MARIBORSKI
Cena 1 Din
VECERNIK
Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova cesta St. 13 / Telefon 2440 in 2485 Izhaja razen nedelje in praznikov vsak dan ob 10. uri i Velja mesečno prejeman v upravi ali po poiti 10 Din, dostavljen na dom 12 Din r Oglasi po ceniku / Oglase sprejema tudi oglasni oddelek ,Jutra" v Ljubljani / Poštni čekovni račun St. 11.400
99
JUTRA
99
Poslanec dr. Pivko o zadevah Maribora
Maribor je v zadnjih letih izgubil več Svojih važnih ustanov, in ta izguba je ježko prizadela osobito srednji stan, ma-obrt in ma'o trgovino, ki je temeljna Podlaga
našega meščanstva. Samo zaradi premestitve železniške kontrole dogodkov se je moralo izseliti preko 100 l^žin, vsaj istotoliko pa tudi zaradi uki-ritve velikega županstva, oblastne n-'Uouprave, finančnega ravnateljstva itd.
Odstranjevanje in ukinjanje javnih ustanov pa, žal, še vedno ni zaključeno, ajti, prav sedaj nam prete zopet nove "Varnosti. Kakor moremo razvideti iz 0sntitka državnega proračuna, se name-ravajo v naši državi ukiniti razne šole, &a teh nekatere tudi v Mariboru. V nežnosti je pred vsem naša najstarejša ^rednja šola, pa tudi žensko učiteljišče. ^a Maribor bi to ne bila samo material-'la- ampak tudi -kulturna izguba, posebno j|e zaradi tega, ker bi tako ostali skoraj brez vsakega srednjega učilišča za naš Stiski naraščaj. Te redukcije zahtevajo Nine potrebe po temeljitem varčevanju, ? storili so se vendar tudi že potrebni '0raki za ohranitev sedanjega stanja.
Prav tako se je pa mnogo storilo tudi ^ vrnitev kontrole dohodkov v Mari-®°r. Akcija ni ostala brez uspeha in mo-pže je, da se bo že v doglednem času a urad decentraliziral, posebno še, ker trta v Mariboru na razpolago lepe pro-j°re in more poslovati brez vseh zadkov. Iniciativo za to je dala mestna Jžna, ki je .obenem pripravljena pre-krbeti tudi še eventuelno potrebne lo-v?*e in stanovanja za uradnike in name-%nce.
^ Pa popravimo svoj položaj, odnosno, a Ustvarimo nove podlage za nadaljnji Zvoj našega mesta, je pa zelo važno in >^It5o tudi vprašanje priključitve okolice. ne®to s 30 ali 35 tisoč prebivalci ne tno-
likoli vršiti svojega kulturnega po-
re
^Ustva s takim uspehom, kakor mesto s 0(^ ali 60.000 meščani. Maribor je pa ^Svojo tesno ga obkrožajočo okolico, da,!6 nje,s:a v n^emer ne razlikuje, žc mesto s preko 50.000 prebivalci.
r rebno je le, da padejo sedanje nena-ftrikp	Odpor okoliških občin proti
n. K|iučitvi je utemeljen le v malenkostih IT1ateriaIniIi ozirih, ki se pa bodo 1110-Ojj, prej ali slej umakniti velikim in ne-1)3 2ij'ivim skupnim interesom in potrc-ij^- Maribor žrtvuje za okolico zelo vc-zlasti kar se tiče šo|stva, saj po-vJJ biestne osnovne in meščanske šole tw ,tretjina otrok iz neposredne in celo j ‘z bolj oddaljene okolice. k0re'« važna podlaga meščanstva je, ka-2£ omenil, mariborsko obrtni-biij 111 trgovstvo. Mali pridobitniki so P0 našem mestu vedno zelo solidni. SDreiVetovn* vojni se i® sicer marsikaj hiiQ ^nii0 na slabše, toda vse, kar je nVi^dravega in nesolidnega, so zad-strJr s’abih konjunktur temeljito od-Sp-0, la- Položaj obrti in trgovine, kakor tO(ja Avsega gospodarstva, je danes slab,
ValiŠč	3'e	biI do!ffa le'ta nakupo-
e blaga za obširno podežeHje in ^ m ^malu to zopet postane. K te« V« bo dopomogla solidnost in cene-rekj’ ki zaleže več kakor vsaka druga
k ma-Ui^*,
*aia i "’e "Mv-ni vzrok kritičnega podest ^‘aba kupna moč pkobce in pa sla-se j^^Plošnega denarnega trga. Položaj
slab$a,v zadnjih treh štirih letih stalno držai v0da Maribor se bo kljub temu pajtej- Msi. znaki namreč kažejo, da je iti da t™ našega mesta že prestana bodo v dveh treh letih naši kmet-
Pred novimi boji na Kitajskem
JAPONSKE, KITAJSKE, RUSKE IN AMERIŠKE PRIPRAVE.
KITAJSKIH LETALCEV AMERIČAN.
POVELJNIK
ŠANGHAJ, 9 februarja. Priprave Japoncev za veliko ofenzivo proti Kitajcem se nadaljujejo, a tudi Kitajci se pridno pripravljajo na obrambo. Od vseh strani pošiljajo proti Šanghaju nove čete, posebno letalske oddelke, katerim poveljuje general Šang, ki je v resnici bivši ameriški letalski častnik Berd Hallom. Z njim vred služi v kitajski vojski še več drugih ameriških letalcev.
