Političen list za slovenski narod. Po poŠti prejeman velja: Za eelo leto predplačan 15 $14., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za en mesee 1 gld. 40 kr. V administraciji prejeman veljil: Za eelo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta S fld., za en mesee 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedieija, Semeniške ulice št. 2. Naznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr.. če se tiska enkrat; 12 kr. če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Vredništvo je v Semeniških ulicah h. št. 2. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob 1,6. uri popoludne. Štev. 178. V Ljubljani, v soboto 4. avgusta 1888. Letnik XVI. Po cesarskem shodu. A Minoli so slavnostui dnevi v severnih Benetkah, in mladi nemški cesar se je vrnil preko Stockholma in Kodanja k domačemu ognjišču. Časnikarji še vedno glojejo trdo kost pomenljivega shoda ter mu z raznih stališč pripisujejo različne nasledke. Zuana je glasovitega francoskega diplomata Taylleranda krilata beseda, da je namreč Bog dal ljudem jezik, da ž njim zakrivajo svoje misli. Isto bi smeli reči o mnogih današnjih časnikarjih, da namreč imajo gosja iu jeklena peresa, s katerimi v člankih opisujejo stvari, kakeršne niso, da jim zakrivajo resnico. Politični listi imajo nalogo, da so tolmači pravega javnega mnenja, a tega ne moremo reči o vseh dunajskih in peštanskih listih. Ti listi ne delajo javnega mnenja, vsiljujejo občinstvu napačne misli in nazore ne le o domačih razmerah, marveč tudi o vnanjih dogodkih. Tako časnikarstvo več škoduje državi in posameznim narodom, nego morejo popraviti nepristranski, v domoljubnem in krščanskem duhu pisani listi. Tako sedaj skušajo dokazati madjarski listi, da cesarski shod nima nobenega praktičnega nasledka. Do najnovejšega časa so svetu slikali rog za svečo ter ga rotili, da more naša država v vseh slučajih računati na nemško pomoč, da bo Nemčija s svojo krvjo zapečatila bojevito madjarsko politiko. Trezni ljudje pa sodijo, da se madjarski šovinizem ne da opravičiti s pogodbo, katero je grof Andrassy sklenil v imenu Avstrije z Nemčijo, in da Bismarckove besede o Hekubi postavijo na laž sangvinične nade Arpadovcev. Ko je grof Andrassy podpiral dotično pogodbo, požuril se je, da se izogne vprašanju: A kje so nemške legije? Nemško-avstrijska zveza za-gotovlja naši državi le v tem slučaji nemško aktivno pomoč, ako jo Rusija napade. Madjari pa žele, da bi naša država pričela aktivo ter Rusijo izzvala iz pasive. O zadnjem potovanji nemškega cesarja svet še ni izvedel nič gotovega; vse čaka le na vidne na- sledke. Oni pa, ki so bližje stali cesarjema, modro molče. Gotovo je, da sta si v prvi vrsti vladarja zagotovila osebno prijateljstvo. Ko je car Aleksander III. prevzel vladarstvo, bile so razmere mej Berolinom in Peterburgom jako hladne. Še lansko leto bil je shod Aleksandra III. in Viljema I. prisiljen in mrzel. Treba je bilo torej ponoviti staro prijateljstvo mej dvoroma v Berolinu in Peter-burgu. In to se je posrečilo Viljemu II. To osebno prijateljstvo pa je velikega pomena tudi za ostalo Evropo, ker s tem poneha glavni vzrok negotovosti in vznemirjenju. Preverjeni smo, da vsaj uradna Rusija ne bo iskala zveze s sovražnikom miru, in tako se utegnejo polagoma sprijazniti s položajem tudi druge države ter odvrniti strašno vojsko, ki je kakor Damoklejev meč visela nad trepetajočo Evropo. S temi kratkimi besedami je označen pomen cesarskega shoda v Peterburgu. O bolgarskem vprašanji cesarja gotovo nista sklenila določenih načrtov. Tako se glase celo ruska poročila. Nemčija v veliki politiki nima toliko proste roke, da bi z Rusijo brez svojih zaveznikov sklepala konkretne pogodbe, akoravno pišejo nekoji listi, da hoče Bismarck zopet varati Rusijo, iti da je bil obisk nemškega cesarja le hlimba. Kar se tiče nerešenih političnih vprašanj, ne bomo prej slišali določenih sklepov, dokler no obišče Viljem II. cesarja Franca Josipa, ker njegova je naloga, da sprijazni Avstrijo z Rusijo. Cesarski shod je torej le ugladil pot, po katerem se more poravnati kritični položaj. Ko bo Viljem II. obiskal tudi našega vladarja, kar se bo v kratkem zgodilo, imeli bomo pred očmi skupno podobo vseh sredstev, s katerimi nameravajo vladarji sprijazniti nasprotujoče si koristi. Družbe sv. C irila iu Metoda redna lii. velika skupščina v Ptuji dne 29. julija 1888. (Dalje.) 9. Neizprosna s 111 r t pobrala je iz naše srede zopet dokaj vrli h d r u ž b e n i k o v. Umrl je ravno v noči po II. skupščini v Trstu premarljivi prvo-mestnik ondotni moški podružnici Viktor Dolenec, ki si jo za našo družbo stekel nevenljivih zaslug. V Trstu je pobrala smrt i druzega prijatelja slovenskega šolstva, mnsgr. A. Hrovatina. — Na G 0-riškem obžaljujemo smrt družbenikov profesorja M. Lazar-ja in dekana P. Kobal-a. — Slovenska Koroška je zaplakala v preteklem letu ob gomili dveh najodličnejših sinov, svojih prvoboriteljev in prvoučiteljev. Preminol je v Žabnici dekan L. Frčnik in kmalu potem oče koroških Slovencev, naš prvi čestni član mnsgr. prof. A. Einšpieler. Na tej, za vso Slovenijo prebritki izgubi, je družbeno vodstvo brzojavno izrazilo globoko sožalje. — Osrednja Kranjska izgubila je vrlega domoljuba. Prvo-mestnik Brdske podružnice častni kanonik, dekan T. Toman sklenil je svoje blago življenje. — V zeleni Stajarski preminulo je tudi nekaj naših društvenikov, ustanovnik župnik I. Sever in davčni kontrolor R. Mikuš i. t. d. Vsem preminolim rodoljubom blag spomin, a plačilo v nebesih! (Slava!) 10. Zopet je vodstvu prijetna dolžnost, danes slovesno izraziti iskreno zahvalo slovenskemu časništvu, ki tako čvrsto podkrepljuje našo družbo; osobito pa našima dnevnikoma, ki sta tako točno razglašala vsa vodstvena naznanila. — Vsem slavnim načelništvom na tolikej požrtvovalnosti in vzgledni trudoljubivosti presrčna zahvala in priporočilo za bodočnost! 