje vzrokov za nastale raz-
mere v LIK Savinji ter pravilne
in realne ocene političnih odgo-
vornosti posameznikov, ki zanje
nikakor niso nepomembne. In
ko gre za nerealno politično oce-
no moje odgovornosti, potem je
to zame bistvenega pomena in
tega ni potrebo »mešati« z usodo
LIK Savinja, kajti te se sam prav-
dobro zavedam.
Trditev delovne skupine, da
zaradi stalne odsotnosti in opra-
vičevanja .. . najožjega vodstva
DO ugotavljanje odgovornosti ni
steklo, da je zaradi tega OK ZKS
Celje moral imenovati delovno
skupino za pomoč OO ZK, ni res-
nična, ker je bilo celotno vodstvo
DO, razen glav. direktorja, ki je
bil večkrat odsoten, v DO vedno
dosegljivo.
Prave razloge, zaradi katerih ni
prišlo v OO ZK DSSS prej do
razprav in ocen odgovornosti vo-
dilnih delavcev, čeprav je bila
OO ZK večkrat resno opozorjena
na sila žgočo poslovno problema-
tiko DO, sem navedel že v svo-
jem prvem prispevku, ki pa se ne
upoštevajo, verjetno zato, ker
sem jih jaz navedel, in katere se-
kretar P OK ZKS Celje po svoje
komentira.
Z delovno skupino se ne bom
prerekal okoli vprašanja; je bil,
ni bil s strani pritisk na članstvo
OO ZK DSSS v zvezi s sprejema-
njem ocen za vodilne delavce, o
vlogi delovne skupine v tem po-
stopku. Prav tako ne bom doka-
zoval pred organi ZK, da je bila
politična ocena moje odgovorno-
sti nerealna, enostranska in ten-
denciozna, ker mi to ni potrebno.
Zadovoljen bom že samo s tem,
če bom imel priložnost povedati
Delovni skupini Predsedstva CK
ZKS svoje poglede na vzroke, za-
radi katerih je prišlo v LIK Savi-
nji do tragedije, kaj vse sem sam
storil, da bi opozoril na to nevar-
nost in zakaj sem izstopil iz ZK.
Delovna skupina OK ZKS Ce-
lje se je spustila celo v ocenjeva-
nje mojih osebnih razlogov za iz-
stop iz ZK, čeprav se o teh z me-
noj sploh ni pogovarjala in ji za-
radi tega niso niti znani. Ker je
delovna skupina obvestila jav-
nost o politični oceni moje odgo-
vornosti, le-te ne bom ponavljal.
Tiste bralce pa, ki so jo prebrali
želim samo seznaniti s podatki,
na podlagi katerih lahko sami
presojajo realnost ocen mojega
dela in obnašanja. Ocena se na-
naša na dve mandatni dobi v LIK
Savinji (8 let). Avtorji politične
ocene mojega dela v preteklosti,
ne OO ZK DSSS, čeprav je oceno
»ona sprejela«, v kateri mrgoli
negativnih ocen mojega obnaša-
nja, očitno niso vedeli tega, da
smo imeli na org. kadrovskem
področju vsako leto samouprav-
no sprejete plane dela strokov-
nih služb in kadrovske politike,
da smo o realizaciji letnih in me-
sečnih načrtov dela pisali tudi
redna letna poročila za zbore de-
lavcev DSSS in TOZD, ki so jih
vedno pozitivno ocenjevali, da
smo imeli na področju oblikova-
nja in izvajanja kadrovske politi-
ke v DO poseben organ - Ka-
drovsko koordinacijo (8 člansko)
na ravni DO, ki je izključevala
samovoljno obnašanje posamez-
nikov na org. kadrovskem po-
dročju itd. O vsem tem obstajajo
pisna dokazila. Niti enega prime-
ra na področju kadrovanja ni bi-
lo, o katerem bi sam odločil, kot
se mi to očita v oceni, kam šele,
da bi s svojimi postopki ustvarjal
takšne razmere med sodelavci.
800 fizičnih delavcev iz TOZD, ki
so od leta 1980 zapustili LIK Sa-
vinjo in odšli v druge OZD zaradi
nizkih oseb. dohodkov, katerih
niti videl nisem, ker so v TOZD
povsem samostojno sprejemali
delavce na delo in ugotavljali ra-
zloge njihovih odhodov, so pripi-
sali meni osebno in to okvalifici-
rali kot dokaz, kako sem oviral
na ta način zakonito delo orga-
nov upravljanja. Ali morda ni to
očiten absurd?! V kadrovski
službi obstajajo uradne evidence
o razlogih, zaradi katerih so de-
lavci, največ sezonci iz južnih
krajev, prihajali v DO na delo za
par mesecev in nato odhajali da-
Ijev druge OZD, kjer so dobili
lažje delo in to še bolje plačano.
Moje delovno in osebno-politič-
no obnašanje v preteklosti pa
nedvomno dokazuje tudi 8 odli-
kovanj, 4 plakete, številna gisna
priznanja in pohvale, ki sem jih
doslej prejel za primerno oprav-
ljanje delovnih in političnih na-
log, dolgoletno sodelovanje v
treh vrstah naših sodišč kot po-
rotnik, dolgoletno brezplačno
opravljanje pravne pomoči v po-
poldanskem času za delavce celj-
ske regije pri Občin. sind. svetu
Itd.
V obdobju mojega službovanja
v	LIK Savinji sem prejel leta
1983 visoko odlikovanje - Red
dela z zlatim vencem in Plaketo
za uspešno delo, v naslednjih le-
tih pa še več ustnih pohval na
sejah Poslovnega sveta in DS DO
za uspešno in kvalitetno oprav-
ljanje pomembnejših strokovnih
nalog, nekaj let pred tem pa Pla-
keto za posebne zasluge pri raz-
vijanju in utrjevnaju samouprav-
nega sistema v SOZD. In na kon-
cu, po vsem tem, sem se tovariši
iz delovne skupine resnično za-
mislil nad tem, kako ste me čez
noč »idejno spremenili«.
Če pa sem bil takšen »lucifer«,
kot ste me naslikali v oceni, kaj
ste potem delali vi 8 let, da sem
se, po vašem, lahko ves ta čas
znašal in izživljal nad poštenimi
delavci, nezakonito opravljal
svoje delo, oviral samoupravlja-
nje in ne vem še kaj. Zakaj niste
tega početja pravočasno prekini-
li, temveč ste čakali, da sem od-
šel v pokoj in me šele sedaj blati-
te pred javnostjo. Menda niste še
vi	v celjskem Komiteju ZK tre-
petali pred mojo »strahovlado«.
Najin razgovor s tovarišem se-
kretarjem P OK ZKS Celje 17.
januar. 1986 je potekal tako kot
sva se dogovorila in če me je že
sprejel na razgovor bi bilo prav,
da si je zanj rezerviral tudi potre-
ben čas, ne pa, da je s telefon,
razgovori kar naprej prekinjal
moj »monolog« in »dolgovezno«
izvajanje, nato pa sredi razgovora
odšel na sestanek.
Junija meseca 1985 smo prišli
k sekretarju tov. S. Mele dva po-
moč. glav. direktorja in predsed-
niki DPO na ravni DO, ga sezna-
nili s kritično situacijo v DO in
posebej s položnem glav. dir.
Zvonka Perliča, ki glede na vse
to, kar se je že zgodilo na njegov
račun v DO in izven nje, ni izgle-
dov, da bi v takšnih razmerah
lahko uspešno vodil DO s tako
težko gospodar, problematiko.
Takrat smo zahtevali, da se pri-
mer tov. Perliča nemudoma raz-
čisti in glede na rezultat brez od-
laganja sprejmejo takšne odloči-
tve in aktivnosti, s katerimi bo
zagotovljeno uspešno vodenje
LIK Savinje. Da bi bilo naše spo-
ročilo in zahteva sprejeta dovolj
resno smo že takrat pred sekre-
tarjem zapretili s kolektivno
ostavko (vodstvo DO in DPO
DO). Kljub našim zgor^ navede-
nim izredno resnim opozorilom
se v korist LIK Savinje, dokler je
bil še čas, ni nič konkretnega
ukrenilo. Nič čudnega, če so to-
varišu sekretarju morda odmrle
tudi tiste možganske celice, v ka-
terih je shranil podatke o naših
opozorilih in zahtevi.
IVAN GRABRIJAN, Celje
Kdo reže jezik?
Letos bo zaključila drugi
letnik fakultet in visokih šol
generacija, ki je bila že v
srednji šoli prva, ki je okusi-
la usmerjeno izobraževanje.
Le-temu pa se ni mogla izog-
niti niti na višjih oz. visokih
šolah. Novi vzgojnoizobraže-
valne programe na fakulte-
tah naj bi omogočili večjo
učinkovitost našega šolske-
ga sistema ter bolj kvalitetne
in ustvarjalne kadre. Ali VIP
zares prinaša takšne spre-
membe?
Za bodoče strokovnjake s
področja zunanje trgovine in
turizma na VEKŠ Maribor
predvideva VIP veliko
zmanjšanje števila ur tujega
jezika v tretjem letniku. Ob
tem se seveda poraja nezado-
voljstvo študentov, ki se za-
vedajo, da bodo na delovnih
mestih na omenjenih po-
dročjih tuj jezik močno po-
trebovali. Pa ne le enega
temveč celo dva ali več. Tuj
jezik je sestavni del strokov-
ne izobrazbe na tem področ-
ju, zato študentje pričakuje-
jo, da bodo tudi ta del dobili
na matični šoli.
Kam plove naša izvozna
usmerjenost ob dejstvih kot
je ta, pa je vprašanje, ki zade-
va celotno družbo in ne sa-
mo študente, ki so posredo-
vali vodstvu šole jasno izra-
ženo željo, da se ohrani števi-
lo ur namenjenih tujim jezi-
kom. Zato študentje zahte-
vajo spremembo VIP pa os-
novi katerega šola tudi pri-
dobiva finančna sredstva za
izvajanje pedagoškega pro-
cesa. Poznavalci pravijo, da
je sprememba VIP dolgotra-
jen proces in ga ni mogoče
spremeniti čez noč, zato
ostaja odprto vprašanje, ali
bo študentom uspelo doseči
spremembo pravočasno, to-
rej še preden se ta neustre-
zen VIP prične izvajati, ah
pa bo njihove zahteve zopet
»požrla« črna luknja birokra-
cije.
Študentje VEKS upajo, da
ne bodo ostali v svoji zahtevi
po spremembi VIP osamlje-
ni, temveč da jih bodo pod-
prh tudi študentje drugih
usmeritev. Kajti: Mar bomo
tudi visoko šolstvo reformi-
rali ko bo že prepozno, kar
ostaja povsem očitno že na
primeru usmerjenega izo-
braževanja v srednjih šolah?
PETER MIKEK
študent 2. letnika VEKŠ -
mednarodna menjava
Ljubiteljem živali
Društvo za varstvo živali v
Celju se v svojem in v imenu
tov. Gmajnerja prisrčno zah-
valjuje vsem ljubiteljem in
darovalcem za pomoč pri
prehrani naših živali v minu-
li hudi zimi. Zahvaljujemo se
tudi tovarni močnih krmil iz
Ljubljane za pomoč v hrani.
S tem pismom bi radi ob-
vestili vse ljubitelji živali, da
tov. Gmajner rešuje zavrže-
ne živali že 15 let, naše dru-
štvo pa z njim sodeluje dve
leti. Dokler je bil Gmajner
zdrav, je zbiral in prodajal
staro železo in s tem preživ-
ljal sebe in živali. Ker pa je
imel lani prometno nezgodo,
zdaj ne zmore več težkega
dela. S pomočjo Jane in dru-
gih sredstev javnega obveš-
čanja smo zdaj začeli akcijo
za pomoč tem zavrženim
psom. Društvo za varstvo ži-
vali v Celju namreč nima do-
volj dohodkov, da bi bilo v
večjo pomoč pri prehrani ži-
vali.
Pred kratkim je Gmajner-
ju tudi dotrajala ograja okoli
njegovega prostora in psi
lahko uhajajo, pa tudi ljudje
imajo dostop do živali in jih
večkrat poškodujejo. Zato
smo se namenili popraviti to
ograjo, a spet je problem
denar.
Zato se ponovno obrača-
mo na vse ljubitelje živali, da
nam pomagajo dograditi ta
mali azil, saj bodo potem tu-
di v času dopustov živali na-
šle začasni dom. Pomoč lah-
ko pošljete na žiro račun
50700-678-46738 ah pa po-
moč nakažete neposredno
Gmajnerju na Celjsko 43 v
Vojniku. Za pomoč že vna-
prej hvala.
MELITA FURLANI,
Društvo za varstvo
živali Celje
Vse dobro o
celjski bolnišnici
Ob prebiranju najrazlič-
nejših sestavkov o težavah
zdravstvenih delavcev, o zbi-
ranju sredstev za moderniza-
cijo bolnišnice, pa tudi o do-
brih in slabih vtisih, ki so jih
med zdravljenjem dobili ne-
kateri bolniki, sem pomislil,
da bi o tem spregovoril tudi
sam.
Pred kratkim so mi na-
mreč na očesnem oddelku
celjske bolnišnice opravili
operacijo in po njej sem ne-
kaj dni ostal v tamkajšnji
oskrbi. Naj že v začetku po-
vem, da sem bil z vsem, kar
sem v bolnišnici doživel,
izredno zadovoljen. Še več,
celo presenečen, kajti ni bilo
malo takih, ki so me posku-
šali prepričati, naj se za to
operacijo raje odpravim v
Ljubljano. Priznam, da sem
precej okleval, danes pa sem
zadovoljen, da sem se ven-
darle odločil za bolnišnico v
Celju. Ves čas svojega biva-
nja v njej - od sprejema do
odpusta - sem bil namreč
deležen zgledne pozornosti.
Vse osebje na očesnem od-
delku je bilo izredno ljubez-
nivo, sestre pozorne, zdrav-
niki pa dostopni. Vzeli so si
čas tudi za pogovor, kar bol-
niku seveda veliko pomeni.
Pohvalil bi rad hrano, kije
okusna, pa tudi porcije so ta-
ko velike, da potešijo še tako
ješčega pacienta. Dober vtis
so name naredili tudi na dru-
gih oddelkih, ki sem jih
spoznal med pripravami na
operacijo. Skratka, prepriča-
li so me, da se za bolnika
potrudijo, seveda pa je mar-
sikaj odvisno tudi od njega
samega. V življenju je pač ta-
ko - dobra beseda navadno
dobro mesto najde, na sitno-
bo in neprijaznost pa je ko-
maj kdo sposoben prijazno
odgovarjati.
S tem pismom bi se rad
zahvalil vsem, ki so v celjski
bolnišnici skrbeh zame - la-
ni sem se zdravil tudi na nje-
nem internem oddelku in bil
prav tako zadovoljen - hkra-
ti pa bi podprl pobudo za
zbiranje sredstev za njeno
modernizacijo. Prepričan
sem, da je denar, naložen v
sodobno bolnišnico, dobra
investicija.
JAKOB FAKTOR,
Tepanje
Kdaj bo oče
dobil aparat
Sodobna medicina omogo-
ča zdravljenje težkim pljuč-
nim bolnikom, ki imajo ne-
popravljivo okvarjeno dihal-
no funkcijo, med drugim tu-
di z vdihovanjem zraka, v ka-
terem je povečana koncen-
tracija kisika. To lahko izva-
jamo s pomočjo kisika v je-
klenkah, ki ga preko poseb-
nega redukcijskega ventila,
vlažilca in katetra dovajamo
bolniku ali pa s pomočjo so-
dobnega modernega aparata
- oxygenatotja, ki ga priklju-
čimo na električno omrežje
in sam proizvaja zrak oboga-
ten s kisikom (40 do 90%
koncentracija).