11. S1 a v n a s k u p š č i n a! Naša družba sloni na katoliško-narodni podlagi; zato je delovala in bo delovala po krščanskem geslu: Nobenemu krivice, a narodu — slovenskemu — pravico-- materinega jezika v vse šole, koder bivajo Slovenci. — Dok ne dosežemo tega, po čemur koprni zvesto slovensko srce, da so bo naša mladina izobraževala v d o m o v i n s k e m to je: k r š č a n s k 0-n aro dnem duhu, imela bo naša družba posla dovolj; o da bi imela i sredstev! Mili Bog jo blagoslovi na priprošnjo sv. Cirila in Metoda! LISTEK. S v i f t i j a i a. (Jedenintrideseti spev.) Koliko potov smo že naglašali v vezani in nevezani besedi, da smo Slovenci koleriki do skrajne mere. Danes smo optimisti, da je isti zlati vek prava puščava v primeri z našimi nebesi, jutri smo zopet črnogledi, pravi sinovi nekedanjih Tantalidov. V svojem prirojenem optimizmu nismo mogli zakriti desničarji že „a priori" svoje slavne zmage o konfesijonelni šoli v bodočem državnem zboru. Prav se nam godi! Nemški pijonirji zapazili so naše slavne namere ter si prislužili ž njimi v svojih brezdelavnih počitnicah mastno politično pečenko. V istini izvrstni možakarji so ti napredku prijazni pedagogi! Ko bi ne trdil še daudanes vsak pruski korporal svojim novincem, kako slavno so zmagali nekdaj njegovi tovariši vse sosedne nepruske učitelje, v nevarnosti bi bili naši graški učiteljski zbo-rovalci, da jim pošlje mladi pruski korporal pohvalno pismo, ker prizegajo javno, da hočejo očistiti šolo starih konfesijonelnih grehov. Naravno jo torej, da namerava g. Gautsch podaljšati za jedno celo leto šolski pouk na srednjih šolah, saj vidi in čuti, da iščejo njegovi srčni ljubljenčki svojo slavo raje v političnem „a b c", nego v pravem napredku na šolskem polji. Zaradi tega smo mi desničarji pred nemškimi Dittesi dosedaj še brez strahu, ali pa vsaj tako dolgo, dokler si ne pridobe oni dejanj-skega zadoščenja za znano razžaljenje po svojih pruskih kolegih, ali pa vsaj od g. Gautscha priznanje za svojo novo šolo. Letošnje poletje igra voda veliko ulogo. Dav-karska povodenj v letošnjem državnem zboru povo-denila in poplavila je naše denarne mošnje, zdaj v poletji, ko vlada sicer obligatna politična in soci-jalna suša, poji obilo dež polja, v naši beli Ljubljani pa se rode celo novi „vodeni" upi. Jaz sera prepričan, da smo zagrešili Slovenci doslej v svoji metropoli mnogo političnih grehov prav zaradi slabe pitne vode, in da smemo računati svojo neslogo le na rovaš slabe mestno kanalizacije. Kakovo naključje, da nam dele iu provzroču-jejo baš umetniki z Nemškega, katere sicer najmanj čislamo, dobro pijačo, dočim naši domači mojstri iščejo po tujem jedi in pijače. Upajmo, da nas okrepčii obljubljena sveža tekočina s severja ter naiu ozdravi s prirodno ne-sprijeno močjo po jugoslovanskem Šteruavem cvičku in še po mnogih drugih pravih „naroduih" slo- venskih cvičkih oslabeli želodec. Torej živela naša sedanja „vodena" politika, ki naj se premeni, kar se je po ^naključji" pripetilo že mnogim našim visokoletečim načrtom, v istini kmalu v pravo težko pogrešano pitno vodo! Ker govorimo že o vodi, spodobi se, da omenimo, akoravno nesmo kemiki - strokovnjaki, tudi nekaj o kemiji. II2 O imenovali smo nekedaj v šoli vodo. Iu vendar se je pripetilo nekemu dijaku, da je zapisal pri izpitu, da se imenuje najboljša voda: Sava in njena „brhka" hčerka Savica. To svojo učenost argumentoval je potem svojeglavim, meneč, da je Sava zaradi tega najboljša in najbolj slavna voda, ker jo opevajo vsi slovenski pesniki v odah in sonetih in sicer navadno, dokler ne premo-rejo vina. Imel je baje prav naš nekedanji kemik, akoravno se je odlikoval zaradi svojega rodoljubja z dvojko v kemiji. Tudi mi imamo prav, ker skrbimo z novim vodovodom ne samo živim Ljubljančanom za pitno vodo, temveč tudi mrtvim, saj bode tekla vodena cev zaradi ozke soteske na ljubljanskem polji v obližji pokopališča. Ako se primeri, da poči po naključji vodovod, potem pišejo učeni kemiki našo bodočo pitno vodo s sledečo znamko: N H3. Sviftijanec. V to svrlio daucs zopet kličemo vse rodoljube na delo za vero in dom, v duliu Vašega nepozabljivega Božidara Raiča, ki počiva v naši sredini, beli Ljubljani: onim ob mejah slovenskih — ali smemo klicati: „memento mori" spominjaj se narodne smrti! — ne — bolje: „Vigilantibus iura!" (Budečim pravica!) kajti slovensko šolstvo ima dokaj neprij atelje v. Zato posluhnimo pesnika-proroka, kličočega čez vse slovenske planjave: »Brodarjem pomoči nesimo, Naš ColniC pogube otmfmol« (Navdušeni „slava"- in „živio"-klici, splošno odobravanje.) Na vprašanje prvomestnikovo: da-li želi kedo kaj pripomniti k izvestju tajnikovemu, se ne oglasi nihče. Bilo je soglasno odobreno, kar konstatuje prvomestnik. (DalJe prih.) Suženjstvo. (Konee.) Toda še nekaj druzega je, kar Nas močno boli in kamor nam je obračati vso Našo pozornost. Kupčija z ljudmi je namreč na morji ponehala, tem silneje in kruteje pa se vrši na kopnem, zlasti v nekaterih krajih v Afriki. Zadoščuje, da vemo, da mohamedanci Etijopcev in sličnih narodov ne cenijo više od živali in takoj lahko strahoma spoznamo, kako kruto in brezvestno z njimi počenjajo. Nalik razbojnikom pridero v sela mirnih Etijopcev, trgajo, ropajo, pokoncavajo, kar dobe. Može, žene, otroke brez težave povežejo ter jih tirajo šiloma na sramotne somnje. Iz Egipta, Zanzibara, deloma tudi iz Sudana prihajajo kar kupoma sužnikov sramotna krdela. V dolgih vrstah gredo možje vkleneni v verige; tepeni so mnogo, hrano imajo le borno. Kateri teh težav ne zmagujejo, čaka jih smrt, kateri jih prebijo, postavljeni so kupoma na prodajo brezsrčnim in nesramnim kupcem. Ko so jih le-ti pokupili, ločiti se je možu in ženi, otrokom in roditeljem: prodani sužnik mora v robstvo, v trpko, strahovito sužnost, kjer se mu je zajedno klanjati sv. preroka zakonom. Te dogodke, kateri so nas milo v srce zaboleli, izvedeli smo nedavno od oseb, ki so ta ostudna in zaničevalna dejanja jokaje sami videli in njih izjave se popolnoma strinjajo s poročili, katere dobivamo od najnovejših potnikov vroče Afrike. Ta verjetna poročila nam povedo, da se kupi in prekupi nalik živini leto za letom 400.000 zamorcev. Polovica njih opeša ha grdih potih in ondukaj pogine, tako, da dobivajo potniki po tistih krajih pota nastlana z kostmi umrlih sužnikov. Komu se ne krči srce, premišljujočemu takovo bedo? Ni nam moči povedati, kako sočutje vzbujajo ti nesrečniki Nam, namestniku Kristusa, ljubezni-polnega Rešitelja in narodov Izveličarja, ki se tako radujemo toliko slavnih zaslug, katere ima cerkev za vse trpeče zemljane. Kako stezamo do njih svoje vse ljudi z jednako ljubeznijo oklepajoče roke, kako močno hrepenimo jim pomagati ter zlajšati britkosti. Kako srčno želimo, da bi se otresli robstva svojih gospodarjev in robstva nevere ter služili jedinemu pravemu Bogu v sladkem jarmu Kristusovem, deležni z nami vred dedščine božje. O, da bi pač vsi veljaki in mogotci, vsi, katerim je sveto narodno pravo in pravo človeško, vsi, katerim je širjenje katoliške vere na m ari, da bi vsi našim opominom in prošnjam pokorni vzajemno z vsemi močmi v to delali, da se ta sramotna, grešna kupčija zavira, zatira in naposled popolnoma odpravi. Možje apostolski pa naj pazijo, da, ko človeška bistroumnost in delavnost v deželah Afrike nova pota in nove kupčijske zveze izumlja, skrbi se zajedno za blagor in oproščenje sužnikov. Največ vspeha v tem bode, ako posvete oboroženi z milostjo božjo vse svoje moči širjenji sv. vere, ako dan za dnevom skrbneje gojijo sv. vero, katere najlepši sad je uprav ta, da poraja na čudovit način prostost, „s katero nas je Kristus osvobodil". (Gal. 4. 