Prvi način je povezan s šte-
vilnimi tehničnimi, organi-
zacijskimi in strokovnimi te-
žavami (nevarnost eksplozi-
je, poseben režim bivanja v
prostoru z montirano jeklen-
ko, stalne in pogoste zame-
njave ter prevoz jeklenk, ki
tehtajo preko 50 kg, stalna
tehnična in strokovna kon-
trola, itd ...)
Drugi način je brez vseh
teh težav, sam aparat je velik
kot nočna omarica, s priklju-
čitvijo na električno omrežje
zagotavlja bolniku potrebno
koncentracijo kisika in je po-
polnoma nenevaren za oko-
lico.
Ker je v Celju potreba po
tovrstnem zdravljenju dokaj
pereč problem (trenutno ima
urejeno zdravljenje na domu
s kisikom 6 bolnikov), smo
že januarja 1986 zaprosili Ob-
činsko zdravstveno skup-
nost za posebna namenska
sredstva za nakup teh apara-
tov. Januarja 1986 smo po
odobritvi teh sredstev začeli
postopek za uvoz (aparati se
zaenkrat dobijo samo za de-
vize), vendar glede na novi
devizni zakon, ki je začel ve-
ljati 1986. leta, uvoz do danes
ni bil realiziran. Kljub števil-
nim urgencam s strani ZD,
nabavne službe ZCC, Občin-
skega odbora ZZB in oseb-
nim intervencjam v LB oz.
Narodni banki, do danes ni-
smo uspeli zagotoviti okoli
10.000 $, kolikor bi stah 3
aparati. Obstaja tudi drugi
način nakupa oxygenatorja.
Če svojci ah bolnik preko
svojega deviznega računa za-
gotovijo potrebna sredstva,
lahko kupijo aparat takoj v
konsignacijskem skladišču v
Zagrebu; Zdravstveni dom
mu v tem primeru povrne di-
narsko protivrednost, carine
pa je oproščen. S to mož-
nostjo so bili svojci seznanje-
ni, vendar se zanjo kljub pr-
votni pripravljenosti niso
odločili.
Iz napisanega je po mojem
mnenju razvidno, da stvari
»ne zavlačujem z raznimi iz-
govori«, temveč je dolgemu
postopku kriva predvsem
nova devizna zakonodaja oz.
pomanjkanje deviz. Tudi
sam se sprašujem, kdo je v
naši družbi odgovoren za po-
sledice sprejetih ukrepov oz.
zakonov, ki med ostalim ta-
ko pogubno in tragično za
posameznika in tudi za druž-
bo posegajo na različna po-
dročja, med drugim tudi na
področje zagotavljanja
zdravstvenega varstva.
Ob koncu naj še dodam, da
so tehnični delavci ZCC z ve-
liko prizadevnostjo in požr-
tvovalnostjo uspeli stalno za-
gotavljati dovoz jeklenk s ki-
sikom bolniku Konradu Ka-
meniku na dom, kljub težko
dostopnemu kraju, zlasti v
zimskih razmerah.
dr. BRANKO MEŽNAR,
Celje
PRIREDITVE
Slovensko ljudsko gledališče Celje: V soboto, 9. m^a ob
19,30. uri gostujejo igralci SNG Drama iz Ljubljane z MALO-
MEŠČANSKO SVATBO Bertolda Brechta.
Kulturni dom Zarja Trnovlje: V petek, 8. m^a ob 19,30. uri
bodo igralci domačega kulturno umetniškega društva Zarja
uprizorili SAMOMORILCA Nikolaja Erdmana.
Mladinski kulturni center KLjUB Celje: V četrtek, 7. maja
ob 19,30. uri URA HUMORJA Z JURETOM ŠARLAHOM.
V	petek, 8. m^a ob 20. uri koncert ljubljanske skupine
Borghesia.
V	soboto, 9. maja ob 20. uri koncert skupine Slepo črevo iz
Titovega Velenja.
Kulturni dom Slovenske Konjice: V nedeljb, 10. mcua ob 17.
uri bo občinska revija šolskih pevskih zborov. Nastopilo bo 13
otroških, mlajših mladinskih in mladinskih pevskih zborov iz
občine.
Narodni dom Celje: V torek, 12. m^a ob 19,30. uri bo skupni
koncert mladinskega pevskega zbora osnovne šole XIV. divi-
zije z Dobrne in I. celjske čete. Nastopila bo tudi folklorna
skupina učencev osnovne šole I. celjske čete.
Zdravilišče Rogaška Slatina: V petek, 8. maja ob 20. uri bo
v Pivnici otvoritev razstave likovnih del slikarja, kipaija in
oblikovalca Maria Vilharja iz Celja ter koncert celjskega Kla-
virskega tria.
V	soboto, 9. maja ob 20. uri bo v Zdraviliški dvorani večer
slovenske folklore v izvedbi folklorne skupine slovenskega
kulturnega društva Drava iz Ausburga.
Savinov salon Žalec: V petek, 8..maja bodo odprli razstavo
izdelkov članov društva invalidov Žalec.
Dvorana krajevne skupnosti Svetina: V nedeljo, 10. m^ja
ob 11,30. uri bo revija narodnozabavnih in zabavnih ansam-
blov.
Knjižnica Edvarda Kardelja: Do 26. maja si še lahko ogle-
date razstavo »3 Savinjčani plus 1«, na kateri se predstavljajo
pisatelji Drago Kumer, Dane Debič in Janko Kač ter slikar
Fran Tratnik.
Dvorana krajevne skupnosti Trnovlje: V četrtek, 7. maja je
odprta razstava likovnih del in ročnih del krajanov Trnovelj.
V	petek, 8. m^a in v soboto, 9. maja si lahko ogledate
razstavo starega kmečkega orodja in čebelarsko razstavo.
12. stran - novi tednik
Solidarnost je pomagala obrtniku
Požar le uničil mizarsko delavnico Leona Strnada. Zbrali so skoraj staro milijardo dinarjev pomoči
21. decembra lani, nekaj čez
šestnajsto uro, je pričelo go-
reti v mizarski delavnici
obrtnika Leona Strnada v Ta-
boru. Pred tem so delavci či-
stili delavnico in okolico. Na
pomoč so najprej prihiteli ga-
silci iz Ojstriške vasi, kasneje
pa še drugi. Veliko se ni dalo
pomagati. Požar je dobesed-
no uničil zgradbo, kjer je bila
delavnica in vse stroje ter
ročno orodje.
Skoraj neverjetno se sliši,
toda res je, da bo proizvodnja
pri Strnadovih stekla že čez
dva meseca v novi proizvodni
dvorani ter z novimi in obnov-
ljenimi stroji. Izkazala seje na-
mreč solidarnost.
V nekaj minutah brez
vsega
»v nekaj minutah sem ostal
tako rekoč brez vsega,« pripo-
veduje Leon Strnad. -Kakšni
so bili občutki, ko sem nemoč-
no gledal, kako mi gori vse,
kar sem ustvaril, se ne da po-
vedati. Težko bi tudi ocenil na-
stalo škodo v dinarjih, bila pa
je velikanska. Stanovski prija-
telji, krajani in mnogi drugi so
me bodrili in mi vlivali upanje.
Ni ostalo samo pri besedah.
Takoj so tudi pričeli z akcijo
zbiranja pomoči. Danes je no-
va proizvodna dvorana že pod
streho, tudi nekaj orodja že
imam in strojev, res pa je, da
vsega tega ne bi bilo brez mo-
ralne in materialne pomoči.«
O tem, kako je potekala ak-
cija pomoči pripoveduje Dani-
lo Basle, strokovni tajnik žal-
skega Obrtnega združenja:
»Strnadovi stanovski prijatelji
so se zares izakazali. Akcijo
zbiranja pomoči je vodilo
Obrtno združenje in je pravza-
prav potekala v dveh smereh.
Omeniti je treba pomoč obrt-
nikov iste stroke, torej mizar-
jev, ki so Strnadu posodili ne-
kaj drobnega orodja in manj-
ših strojev, tako da je lahko v
prostorih pri sosedu vendarle
delal nekaj manjših stvari in
delo ni popolnoma zastalo. V
drugem delu pa smo organizi-
rali akcijo zbiranja denarja, v
kateri so sodelovali člani Obrt-
nega združenja. Na pomoč so
priskočili tudi krajani Tabora
in okolice, ki so prispevali de-
nar in material, zlasti les. Tako
so les za strešno konstrukcijo
v celoti prispevali Strnadovi
sokrajani in prijatelji. Gre za
vrednost milijon in pol dinar-
jev. Člani sindikalne organiza-
cije delavcev, zaposlenih pri
obrtnikih so zbraU 180 tisoč di-
narjev, ki so jih namenili za
prispevek k osebnim dohod-
kom delavcev, ki so zaposleni
pri Leonu Strnadu in so lahko
v najbolj kritičnih mesecih
prejeli osebne dohodke. Akciji
se je pridružil tudi izvršni svet
žalske občinske skupščine s fi-
nančno pomočjo, podprl pa je
tudi akcijo, ki jo je vodilo
Obrtno združenje. Omenim
naj še pomoč Ljubljanske
banke.
Delavci niso obupali
v Strnadovi delavnici so
proizvajali notranjo opremo,
za Eko iz Titovega Velenja pa
so izdelovali inkubatorje za
piščančje farme. Kako so se v
vsem tem času obnašali delav-
ci, ki so zaposleni pri tem obrt-
niku? Leon Strnad pravi, da
jih lahko samo občuduje. Nik-
dar ni bilo težav, ko je bilo
treba udarniško delati, po cele
dneve so preživeli tudi v goz-
dovih, kjer je bilo treba pose-
kati in spraviti les, ki so ga
prispevali krajani, sicer pa je
nemogoče našteti vse. Tako
kot je tudi nemogoče našteti
poimensko vse, ki so Strnadu
priskočili na pomoč v nesreči.
Sklad pri Zvezi
obrtnih združenj
Akcija je torej uspe
kazala se je pripravlje
veku pomagati v nes
takšnih in podobnih p
pa seveda še lahko
verjetno bi bilo treba
šljati tudi o ustanovit
Danilo Basle: »Potna
dobnih primerih bi i
stemsko organizirali
bliškem merilu.«
Leon Strnad: »Takrat nisem
verjel, da mi bo uspelo v tako
kratkem času znova organizi-
rati proizvodnjo. Brez pomo-
či obrtnikov, krajanov, prija-
teljev, izvršnega sveta, banke
in mnogih drugih, bi ne
uspel.«
To so se ostanki uničenih strojev.
V novi hali bo proizvodnja stekla čez dva meseca.
Bolj Je delo resno in pošteno, boljše je
»Kaj je okulistika? Kapljice za oči in
očala. Tako pravijo o okulistiki ne samo
preprosti ljudje, ampak tudi številni
zdravstveni delavci,« se jezi predstojnik
oddelka za okulistiko v celjski bolnišnici
magister dr. Janez Vrhovec. Po utemelji-
tev mu ni treba daleč. Samo ozre se po
zastareli opremi. »Že deset let nismo dobili
ničesar novega. Imamo najstarejšo špranj-
sko svetilko v Evropi, laserja sploh še ni-
mamo, primanjkuje nam celo mikroin-
štrumentarija za operacije s pomočjo mi-
kroskopa.« Besede so upravičeno ogorče-
ne. Težko se je sprijazniti, da so ljudje,
zdravniki, sposobni narediti veliko, naj-
boljše, pa tega ne morejo.
Na okulistiki se nihče ne pritožuje zaradi
plač, ampak ker nima česa vzeti v roke. To
pa ni edina občutljiva točka šestih zdravni-
kov. Enako hudo, če ne še bolj, je z dežur-
stvi. Navadno se ljudje pritožujejo, če mora-
jo prepogosto dežurati. Na okuhstiki pa bi
radi - ampak samo za svoj oddelek, za tiste
bolnike, ki jim lahko pomagajo z vsem svo-
jim znanjem. Sedaj pa to delo opravljajo
skupaj z oddelkom za bolezni ušes, nosu in
grla.
»To je dvoje čisto različnih strok. Za to
delo nismo usposobljeni, a smo zanj enako
odgovorni. Grozen občutek je, ko ne veš, ali
boš znal človeku dati najboljšo pomoč.« Kar
težko je verjeti, da drugi zdravstveni delavci
ne razmišljajo o tem. »Ni denarja.« Takšen
je edini odgovor na upravičene zahteve. Dr.
Vrhovec verjame, da bi že z manjšim varče-
vanjem lahko prihranili ta denar - že če ne
bi puščali prižganih vseh luči, teči vode iz
pokvarjenih pip ...
Vedno mu je bilo všeč drobno
delo
Dr. Janez Vrhovec je na celjski okulistiki
skoraj tako dolgo, kot je oddelek star - od
leta 1960. Sem je prišel iz Šoštanja, s terena.
A delo na terenu je bilo samo del njegovih
želja. »Vedno mi je bilo všeč drobno, fino
delo.« To je razlaga za odločitev. »Vsa kirur-
gija je eno samo obrtništvo. Vse je odvisno
od tega, kako si spreten. Seveda moraš tudi
dosti vedeti, a samo teoretično znanje ne
zadošča. OkuHst pa mora znati še posebno
dobro opazovati.« Dr. Vrhovec to zna. To so
osnove. Vse drugo je delo. Nikoh mu ni bilo
pretežko. Težko že, zlasti prvih deset let, ko
je bilo za dva okuhsta vsak dan dela za cel
dan. Sedaj so najhujše-ambulante: »Veliko
ljudi prihaja. To zahteva izredno zbranost.«
Operacij je manj: »Še pri najmanjši opera-
ciji moraš imeti nekoliko strahu, moraš ne
glede na dolgoletne izkušnje čutiti, da gre
zares. Delo moraš preprosto spoštovati. Bolj
je vestno in pošteno, boljše je.« To ne velja
samo za delo zdravnika. Za vsako delo, tudi
za tisto v samoupravnih organih in družbe-
nopohtičnih organizacijah. Tudi s tem ima
dr. Janez Vrhovec bogate izkušnje, ki jih
vse strne v en stavek: »Vse je odvisno od
ljudi.«
Otroci imajo vso prednost
Povsod, kjer je treba na specialistične
preglede čakati, se dogovorijo za nekatere
prednosti (na okulistiki se čaka na preglede
za očala mesec dni, kar pa ne bi bilo več
potrebno, če bi uvedli še eno popoldansko
ambulanto - to pa je povezano s samostoj-
nim dežurstvom). Prednost pri pregledih na
okulistiki imajo otroci. Zato, ker lahko 70
do 80 odstotkov slabovidnosti rešijo, če pri-
dejo otroci pravočasno. Pravočasno je že s
tremi do štirimi leti. Pediatri v celjskem
dispanzerju za otroke so s sistematskimi
pregledi tri letnih otrok to odlično razrešiU.
Vscik zdravnik ima pač najraje, če lahko v
resnici pomaga. Večini otrok lahko. Težje je
z naraščanjem sprememb na očesnih ozad-
njih, povezanih s starostjo. Ampak: »Z la-
serjem bi lahko marsikomu podaljšali upo-
rabnost vida za deset let, predvsem pri bol-
nikih s sladkorno boleznijo.« Laserja pa ni-
majo. Tudi intraokularnih (v oči) leč ne mo-
rejo vstavljati, ker nimajo mikroinštrumen-
tarija. Pa bi prišle v poštev pri 20 do 20
odstotkih ljudi s sivo mreno. Saj niti seta za
določevanja kontaktnih leč niso dobili, če-
prav stane samo 600.000 dinarjev. Naročili
so ga, naročih. Usposobljen okuhst pa sedaj
hodi v Rogaško Slatino.