31.) — Zato opominjamo, naj se sv. vere oznanovalci ozirajo v življenje in delovanje Petra Claverja, kateremu smo nedavno podelili venec sv. slave, kakor v zrcalo apostolske čednosti. Štirideset let je ta mož vstrajal v službi pri ubogih krdelih zamorskih sužnikov, imenovaje samega sebe sužnikov sužnja. Ako bodo tega moža krščansko ljubezen in potrpežljivost posnemali, istinito bodo vredni služabniki izveličanja, delivci tolažbe, oznanitelji miru ter se bode izpre-inenila z božjo pomočjo samota, pustina, goljava v lepo veselo rast vere in omike. Sedaj pa, čestiti bratje, vrnejo naj se Naše misli in besede zopet k Vam, da Vam povemo, kako radostno smo čuli o naredbah, katere je ukrenila Vaše dežele državna oblast. Ker postava določuje, naj se dade sužnikom pravice svobodnjakov, pravo, dobro in koristno je to samo ob sebi, zajedno nas potrjuje v Naši nadi, da se počne kmalu iu lepo razvijati državno in cerkveno življenje. Ime brazilijanskega kraljestva bode po pravici v blagem spominu pri vseh olikanih narodih, istotako bode povsodi v čislih ime cesarjevo, kateri se je neki izjavil, da je njegova največja želja ta, da prej ko prej do cela izgine vse suženjstvo v celem njegovem kraljestvu. Ko se bodo pa izvrševale te postave, žrtvujte — opominjamo Vas resno — vso svojo skrb in gorečnost tem zadevam, kajti javile se bodo tii marsikatere zapreke. Čujte posebno, da bo med gospodom in sužnikom zloga in jedinost; vse pogodbe vrše naj se pravično, postavno, mirno, krščansko. Kajti splošnja želja, da se odpravi vse suženjstvo, izvršuj se tako, da se krivica ne godi niti božjim, niti človeškim zakonom, brez nemira v državi, pred vsem pa sužnikom v prid. Vse te, bodisi, da so že svobodni, bodisi, da se bodo kmalu osvobodili, poučite z gorečnostjo višjega pastirja in z ljubeznivostjo očetovsko v naukih izveličanja, katere nahajamo v besedah velikega apostola. Naj bodo vedno hvaležni tistim, kateri so jih iz sužnjosti rešili bodisi z dobrim svetom, bodisi z dobrim delom; naj vsikdar pokažejo, da so bili vredni tako velike milosti; svobode naj nikdar ne obračajo v surovost iu nerednost, temveč v pridno, marljivo življenje, da bodo kakor nravni državljani svoji rodbini in celi državi v prid iu čast. čislajo naj in spoštujejo slavne vladarje, višji oblasti naj bodo pokorni, zvesti naj bodo postavam državnim in dolžnostim svojim ne zaradi strahu, ampak zaradi verskih nagibov. Varujejo naj se nevoščljivosti in tujega blaga pohlepnosti, ki muči toliko siromakov ter je nevarna miru in občni varnosti. Zadovoljni naj bodo s svojim imetjem in položajem svojim neznajoči večjih dobrot od dobrot nebeških, katerim naj zahvalijo svoje življenje in rešenje po Kristusu. Pobožuega duha naj bodo do Boga, Gospoda in Izveličarja svojega; njega naj ljubijo z vsemi močmi, njegovim zapovedim naj bodo zvesto udani. V tem naj se radu-jejo, da so otroci cerkve, neveste Kristusove; da so njeni dobri otroci ter ljubezen z ljubeznijo vračajo, to bodi njih prva skrb. Te Naše opomine vsadite, čestiti bratje, oproščenim sužnikom v srce. Želja Naša in Vaša in vseh dobrih ljudi bodi zlasti ta, da zorevaj sv. veri sad zlate svobode po celem Vašem razsežnem kraljestvu. Da se vse rečeno srečno izvrši, kličemo na pomoč obilo milost božjo in materino priprošnjo ne-omadežane Device. Zagotovilo božjega blagoslova in dokaz Naše očetovske ljubeznivosti do Vas bodi Naš apostolski blagoslov, kateri dajemo v vsi ljubezni Vam čestitim bratom, duhovenstvu Vašemu in vsemu narodu. Dano v Rimu dne 5. maja "1888. Politični pregled. V Ljubljani, 4. avgusta. Notranje dežele. Prestolonaslednik Rudolf je predvčerajšnjim došel na svojem nadzorovalnem potovanji v Košice. Danes je praznoval slavni prelat dr. Seba-stijan Brunner svojo zlato sv. mašo. Koncem sv. darila je podelil zlatomašnik papežev blagoslov; v to ga je sv. Oče posebej pooblastil. Vlada je izvrševaje sklep zadnjega državno-zborskega zasedanja potrjeno postavo glede vero-učiteljev izročila deželnim šolskim svetom, da povedo svoje mnenje in nasvete glede tega načrta, ki se bo predložil deželnim zborom. Kakor poroča „N. F. P." iz Brna, dobil je to postavo moravski deželni šolski svet z dostavkom, da se mora smatrati načrt le okvirjem za novi zakon, naj se pre-drugači po dotičnih deželnih razmerah in da se smejo vanj vplesti tudi nove določbe. Za velike vojaške vaje na, južnem Štajerskem slove „ordre de bataille": 28. divizija, obstoječa iz 18 batalijonov, zbira se dne 28. t. m. pri Celji, 6. divizija, obstoječa iz 15 batalijonov, dne 18. pri Mariboru. Obe diviziji manevrujete za-se do dne 9. septembra, in potem do dne 12. sept. ena proti drugi mej Konjicami in Slov. Bistrico. Cesar se bo vdeležil konečnih vaj pri G., prestolonaslednik pri 28. diviziji. Dopolnilna volitev državnega poslanca namesto odstopivšega grofa Clam-Martinica se bo vršila dne 12. septembra. SchOnererjev tovariš-zatožeaec, Edvard Gmt-grasser, je nastopil svojo kazen dne 30. julija. Spanjski mornarični oddelek je d&Sel v četrtek zjutraj ob 9. uri v Trst. Pozdravil je avstrijsko zastavo z 21 streli. Spanjski poveljuik ja contre-admiral Jose de Carranza. Vnanje države. Srbski kralj je s prestolonaslednikom včeraj odpotoval iz Belgrada; danes je došel na Dunaj. V ponedeljek popoludne se bo z Dunaja odpeljal v Berchtesgaden. Iz okoliščine, da je nemški cesar obiskal na svojem povratku kneza Bismarcka, sklepajo, da so neresnične vesti, ki so govorile o razprtijah mej mladim cesarjem in njegovim kanclerjem.