Zaradi takšnih stvari se jezi dr. Vrhovec:
»Sposobne, mlade zdravnike imamo, z veli-
ko znanja, ki ga ne morejo uporabiti. Naša
stroka pa v Celju caplja na mestu. S tem pa
v resnici hudo nazaduje.«
MILENA B. POKLIČ
Foto: EDI MASNEC
Tako kot za zdravje nasploh, velja tudi
za oči - veliko lahko zanje naredimo sami.
To je še posebej izrazito pri preprečevanju
poškodb. Okulisti opažajo, da je veliko po-
škodb nepotrebnih, predvsem kot posledi-
ca malomarne nošnje zaščitnih očal. Veči-
no najtežjih poškodb oči ob prometnih ne-
srečah pa bi bilo mogoče preprečiti, če bi
bili vsi pripeti z varnostnimi pasovi.
novi tednik - stran 13
nega posi bnega sklada, kjer bi
jiamensko zbirali sredstva za
pomoč. Danilo Basle pravi, da
^ pri Obrtnem združenju sicer
' obstoja takšen sklad, vendar
go sredstva pičla.: >>Za prvi tre-
nutek je sicer pomoč dobrodo-
šla, za Vfč pa bi se morali do
govoriti v republiškem merilu.
2e nekaj časa obstoja zamisel,
da bi v okviru Zveze obrtnih
združenj ustanovili rizični
sklad, kot obstoja denimo v
Icmetijstvu in gozdarstvu. Za
nialenkost bi se naj povečal
članski prispevek, ki ga sedaj
vsi obrtniki plačujejo za svojo
organizacijo in pomoč v po-
dobnih primerih bi ne bila več
vprašljiva. Temu v prid govori
tudi dejstvo, ki je povezano z
zavarovanjem. Zaradi visokih
zavarovalnih premij, je težko
zavarovati vse objekte, delav-
nice, stroje, proizvodnjo in vse-
ostalo in to za pravo, dejansko
vrednost. Če bi takšno zavaro-
vanje sklenil Strnad, bi moral
plačati pol stare milijarde. Ta
denar sicer res gre v strošek,
vendar je vprašanje, kako
ustvariti še dodatnih pet mili-
jonov dinarjev ostanka čistega
dohodka.«
Obrtniki se naj
odločijo
o teh besedah Danila Basle-
ta vsekakor velja razmisliti in
prav gotovo bi se večina obrt-
nikov strinjala s predlogom,
da se za malenkost poveča čla-
narina za obrtniško organiza-
cijo. Tako bi lahko brezskrb-
neje zrh v svojo bodočnost, v
primeru, da se jim zgodi po-
dobna tragedija. Seveda pa je
stvar obrtnikov samih, da
sprožijo pobude za to, ka bi
bržčas ob dobro razvitem dele-
gatskem sistemu, ne bilo
težko.
V teh dneh je okrog Strna-
dove delavnice in v njej še kar
živahno. Delavci in obrtnik hi-
te po svojih najboljših močeh,
,da bi proizvodnja čim prej
normalno stekla. Za to se ni
treba bati. Pomoč v denaiju,
delu in drugih prispevkih je
težko oceniti, je pa obrodila
sadove.
JANEZ VEDENIK
Foto: LJUBO KORBER
Žaina komemoracija
oli prazniku deia
» v vseh teh štiridesetih le-
tih obstoja Lesno industrij-
skega kombinata Savinja ni
nikomur nikoli prišlo na mi-
sel, da se bomo nekega dne
sestali poslednjič. Zato da se
poslovimo od tega, kar smo s
svojim delom, požrtvoval-
nostjo, odpovedovanjem in
upanjem v boljšo prihodnost
zgradili. Tako kot gradijo
družinski člani skrbno svoj
dom, da si zagotovijo boljše
pogoje za življenje in varnost
za leta, ko prične pešati živ-
ljenjska moč...« To je le ena
izmed mish delavcev Savi-
nje, ki so prejšnji četrtek na
žalni komemoraciji verjetno
zadnjič izrazili svojo prizade-
tost in ogorčenost.
Nevsakdanje slovesnosti
ob prazniku dela seje udele-
žilo nekaj sto delavcev in
upokojencev te celjske de-
lovne organizacije. Zahtevali
so, da se razišče odgovornost
za nastali položaj na vseh
ravneh. Ne bodo pristali, da
bi razprodali tudi njihove
počitniške zmogljivosti, ki
so jih zgradih z udarniškim
delom. Zahtevsjo tudi, da
jim v celjski občini izplačajo
letošnji regres v višini dbčin-
skega povprečja. V kolikor
tej njihovi zahtevi ne bodo
ugodili, bodo ponovno orga-
nizirali protestni shod pred
celjsko skupščino.
Svoj protest so zaključili z
besedami: »Na dan, ko bi
morah v čast delu in uspehu
v naši delovni organizaciji
vihrati zastave, ko bi morali,
kot je bilo v navadi, postaviti
mlaj, se poslavljamo. Z gren-
ko izkušnjo, z bolečino v sr-
cu. Poslavljamo se od naše
Savinje, ki je bila toliko let,
ne samo naša varovanka in
skrbnica, temveč drugi
dom.«
VILI EINSPIELER
Foto: EDI MASNEC
VINARJEV VSAKDAN
ir res odpisani?
10	misli, da novinarji ne
emo svojega dela (zad-
e je zaradi vsakodnev-
ememb tudi to zelo tež-
^Ksneto moti.
11	zadnjih redakcijskih
bilo načrtovanje dela
okrnjeno. Manjkali so
1' »glavni« kolegi, tisti
so bili prisotni, so bili
^bnih problemov. Ko-
f zbolel otrok (vemo, da
CJ naša bodočnost), sta-
je imel problem s
\ ki mu začne živahneje
I ko zagleda našo novo
® moč, mlajši kolega
"e težave doma, ker ga
postavila pred dejstvo
jI tvoja služba, tre ji je
kaj pomaga proti
(ojegov veliki Ijublje-
^^elček, jo namreč ima),
^ doma tako pritisnjen
"o kot Jerry v risanki,
^'n se hihitala, ker sem
'"utno brez problema in
"^0 sledila uredniku, ki
'Oje malhe natrosil toli-
'blemov, da smo glave
j^ed ramena v bojazni,
"•o dobili za delo.
^njem času je toliko
'»b, da jih ne utegnemo
^filežiti, novi zakoni
stran, vmes pa vse-
^trašanska zmeda. S te-
ga anarhičnega okolja sem zbe-
žala v bolnišnico. Tu spozna-
vam posledice problemov iz
zunanjega sveta, se srečujem s
človeškimi stiskami, odpisani-
mi usodami, človeško bedo,
življenjem in smrtjo.
Dopoldne zdaj resnično kruti
vsakdanjik, popoldne soočenje
s tragedijami, zvečer razmi-
šljam, zakaj imam rada ta po-
klic, ki v naši družbi nima no-
bene cene.
Norica, mi je narekoval no-
tranji glas in dopovedoval, da
zato, ker verujem v ljudi, v fe-
deralno klasje in lipov list...
Nekje od zadaj, iz mračnih
misli, je prihajala slutnja, da
ljubezen do poklica ni dovolj.
To zdaj, ko imajo nas novinar-
je pod lupo, še posebej obču-
timo.
V bolnišnici sem. Zaradi pro-
blemov, osebnih in družbenih.
Neverjetno, kam vse je treba
iti po spoznanje, da si še za ra-
bo, da vsi skupaj nismo ništrc
za odpis.
Ampak saj sploh nisem govo-
rila o tem, da je kaj hudo. Sku-
šala sem razmišljati kako pote-
ka moj novinarski vsakdanjik,
ta teden posebej garniran z od-
pisnim poslanstvom novinar-
skega poklica.
Mar res, čisto zares?
ZDENKA STOPAR
14. stran - novi tednik
7. maj 1987
Pionirji fotografirajo
Največ uspeha na dosedanjih akcijah Pionirji fotografirajo
so imeli pionirji, ki obiskujejo foto krožek na osnovni šoli
Antona Aškerca v Titovem Velenju.
Ko so nam prejšni teden poslali zajeten sveženj fotografij, so
priložili tudi katalog republiške razstav^e Pionirski foto, kjer
smo zasledili podatek, da je bilo na to razstavo sprejetih kar 76
fotografij, izdelkov 25 avtorjev omenjene šole. S tem so dosegli
tudi n^boljši uspeh, ki ga potrjujejo tudi v akciji Novega ted-
nika. V Titovem Velenju so tudi prvi opozorili s fotografijo na
naše okolje. Izdah so nekaj razglednic »Lep pozdrav iz umira-
joče doline.« Med njimi je posnetek Aljoše Videtiča, ki ga
objavljamo. Veliko lahko razmišljamo, ko gledamo ta posnetek,
veliko pove tudi naslov, ki ga je pripisal Aljoša - KONEC, KI GA
NI.
Le še ta mesec imamo čas, da skupaj pregledamo, kaj ste v
šolskem letu napravili na področju fotografske vzgoje. Za tiste,
ki so pridno delali v kakšnem krožku ali prebirali literaturo in
sami spoznavali skrivnosti nastajanja fotografij, bo fotografira-
nje v prihodnosti tudi cenejše. Praksa namreč kaže, da tudi
n^modernejši fotoaparat in pripomočki ne delajo sami, da je
prav zaradi tega malo uspelih fotografij in da je že tako draga
fotografija s tem še dražja. Fotolik nam pri akciji pomaga z
nagradami in nasveti, vsi skupaj pa vas vabimo, da se akciji
kulture fotografiranja pridružite čimprej tudi vi.
Bolje bi bilo ...
Bilje petek in mamica je rekla:
»Ena naj pomije kopalnico.« Mo-
ja sestra Tanja je bila v trenutku
zelo zaposlena s šolo, jaz pa sem
morala prebrati knjigo za doma-
če branje.	^
Mamica je odšla. Midve pa sva
se prepirali, katera bo pomila ko-
palnico. Tanja je trdila, da jo je
pomila že dvakrat zapored, jaz pa
sem mislila le na svojo knjigo.
Poleg prepira sem dobila v glavo
še nek^ svinčnikov in knjigo,
moja sestra pa nič manj. Mislili
sva se že domeniti, da vsaka po-
mije polovico pa ti dve polovici
nikakor nista hoteli biti enako
veliki.
Odprla so se vrata, domov je
prišla mama. Obe naenkrat sva
se zaleteli v kopalnico in pričeli
vneto pomivati. V minuti sta bili
polovici razdeljeni. Mamica je
vstopila, prepričana, da je že vse
pomito.
Namesto tega je zagledala vne-
ti čistilki in skorcg še nedotaknje-
no kopalnico. Pr^el^ se je za gla-
vo in ni prišla do besede. Takrat
pa sem jaz naredila hudo nerod-
nost. Tuš sem namesto v kad
usmerila v mamico. Ostrmela
sem in jo še naprej tuširala. Ma-
mica mi je primazala klofuto in
še kopalnico sem morala sama
pomiti.
Ko sem »ribala« kopalnico, se
mi je Tanja smejala in nič več se
ji ni bilo treba učiti. Jaz pa sem
ugotovila, da bi bilo bolje, če bi
že prej pomila kopalnico, saj sem
bila res jaz na vrsti, pa tudi ma-
mice ne bi razjezila.
NATAŠA GORIŠEK, 6. b
OŠ Ivan Farčnik-Buč
VRANSKO
Ribič
Mnogi ljudje se v prostem času
ukvarjajo z različnimi športi. Tu-
di ribolov je zelo priljubljen
šport. Ljudi, ki se ukvarjajo z ri-
bolovom, imenujemo ribiče.
Tudi moj stric Boris iz Celja je
ribič. Ko je prišel k nam na
obisk, sem ga prosila, da mi pove
nekaj o ribolovu. Preden posta-
neš ribič, je potrebno opraviti po-
seben izpit za ribolov. Vsak ribič
se seznani z vrstami rib, ki se
nahajajo v naših vodah. Pri nas
živijo ribe v tekočih in stoječih
vodah. V stoječih vodah, kot so
Šmartinsko, Braslovško, Slivni-
ško. Blejsko jezero in Videž, živi-
jo krapi, amurji, ščuke, somi, ze-
lenke, rdečeoke in druge ribe, ki
živijo v mirnih vodah. V tekočih
vodah se nahajajo mrene, postr-
vi, podusti, kleni, lipanji. Na na-
šem območju so take vode: Dra-
vinja, Savinja, Hudinja, Voglaj-
na, Oplotniščica in ostali potoki.
Ribiči skrbijo tudi za ribji za-
rod. Vako leto očistijo posebna
gojišča, kjer odstranjujejo razne
odpadke, ki so prišli v vodo. V
gojišča dajejo ribam hrano. Iz go-
jišča se ne smejo loviti ribe, ker
se tam ribe drstijo. Zaradi drste-
nja je prepovedan ribolov ob do-
ločenih mesecih v letu. Vsak ri-
bič mora poznati predpisano dol-
žino ribe, ki jo lahko vzame iz
vode. Tudi pribor za ribolov je
različen. Ribe se ne smejo loviti z
živimi vabami, kot so črvi, kobili-
ce in druge žuželke. Na trnek lah-
ko damo kruh, žgance, koruzo,
češnje in podobno. Uporablja se
tudi umetni trnek, ki ima umet-
no mušico. Ribe lahko lovimo s
plovcem, ki je pritrjen na laks.
Stric Boris mi je povedal, da je
v nasih vodah vedno manj rib.
Naše ri,'ke so onesnažene, ker to-
varne spuščajo v vodo razne stru-
pe. Zato se velikokrat zgodi, da
pogine mnogo nb. Naša dolžnost
je, da pazimo na čistočo naših
voda. Bogastvo in lepota našega
okolja so čiste vode in življenje v
njih.
JASNA SELINŠEK, 4. b
COŠ Dušan Jereb
SLOVENSKE KONJICE
Svet odraslih
Včasih se zazrem v svet odra-
slih. Sprašujem se, zakaj lahko
starša delata, kar hočeta. Zvečer
hodita na zabave, popoldan na
klepet, mi pa se moramo vedno
le učiti. Tega sem se že naveliča-
la. Vprašala sem mamico: »Ma-
mi, zakaj lahko ti in očka počneta
karkoli hočeta?«
Ona se je zagledala vame, se
nasmehnila in odgovorila: »Veš,
mi smo že odrasli in tudi ti boš
enkrat odrasla. Takrat boš lahko
delala tisto, kar se ti bo zdelo
prav.«
Po dolgem premisleku izblebe-
tam: »Toda, kje je še to! Takrat
bo vse drugače!«
Zopet se mi nasmehne in reče:
»Čas hitro beži. Zdi se mi, da še
ni dolgo, ko sem se tudi jaz spra-
ševala, kakor ti sedaj. Bodi vese-
la, da se lahko še igraš in brez--
skrbno živiš. Veš, ko odrasteš, te
tare tisoč skrbi, ki jih ti sedaj ne
vidiš. Ni samo zabava, kakor mi-
sliš. Otroška leta so zelo lepa. Za-
to nam, odraslim ne zavidaj, kajti
tako, kot si ti želiš odrasti, bi mi
radi bili še otroci.«
Beseda se mi je zataknila, po-
goltnila sem slino.
Potem sem o maminih bese-
dah malo premislila. In res se mi
je posvetilo, da je svet odraslih
poln skrbi in nevšečnosti. Mi,
otroci pa živimo brezskrbno, ka-
kor mali kozlički.
DARJA DOBNIK, 7. b
OŠ Bratov.Letonje
ŠMARTNO OB PAKI
SIcrivnostni samotar
Stara mama mi je pripovedo-
vala o posebnežu.
Nihče mu ni vedel imena, zato
so ga klicali kar Samotnež. Vsi
vaščani so ga imeli za neumnega,
a ni bil. V resnici je bil zvit kot
kača. Hodil je po gozdu in nabi-
ral gozdne sadeže. Pozimi pa se
je pritihotapil na kakšno kmetijo
in šel spat v seno na kozolec. Zju-
tr^ je vstal še pred svitom, sunil
kakšno rejeno kokoš in z njo zbe-
žal v gozd. Zabrisal je za sabo vse
sledi po snegu. Ljudje so se ga
bali in zaklepali hiše pred njim,
ker se je po vasi govorilo, da je
nekoč oropal nemočno starko na
koncu vasi. Ta je že umrla. Veli-
kokrat je vohunil po kmetijah in
kradel.
Nihče ni mogel ugotoviti, kje
dobiva hrano. Prej sem že omeni-
la, da so ga ljudje klicali Samot-
než. To ime so mu dali zato, ker
je bil zmercy sam. Ni imel nobe-
nega prijatelja in tudi sorodnika
ne. Včasih je z njim hodila udo-
mačena lisica. Ta mu je še poseb-
no pomagala pri lovu na kokoši.
Če ga je kdo zagledal v gozdu,
se ga je prestrašil, ker je imel
dolgo sivo brado in ves preluk-
njan klobuk, dolge lase in bil je
bos. Če je tisti samotar koga sre-
čal je nek^ zagodel in odšel na-
prej. Kam, ni mogel nihče izve-
deti, ker je bil zelo skrivnosten.
HELENA LEBENIČNIK, 5. b
OŠ Ivan Farčnik-Buč
VRANSKO
Spoznal sem
pravega kurirja
Kurir je stopil v razred in se
nam predstavil. Pisal se je Koro-
šec Stanko. Tovarišica je rekla:
Zdaj pa je prišel kurir. Posedli
smo okrog njega in se pogovarja-
li. Pokazal nam je fotografije
vseh kurirjev in bunkerja TV-33.
Bunkerje bil v Stranicah. Zbit je
bil iz desk. Pošto sta raznašala
dva kurirja. Komandant je bil
Rudi Topolšek. Stanko pa je po-
kazal tri medalje. Dobil jih je za
pogum.
ZORAN FIJAVŽ, 2. r
OŠ STRANICE
Dobro jutro, dober
dan
Rada bi spregovorila o kulturi
pozdravljanja.
Najbolj kulturni so verjetno pr-
vošolčki, kajti pozdravljanja se
učijo v šoli in doma. Potem pa
pozdravljanje vse bolj upada. V
prvem razredu smo tovarišico
pozdravili tudi večkrat na dan,
čeprav so rekle, da zadostuje en-
krat.
Pri starejših je drugače. Če jih
pozdraviš ti nekateri vljudno
odzdravijo in tudi kaj vprašajo,
na primer: Te kaj zebe? So pa
tudi taki, ki gredo mimo, kot da
te sploh ne opazijo. To se je zgo-
dilo tudi meni nekega dne, ko
sem pozdravila starejšo gospo.
Ona pa je prijetno klepetala s
svojo prijateljico. Seveda mi ni
odzdravila. Potem sem hinavsko
bolj glasno pozdravila. Ona je
odzdravila in zopet začela klepe-
tati. Takrat sem si mislila, ti dve
si imata pa veliko povedati.
Mislim, da ni mladina tako ne-
kulturna kot pravijo starejši. N^-
bolj rada pa pozdravim svoje
vrstnike, k^ti oni vedno odzdra-
vijo.
Pa še to! Tega spisa nisem na-
pisala v tri dni, da bi ga kdo pre-
bral, ampak da bi se kulture poz-
dravljanja tudi držali.
MILANKA FRIŠKOVEC, 7. b
OŠ 3. bataljon VDV
. VITANJE
NAGRAJUJE
ATKINE
IZŽREBANCE
Aticina zanlia
Votlini v zemlji
črko odvzami
ostale preberi
od zadaj naprej -
mesec dobil si.
Kateri, povej!
Rešitev Atkine zanke pošlji na NOVI TEDNIK, Trg V.
kongresa 3a, 63000 Celje do torka, 12. maja 1987. Enega od
reševalcev bo nagradil AERO.
Rešitev iz prejšnje številke: pravilno geslo je bilo DAN
OF. Nagrado pa dobi: Katja Arčan, Ložnica 29, Celje.
DO HIT
Hoteli, igralnica, turizem, p. o.
Ul. IX. korpusa 35
65000 NOVA GORICA
VELJA PREBRATI IN PREIVIISLITI!
Se želite v svojem strokovnem znanju izpopolniti in
specializirati, si razširiti strokovno obzorje, si želite
spoznati nove kraje, nove sodelavce in ljudi ter v
svojem strokovnem delu uspeti? V vsem tem in še
mnogih drugih stvareh so vam pripravljeni pomagati
in sodelovati delavci kolektiva DO HIT - hoteli, igral-
ništvo, turizem iz Nove Gorice, kolektiva, ki danes
šteje preko 500 zaposlenih predvsem v hotelsko-
gostinski in turistični dejavnosti ter dejavnosti igral-
ništva.
K sodelovanju vabimo strokovne sodelavce za na-
slednja dela in naloge:
1.	Vodenje restavracije s prenočišči -1 delavec
2.	Vodenje PE s programom strežbe
pijač in hrane	-1 delavec
3.	Vodenje strežbe	-1 delavec
4.	Vodenje hotelske kuhinje	-1 delavec
5.	Vodenje izmene kuhinje	- 2 delavca
6.	Delo v strežbi	- več delavcev
7.	Delo v kuhinjah (priprava hrane) - več delavcev
8.	Peka PIZZ	- več delavcev
z zahtevanimi pogoji:
1.
-	končana V. st. UIZ oz. druga ustrezna gostinsko-
turistična srednja šola
-	3 leta ustreznih delovnih izkušenj
-	pogovorno znanje italijanskega jezika
-	poskusno delo 3 mesece
2.
-	končana V. oz. IV. st. UIZ, smer strežbe oz. druga
ustrezna šola
-	2 leti ustreznih delovnih izkušenj
-	poskusno delo 3 mesece
3.
-	končana V. oz. IV. st. UIZ, smer strežba oz. druga
ustrezna šola
-	2 leti ustreznih delovnih izkušenj
-	zaželeno pogovorno znanje vsaj enega tujega jezi-
ka (ital., nem., angl.)
-	poskusno delo 3 mesece
-	možnost rešitve stanovanjskega vprašanja z dode-
litvijo kadrovskega stanovanja ob nastopu dela
4.
-	končana V. oz. IV. st. UIZ, smer kuharstvo oz.
druga ustrezna šola
-	3 leta ustreznih delovnih izkušenj
-	poskusno delo 3 mesece
-	možnost rešitve stanovanjskega vprašanja z dode-
litvijo kadrovskega stanovanja ob nastopu dela
5.
-	končana IV. st. UIZ, smer kuharstvo oz. druga
ustrezna šola
-	2 leti ustreznih delovnih izkušenj
-	poskusno delo 3 mesece
6.
-	končana IV. st. UIZ, smer strežba oz. druga ustrez-
na šola
-	1 leto ustreznih delovnih izkušenj
-	poskusno delo 3 mesece.
-	nudimo možnost zaposlitve tudi delavcem - pri-
pravnikom
7.
-	končana IV. st. UIZ, smer kuharstvo oz. druga
ustrezna šola
-	1 leto ustreznih delovnih izkušenj
-	poskusno delo 3 mesece
-	nudimo možnost zaposlitve tudi delavcem - pri-
pravnikom
8.
-	končana IV. st. UIZ, smer kuharstvo oz. druga
ustrezna šola
-	1 leto ustreznih delovnih izkušenj, nudimo pa tudi
možnost priučitve
-	poskusno delo 3 mesece
Za vsa objavlena dela in naloge želimo skleniti delov-
no razmerje za nedoločen čas s polnim delovnim
časom. Za dela in naloge navedene pod št. 3. in 4.
nudimo možnost rešitve stanovanjskega vprašanja s
kadrovskimi stanovanji saj DO v ta namen razpolaga
z določenim številom stanovanjskih enot, ki bi bila
dodeljena ob nastopu dela. Za vsa ostala objavljena
dela pa nudimo možnost nastanitve v personalnih
sobah in vključevanje v reševanje stanovanjskega
vprašanja skladno z določili samoupravnih splošnih
aktov naše DO. Prijave sprejema kadrovska služba v
roku 8 dni od dneva objave.
Če vas je naša objava pritegnila, vendar pa za odloči-
tev potrebujete še dodatne in podrobnejše informa-
cije, nas lahko obiščete na sedežu DO HIT, Nova
Gorica, Ul. IX. korpusa 35, Nova Gorica, oz. nas
pokličete v kadrovsko službo na tel. (065) 21-324.
7. maj 1987
novi tednik - stran 15
IVIopedisti še delajo nered na cestah
Miličniki na Celjskem so konec
prejšnjega meseca pripravili pet-
dnevni poostren nadzor prometa,
ugotavljali pa so predvsem, kako
previdno in po prometnih predpisih
vozijo mopedisti in vozniki mo-
torjev.
Rezultati niso spodbudni, niso pa tu-
di presenetljivi, saj zadnja leta ugotav-
ljamo, daje vse več mopedistov in tudi
motoristov udeleženih v prometnih
nesrečah. Od približno 13.000 predlo-
gov sodnikom za prekrške pa so lani
miličniki napisali kar 4.000 predlogov
zoper mopediste in kolesarje.
Zadnja leta seje predvsem povečalo
število mopedov, s tem pa se je pove-
čal tudi prometni nered na cestah. Mo-
pedisti so sorazmerno precej pogosti
kršitelji prometnih predpisov, predv-
sem tisti mlajši. Kolo z motorjem (do
50 ccm) namreč lahko vozijo že štiri-
najstletniki, če opravijo ustrezen izpit.
Žal se je večkrat izkazalo, da imajo
otroci le še premalo izkušenj za vožnjo
v gostem prometu, še posebej, ker ve-
čina mopedov razvije večje hitrosti,
kot pa bi jih smeli.
V zadnji akciji so miličniki mopedi-
stom in motoristom izrekli 320 man-
datnih kazni, 125 pa so jih opozorili
zaradi lažjih kršitev cestno prometnih
predpisov. K sodniku za prekrške bo
moralo 251 mopedistov in 61 voznikov
motorjev, ker so vozili brez vozniškega
dovoljenja. Miličniki so ustavili tudi 18
vinjenih voznikov, 9 takšnih, ki so za-
peljali v križišče pri rdeči luči na sema-
forju, 36 pa zato, ker so vozili motorje
brez registracije.
Glede na rezultate te in prejšnjih ak-
cij bodo miličniki še pripravili podob-
ne strožje nadzore prometa na Celj-
skem, sodnikom za prekrške pa bodo
prijavljali tudi starše mladoletnih mo-
pedistov, zaradi opustitve dolžnega
nadzora nad mladoletniki. g. ŠROT
Čeprav ugotavljamo, da imamo v Celju premalo kolesarskih stez in da se
kolesarji včasih zelo težko znajdejo v gostem avtomobilskem prometu,
morajo večkrat premagovati še podobne ovire kot je tale velika luknja na
Gregorčičevi cesti v Celju. Kolesarka se ni uspela prebiti čez razriti del ceste,
zato je zavila v levo, kjer pa je nevarnost, da jo zadene avtomobil...
Foto: UNZ CELJE
NOČNE
CVETKE
• Šaziman I. je brez stalne-
ga bivališča, ostal pa je tudi
brez denarja, zato se je odlo-
čil, da se bo oglasil na postaji
mihce. Mihčnike je prosil, da
ga prijavijo sodniku za prekr-
ške zaradi klateštva, za kar
mu po zakonu pripada naj-
manj 15 dni zapora. Ker so
bili podani vsi pogoji za tak-
šen predlog (Šaziman je zares
klatež), se je Šaziman znašel
pred sodnico za prekrške, ki
je pokazala razumevanje za
njegov primer in mu prisodi-
la 20 dni zapora. Šaziman bo
tako nekaj časa imel streho
nad glavo, pa tudi za hrano
mu ne bo potrebno skrbeti.
• Prejšnji petek zjutr^ se
je prebudila večina stanoval-
cev v Nušičevi in Vrunčevi
ulici, ker se je neznanec vozil
med bloki z mopedom brez
dušilca zvoka. Prišli so milič-
niki in ugotovili, da je nezna-
ni (motorizirani) nočni kav-
boj Franc V. iz Kovinarske
ulice v Celju. Prepovedali so
mu nadaljno vožnjo, ker je bil
tudi vinjen. Toda Franc je bil
vzstrcuen, zato je moral pre-
nočiti v prostorih za trez-
njenje.
S.Š.
Nesreča pri streljanju s Icarbidom
v Ravnah nad Šoštanjem se je prvega maja, ob približno
tretji uri popoldne pripetila hujša nesreča pri streljanju s
karbidom. Skupina dečkov se je odločila, da bo nek^krat
ustrelila s karbidom; v zemljo so zakopali dvestoliterski sod
in ga napolnili s kilogramom karbida. Devetletni Miliš T. z
Raven n^ bi pri luknjici, zvrtani v sod, prižgal eksploziven
plin, ki se razvija, če na karbid nalijemo vodo. Toda še
preden je deček prižgal eksploziven plin, je sod vrglo v zrak,
precej težka kovinska posoda pa ga je zadela v glavo. Huje
ranjenega dečka so prepeljali v celjsko bolnišnico.
PROMETNE
NESREČE
Zbil otroka med
prehitevanjem
Ob desnem robu ceste iz Plani-
ne proti Dobju sta hodila pozno
zvečer 39-letni HERMAN GRA-
DIČ. in njegov 8-letni sin TO-
MAŽ. Dohitel ju je voznik oseb-
nega avtomobila DRAGO VO-
LASKO, 22, iz Ravnega, ki je za-
del dečka, ki je po 35 metrih pa-
del s pokrova motorja avtomobi-
la in na kraju nesreče umrl.
izsiljevanje v
križišču
Po lokalni cesti skozi Gaberke
je vozil z osebnim avtomobilom
RUDOLF virtnIK, 38. iz Škal.
V križišču je z izsiljevanjem zaprl
pot motoristu ROMANU PRA-
PROTNIKU, 18, iz Razborja, ki
se je zaletel v avto in padel ter se
pri tem huje ranil.
Padla sta s kolesom
Po magistralni cesti v Križevcu
sta se peljala po klancu navzdol s
kolesom 36-letni MARJAN
STRAMŠAK iz Konjic in njegov
7-letni sin DENIS, ki je sedel
pred očetom na ogrodju kolesa.
Dečkova noga je prišla med kolo,
zato sta oba padJa in se huje ra-
nila.
s kolesom v živo
mejo in v hišo
Po lokalni cesti iz Mozirja proti
Lokam se je peljala s kolesom na
pomožni motor 15-letna D. P. iz
Prekorij. Ncuverjetneje zaradi
prehitre vožnje je zapeljala v levo
v živo mejo in se nato zaletela še
v hišo ob cesti. Deklica je padla;
huje ranjeno so jo prepeljali v
celjsko bolnišnico.
Dve nesreči s
traictorjem
Prvega maja sta se na
našem območju pripetili
dve hujši nesreči s trak-
torjem. Prva seje pripeti-
la dopoldne v Gorici pri
Slivnici, kjer je 24-letni
Jože Mlakar s traktorjem
oral na njivi, ki je na pre-
cej strmem pobočju. Med
oranjem je zapeljal pre-
več v levo čez rob strmi-
ne, tako da se je vozilo
prevrnilo s pobočja. V ne-
sreči se je Jože Mlakar
huje ranil in so ga prepe-
ljali v celjsko bolnišnico.