— „Kreutz-Ztg." objavlja petrograjsko govorico, da se bodo v jeseni sešli avstrijski, nemški in ruski vladar v nekem avstrijskem mejnem kraji. Francoski poljedelski minister, ki je nadzoroval vinograde v Heraultn, zatrdil je kmeiom na njihove pritožbe, da se ne bo podpisala trgovinska pogodba z Italijo.—Boulanger bo menda za gotovo kandidoval v departementu Somme-u, kajti njegovi agitatorji so razdelili mej tamošnje prebivalce na stotine generalovih fotografij. — Freycinetov oboroževalni poskus ob nemško-francoski meji bo ob-širniši, kakor so jo to začetkoma domnevalo. „Kiiln. Ztg." piše: Razven 11. divizije z glavnim sedežem v Nanc.yju se bodo tudi oborožili 146. in 156. peš-polk v Touilu, lovski bataljon v Saint-Nicolasu in Luneville-u in dva husarska polka neodvisne konjiške divizije v Luneville-u. Anglija je naznanila Italiji, da se bo pro-tivila vsakemu francoskemu zasedenju Tripolisa. Angleški mornarični oddelek pri Malti je dobil primerna povelja. Crispi je ukazal italijanskim konzulom v Tripolisu, naj mu nemudoma poročajo o vseh ta-mošnjih dogodkih. — Ta vest je nemškega vira. V Angliji in na Irskem vzbuja največjo občno pozornost izrek porotnikov o Mandeville-ovi smrti, kojo je provzročila irska uprava jetnišnic. Iz Londona se o teh junaških činih Balfourovih poroča: Ostudna so odkritja oglednika mrličev Rice-a o nečloveškem postopanji z irskimi politiškimi jetniki. S ciniško surovostjo je priznal dr. Barr, da ga je odposlal Balfour, naj pazi, da se ne bo predobro godilo jetnikom! Ako je le polovica tega resnična, kar se pripoveduje o trpinčenji umrlega Mandeville-a, osramočena je Anglija za dolgo vrsto let pred celim svetom zaradi svojega hinavstva. Španjska kraljica je podelila na predlog skupnega ministerstva veliki križec Izabelnega reda predsedniku avstrijskega oddelka na barcelonski razstavi, grofu Ziehj-ju; isto tako tudi pl. Lindheirau, grofu Dubskyju in grofu Harrachu. Grški minister je dobil prepis italijanske note glede Masave. Ker je razvidel iz te listine, da so velesile pritrdile Italiji, pridružil se jim je brez ugovora. Novi rumunski poslanik v Belgradu, Beldi-mau, je predvčerajšnjim izročil svoje poverilno pismo srbskemu kralju v slovesni avdijenci. Izvirni dopisi. Iz Maribora, 3. avgusta. (O zlati maši mil. knezoškofa.) Za lavantinsko škofijo imenitna slovesnost, zlata maša mil. knezoškofa Nj. prevzviše-nosti Jakoba M a k s i m i I j a n a, se je včeraj v mariborski stolnici lepo in častno izvršila. Brezštevilna množica vernega ljudstva, 130 duhovnikov in poleg prevzvišenega metropolita, solnograškega nadškofa dr. Ederja, sosedna prevzvišena knezoškofa ljubljanski in celovški so se te redke svečanosti vdeležili. Po slovesnem vhodu v stolnico so sami mil. knezoškof zlatomašnik v prižnico stopili in vernemu ljudstvu tako rekoč račun dali o svojem življenju razloživši jim, kaj so vse doživeli in koliko hvale so zato ljubemu Bogu dolžni. Po pridigi so mil. zlatomašnik služili slovesno sv. mašo, pri kateri so na strani asistirali mil. nadškof in sosedna knezoškofa. V stranskih klopeh so bili zbrani poleg du-hovništva skoro vsi visoki dostojanstveniki civilnih in vojaških služeb. Mil. zlatomašnik opravljeni skoro s samimi darovi svojih vernikov so vkljub visoki starosti gibčno in glasno opravljali sv. daritev, in potem tudi doma z neutrudljivo potrpežljivostjo vse goste sprejemali in prijazno ž njimi občevali. Ravno ko so se vsi pričujoči duhovniki poklonili, prinesel je telegraf ljubeznjivo čestitko Nj. veličanstva svetlega cesarja, na katero je duhovništvo z burnim „živio!" odgovorilo. Med poklonom in obedom so si gostje ogledovali v kapeli izpostavljene dragocene darove; največje vrednosti je kelih od čistega zlata, poklonjen od duhovništva cele škofije; trapisti z (Dalje v prilogi.) Priloga 178. štev. »Slovenca" dne 4. avgusta 1888. Rajhenburga so darovali lepo srebrno škofovsko palico; magdalenke v Studenicah krasno štolo; stolni kapitelj, mašno knjigo in 2 altarni blazinici in družba gospa veliko pregrinjalo. K obedu so bili povabljeni vsi duhovniki in višji svetni in vojaški dostojanstveniki. Med navdušeno sprejetimi napitnicami mil. zlatomašnika, mil. metropolita, c. kr. okrajnega glavarja, c. kr. dvornega kapelana dr. Napotuika in v. č. korarja Kosarja, svirala je vojaška godba. Po napitnici ua Njih svetost sv. Očeta in Njih veličanstvo svetlega cesarja se je cesarska himna stoje poslušala. Napituice so sa vršile v nemškem, latinskem in sloveuskem jeziku. Ze iz dosedanjega opisa se vidi, da je verno ljudstvo in duhovništvo dostojno in navdušeno slavilo zlato mašo svojega višjega pastirja; žalibože, da mesto mariborsko, ali bolje rečeno zastopništvo mesta mariborskega ni zastopilo pomena tega dneva, kajti meščani so se nekako pasivno obnašali pri tej svečanosti, dasiravno priseljenim pevcem, turnarjem in drugim hrupne sprejeme pripravljajo, kar bi pri tej priliki gotovo bilo primerneje. Iz Dobrepolja 31. julija. Praznično oblečeni prihajali so otroci daues teden t. j. 24. t. m. v šolo. Rajsko veselje bralo se jim je na nedolžnih obrazih. Dobrotniki in prijatelji šole omislili so učeči se mladini tolikanj pogrešano prekrasno šolsko bandero v spomin 401etuice vladanja presvetlega cesarja. Bilo je že vse vrejeno, da se razvije program slavnostnega dneva; tu se pripelje točno ob določeni uri preč. gosp. kanonik in dekan ribniški Martin Skubic, ki je bil blagovolil sprejeti naše povabilo, da slovesno blagoslovi zastavo. Ob 8. uri dohajajo šolarji v lepem sprevodu v cerkev. Na čelu jim nese še nerazvito zastavo bolj odrasel deček. Komaj čakajo otroci trenotka, da se razvije. Ko je bila zastava blagoslovljena, prične preč. gosp. prekrasen govor, v katerem otroke in navzoče mnogoštevilno ljudstvo spominja posebno dveh mož-vladar-jev: sv. Očeta Leona XIII. in presvetlega cesarja Frana Josipa I. Rizloživši jim pomen zastave, izroči č. g. kanonik blagoslovljeno zastavo otrokom. Potem pričela se je slovesna sv. maša z lepim petjem ua koru. Po končanem sv. opravilu korakali so otroci ponosno za zastavo, ki je sedaj v vsej krasoti plapolala v zraku. Pritrkavanje in streljanje povzdigovalo je svečanost. V šoli pričela se je velika šolska veselica, pri kateri so deklamovali posamezni učenci in učenke primerne sestavke, katerim je sledilo krasno petje pod vodstvom šol. vodje g. M. H u d o v e r n i k a. Koncem zapeli so cesarsko pesem, mej katero čul si mogočuo streljanje. Po končanem programu pričelo se je izpraševanje otrok iz kršč. nauka. Ker so bili pa šolarji tolikanj marljivi, spodobilo se jim je konečno še pogo-ščenje, mej katerim seje popevalo in razdelilo nekaj knjižic „Naš cesar" in „Sv. Detinstvo". Pač srečen iu vesel bil je ta dan za našo šolsko mladino. Slednjič bil je tukaj bivajoči fotograf g. K. P a j er tolikanj prijazen, daje fotografoval novo zastavo, pod katero so bili zbrani nekateri učeuci in učenke z učiteljskim osobjem. Da se je omislilo naši šoli tako krasno bandero ter sploh praznoval ta slavnostni dau, gre zasluga v prvi vrsti učitelju g. J. Z u p a n c - u , ki je prvi sprožil to misel ter jel nemudoma nabirati prostovoljnih darov. Pomagala mu je prav krepko učiteljica gdč. Bregar. Tako je bila kmalu lepa svota nabrana. Izdelala je zastavo dunajska tvrdka J. H e i n d 1 prav krasno iz rudečega damasta, ki ga lepšati sliki sv. Alojzija in Matere B. Ker nam je vse to podala za malo svoto 40 gld., priporočamo jo toplo slav. občinstvu. Sledi naj še srčna zahvala pred vsem preč. g. častn. kanoniku in dekanu M. S k u b i c u , ki nas je počastil s svojim pohodom in vodil slavnost, potem neutrudnemu učitelju g. Zupancu in učiteljici gdč. Iv. B r e g a r j e v i, g. Pajerju in vsem dobrotnikom in prijateljem šolske mladine. Iz Hrenovic, 1. avgusta. (Strela — ogenj.) Danes bil je primeroma lep dan; ljudje so bili v nadi, da veliko sena spravijo domu. Minoli mesec nagajalo je preveč deževje, zato pri nas zdaj vse kosi, ker glavni pridelek je seuo. Popoludue okoli tretje ure nastane huda sapa in čez Nanos pri dr vi temno-siv težek oblak. Parkrat malo zagromi, polagoma začne deževati. Nagloma hudo trešči, in redka toča se vsuje. V strahu, da nam poljske pridelke ne pokonča debelo ledeno zrnje, iznenadi nas pretrgano zvonjenje. Vse hiti gledat, kam je udarila strela. Sredi velike iu dolge vasi — v Šmihelu — vali se gost dim in plamen šviga že visoko nad streho. Vdarila je strela v malo kolnico, kjer je bilo shranjeno seno in kmetijsko orodje, iu mahoma je še zraven stoječa hiša v ognji. Doma so le otroci, bolniki in stari ljud|e, vse drugo je na polji in ua travnikih. Ko zapazijo ogenj, dere vse na kraj požara. Naenkrat bili so trem gospodarjem posestva v ognji. K sreči je ponehala sapa. Spravili so naglo živino iz hlevov, šest prašičev je ostalo, ki so se spekli v ognji Zgoreli ste samo dve hiši in trije hlevi. Začetkoma je vsak mislil, da bode cela vas — nad 70 številk broječa — vpepeljena. Da se to ni zgodilo, zahvaliti se je najprej Bogu, da je pojenjala sapa, sicer bi bil ves trud zastonj, potem pa domačim ljudem, ki so naglo prihiteli domov in branili na vse pretege. Brizgalnica bi bila dobro služila, a pri rokah je ni. Skulska, najbližja, bila je tudi prva na mestu; žalibog, da je zelo majhna. Kmalu za njo pribite vrli ogujegasci iz Malega in Velicega Otoka, za njimi še požarna bramba iz Postojine, in z Razdrtega precej ljudi z veliko brizgalno. Obsto-pili so od vseh strani goreča poslopja, razmetali goreča tramovja na tla ter tako omejili ogenj. Požar bi bil tako naglo zadušen, a gorelo je seno in več sežnjev drv, pripravljenih za prodajo. Tudi vode je primanjkovalo, ker vas sloni ob hribu in studenci se naglo odtekajo. Vsi posestniki so bili zavarovani; tako dobe, če tudi malo svoto, vsaj prvo denarno pomoč, da si nekoliko po nesreči opomorejo. Dnevne novice. (Dopolnilna volitev v deželni zbor.) Po smrti deželnega glavarja grofa Thurna je izpraznjeno jedno mesto deželnega poslanca kot zastopnika trgovske in obrtniške zbornice. V kratkem bo volitev razpisana, in kakor čujemo, volila bo zbornica svojega predsednika g. Josipa Kušarja. (Zastran kranjske gimnazije) dovolilo je ministerstvo, da tretji in četrti razred letos še ostaneta. Kakor čujemo, bosta deželni zbor in mestni odbor kranjski ponovila prošnji, da bi se gimnazija zopet ustanovila. (Zlato sv. mašo) bo daroval dne 15. avgusta v rojstni župniji v Kovorji naš rojak, prečast. gosp. Andrej Alijančič, stolni kanonik iu dekan v Celovci. Pridigoval bo njegov stričuik, čast. g. Val. Alijančič, mestni kapelan pri sv. Petru v Ljubljani. Tudi mi kličemo g. zlatomašuiku: Na mnoga leta! (Duliovske premembe v ljubljanski škofiji.) Poč Martin, kurat v Sturiji, dobil je faro Vače; D o 11 n a r Prane, kapelan v Borovnici, gre za farnega oskrbnika v Planino; Hromeč Janez, kapelan v Kočevji, v Borovnico; Ar ko Mihael, kapelan v Hrenovicab, kot kurat v S t u r i j e; Mo-žina Janez iz Starega Trga pri Ložu v Hre novice; Bevc Janez iz Blok v Stari Trg pri Ložu; Mali Anton iz Spodnje Idrije na Bloke; Z u p a u č i č Janez iz Cerkelj v Spodnjo Idrijo; Krek Franc iz Košane v Oirknico; S ter nad Janez iz Trnovega v K o š a n o; Zalo kar Jožef iz Oirknice v Trnovo; Vari Tomaž z Rake v Semič kot I. kapelan ; K 1 e m e n č i č Mihael iz Črnomlja v Rako; Kos Jožef iz Fare pri Kostelu v Toplice; Sušteršič Fiauc iz Smlednika v Šmartno pri Litiji; K r a m a r i č Jožef iz Stare Cerkve (Mitterdorf) v Hi nje. — Na novo so nastavljeni: Kraiuer Anton, sem. duh., kot kapelan in Kozlerjev benef. v Kočevji; Gabrič Anton, sem. duh., kot kapelan vCornomlji; Ce-bašek Janez, novomašnik, kot kapelan v Poljanah nad Loko; Nemanjič Janez, novomašnik, v Fari pri Kostelu; M ti 11 e r Janez, sem. duh. v Smledniku; H r i b a r Franc, novomašnik, na Brezovci: Slak Matija, novomašnik, v Stari Cerkvi (Mitterdorf). (Za tretje porotno zasedanje) v 1. 