Druga nesreča se je pri-
petila ob približno pol
enih zjutr£y, ko je iz Gor-
njega grada proti Bočni
peljal s traktorjem s pri-
kolico 27-letni Franc Tevž
iz Bočne. Na levem blat-
niku za kabino je sedel
22-letni Štefan Poljanšek,
prav tako iz Bočne. Med
vožnjo je Poljanšek izgu-
bil ravnotežje in padel z
blatnika na cesto - narav-
nost pod kolesa traktor-
ske prikolice. Tudi huje
ranjenega Štefana Poljan-
ška so morali prepeljati v
celjsko bolnišnico.
KOMENTIRAMO
Vloga milice
Na dnevnem redu celjske
občinske skupščine je tudi
problematika o delu organov
pregona in sojenja. Poleg po-
ročil temeljnega sodišča, to-
žilstva, pravobranilstva idr.
je tudi poročilo o delu posta-
je milice. Postelja milice v
svojem poročilu v glavnem
navaja statistične podatke o
raznih vrstah kriminalitete
(ki je v rahlem porastu),
vzdrževanju javnega reda in
mira ter splošni varnosti. V
poglobljeno analizo vzrokov
in povodov za storjene devi-
antnosti se ne poglablja, s£u
verjetno to tudi ni njena na-
loga.
Ker je splošno znano, da
večino (več kot 80%) nepra-
vilnosti, kaznivih dejanj in
prekrškov, kljub nenehne-
mu razvoju podružbljanja
družbene samozaščite in sa-
mozaščitna aktivnost vseh
družbenih subjektov, še ved-
no odkrijejo organi za notra-
nje zadeve-milica, se opravi-
čeno vprašamo o učinkovito-
sti našega družbeno samo-
zaščitnega sistema. Proces
podružbljanja družbene sa-
mozaščite, o katerem toliko
govorimo, še ni prišel do te
faze razvoja, da bi represivni
mehanizmi zgubljali na svo-
jem pomenu. Nasprotno, na-
ložena jim je celo inštruktor-
ska vloga nasproti samo-
upravnim, nedržavnim kon-
trolnim mehanizmom, pri
čemer lahko nastaja nevar-
nost, da bi le-ti postali po-
daljšana roka države. Toda
ob sedanji zasnovi, kjer sta
državnost in samoupravnost
še vedno zelo prepleteni in je
druga pod skrbništvom pr-
ve, ni modro in inovativno
načenjati teh vprašanj, saj bi
že razmišljanje o tem lahko
pri nekaterih premalo po-
učenih povzročila učitek he-
rezije.
Drugo, manj bogokletno
vprašanje, ki se pojavlja ob
prebiranju poročila o delu
milice, pa je odnos ljudi -
javnosti do milice. Poročilo
o tem in o sodelovanju z ob-
čani ne govori, čeprav pov-
sod po svetu (zlasti na zapa-
du) tem vprašanjem name-
njeno veliko pozornost.
Dejstvo je, da tudi pri nas
ljudje pomagajo milici in da
smo veseli, če nam le-ta po-
maga. Smo pa tudi veseli, če
nas ne zaloti, zato se ji tudi
izogibamo in upiramo. To se
dogaja povsod po svetu, le
da pri nas idealiziramo var-
nost, po kateri naj bi s samo-
zaščitno socializacijo dosegli
enotnost in sodelovanje jav-
nosti z institucionaliziranimi
dejavniki varnosti.
Javnost - ljudje naj bi po-
stali subjekt kontrole, ne pa
le njen objekt. To je vizija
prihodnosti, ki pa se ji naša
dejanskost še upira, kar do-
kazuje tudi pred leti nareje-
na raziskava Inštituta za kri-
minologijo o neprijavljeni,
prikriti kriminaliteti. Danes
lahko še z gotovostjo trdimo,
da politizacija samozaščite
še ni bistveno prispevala k
izboljšanju odnosa milice z
javnostjo (i^eme pa vendar-
le so), kajti ugled milice je
odvisen predvsem od njene-
ga dela in uspešnosti (več
kot 50% raziskanih dejanj).
Tudi nihče od naših družbe-
nih subjektov se posebej ne
trudi za ugodno podobo mi-
lice v javnosti kot drugod po
svetu, kjer je med drugimi
tudi policija sama tista, ki že-
li to podobo ustvarjati in raz-
vijati dobro javno mnenje o
sebi. To seveda ne omenjam
zaradi morebitnih tovrstnih
zapadnih posnemanj, mar-
več zaradi resničnega obveš-
čanja o delu in vlogi te služ-
be ter želje po podružbljanju
varnostne funkcije v jav-
nosti.
Na splošno je namreč v
javnosti še vedno bolj vidna
represivna vloga milice, za
katero je tudi usposobljena.
Toda ob tej vlogi opravlja še
mnoge druge dejavnosti, ki
so v poročilu za skupščino
preskromno opredeljene,
kot naprimer: ukvarja se z
raznimi humanitarnimi de-
javnostmi, socialnimi pro-
blemi, reševanjem ob raznih
nesrečah, pomaga otrokom
na cestah ipd., do odvažanja
pijancev na streznitev. Iz te-
ga sledi, da je danes milica
po eni strani organ represije,
po drugi pa organ sociale, od
posameznikov v milici pa je
odvisno ali je bolj prvo ali
drugo; drugo je predvsem
njena paraprofesionalna de-
javnost.
Zato je neprecenljiva ško-
da, da je poročilo za javnost
preko skupščine in njenega
delegatskega sistema prezrlo
to človekoljubno dejavnost
milice. Ni razlogov za podce-
njevanje in skrivanje social-
policijske dejavnosti, tem-
več bi jo morah izkoristiti za-
to, da bi širšo javnost infor-
mirali, kaj vse milica dela in
stori za nas ter kako opravi-
čuje dobljena družbena sred-
stva. Tako pa se nam preko
statističnih podatkov o kri-
minalu želi prikazati le v svo-
ji nsubolj neprijetni represiv-
ni vlogi, kakor da druge de-
javnosti ne bi bile vrednote
njenega dela.
Nasplošno nikjer na svetu
niso zadovoljni s svojo poli-
cijo in veijetno tudi mi ni-
smo izjema. Kako uspešna je
njena vloga v družbi pa zah-
teva kompleksen odgovor,
ki je odvisen od mnogih
družbenih meril. Toda glede
na nezadovoljivo podružb-
Ijenost samozaščitne funkci-
je, ekonomsko in družbeno
krizo, množično nediscipli-
niranost, nespoštovanje
predpisov itd., je milica tre-
nutno v svoji vlogi gotovo še
najbolj zanesljiv in nepogre-
šljiv družbeni dejavnik var-
nosti. Vprašanje je le, kako
jo napraviti še bolj strokov-
no, uspešno in humano.
VIKI KRAJNC
VIO ŠMARJE PRI JELŠAH
TOZD VVO Rogaška Slatina
razpisuje
prosta dela in naloge
ravnatelja
Kandidati morajo izpolnjevati poleg splošnih pogo-
jev, ki jih določa Zakon o združenem delu in družbe-
ni dogovor občine Šmarje pri Jelšah, še naslednje:
-	izobrazba v skladu z Zakonom o vzgoji in varstvu
predšolskih otrok (Ur. 1. SRS 5/80)
-	5 let delovnih izkušenj, od tega 2 leti pri vzgoji in
varstvu predšolskih otrok
-	ustrezne moralno politične in organizacijske spo-
sobnosti.
-	predložiti mora program razvoja temeljne organi-
zacije
Dela in naloge razpisujemo za 4 leta.
Začetek 1. 8. 1987.
Prijave z opisom dosedanjega dela z dokazili o izpol-
njevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 15 dneh po
objavi razpisa na naslov: VIO Šmarje pri Jelšah,
TOZD VVO Rogaška Slatina, z oznako »razpisni ko-
misiji«.
Kandidati bodo obveščeni o izbiri v 15 dneh po
opravljenem izboru.
16. stran - novi tednik
7. maj 1987
Tri medalie v
karateju
v Labinu je bilo državno
prvenstvo v semi contac-
tu, kjer so med predstav-
niki vseh jugoslovanskih
klubov nastopili tudi čla-
ni društva za borilne veš-
čine Slavko Šlander iz Ce-
lja in dosegli izjemen
uspeh, saj so osvojili tri
medalje. Zlati sta za naslov
prvaka osvojila Vamid Dra-
pič v kategoriji do 60 kg in
Boštjan Kranjec nad 80 kg
ter srebrno za drugo mesto
v kategoriji do 80 kg Hasan
Ibrič.
Skupina petih tekmoval-
cev društva za borilne veš-
čine S. Šlander pa je nasto-
pila tudi na mednarodnem
turniiju v semi contactu v
Willchnu v ZR Nemčiji. Tu-
di tu so bili uspešni, saj sta
osvojila četrti mesti Ivan
Videč in Branko Čretnik v
kategorijah do 75 in 80 kg,
največji uspeh pa je dose-
gel Hasan Ibrič, ki je zma-
gal v kategoriji nad 80 kg.
Naveličani moralne podpore
Po štirih letih je celjski alpinistični odsek
spet organiziral večjo himalajsko odpravo.
Prvenstveni vzpon po južni steni Gauris-
hankarja pred štirimi leti je uvrščen med
največje jugoslovanske alpinistične dosež-
ke v Himalaji, tokratna vzpona, ki naj bi ju
opravili skupaj s Frančkom Knezom, na
Broad Peak in Trango Tower, bi imela še
večjo težo. Že zato, ker se doslej nobena
odprava ni upala lotiti dveh tako različnih
ciljev - ekstremnega plezanja in vzpona na
osemtisočak.
Odprava je odpotovala brez velikega
pompa; od njih so se poslovili le prijatelji in
družine. Še bolj kot pred štirimi leti pa so
ostali tudi brez (otipljive) gmotne pomoči".
Približen predračun za odpravo je 15 mili-
jonov dinarjev, ki so jih člani odprave zbrali
z delom na višini. Delali so lansko jesen in
letos nekaj dni pred odhodom. Na pot so
odšli slabše pripravljeni kot bi želeli, zakaj
na dimnikih in drugih visokih zgradbah pač
ni mogoče piliti vrhunske plezalne tehnike.
Ob vsem tem fantom ni mogoče očitati
razsipnosti. Del opreme (plezalni klini) so
naredili sami, na pot pa so odšli s kombi-
jem, ker je to pač ceneje. Vendar pa se zave-
dajo, da jim bo naporna desetdnevna vožnja
do Pakistana zagotovo pobrla nekaj prepo-
trebnih moči.
Odprava je zaprosila celjsko ZTKO za pol-
drugi milijon dinarjev fmančne pomoči -
približno desetino potrebnega denarja - do-
bila pa je le »moralno podporo«, ki pa jim v
steni ne bo kaj dosti pomagala. Takšen od-
nos celjskih telesno kulturnih delavcev do
alpinizma je še toliko manj razumljiv, ker v
Celju trenutno nimamo športnikov, ki bi
lahko dosegali vrhunske rezultate v medna-
rodni areni, (čeprav tem športnikom pred
odhodom na tekmovanje ni potrebno služiti
denarja za pot).
Ker ugotavljamo, da bo denarja za telesno
kulturo vedno manj, vsaj tistega, ki ga bodo
delih »botri« na TKS in ZTKO, bi veljalo
toliko bolj tehtno razmisliti, kam bo šel ta
denar in kakšni bodo učinki (športni uspe-
hi) teh investicij.
SREČKO ŠROT
KOMENTIRAMO
Kaico dolgo še?
Preieli smo odprto pismo
Celjska športna javnost se že
dolgo časa in vedno bolj pogo-
sto »ubada« z vprašanjem: Kp-
mu prednost? Na sestankih in
skupščinah TKS in ZTKO Ce-
lje so vedno pogostejše žolčne
razprave predstavnikov posa-
meznih športnih panog, vsak
hvali samo sebe in svoje uspe-
he, zahteva večja finančna
sredstva, itd. Na objektivnost
smo vsi skupaj že zdavnaj po-
zabili, vedno bolj pogosta je sa-
mohvala in omalovaževanje
drugih, vsak po svoje se pri-
pravlja na »končni obračun«.
In kakšen je ta? Tipično naš,
vsakdanji! Posamezni klubi in
društva se namreč trudijo, da
bi dobili čimbolj »močnega«
predsednika iz vrst najbolj
vplivnih celjskih politikov, go-
spodarstvenikov ali družbenih
delavcev. V tej »dirki« se kaj
lahko zgodi, da bo na ta način,
namesto rezultatov in zdrave-
ga razuma, zmagal tisti z naj-
bolj vplivnim in »močnim«
predsednikom, ki bo s svojo
avtoriteto in leporečjem znal
prepričati, da je njegov klub
»najboljši in najbolj perspekti-
ven«! O moji trditvi se lahko
prepričate na marsikaterem
sestanku ali skupu celjskih te-
lesnokulturnih delavcev oziro-
ma ob določenih »akcijah« ali
vsaj poskusih posameznikov.
^ Zakaj tako in kako dolgo še?
Že nekaj časa govorimo, da
bomo na osnovi rezultatov in
kriterijev določili prioriteto
celjskega športa, saj očitno za
vse želje in potrebe denarja ne
bo. Samo govorimo! Kaj dru-
gega pač ne moremo trditi, saj
je ponovno dovolj že pogled na
finančni plan ZTKO-Celje za
leto 1987. Indeksi financiranja
vseh klubov in društev glede
na leto 1986 ter neglede na lan-
skoletne in pretekle rezultate
so namreč isti - 132%! Tolažijo
nas s tem, da je to le polletna
akontacija, vsi pa vemo, da do
konca leta ne bo nič boljše in
drugače. Nekateri klubi,
predvsem tisti, ki tekmujejo v
zveznem rangu, ne vidijo izho-
da, s^ jim za normalno delo in
tekmovanje do konca leta pri-
manjkuje tudi nekaj starih mi-
lijard. In rešitev? Možna je sa-
mo ob izdatni podpori celjske-
ga ali širšega gospodarstva, ki
pa je verjetno za letos že dodo-
bra izčrpana, tudi in ne nazad-
nje po zaslugi »moči« predsed-
nikov in uprav posameznih
klubov. Pa smo se še nedolgo
tega dogovarjali za skupno
akcijo pred aktivom celjskih
gospodarstvenikov, da jih pro-
simo in prepričamo za dodatna
sredstva, ki bi jih nato delili
po potrebah in prioriteti. Na
žalost je tudi tu ostalo samo pri
besedah in zopet smo se vsak
po svojih »močeh« vrgli na lov
za denarjem!
Čeprav sem v celjskem špor-
tu prisoten le tri leta in mi bo
zato verjetno marsikdo očital
neupravičenost in neutemelje-
nost mojega pisma, pa sem trd-
no prepričan, da smo s takš-
nim delom in odnosom do
športa in telesne kulture v Ce-
lju na poti v »sivo povprečje«
- z morda nekaterimi vrhun-
skimi posamezniki, ekipami v
republiških ligah ali pa »uspe-
hi« panog, v katerih pomeni-
mo nekaj le v Jugoslaviji ali
kvečjemu na Balkanu. Sprašu-
jem zakaj tako, kako dolgo še
in v čigavem interesu?! Ali
smo vsi skupaj v Celju res toli-
ko nesposobni, da ne znamo
vrniti nekdanjih uspehov na-
ših športnikov in ekip ter s tem
napolniti dvorane in stadione s
publiko, ki si to že dolgo časa
želi in tudi upravičeno priča-
kuje? Osnove za to so v marsi-
katerem celjskem klubu in
društvu, le odločiti se mora-
mo kdo in zakaj?! Vendar od-
ločiti LE na osnovi določenih
kriterijev, kot so predvsem:
-	najnovejši rezultati
-	zaledje in množičnost
-	kvaliteta v najširšem
smislu
-popularnost in zainteresira-
nost Celjanov
-	najvišji realno možni cilji
-	finančna obremenitev
-	organiziranost in delo v
klubu, ipd.