1888. pri deželnem sodišči v Ljubljaui imenovan je predsednikom porotnega sodišča predsednik deželnega .sodišča g. Fr. K o č e v a r , njemu namestnika nad-sodnijski svetnik g. Jos. G e r d e š i č in deželno sodnijski svetnik Ludjevit R a v n i h a r. (Novo mašo) pel bode jutri v cerkvi pri sv. Petru — v svoji rojstni župniji — ob 0, uri dopoludne č. g. Fran. Suš ni k. V ir, šnika bil je posvečen v Mariboru. Mimogrede bodi omenjeno, da je letos v Ljubljaui ta jedina nova sv. maša. (Tatje) vlomili so predzadnjo noč v stanovanje g. Eberla nad Koslerjevo zimsko pivarno ter odnesli denarja iu drugih stvari v vrednosti do 300 gl. (Domači obrt.) Kranjska stavbena družba zidala je novo gledališče na Reki. Tapetarska dela dobil je g. Dober let, pleskarska g. Eberl, steklarska g. Kajzelj, brzojavna in strelovodna g. Geba. (Kužna konjska bolezen) pojavila se je v vasi D a m i pri St. Jarneji; poginila sta že dva smr-kova konja. Vsled tega je proglašen za dva meseca konjski kontumac na Drami, v Mihovci in Rajali. (Vabilo) na sokolov zabavni večer v spomin Miroslavu Vil h ar ju dne 5. avg. 1888 na vrtu gostilnice „pri Zvezdi" (pri Frlincu). Vspored : 1. Smetana: Koračnica iz opere „Prodauit nevčsta". — 2. Ouvertura k opereti „Tičnik". — 3. Govor. — 4. Millocker: „Na nekarskih bregovih", valček. — 5. F. S. Vilhar; „L|ubičica", zbor. —- 6. Mailart: Fantazija iz opere „Puščavnikov zvonček". — 7. Glisner: „Šmarnica", polka mazurka.—8. Nedved : „Popotna pesem", zbor. — 9. Peters: „Melodijski venec čeških narodnih pesmi". — 10. Schild: „Ona se smehlja", polka fran9aise. — 11. Tovačovsky: „Sporočilo", četverospev. — 12. Nedved: „Kranjska dežela", pesem. — 13. Stegnar: „Oblakom", zbor z baritonskim samospevom. — 14. Waldmaun: „Mala ribarica", pesem. — 15. Stern: „Pozdrav iz Ljublja ne", četvorka. — Petje prevzel je iz posebne prijaznosti čitalniški pevski zbor; godbo pa oskrbi kapela c. kr. 17. pešpolka baron Kuhn. — Začetek ob 8. uri zvečer. (Vabilo) k svečanosti, katero povodom štiridesetletnega vladanja našega presvetlega cesarja Frana Josipa I., priredi ormoška čitalnica v nedeljo 12. avgusta, s sodelovanjem godbe c. kr, domačega pešpolka v Gradcu št. 47 in moškega, ženskega in mešanega pevskega zbora ormoškega okraja. — Vspored: Ob 10. uri dopoludne slovesna sv. maša. — Od 7*12. do 1/s 1. ure svira vojaška godba na glavnem trgu mesta ormoškega. — Koncert ob 4. uri popoludne ua Gršak-ovem vrtu, tik čitalnice, ki se p. n. gostom otvori ob 3. uri popoludne. 1. Ouvertura iz opere „Zampa" od Herolda. 2. „Pozdrav", mešan zbor, dr. G. Ipavec. 3. Slavnostni govor. 4. Cesarska pesem. 5. „Donauwellen", valček od Ivauovicija. 6. „Slavjanska", moški zbor, M. Vilhar. 7. „La Paloma", meksikanska narodna pesem od Yradierja. 8. „Nazaj v planinski raj", mešan zbor, A. Nedved. 9. „Gass'lfahr'n", polka francoska od J.F.Wagnerja. 10. „V tihi noči", moški čveterospev, A.Hajdrich. 11. Arija iz „Stabat mater", od Rosnija. 12. „Sarafan", mešan oktet, narodna pesem. 13. Fantazija iz opere „Hugenotteii" od Meyerbeera. 14. „Slo-venka sem", ženski zbor, dr. G. Ipavec. 15. Novo: „In der Operette", veliki potpourri od J.F. Wagnerja 16. „Bojna pjesma", moški zbor, F. S. Vilhar. — Po končanem koncertu prosta zabava v čitalničnej drorani, na vrtu pa ob enem godba. Svečanost se vrši, če je vreme tudi neugodno. Odbor. (V Toplice pri Novem Mestu) prišlo je od 1. do 31. julija 40 gospodov, 27 gospej, 24 moških in 33 ženskih kmečkega prebivalstva, 13 vojakov in 45 prehodnih gostov; skupaj 182, v celi dosedanji kopališki dobi 623 oseb. Mesec julij je privabil tako malo gostov, kakor še nikdar prej. („Slavčeva" veselica) v proslavo vladne štiridesetletnico cesarja Franca Josipa I. vršila se bo jutri z že objavljenim vsporedom na Kozlerjevem vrtu. Slavnostni govor bo imel g, Ant. Trs te n j a k. Ta veselica obeta mnogo zabave ter se je nadejati obilne vdeležbe. (V kranjsko hranilnico) je meseca julija 1943 strank vložilo '539.721 gld., in 2268 strankam so izplačali 501.111 gld. 50 kr. (Celovški izvoščki) dajo mestnemu komisarijatu mnogo posla zaradi nespodobnega vedenja. Tudi v Ljubljani ui mnogo boljše. Nadležuost iu marsikatera surovost je sploh znana. (Sadjarji pozor!) Po poročilih z Nemškega pridelali bodo ondi mnogo sadja za jabolčnik, zato ni misliti na toliko izvožnjo sadja iz naših dežel. Ker pa znani trgovec s sadjem, g. V. Rohrmann, naslednik J. Strzelbe v Ljubljani, vsako leto izvaža v velikih množinah sadje v tujino, smemo priporočati tega g. trgovca, ker bo tudi letos nakupoval jabolka finih vrst. tajnik na Vranskem, ob SOletniei uvrstitve Vranskega med cesarske trge. Poklonil jo je premil. g. knezu in v J a d i k i lavantinskemu. V uvodu pisatelj pripoveduje, kako je Vransko postalo trg. Dalje so še naslednji odstavki: popis iu napredek vranske tare in trga; zgodovina župne cerkve, župnije in podružnic. Knjižica je pisana z veliko marljivostjo. Atene, 3. avgusta. Sultan je ukazal vladi, ! naj zap o ve oblastnijam v Monastiru, da zopet konzulom Panurio. VrcmeiiNk« sporočilo. prično občevati z grškim Raznoterosti. — Le uljudno! Weiller, francoski republikanski kandidat v departementu Charente-u, je poslal vreduiku boulangistiškega lista „Matin Charentais" nastopne ljubeznjive vrstice: „Gospod ! Današnji članek je delo malovredueža iu strabofetneža. Vi ste enook iu šepast, zato Vam že zaradi dostojnosti ne morem poslati prič. Okoravno Vam pa manjka eno oko in imate le še eno zdravo nogo — dvoje ušes imate pa vendar le še, in te Vam bodem odtrgal, ako ne objavite v prihodnji številki, kako sramotno ste se lagali v napominanem članku." — Pred sodiščem. Sodnik: Kaj ste? — Priča: Poročevalec za ueki tukajšnji list. — Sodnik: Gospod, povabljeni ste tukaj kot priča. Pozabite za trenotek svoj posel iu povejte nam popolno resnico. — Jako vabljivo! Hribolazec: „Najel bi Vas že za vodnika, toda povejte mi, ali ste dosti vešč svojemu poslu?" — Vodnik: „Menim, da! Ze dvanajstorica Aagležev mi je popadala s pečin, jaz pa še nikoli!" — V zgledno redarstvo! „Zombor es vi-deke" pripoveduje: Zoper mestnega nadstotnika zom-borskega vložila se je objava zaradi nekega hudodelstva, zoper prvega mestnega podstotnika se vrši disciplinarna preiskava, redarstveni poročnik je bil disciplinarnim potom obsojen na večjo globo in stražmojster daje svojim podložnikom zaušnice z železnim prstanom. Domača umetnost. Nove orgije za farno cerkev v Št. Marjeti v rabski dolini blizo Gleichenberga na Štajerskem postavil je v svoji delavnici te din naš domači orgljar-ski mojster g. Pran Goršič. Priliko sem imel, ogledati si jih in poskusiti, ter sem se preveril, da so te orgije v vsakem oziru krasno delo gosp. Goršiča. Vsak prijatelj glasbe lahko si jih ogleda do 15. t. m. v stanovanji gospoda mojstra. Orgije imajo dva manuala po 54 in v pedalu 27 tipk, 12 glavnih spremenov, več postranskih spremenov in zbiralnikov. Piščali so cinaste, deloma lesene. VI. manualu: 1. Principal 8' od E8' iz cina v prospekta. 