Po takšni poti prioritete naj
bi nato šlo tudi celjsko gospo-
darstvo, predvsem pa bi mora-
U »pritisniti« tiste delovne or-
ganizacije, ki so do sedaj nič ali
pa zelo malo dale za celjski
šport. Ne nazadnje bi nam bili
tudi privatniki ob določenih
olajšavah prav gotovo priprav-
ljeni pomagati. Zakaj jih en-
krat ne zberemo vse skupaj,
morda pa bomo le našli skup-
ne interese in koristi?!
Zganimo se, dokler je še čas,
ali pa se bomo kar naprej ozira-
li proti Ljubljani in ostalim
centrom, kamor nam odhajajo
naši najboljši športniki in do-
kazujejo, da bi v Celju tudi lah-
ko, če bi...!!
Pripis: Prejeli smo odprto
pismo predsednika izvršnega
odbora železničarskega roko-
inetnega kluba Aero Andreja
Šušteriča, ki ga je poslal nam,
ZTKO, TKS in SZDL. V pismu
je vrsta zanimivih pogledov na
nadaljnji razvoj celjskega špor-
ta, posebej kvahtetnega. Pi-
smo objavljamo v celoti, k po-
lemiki pa vabimo tudi pred-
stavnike ostalih celjskih šport-
nih kolektivov, ki se ubadajo s
podobnimi težavami, pestijo
pa jih morda tudi drugi proble-
mi. Spregovorimo tudi o njih,
da bomo pomagali pri obliko-
vanju nadaljnje poti celjske te-
lesne kulture!
TONE VRABL
REKLI SO
Vojko Rovere, judo klub Ivo
Reya Celje: »Na letošnjem dr-
žavnem članskem prvenstvu v
Splitu nismo bili tako uspešni
kot lani, za kar pa je bilo več
objektivnih in subjektivnih
vzrokov. Vseeno smo se vrnili
z dvema medaljama (lani štiri),
ki sta jih osvojila Stanko An-
derle in Fadil Imamovič. Prvi
je nastopil bolan in poškodo-
van, tako da je srebro uspeh,
drugi pa je doživel z neverjet-
no upornostjo svoj verjetno
doslej najlepši uspeh. Žal je ra-
zočaral Štefan Cuk, ki je ostal
brez medalje in še izpadel je iz
reprezentance, kamor se bo ze-
lo težko vrnil. Ob tem pa je
razveseljivo, da dobro delamo
z mladimi, saj smo pobrali kar
nekaj medalj na repubhškem
mladinskem in pionirskem pr-
venstvu. Največji problem je
denar, pokrovitelja pa ne uspe-
mo dobiti, saj so vsi tisti, ki
imajo kaj v žepu, že oddani.
Uvrstili smo se v zvezno ligo in
vprašanje je, kako bo. Obstoja-
jo možnosti, da bi lahko imeli
celo ekipo za osvojitev naslova
državnih prvakov, vendar če
bomo ostali pri sedanjih sred-
stvih bomo tanko piskali in od-
piskali, kar pa je škoda glede
na dobro zastavljeno delo v
zadnjem obdobju.
V drugih okoljih je za ta
šport veliko večje razumeva-
nje, kar smo videli tudi v Spli-
tu, kjer so bile ekipe teden dni
pred prvenstvom in dan po
njem, dobro opremljene itd.,
medtem ko smo se Slovenci
takoj po končanem tekmova-
nju posamezno vračah domov
zaradi zmanjšanja stroškov.«
TV
NA KRATKO
Invalidi za praznik
Društvo invalidov Žalec je ob
praznikih pripravilo prijatelj-
ski dvoboj na štiristeznem keg-
ljišču v Žalcu, kjer so se pomeri-
li s člani društva invalidov iz T.
Velenja in zmagali 3006:2807.
Najboljši pri zmagovalcih je bil
Mojko Druškovič 404, pri gostih
pa Franc Hojan 399.
V nedeljo v Golovcu
v nedeljo, 10. maja bo na keg-
ljišču Golovca v Celju republi-
ško prvenstvo za invalide. V
vsaki ekipi bo nastopilo po šest
članov, celjsko območje pa bosta
zastopali ekipi društev invalidov
Celje in Žalec.
JOŽE GROBELNIK
Prvomajska regata v
Červarju
5. tradicionalno prvomajsko
regato jadrnic FirebalI v Čer-
varju je organizirala jadralna
sekcija pri športnem klubu NI-
VO Celje, sodelovalo pa je
enajst posadk iz štirih sloven-
skih klubov. Kljub slabemu vre-
menu so celjski predstavniki do-
segli velik uspeh, saj je zmagala
posadka Planinšek - Birsa, dvo-
jica Kuntarič - Kuntarič pa je bi-
la med mešanimi dvojicami tret-
ja. Pred republiškim prven-
stvom, ki bo 13. in 14. junija v
Piranu, se bodo jadralci pomerili
še na jezerskih regatah na Bledu
in Bohinju.
Turnir v malem
nogometu
Ob desetletnici ekipe v ma-
lem nogometu »Kolegi« so člani
te ekipe pripravili prvomajski
turnir v malem nogometu, peti
po vrsti. Na turnirju je sodelova-
lo dvanajst ekip, zmagal pa je
Marinero pred Olimpom, Zvez-
dašem in Acaluto s Polzele. Naj-
boljši strelec turnirja je bil Žič-
kar iz Marinera, najboljši vratar
pa Cafuta, prav tako iz Marinera.
Prve tri ekipe so dobile pokale,
naslednje tri pa praktične na-
grade.
S. Š.
Jure in Katja imata
priložnost
še dva plavalca iz širšega
celjskega območja imata prilož-
nost, da si priborita pravico so-
delovanja na evropskem mla-
dinskem prvenstvu v Rimu. To
sta Jure Vračun iz Klima Neptu-
na in Katja Mijoč iz Velenja, ki pa
morata v naslednjem mesecu,
vsaj do 20. junija, doseči normo
na 100 in 200 m prsno, oziroma
delfin.
Med že določenimi potniki pa
so trije celjski plavalci, ki so že
dosegli normo in to Tanja Drez-
gič, Dejan Tešovič in Gregor
Jurak.
J. K.
Odljčni brata Močnik
in ŽnuderI
Na Okroglem pri Kranju se je
končalo republiško prvenstvo v
šahu za slepe, kjer so med dva-
najstimi šahisti nastopili tudi
trije iz Celja ter dosegli doslej
največji uspeh. Franček Mlačnik
je osvojil drugo, brat Ivan Mlač-
nik pa četrto mesto, oba pa sta si
tako zagotovila nastop brez kva-
lifikacij na prihodnjem republi-
škem prvenstvu. Soliden je bil
tudi Matej ŽnuderI s 6. mestom.
Tovarna kovinskih izdelkov in
opreme
»ALPOS« - TOZD OPREMA,
po sklepu komisije za delovna razmerja TOZD
OPREMA
OBJAVLJA
prosta dela in naloge
1.	upravljanje zahtevnih strojev za
oblikovanje polizdelkov in
izdelkov
-	4 delavce
Pogoji:
-	strojni mizar
-	1 leto delovnih izkušenj
-	izpit iz varstva pri delu
-	30 dni poskusnega dela
2.	brizganje opreme
1 delavca
Pogoji:
-	pleskar ali ličar
-	3 mesece delovnih izkušenj
-	izpit iz varstva pri delu
-	30 dni poskusnega dela
Pisne prijave zbira kadrovska služba delovne organi-
zacije 15 dni po objavi v časopisu. Rok za odgovor je
30 dni po končanem zbiranju prijav.
kemična, grafična in papirna industrija
CEUE
Komisija za delovna razmerja
TOZD Kemija Šempeter
objavlja naslednja prosta dela in naloge
-	komisionar
ponovna objava
Pogoji: IV. stopnja zahtevnosti - prodajalec, 6 mese-
cev ustreznih delovnih izkušenj;
-	poklicni gasilec
ponovna objava
Pogoji: IV. stopnja zahtevnosti - gasilec, 6 mesecev
ustreznih delovnih izkušenj, šoferski izpit C katego-
rije in tečaj za nošenje orožja.
Komisija za delovna razmerja
TOZD Kemija Celje
objavlja naslednja prosta dela in naloge
-	snemalec
Pogoji: V. stopnja zahtevnosti - strojni tehnik ali
elektro tehnik in 12 mesecev ustreznih delovnih iz-
kušenj;
-	laborant
za določen čas 1 leto
Pogoji: IV. stopnja zahtevnosti - laborant, 6 mesecev
ustreznih delovnih izkušenj ter IVK tečaj;
-	pomožni delavec
Pogoji: I. stopnja zahtevnosti - končana osnovna
šola.
Komisija za delovna razmerja
TOZD Grafika objavlja
naslednja prosta dela in naloge:
-	fotostavec II.
ponovna objava
Pogoji: IV. stopnja zahtevnosti - stavec, 12 mesecev
ustreznih delovnih izkušenj ter pasivno znanje an-
gleškega ali nemškega jezika;
-	reprofotograf III.
Pogoji: IV. stopnja zahtevnosti - reprofotograf in 6
mesecev ustreznih delovnih izkušenj;
-	pomožni grafični delavec
2 X za nedoločen čas in 4 x za določen čas
pogoji: I. stopnja zahtevnosti - končana osnovna
šola.
Kandidati naj pošljejo ponudbe z dokazili o izobrazbi
Kadrovsko-socialni službi AERO, Kocenova ul. 4, v 8
dneh po objavi.
Kandidate bomo o izbiri obvsestili v 15 dneh po
sprejemu sklepa o izbiri.
Kadrovsko-socialna služba
7. maj 1987
NOVI TEdNIK - STRAN 17
nogometaši Ingrad Kladivarja
si zastavliajo visolie cilje
jijogometaši celjskega In-
fad Kladivarja so se na Skal-
ii kleti pomerili z nekdanjim
prvoligašem Integral Olimpi-
Na tribunah se je v toplem
^iiiiadanskem popoldnevu
[bralo veliko število nogo-
metnih navdušencev (resnici
U ljubo je treba priznati, da
j]i je toliko redkokdaj na
^talih športnih prireditvah
f Celju), Gledalci so srečanje
^puščali zadovoljni, saj je
i^ljskim nogometašem uspe-
lo vzeti točko vodilni ekipi v
slovenski nogometni ligi.
Janez Žilnik, nogometaš In-
grad Kladivarja: »To je bila
težka tekma predvsem zaradi
tega, ker je Integral Olimpija
prva na lestvici. Zelo smo se
trudili, da bi pred 1000 gledalci
pokazali, da si zaslužimo me-
ito, ki ga imamo trenutno na
estvici. Zelo sem srečen, da
grn dosegel gol in da smo
)limpiji vzeli vsaj eno točko.
Slede zanimanja za nogomet v
Celju lahko rečem, da se je le-
ps stanje nekoliko izboljšalo,
ie pet let neprekinjeno igramo
fprvi slovenski nogometni ligi
n doslej ni bilo posebnega za-
limanja za ta šport, tudi pod-
)ore iz gospodarstva nismo
ineli. Lani pa smo dobili po-
[Tovitelja, to je Ingrad, zato
nenim, da se moramo igralci
n klub zahvahti tudi njim za
ako uspešno sezono kot je le-
ošnja. S pogoji za trening smo
gralci trenutno zelo zadovolj-
il. Pohvaliti moram tudi tre-
leija Vladena Mladenoviča,
)rav tako smo zadovoljni z
rodstvom kluba, morda nam
a prihodnjo sezono primanj-
!uje le še nekaj kvalitetnih
gralcev. Kladivar ima realne
inožnosti za vstop v II. zvezno
nogometno ligo, vendar morda
do tega še ne bo prišlo prihod-
njo sezono.«
Marjan Goleš, predsednik
tehnične komisije vseh selek-
cij: »Stanje v nogometu v Ce-
lju se trenutno zelo popravlja.
Sedanji izvršni odbor je sesta-
vil načrt, po katerem n^ bi v
bodoče največ delali z mladi-
mi. Načrtujemo namreč formi-
ranje pionirsko-kadetske šole,
ker bi radi pridobili lastne ka-
dre, tako da bi čez nek^ let
lahko sestavili ekipo, ki bi ne-
kaj po'menila v slovenskem
merilu, pa tudi v jugoslovan-
skem. Ta cilj bomo lahko dose-
gli, če bomo imeli na voljo do-
volj finančnih sredstev. Tre-
nutno imamo profesionalnega
treneija za pionirje in kadete.
To nalogo opravlja Vlado Glin-
šek. On skrbi za pridobivanje
mladih nogometašev, skrbeti
pa mora tudi, da se ti fantje
tudi učijo, da so v šoh pozitiv-
ni, kajti le tako lahko trenirko
pri nas. Iz pionirske prve se-
lekcije (sem sodijo fantje od
devetih do dvanajstih let staro-
sti), ki jo vodi naš nekdanji no-
gometaš Milan Osojnik, priha-
jajo pionirji za drugo selekcijo
(tu so pionirji od dvanajst do
štirinajst let), ki jo vodi Milašin
Milovanovič. Iz te selekcije do-
bivamo mlade nogometaše za
kadetsko selekcijo, kjer so
fantje stari do šestnajst let od
tod pa se rekrutirajo v mladin-
sko ekipo, ki jo vodi Janko
Benčina. V Celju imamo pre-
cej nogometnih strokovnja-
kov, vendar jih imamo prema-
lo v klubu. Premalo je ljudi, ki
bi pomagali vzgajati mlade
igralce. Klub se zavzema za to,
da bi prvo ekipo v bodoče se-
stavljali mladi iz naših vrst,
prizadevamo pa si tudi za ho-
mogenost ekipe. Rečem lahko.
da so priprave, ki smo jih imeli
v Ingradovem počitniškem do-
mu v Piranu, zelo uspele, ker
nam je uspelo napraviti tisto,
kar je n£ybolj pomembno: na-
praviti iz ekipe družino. To se
nam sedaj obrestuje, zato fant-
je doseglo tudi dobre rezulta-
te. Nihanja so bila in gotovo še
bodo, kar je normalno, ScO so
fantje amaterji in ne morejo dr-
žati stalne forme, saj to ne uspe
niti profesionalcem! Mislim da
je lep uspeh, da smo, po dobri
igri, Olimpiji odškrnili točko.
Fantje so se borili požrtvo-
valno.