2. Viola di Gamba 8' od G8' iz cina. 3. Hohlflote 8', iz lesa in cina. 4. Oktava 4' iz cina. 5. Superoktava iz cina. 6. Mikstura tri in čveterna. — V II. m a n u a 1 u : 7. Geigenprincipal 8' od G8' iz cina. 8. Salicional 8' od G8' iz cina. 9. Lieblictige-deekt 8' iz lesa in cina. 10. .Fiut-llarmonique4' iz cina. — V pedalu: 11. Violonbas 16', z lesa. 12. Subbass 16' z lesa. — Postranski spremeni: 13. Manualni sklepuik. 14. Oktavni zveznik za II. manual, da se dobi glas 16'. 15. Pedalni zveznik za I. manual. 16. Pedalni zveznik za II. manual. — Zbiralniki: a) Pianissimo (Salicional 8') mehanični spremen. Na Kranjskem se ta jako prijeten spremen še razven „Marijanišča" nikjer ne nahaja. 1) Mezzoforte (potegne Šubbas 16' in vse 8' dolge spremene), c) Porte (potegne vse 16', 8', 4' iu 2' dolge spremene), d) Tutti (potegne vse spremene z vsemi sklepi). Te orgije, kakor sploh dela g. Goršiča so mi jako všeč glede mehanike, sapnikov ua stožke, into-nacije, mehov itd. V intouaciji g. Goršiču ni para. Slišal sem že mnogo orgelj na Dunaji, v Gradci, Oalovci, Zagrebu, Gorici in Ljubljani, pa odkrito rečem, da smem g. Goršiča imenovati Walkerja II. S tem svojim 52. delom je pokazal, da pravi mojster more muogo izvršiti tudi s primeroma skromno dispozicijo. Čestitamo! P. Angeli k Hribar. Telegrami. Praga, 3. avgusta. Danes po noči je napravil vihar z mrzlim dežjem veliko škodo v mestu in okolici. Na nekaterih krajih je bil dež namešan s snegom. Temperatura 5 stopinj. Monakovo, 4. avgusta. Cesaričinja Štefanija se je odpeljala v Lindau obiskat prin-cesinjo Ludoviko ter se bo od tod povrnila na Dunaj. Berolin. 4. avgusta. Cesar je včeraj sprejel M u n i r a pašo. Herbert D i s m a r c k bo jutri nastopil šesttedenski odpust. Berolin, 3. avgusta. Cesar Viljem bo šel sredi ali koncem septembra v Alzacijo-Lo-reno. začetkom oktobra na Dunaj, potom pa v Rim. Pariz, 3. avgusta. Minister zunanjih zadev, G-oblet, razpošilja danes vclevlastim noto glede Masave, skih razmer. Zgornja zbornica jo izrazila | Salisburyju nado, da prilastitov Masave j s strani Italije ne bo provzročila nikakoršnoga J j razpora. I Slavnim članom in vsem častitim prijateljem „Slov. pevskega društva"! Čas hiti! Dan za dnevom, teden za tednom mini, in kmalu bodemo stali pred dnevom, ki zahteva od nas, da pokažemo svojo moč, postavimo ugledu svojemu nove podpor;, da ne stopimo samo na oder, da pokažemo svoj narodni ponos in izpolnimo velik del narodnih svojih dolžuostij, — ampak pokazali bodemo svetu, da čutimo lojalno in da nam je do tega (vredno), slaviti štiri desetletnico Nj. veličanstva — stali bodemo pred 2. septembrom t. 1. Da nam je mogoče ta dan svojo častno nalogo izpolniti, treba nam je mnogo združene moči, treba v prvi vrsti krepkega pevskega zbora. Tovariši in pevke! pri h i ti te torej dne 2. septembra mnogobrojno ! iz vseh pokrajin mile Slovenije, darujte se za narod in njegov ponos in posvetite mu svoje pevske moči. V vsakem najmanjšem kraju naj se razlegajo glasovi vrlih slavcev naših, naj se ondi, kjer je koli mogoče, vadijo pevci in pevke v zboru, vsak naj pristopi, nijedna moč naj ue izostane, in združeni stopijo naj v kolo na delo, da bode čast naša tudi letos rešena. Najzmožnejši naj prevzetno nalogo vežbanja, manj vajeni naj sa ne bojijo truda. Tu naj se daruje čas, naj se loti vsak z veseljem dela, pozabe naj se za kratek čas vsakdanje skrbi, naj se odstranijo vse zapreke, pozabijo osobnosti, mejsebojne mržnje in vse, kar bi hotelo škodovati naši stvari, ki je sveta in vzvišena. Posebno polagali bi na srca čestitim pevkam in pevcem, da se vadijo težke zbore v skupnih vajah. Družijo naj se posamezne moči v male zbore, ti naj se spoje z zbori bližnjih krajev itd. Vsak separatizem škodoval bi naši stvari! Le na omenjeni način nam je mogoče doseči dovršenost v petju. Poverjeniki vzlasti in vsi slavni člani ua noge, da si pridobimo še novih močij in potem na delo z geslom, ki nam edino jamči povoljen vspeh, z geslom Njegovim, ki ga hočemo slaviti, namreč: „Z združenimi močmi!" Na veselo svidenje na Krškem! Ptuj, koncem julija 1888. Odbor ,Slov. pevskega društva." Ussarli s«: 1. avgusta. Marija Kalčič, babica, 55 let, Stari trg št. 18, Pneumonia dextra — Marija Kašman, delavka, 33 let, Poljanska eesta št. 51, jetika. V bolnišnici: 31. julija. Valentin Gosar, gostač, 65 let, Emphysem j pulm. — Marija Kramar, gostija, 50 let, Sarcoma masillar. ' g Čas Stanj« Veter Vreme Mokrine na 24 ur v mm . opazovanja zrakomeru ▼ ni m toplomera po Celziju 3. 7. n. zjut. 2. u. pop. 9. u. zveč. 732 6 735-3 737 7 15-2 207 16'4 sr. zap. si. jzap. si. vzh. del. jasno oblačno del. oblač. 0 00 Zjutraj bladno, jasno, potem nekoliko oblačno. Srednja temporatura 174°C., za 2-4° pod normalom. I>imaj*ka borza. (Telegrafično poročilo.) 4. avgusta. Papirna renta 5% po 100 gl. (s IG% davka) 81 gl. 85 kr. Sreberna „ 5 % „ 100 „ „ 16% „ 82 „ 45 „ i % avstr. zlata renta, davka prosta . . . 111 „ 55 „ Papirna renta, davka prosta......97 „ — „ Akcije avstr.-ogerske banke ...'.. 869 „ — „ Kreditne akcije ..........313 „ 70 „ London.............123 „ 55 „ Srebro ..........................— „ — „ Francoski napoleond....................9 „ 67l/s„ Cesarski cekini ..................5 „ 82 „ Nemške marke ... .... 60 .. 35 ,. Dijaška kuhinja v Celji. Za II. društveno, šolsko leto 1887/8, so dalje darovali častiti in prečastiti gospodje: Maks Pleteršnik. c. kr. profesor v Ljubljani . 5 gl. — kr. Neža Cvenk iz Vojnika, volilo po vikarju Irglnu 5 „ — „ A. Podhostnik, kaplan v Mozirju, „vesela družba pri sv. Frančišku"........10 „ — „ Vincon« Plaskan, župnik v Zibiki .... 4 „ 33 „ Matija Strnad, župnik v Ljubnem .... 5 „ — „ knezoškof Jakob Maksimilijan za julij ... 4 „ — „ Prano Zdolšek, župnik v Solčavi.....5 „ — „ A. Podhostnik. kaplan v Mozirji.....5 „ — „ P. Erman Slander, oskrbnik v Radgoni . . 3 „ — „ Ivan Hecl, kaplan v Eadgoni......2 „ — „ Alojz Sever, kaplan v Radgoni..........1 » d Jakob Hanžič, župnik v Apačah.....1 „ — „ Franc Jerše, o. kr. davkar v Laškem trgu . 2 „ — „ Presrčna zahvala vsem prečastitim podpornikom naših ubogih vrlih dijakov, in prosimo še daljnih milih darov. Maks Veršec, blagajnik. Mihael Vošnjak, predsednik. Zahvala. Odbor za napravo in ureditev ofieijalnega proslavljenja štiridesetletnice vladanja presvetlega cesarja Frana Josipa I. v Logatcu dne 22. in 23. julija t. 1. izreka najtoplejšo zahvalo njegovi svetlosti, gospodu knezu Ilugonu "Windischgraetz-u, c. kr. generalinajorju i. s. i. t. d., kot protektorju slavnosti; gospodu Aleksandru Scheinerl-u, e. kr. namestniškemu svetovalcu, kot zastopniku gospoda deželnega predsednika; c. kr. rudarskemu vodstvu v Idriji, posebno gospodu J. Novaku, c. kr. rud. nadsovetniku; vsem došlim državnim in deželnim poslancem, osobito gospodu dr. Ferjančič-u za ljubeznjivo oskrb slavnostnega govora; prečastitej duhovščini, zlasti č. g.' I. Koprivnikar-ju, dekanu vrhniškemu, za blagovoljno darovanje sv. maše pod milim nebom; avstr.-ogerskemu „Lloyd-u"; južnej železnici; vsem gospodom e. kr. uradnikom, županstvom, krajnim šolskim svetom, šolskim vodstvom, društvom in korporacijam, ki so od blizo in dalječ prihiteli k slavnosti; gospodu' Adollu Harmel-u iz Idrije za napravo umetaljnega ognja; gospodu Fr. Reismilllcrju, voditelju kneza Windisehgraetza graščin; gospodom pevcem in gospieam pevkam; vrlim dekleta m v narodnej noši; vredništvom SLOVENCA", ..SLOVENSKEGA NARODA" in ..LAII5ACHER ZEITUNG"; gosp. V. Puticku za čarobno razsvetljavo jame in za ta dan pripravljena dela; sploh vsem onim, ki so dejanjski ali materijalno pomagali k izvršitku slavnosti. V Logatcu dne 1. avgusta 1888. (1) ^ ^ priporoča raznovrstne vizitnice po nizki ceni. ISHSHSHSHSHSaSHSHSHSiaSHSaSHSHSHSai m i sifBI C. kr. priv. fabrika za izdelovanje zarezanih strešnikov v Zilski dolini na Koroškem priporoča svoje pateiitovaiie vštrieiae zarezane strešnike, ki so najbolj bili odlilfovnjii na keramični razstavi v Parizu. Slove že daleč po svetu, ker so lahki, solitliii, lični, po ceni in ker najmanj trpe ocl mraza in «nega. Poroštvo »a tri leto. Ž njimi krijejo že po Laškem, Švicarskem, Francoskem, Nemškem in eelo po Ameriki. — Fabrika jo za vso avstro-ogorsko državo lastnica konstanškega patenta za izdelovanje zarezanih strešnikov, potem vseh patentov za izdelovanje Schmidheinijevih zarezanih strešnikov, kakor tudi Passavant-patenta. Proti ]>oisnoin!ilunaji, pri katerej jo bilo pohištvo zavarovano, cenila je škodo nemudoma ter mi precejšnjo zavarovalno svoto takoj, no da bi. bila kaj odtrgala, po glavnem zastopniku gospodu Perhavcu v Ljubljani izplačala. Priporočam omenjeno zavarovalnico vsa-komu ter se tem potom isti toplo zahvaljujem. VRH pri ŽIREH, meseca julija 1888. Jer a Ž, ust. ^fffffff Podpisani naznanja p. se je nastanil ua *T ' ter se priporoča za občinstvu, rs k a, preč. duhovščini, gospodom cerkvenim ključarjem iu drugemu slavnemu občinstvu. Podpisani pokriva zvonike in druga poslopja, pozlaeuje križe in jabolka na zvonikih, popravlja stare iu izdeluje nove cerkvene ure in skrbi, da se delo točno in dobro izvršuje. — Spričevala na razpolaganje. Za blagohotna naročila priporoča se najudaueje Matevž Oblak, (S5) klepar na Vrhniki. 5T 2 (Howe) © 9 p oda se prti-v po nizlti coni na sv. Petra O predmestji št. 6, II. nadstropje. (2) 9 ■®®®®©®®®®®®®®®«®®6©«®a©®©©©®®®®®®®a Žc rabljen in še vedno dobro ohranjen g šivalni stroj-* i T^j nl>lj ana, Turjaški trg št. 7, priporoma se za napravo vseli v to stroko spadajočih _J| predmetov, posebno pa L cerkvene, Slišne iu g-ostiliii-čarske oprave po llajiližjili ccnali. (03) Črnilniki gratis in franko. hranilna mast za usnje Nič več mokre noije ali trdo usnje! To doseže le I. Bendiksa iz St. Valentina odlikovana, patentovana in neprcmočljiva Za šolsko mladino pri slavnostih povodom 40letnega vladanja Nj. veličanstva cesarja priporočava z barvotiskano sliko cesarja našega in 17 lesoreznimi podobami okrašeni, v najinem založništvu izišli slavnostni spis Naš cesar (1848—1888). Zgodovinski spis za slovensko mladino. P x* i i' o d i 1 11 o i t o lj. Slavnostni ta spis, koji so priporočali visoki c. kr. deželni šolski svfcti kranjski, koroški, primorski in štajerski najtopleje v nakupovanje, je kaj priiičen zaradi svoje patrijotične vsebine knkor tudi zaradi bogate opremite svoje v stalen spomin na letošnjo štiri-desetletnico vladanja >'j. veličanstva cesarja našega Frana Josipa I. Cena spisu je 18 kr. Za 100 in več kupljenih izvodov so znatno cena zniža. (6) fl®"" llazprodajaleem dovoljuje se rabat. Is. pl. llmm k M Baierg. Gospodu G.PICCOLI-JV . lekarju ,,pri Angelu" v Ljubljani. .Moj sin jo trpel skozi dve leti vsled gastralgijc, slabega prebavanja in želodčnega krča, da ga jo ta bolezen vsega shujšala in skoro uničila. Pri njem poskušal sem vsa sredstva, ki nam jih naša veda zadajo in tudi nisem pozabil najrazličnejših rudninskih vodil. Toda zboljšek bil je lo za malo trenutkov. Slednjič si domislim, posiužiti se Vašo zelo pohvaljene csence za želodec, in vspeh je bil tako nagel in sijajen, da je moj sin porabivši samo G steklenic popolnoma ozdravil. Pri takem vspehu morem Vašo esenco le najgorkeje priporočati vsem trpečim vsled slabe prebave, zlate žile itd., ter Vas tudi pooblastim, da to spričevalo mojo hvaležnosti kot v resnici zasluženo pohvalo tudi razglasite. V Trstu 1887. Dr. (5) Leon Levi. T uj c 1. 2. avgusta. Maličn: lieiss, Boha-Uerrmann, trgovci, 7. — Iieisling, trgovec, iz Monakovega. — H. Ilandnitzkv, potovalee, z Ogerskega. — B. Planinska iz Beljaka. — Nasso, uradnik, iz Zadra. Pri Slonu : Braisser, Miiller, Tusclier z Dunaja. — Prettner z družino iz Aloksandrije — J. Simuc, župnik, s Kranjskega. — Ballis z Vrhniko. — Gavela, veletržec, z družino, iz Zagreba. — Spaiuloni, zastopnik, iz Trsta. Pri Južnem kolodvoru: H. Bauschek, soproga odvetnika, iz Nemčije. — J. Herman, inženir, s Hrvaškega. — prof. Liebman, zdravnik, iz Trsta. — F. Afelbeck, Cerchovsky, profesor, iz Carjigrada. F. P. VIDIC & Co. priporočata p. t. občinstvu za salone, kavarne, 0-gostilne, privatna stanovanja itd. lepe lončene peči po jako nizki ceni ter iz najboljšega blaga & izdelane. t") Ztateggffi W sloiiovih ulicah M H^t^f^^^^^i... _____ adgonska kisla voda || (Radkersburger Sauerbriinn) "je W Najčistejši alkalieni kislec. Lastnina J. DELLEE-JA v Radgoni. j}|| Glavna zaloga in prodajalnica za Kranjsko f izročena je edino le ageiitiirni in komisijski trgovini • "JLAMijmfigoir^™ m iarLnmlnn „„ edina svoje vrste, pohvaljena o