Glede prihoda v II. zvezno
ligo pa lahko rečem, da se pri
tem srečujemo s številninu te-
žavami. Najprej gre tu seveda
za denar. ,Zgraditi' moramo
lastne igralce, za kar je potreb-
no ogromno truda in denarja
(kopačke danes stanejo že oko-
U 25.000 dinarjev). Za tekmo-
vanje v višjem rangu so po-
trebna ogromna finančna sred-
stva. Kljub temu smo si zasta-
vili za cilj priti više, zato sedaj
sestavljamo moštvo, ki naj bi v
jesenskem delu prvenstva prr-
čelo igrati v novem sloven-
skem prvenstvu. Kot kaže, bo
to prvenstvo prvim trem, šti-
rim ali petim (ne vemo še na-
tanko) prineslo prihod v med-
republiško ligo, kar bi bil tre-
nutno naš cilj. Letos smo vpe-
ljali v prvo moštvo tri mladin-
ce, kar se je izkazalo kot zelo
uspešno. Imamo zelo perspek-
tivne mlade fante. Imamo ka-
detskega reprezentanta Boja-
na Romiha, pionirskega repre-
zentanta Blatnika, zadaj so še
fantje, ki so nadarjeni in bodo,
če bodo delali po navodilih tre-
nerjev, tudi prispeli v razne re-
prezentance.«
NATAŠA GERKEŠ
NA KRATKO
Zmaga Icegljavk EMO
v Krškem
Za praznika dneva OF in 1.
maja so v Krškem pripravili
tradicionalni turnir ženskih
kegljaških ekip, kjer so zmagale
članice KK EMO iz Celja, ki so
skupaj podrle 2630 kegljev, kar
je odličen društveno ekipni re-
zultat. Vseh šest tekmovalk je
podrlo več kot 400 kegljev: Go-
bec 460, Šeško 450, Pečovnik
449, Grobelnik 438, Zupane 419
in Lesjak 414. Druge so bile do-
mačinke, ki so podrle 2455 ali 175
kegljev manj kot zmagovalke.
Delavci kegljajo
v Novem mestu je bilo pred-
tekmovanje v kegljanju za mo-
ške in ženske ekipe, ki naj bi
nastopile na republiškem pr-
venstvu delavcev gradbeništva
in IGM Slovenije. Vehk uspeh
so dosegle celjske ekipe, s^ je
med ženskimi zmagal Ingrad
pred Obnovo, med moškimi pa je
bil Ingrad drugi in peta Obnova.
Nastopilo je kar 60 ekip. Vse štiri
omenjene ekipe so se uvrstile v
finale, ki bo na dan gradbincev 6.
junija v T. Velenju v organizaciji
GIP Vegrad. Celjske ekipe im^o
za končni uspeh dobro izhodišče,
S£0 štejejo za skupno uvrstitev re-
zultati kvalifikacijskega in final-
nega tekmovanja.
»Tujci« boljši od
domačinov
Med prazniki so na Vranskem
pripravili zanimivo nogometno
tekmo, v kateri so se pomerili
člani sedanje ekipe, ki nastopa
v ligi MNZ Celje in igrlaci, ki so
domačini, pa sedaj igrajo za
druge klube izven Vranskega,
celo v republiški ligi. Zmagali
so »tujci« 7:3, strelci pa so bili za
organizatorje Jesenik 2 in Piki
ter za »tujce« Jug, Druškovič in
Udovič pod dva ter Urankar.
Tekma je navdušila okoli 600 gle-
dalcev. Bolje so igrali »tujci«, ki
so bili taktično in tudi sicer bolje
pripravljeni. Za najboljšega
Igralca je bil proglašen Dušan
Jug, ki sicer uspešno igra za NK
Rudar iz T. Velenja, ki nastopa v
republiški ligi.
Papirničar pred
Opekarjem
V	Medobčinski nogometni
zvezi Celje so odigrali 16. kolo,
srečanja pa so se končala tako-
le: Celulozar - Odred 3:2, Vran-
sko - Kovinar 1:5, Papirničar -
Opekar 2:0, kasneje odigrana
tekma Usnjar - Rudar Senovo
1:4 ter iz tega kola preložena Orli-
ca - Rudar Senovo 20. maja.
Po 16. kolu vodi Papirničar Ra-
deče 22 pred Opekarjem 20, Ru-
darjem Senovo 19, Celulozarjem
Krško 18, Kovinarjem Štore 16
itd. Pari 17. kolo v soboto, 9. ma-
ja: Papirničar - Orlica, Opekar -
Usnjar, Odred - Kovinar in
Šmarje - Celulozar.
Pokalna zmagovalca
Ingrad - Kladivar
Na območju MNZ Celje so
končali s pokalnim tekmova-
njem. V finalni tekmi ni bilo na
igrišče mladincev NK Partizan
Žalec, tako da so srečanje s 3:0
brez borbe dobili predstavniki
Ingrad Kladivarja. Člani te ekipe
pa so igrali finale v Krškem, kjer
je skoraj prišlo do presenečenja,
saj je Ingrad Kladivar šele po
streljanju enajstmetrovk s 5:6
premagal domačega Celulozarja.
Tako sta obe ekipi Iggrad Kladi-
varja postali pokalni prvak MNZ
Celje in se uvrstili v nadaljnje
tekmovanje.
Odlični Krešimir
flVIaras
V	nadaljevanju 1. B republi-
ške lige vzhod so igralci sekcije
za namizni tenis pri športnem
društvu Ingrad Celje doma pre-
magali tesno 5:4 ekipo NTK
Radlje. Za uspeh ima največ za-
slug Krešimir Maras, igrala pa
sta še Sebastijan Leber in Toni
ŠtrUč.
Šah v Žalcu
šahovski klub Žalec je pripra-
vil tradicionalni praznični tur-
nir, kjer je nastopilo 12 šahi-
stov. Zmagal je Dušan Brinovec
pred Brankom Pipalom, Mitjo
Uriskom itd.
Na rednem mesečnem hitropo-
teznem turnirju ŠK Žalec je na-
stopilo 10 šahistov, zmagal pa je
Karli Turk pred Dušanom Bri-
novcem, Mitjo Uriskom itd.
Na rednem mesečnem hitropo-
teznem turnirju ŠK Žalec je zma-
gal FIDE mojster Marjan Crepan
pred Dušanom Brinovcem itd.
JOŽE GROBELNIK
Šailisti Žalca v
Portorožu
V Portorožu je bilo ekipno re-
publiško prvenstvo v šahu za
pokal maršala Tita, kjer so na-
stopile tudi tri ekipe iz Žalca.
N^boljša se je med šestnzgstimi
uvrstila na 9. mesto, vendar je
nastopila brez najboljšega igral-
ca Marjana Črepana. Mladinci so
med osemn^stimi ekipami osvo-
jili solidno 4. do 6. mesto, članice
pa so bile med šestnajstimi eki-
pami en^ste.
Dva na pionirsko
prvenstvo
v torek se je v Murski Soboti
začelo republiško pionirsko pr-
venstvo v š^u. Nastopata tudi
dva člana ŠK Žalec: Andrej
Kampuš in Matjaž Šegovec.
ZŠAM
ŽALEC
10. jubilejna
šoferska tomliola
Avtopoligon Ločica ob Savinji,j
17. maj ob 14. uri
Preko dve stari milijardi din,
5 avtomobilov, 25 glavnih
in več drugih dobitkov!
V _>
Po očetovili stopinfah ...
Viki Ašič je ime, ki ga ljubitelji
narodnozabavne glasbe dobro pozna-
jo. Ker pa jabolko ne pade daleč od
drevesa, se je tako zgodilo tudi pri
Ašičevih, saj Viki mlajši že precej
dolgo uspešno stopa po očetovih sto-
pinjah. S svojo »frajtonerico« je zma-
gal na Zlati harmoniki na Ljubečni,
lani pa je s triom in kvintetom Fran-
kolovčani na ptujskem festivalu na-
rodnozabavnih ansamblov osvojil
Zlatega Orfeja.
V zadnjem času Viki največ nastopa
sam, če igra v triu pa mu pomagata
basist Edi Bahč in kitarist Ivo Gajšek.
Viki Ašič pa je tudi dober skladatelj
narodnozabavnih viž, zato upa, da mu
bo uspeh na ptujskem festivalu odprl
tudi pot v studio in do lastne kasete ali
plošče. Še posebej zato, ker piše tekste
za njegove skladbe Ivan Sivec.
To pa so tudi načrti mladega glasbe-
nika, ki poleg nastopov doma in v tuji-
ni (v zadnjem času je precej igral v
Avstriji in ZR Nemčiji), še vedno naj-
de čas za organiziranje družabnega
življenja v KS Zagrad pri Celju.
Vikija Ašiča nismo vprašali ali vlada
med njim in očetom tekmovalni duh.
Navsezadnje to tudi ni pomembno.
Bolj pomembno je, da obema poslu-
šalci radi prisluhnejo in da zvok har-
monike v Ašičevi rodbini še ne bo
kmalu zamrl.
N.G. in F.P.
Celje je postalo pravi
Waterloo za razne organi-
zatorje plesov in koncer-
tov. Že ansambel Rendez
vous je samo napol napol-
nil dvorano kina Union,
nekaj kasneje je bil zelo
slabo obiskan tudi turi-
stični ples in pa ples, ki
ga je organiziral THP
Portorož (Gu-gu, Agro-
Pop, Kompas in drugi).
Tudi Novi fosili niso bili
nobena izjema, saj so pro-
dali le nekaj več kot dve-
sto vstopnic. Zato v Go-
lovcu zdaj nekaj časa ne
bo koncertov • Letošnji
festival zimzelenih melo-
dij (in tudi nekaterih
Pevk in pevcev) na Vran-
skem se bo imenoval Me-
lodije za vse čase. Umet-
niški vodja dr. Urban Ko-
der napoveduje, da bodo
v prvem delu nastopili
Celjanka Vita Mavrič, Ne-
ca Falk, Dušan Uršič in
Elda Viler, ki se bodo
predstavili s po 15 minut-
nim programom. Na kon-
cu pa bodo zapeli še pevci
stare garde od Marjane
Deržaj do Majde Sepe.
Nastopajoče bo spremljal
ansambel Silva Stingla •
To soboto, to je 9. maja,
ob 18. uri, bo ansambel
Francija Zemeta v kultur-
nem domu v Vojniku pri-
pravil koncert s katerim
bo slavil 20 letnico svoje-
ga obstoja. Ta ansambel
in pa gost na tem koncer-
tu Celjski instrurpentalni
kvintet, ki letos tudi slavi
podobno obletnico, sodi-
ta med najstarejše tovrst-
ne glasbene kolektive ne
samo na Celjskem, tem-
več v vsej Sloveniji • Za
prvomajske praznike so v
Singenu v ZR Nemčiji
nastopih trije godci z na-
šega območja. Citrar Kar-
li Gradišnik ter »frajto-
nerja« Viki Ašič ml. in
Marjan Lipovšek so nav-
dušili več tisoč obiskoval-
cev • Zapisali smo že, da
je ansambel Veseh hme-
ljarji prenehal nastopati,
skupaj naj bi se zbrali sa-
mo še za snemanja. In kaj
delajo nekdariji člani.
Pevka Elenka Češarek je
zamenjala Dragico Kova-
čič pri ansamblu TRIM,
Pavle Knez igra pri an-
samblu Vita Muženiča,
Ivan Črešnovar je ustano-
vil svoj ansambel, Ivek
Korošec igra pri anamblu
Braneta Klavžarja, edino
vodja ansambla Vih
Ograjenšek resnično po-
čiva. Zato je lahko svojo
narodno nošo posodil To-
netu Vrablu, ki bo pove-
zoval koncert ob 20-letni-
ci ansambla Francija Ze-
meta •
ZŠAM
ŽALEC
10. jubilejna
šoferska tombola
Avtopoiigon Ločica ob Savinji,)
17. maj ob 14. uri
Preko dve stari milijardi din,
5 avtomobilov, 25 glavnih
in več drugih dobitkov!
Mladinski Iculturni
center
VIDEO KLUB
Cankarjeva 13, Celje
nudi
aktualne VHS video kasete,
video snemanje, video
montaža. Informacije tele-
fon 26-326, od 15. do 18.
ure, sobota od 9. do 12.
ure.
Lestvici Radia Celje
Zabavne melodije:
1.	OPEN YOUR HEART - MADONNA	(9)
2.	JA SAM TI JEDINI DRUG - JASNA ZLOKIČ	(8)
3.	NOSTALGIJA CANAGLIA - AL BANO in ROMINA POWER (6)
4.	I KNEW YOU WERE VVAITING - ARETA FRANKLIN IN
GEORGE MICHAEL	(4)
5.	ALL AT ONCE - WHITNEY HOUSTON	(8)
6.	ROČK ME BABV - JOHNNV NASH	(2)
7.	ČLAN MAFIJE - RIBUA ČORBA	(9)
8.	MOJA ŽENA - KOMPAS	(2)
9.	HI! HI! Hll-SANDRA	(1)
10. NAPIJVA SE NOCOJ - REFLEX (1)
Lestvica zabavnih melodij je na sporedu Radia Celje vsako
soboto ob 17.15 uri.
DomaČe melodije:
1.	VSAK NE MORE BITI MUZIKANT - STOPARJI	(8)
2.	PRIJATEUI - TRIM	(7)
3.	LEPA JE SLOVENIJA - CEUSKI INSTRUM. KVINTET	(3)
4.	CVETNI MAJ - KUMER	(7)
5.	BAHAČ - ŠTIRJE KOVAČI	(7)
6.	SAVINJSKI FLOSARJI - KLAVŽAR	(2)
7.	NAŠA PESEM NAJ ŽIVI - FANTJE Z VSEH VETROV	(9)
8.	NAJINA PESEM - MAVRICA	(2)
9.	SPOMIN NA UUBEZEN - STARE	(7)
10. PRIJATEUSTVO - KOGRAS	(1)
Lestvica domačih meiodij Je na sporedu Radia Celje vsak
ponedeljek ob 17.15 uri.
KUPON
lestvica zabavnih melodij_
izvajalec_
lestvica domačih melodij_______________
izvajalec_
ime in priimek_
naslov_
Nagrajenca: Darinka Zupane, Požnica2, Laško
Franc Žgank, Griže 66
Pišite na naslov: Novi tednik - Radio Celje,
Trg V. kongresa 3a, 63000 Celje
Vsakič nagrada - velika plošča, ki jo izžrebanci izberejo
v prodajalni MELODIJA v Celju.
18. stran - novi tednik
7. maj 1987
Zato je tako silno hrepenel, da bi se mogel izkrcati.
Toda Epafrodit je šel, z njim Numida, moštvo spi brez-
skrbno spanje, on pa bedi, čaka in se trese. Naj sedajle
pridejo ladje iz Bizanca . . . Zadrgetal je ob tej misli in se
ozrl skozi okroglo lino izpod krova.
Kakor bi ga speklo, je odmaknil obraz.
Počasi se je dvignil in pritisnil samo eno oko k lini.
Zastokal je, zaječal in se zvil nad svoj zaklad^trpnil
mu je razum, stisnil gaje toliki strah, da sej^d drgeta-
nja stresal pod njim.
Kmalu je slišal, da je nekaj trčilo ob barko. Dvignil je
glavo in prisluškoval. Jadrnica seje rahlo gugala. Zopet
je potegnil dolgi vrat proti lini in pogledal.
Ob ladji je stala kupčijska barka, sklopljena z mostom
z Epafroditovo ladjo. Na mostu je videl ljudi, ki so
stopali iz tuje barke na krov. Zaslišal je nad seboj stopi-
nje. Usta so se mu razprla v krik. Toda glasu ni bilo iz
grla, zaječal je in objel zaklad ter miže čakal smrti.
Ladja se je zibala, umirjevala, stopinje nad njim so
prihajale in odhajale, vračale se zopet in utihnile. Spiri-
dion je bil po vsem telesu oblit od strašne groze. Še
enkrat se je nagnila jadrnica, zarožljale so verige, nato
vse tiho. Pod vesli je pljuskalo morje. Drgetajoč kakor
topolov list se je vzpel na vrečah in pogledal skozi lino.
Tuja ladja seje oddaljila in v temi izginila. Evnuh se je
oddahnil in v zahvalo molil vero.
Takoj nato pa seje ladja vzburila. Pod krovom so se
zasvetile luči, vsi sužnji - sedaj svobodni služabniki -
krmar, Numida in Epafrodit, vse se je zbralo na krovu
prav tik evnuhovega ležišča.
Epafrodit je obstal sredi njih. Odet je bil v navadno,
preprosto obleko popotnega prekupca. Vse lice je bilo
izpremenjeno, ipavo maziljeno, kakor od sonca ogorelo,
da ga je Spiridion komaj spoznal.
»Končana je pot, končana vaša služba,« je začel Epa-
frodit s tihim glasom. Sužnji so se pripogibali, nekateri
iz vrojene navade poklekali.
»Stojte, svobodni ste. Vsakemu sem pripravil plačilo
za trud, da lahko počije, potem poišče slednji službe
koder koli.«
Nekateri so začeli glasni ihteti.
»Vsi veste, kaj se je zgodilo v Bizancu, vsi veste, da
visi smrt nad menoj.«
Ihtenjeje postajalo glasnejše, nekateri so dvigali pesti
in stiskali čeljusti.
»Hvala vam, zvesti ste mi bili, in upam, da ob slovesu
ne bo med vam izdajalca.«
Dvigali so se prsti kakor za prisego. Ali vse glave so se
okrenile v kot na Spiridonovo ležišče. Tudi Epafrodit se
je ozrl na evnuha.
»Tegale sumite? Spiridion, ali res?«
Evnuh seje zamajal na kolena, dvigal visoko prste in
ponavljal prisego na Krista, na Očeta in Sv. Duha.
»Zaseže te smrt tukaj, pekel tamkaj, ako si izdajalec!«
Spiridion se je tresel in se rotil na sv. Trojstvo, da
nikdar.
»Torej zaupam vsem! Moje dragocenosti so na kupčij-
ski barki. Jadrnica je prazna. Trgovec, moj prijatelj, jih
popelje v Atene. Jaz sedaj izstopim v Toper, izstopite
tudi vi in v jutro raztrosite po mestu vsi žalostno novico,
daje sklenil Epafrodit potopiti se z brzo jadrnico vred.
Ko vzide sonce, priveslajte in zavrtajte ladjo, da se
pogrezne. Žalujte za menoj, da premotite ljudi. Zakaj
tukajšnji prefekt gotovo naznani takoj v Bizanc, da sem
se res potopil, ladje, ki me brez dvoma zasledujejo,
priplovejo sem in se vrnejo. Sled bo izbrisana, moje
življenje oteto in varno. Ce me kdo sreča, naj me ne
pogleda, naj me ne pozdravi. Ali mi storite še to zadnjo
uslugo, vi, svobodni možje?«
Vsi so se stisnili k njemu, iskali njegovih rok, jih
poljubljali in govorili grozne prisege ter klicali vse strele
iz nebes, ves pekel iz zemlje na zdajalca . . .
Ob sončnem vzhodu se je gnetla množica ljudi na
obrežju. Ves Toper se je izpraznil. Epafroditovo ime ni
bilo neznano častnikom in prefektu samemu ne. Narod
je prignala radovednost, kako utone lepa barčica in
pokoplje samomorilca. Osvobojeni sužnji so begali po
mestu, na glas jokali, si ruvali lase, si grizli ustnice do
krvi in vili roke ob nesreči svojega gospoda, katerega
preganja po krivici silni Upravda. Nekateri so nalašč
vpričo vjakov zabavljali na despota, da so jih prijeli in
odgnali v kazen.
Ko je nenavadna novica prišla v stan prefekta
Rustika, jo je izvedela tudi Irena, kije bila prišla srečno
iz Bizanca po kopnem k stricu in bivala s služkinjo
Cirilo v preprostem, na pol barbarskem mestu srečnejša
kakor na gnilem dvoru.
^ maj 1987
NOVI TEDMK - STRAN 19
20. stran - novi tednik
7. maj 1987
7. maj 1987
novi tednik - stran 21
22. stran - novi tednik
7. maj 1987
novi tednik - stran 23
24. stran - novi tednik
7. maj 1987
Cilj celjskih alpinistov |e Karakorum
v petek je iz Celja s kom-
bijem odpotovalo pet čla-
nov celjskega alpinistične-
ga odseka, ki bodo poskuša-
li priti na vrh Trango To-
werja in Broad Peaka v Ka-
rakorumu v Pakistanu. S
kombijem so odšli na pot
Slavko Cankar, Bojan Šrot,
Smiljan Smodiš, Dušan
Glažar in zdravnik Zvezdan
Pirtovšek, konec tedna pa
se jim bo pridružil še Fran-
ček Knez (AO Impol), ki bo
v Pakistan odpotoval z le-
talom.
Odprava sije postavila dva
zahtevna cilja; 6250 metrov
visok Trango Tower zahteva
vrhunsko plezalno tehniko.
Nanj so se doslej povzpeli le
Angleži po južni steni, med-
tem ko bodo Celjani posku-
šali v vzhodni steni, kjer je
doslej odnehalo že nekaj od-
prav z znanimi alpinisti.
Skoraj vse že po nekaj sto
metrih.
»To bi bilo prvič v zgodo-
vini, da bi opravili ekstre-
men plezalski vzpon in se
takoj nato povzpeli po še
nepreplezanem grebenu na
osemtisočak,« pravi Fran-
ček Knez. »Ce bi samo en-
krat uspeli, bi bilo to veli-
ko, oba vzpona pa bi pred-
stavljala več kot je kdo
kdajkoli naredil.«
Celjska odprava bo približ-
no dve tretjini stene opremi-
la s stalnimi vrvmi, zadnji
del pa naj bi preplezali v alp-
skem stilu.
Na Trango Towerju naj bi
se do neke mere tudi aklima-
tizirali, kar jim bo pomagalo
pri vzponu na 8047 metrov
visok Broad Peak. Ta vrh so-
di med lažje dostopne osem-
tisočake, vendar je odprava
dobila dovoljenje za jugoza-
hodni greben, ki doslej še ni
bil preplezan. Torej jih tudi
na Broad Peaku čaka težko
delo.
Odprava potuje v Pakistan
s kombijem preko Bolgarije,
Turčije in Irana. Računajo,
da bodo do Islamabada v Pa-
kistanu vozili približno štiri-
najst dni. V Islamabadu bo-
do dokupili hrano in opre-
mo, potem pa jih čaka še dan
vožnje in osemdnevni do-
stop do Trango Towerja. Ra-
čunajo, da bodo potrebovali
približno 40 nosačev.
Plezali bodo približno dva
meseca, v domovino pa naj
bi se predvidoma vrnili sredi
avgusta.
Odpravi je z opremo po-
magal Kors iz Rogaške Sla-
tine, Planinska zveza Slove-
nije je odstopila 600 metrov
vrvi in dva šotora, hrano za
odpravo pa so prispevali
Mesna industrija 29. no-
vember, Kmetijski kombi-
nat Šentjur, Nama Žalec,
TEKO Celje in Savinjski
magazin Žalec.
Član odprave Bojan Šrot je
obljubil, da bo iz Pakistana
poročal za naš časopis o po-
teku odprave. Prvo himalaj-
sko pismo lahko pričakuje-
mo čez približno mesec dni.
SREČKO ŠROT
Pred odhodom je bilo potrebno narediti natančen spisek opreme in pregledati, če kaj ne
manjka. Na fotografiji so od leve proti desni Zvezdan Pirtovšek, Bojan Šrot, Dušan
Glažar, Slavko Cankar in Smiljan Smodiš. Manjka Franček Knez, ki bo v Pakistan
odpotoval z letalom, vračal pa se bo prav tako s kombijem.
Tekmovanje športnih
psov
Kinološko dru-
štvo Žalec je na
svojem vežbališču
na Ložnici pri Žal-
cu pripravilo drugi
republiški turnir -
tekmovanje šport-
nih psov z vodniki.
Nastopilo jih je 28
iz devetih kinolo-
ških društev Slove-
nije. Tekmovali so
v sledenju, posluš-
nosti ter napadu in
obrambi. V skupi-
ni A, kjer nastopa-
jo najboljši, je zma-
gala Mojca Bajželj
iz Naklega s svojim
štirinožcem, tretji
je bil Jože Antloga,
peti pa Karli Kor-
ber (na sliki) s
psom Dingotom, ki
je dobil najvišjo
oceno za napad
(oba KD Žalec). V
drugi skujpini je bil
član KD Žalec Ivan
Švent četrti.
T. TAVČAR
V Rimskih Topiicah se ob iepem vremenu že kopajo
v Rimskih Toplicah se niso izneverili tradiciji in so, kot vsako leto, bazen na prostem odprli 1. maja. Sončno in toplo
vreme je privabilo precej kopalcev, ki so na bazenu lahko ostali tudi ves dan, saj so gostinsko ponudbo na kopališču lani
dopolnili tudi s toplimi jedrni. Voda v bazenu je za ta čas ravno pravšnja (okoli 38 stopinj). Priteka iz posebne vrtine z
območja vojnega centra za medicinsko rehabilitacijo. Bogata je z minerali, trdimi snovmi, prostim ogljikovim dioksidom
in je rahlo radioaktivna. Zato je primerna za ljudi, ki jih bolijo kosti ali imajo najrazličnejše revmatične bolezni,
degenerativne težave, nevralgijo in podobno. Za zdrave, zlasti še za otroke, pa je pretirano namkanje v bazenu prej
škodljivo. Poznavalci pravijo, da je za dobro počutje dovolj, če se namakate po deset minut vendar v daljših časovnih
presledkih.	^oto: EDI MASNEC
13. nadaljevanje
Izostal je tudi en članek v obliki zdrave
kritike o naši straži. Kakšne oblike je ta nas
sten-čas? Visok je dva metra. Vrh je izrezan
v obliki Triglava. Na srednjem vrhu sta utis-
neni, narisani začetni črki osvobodilne fron-
te.
Pod tem Triglavom v širini pol metra je
vedno glava. Seveda pri vsaki številki ali
izdaji je druga. Enkrat je predstavljala naše
taborišče, drugič zvezda z žarki, tretjič pa je
bila za prvi maj lopata, kramp, samokolnica
in zastava. V ozadnju so se videli obrisi
tovarne in kmetije. Dalje spodaj je prostor
za članke. Člankov je navadno od 6 do 12.
Prostor, ki ostane prazen pod članki zakrije-
mo z zastavo. Članki so povečini dolgi nekaj
je pa seveda bolj slabih po vsebini in sesta-
vi. So pa vedno bolji in mislim da se bodo
tudi doma na teren zanimali in pisali članke
za svoje sten-čase.
17. maj. Kako dežuje, tema je, ne vidiš
nikamor. Sedim v štabu in pišem. Zima mi
je.
»Ali veš Dragica, daje jutri ob treh vstaja-
nje, gremo na delo.« Ozrem se, razvodnik
straže me je ogovoril.
Danes je skoraj ves popoldan deževalo.
Delo je bilo precej otežkočeno. Namesto 14
tur smo jih imeli samo 5. Komaj smo pričeli,
pripeljan eno turo, že nas je pregnal dež,
oziroma je pričelo deževati. Delali smo na-
prej. Še drugič smo napolnili vozičke in vse
izplanirali. Deževalo je vedno bolj. Nekaj se
jih je že ustrašilo mokrote in so se skrili v
barake. Večina nas je delala naprej. Mokri
smo do kože, vendar se tega skoraj ne zave-
damo, ne čutimo. Ni nam mrzlo, le vroče
nam je. Zadnji dan naših obvez, izvršiti jih
moramo. Vendar preveč dežuje.
Tov. komandant pozove dežurnega briga-
de, ter mu veli, da gre vsa brigada s terena v
barake. Preoblekli smo se. Dobili smo mah-
co, kuharice so nam postregle z vročim ča-
jem. Medtem je prenehal dež. Ponovno smo
se vrnili na delo, na teren. Vse je bilo mokro,
namazano. Nič več se ni dalo tako nabijati,
vagončki so drug za drugim iztirili. Kljub
temu smo še zapeljah po dežju trikrat. Radi
dežja torej nismo dosegh in izvršili obveze.
Jutri bomo delali, je bil naš sklep in bomo
šli izpolnih našo nalogo.
18. maj. Pohiteti smo morali z delom, kajti
že so prihajale brigade na festival. Izvrših
smo obvezo, bili veselo razpoloženi. Dinnič-
na smotra kulturno prosvetnega dela 29 di-
onice. Zbrali smo se drugič brigadirji in
brigadirke štirih besed. Vsaka brigada je
dala po dva do tri točke in spored je bil
gotov. Naši pevci so peli zelo dobro. Vsa
mladina je z zanimanjem sledila petju ob
koncu se je vzklikanje in ploskanje celo-
kupnemu pevskemu zboru, kakor samemu
pevovodji. Nadvse lepo pa je izpadla simbo-
lična vaja po napevu »Bratje le k soncu
svobodi« z menjalnim korakom so prišli na
oder. Izvajali so po taktu vaje s kladivi in
srpi. Lep pogled na brigadirje in brigadirke,
kako lepo izvajajo. Na prsih se jim pa blesti-
jo rdeče peterokrake zvezde. Pri zadnji kiti-
.ci pa dvigneta mladinec in mladinka petero-
krako zvezdo nad glavo, čez zvezdo pa pre-
križata srp in kladivo.
Zelo interesantne so bile tudi narodne pe-
smi, katera je pela banijska svoje, mitrovi-
ška svoje in tudi isto niška brigada. V teh
narodnih pesmih se nam zdi, da je poveda-
no in povezano še življenje tega naroda. H
tej melodiji vidimo trpljenje ljudstva pred
osvoboditvijo, opazimo delo in življenje v
svobodi. Zanimivo pa je šiptarsko kolo. Res
je, da so se naši brigadirji in brigadirke malo
smejali temu plesu, toda vseeno jih je zani-
malo. Smeh pa je radi tega, ker tega še sploh
nismo videli.
Program je končan, sedaj se hočemo po-
veseliti, skupno, kaj ne tovarišica, me ogo-
vori tovariš iz niške brigade. »Da zaplešimo
kolo sem takoj predlagala.« Plesali smo, se
pogovarjali. Ura je hitro minila. Bilje čas da
smo se podali na kosilo.
19. maj. Polnim vozičke. Lepo vreme je.
Pot mi lije z obraza. Nehote mi pride na
misel včerajšnji večer. Ne pomislite, da se
tu ne dogajajo več nobene napake, nobene
nepravilnosti. Vse se najdejo še. Najdeš na-
pake v brigadi sami, niso še povsem pravil-
ni odnosi med brigadami.
Močno je deževalo, kot bi hlo iz škafa.
Zastavo smo spustih, odbrali še stražo pred
dežjem. Ravno smo se odpravljali k večerji.
Močno se je zabliskalo, zagrmelo, a iz črnih
oblakov se je usul dež. Porazgubili smo se v
barake. Skozi okno smo opazovali debele
goste kaplje dežja. Tu pa tam je pretresel
ozračje zamolkel grom. Tesno nam je bilo
pri srcu. Želimo si, da bi prenehal dež, da bi
jutri delali. To si želimo mi, a naši sosedje
nekateri brigadirji II. banijske brigade se
nasmejejo, češ, pa ne boste mogli delati. Ni
lepo, bratsko to, da pa ne bo krivda samo na
naših sosedih moram pripomniti še nekaj-
Žalostno je to, da so pri nas brigadirji, ki se
veselijo, da ne bo treba na delo. Ko to mi-
slim, je voziček poln in že drsi po koloseku
navzdol. Ne dežuje, ni se uresničila želja
posameznikov.
20. maj. »Samo tretja in četrta četa na
vozičke« je povedala tov. namestnica ko-
mandanta. Oddaljili smo se na nasip. 35 vo-
zičkov je vseh, a mi jih bomo vozili samo 20