ŠANGHAJ, 9. februarja. Včeraj je angleški admiral Kelly pozval k sebi kitajskega. mestnega župana in več drugih odličnih osebnosti ter jim stavil predlog, naj bi Kitajci umaknili svoje čete 25 km daleč iz Šanghaja. Ta predlog so Kitajci
odločno .odbili, in sicer z motivacijo, da se ne umaknejo vse dotlej, dokler ne store tega tudi Japonci.
LONDON, 9. februarja. Po vesteh iz Vladivostoka se popolnoma potrjujejo prvotna poročila, da Rusi utrjujejo mesto in zbirajo v njem ter v okolici veliko vojsko. Vendar doslej še mi jasno, ali veljajo te ruske priprave samo obrambi v slučaju japonskega napada, ali pa nameravajo Rusi na lastno pest vkorakati v severno Mandžurijo. Ker tudi Amerika stalno pošilja svoje vojne ladje in Čete na Dalnji vzhod, se v Londonu splošno sodi, da postaja .vojna- nevarnost vsak dan večja.
Snovanje dveh front v Ženevi
FRANCOSKA IN ANGLEŠKA GRUP KOMENTARJI SVETOVNEGA TISKA
O FRANCOSKEM PREDLOGU.
ŽENEVA, 9. februarja. Po raznih znakih sodeč, se bodo na razorožitveni konferenci v Ženevi zastopane države razdelile na dva tabora. Spretni taktiki Er,m cije se jo posrečilo, da je postavila svoje predloge na prvo mesto, dočim je predlog sira Johna Simona, ki govori samo o goli razorožitvi, ostal na drugem. Britansko stališče bodo, kakor izgleda, podpirale Nemčija, Italija, Amerika in nekatere manjše, države, dočim se bodo tia stran Francije postavile Poljška, Češkoslovaška, Romunija. Jugoslavija, Belgija itd. Diference med obema skupinama so zelo ostre.
ŽENEVA, 9. februarja. Tardieujev pred log za osnovanje vojske Društva narodov je vzbudil v vsem svetovnem tisku velike in ostre komentarje. Najodločneje se mu upirajo Rusi in Italijani, a tudi angleški f/A' .ga v celoti odklanja. Tako pišejo »Times«, da bi se Društvo narodov spremenilo, v tem slučaju v oboroženo in z vsemi silami oskrbljeno državo nad državami, kar so vse države odklonile že ob ustanovitvi društva 1. 1919. Anglija se bo temu protivila, kakor se je protivila protokolu od I. 1924. in Briundovem načrtu o Panevropi. To ni pot do miru, ampak samo do spremembe oblasti.
Debata o banovinskem proračunu
GOVORI SVETOVALCEV IZ MARIBORSKEGA OKROŽJA.
LJUBLJANA, 9. februarja. Na včerajšnji dopoldanski seji banovinskega sveta se je, kakor smo že včeraj poročali, takoj po ekspozeju bana g. dr. Marušiča razvila proračunska debata, ki se je po krajšem odmoru nadaljevala tudi popoldne. Obravnavali so se podrobno osebni izdatki, izdatki za elektrifikacijo in kmetijstvo.
Pri debati o prvi postavki je govoril tudi dr. Franjo Lipold, ki je opozarjal na koristi splošne debate, in sicer v prvi vrsti
z ozirom na nove izdatke. Obenem je zah teval tudi pojasnilo, zakaj so se znižaii izdatki za potrebščine »Službenega lista« itd. Odgovoril je lrodban dr. Pirkmajer.
Pri debati o kmetijstvu so izmed svetovalcev iz mariborskega okrožja govorili gg. Ivan Janžekovič, Matija Goričar, Jakoji Zadravec, dr. Lipold in Anton Koder. Govorili so vsi o kmetijskih nadaljevalnih šolah, naglašujoč njihov veliki pomen za višjo izobrazbo naših poljedelcev.
Seja je bila zaključena ob 18.30.
iz narodne skupSdne
SEJE NARODNE SKUPŠČINE IN SKUPS&NSKIH
PRORAČUNU,
ODBOROV. DEBATA O
BEOGRAD, 9. februarj'a. Po štiridnevnem odmoru se je danes sestal plenum narodne skupščine h kratki seji, na .kateri so se reševale le nekatere manjše zadeve. Po običajnih formalnostih je govoril prvi poslanec MiljUtin Dragovič, ki je zahteval, naj se navzoči poslanci pre-štejejo, da se ugotovi, kdo izpolnjuje svojo poslansko dolžnost ih kdo ne.
Predsednik dr. Kosta Kumanudi je Dra-govičev predlog sprejel in odredil poimensko klicanje navzočih poslancev, ki je pokazalo, da je od 315 poslancev bilo navzočih samo 189.
Nato so se obravnavale razne peticije in pritožbe. Verifikacijski odbor je sporočil plenumu, da se je zaradi odhoda poslanca Milana Simonoviča izpraznilo eno
je zopet opomogli ter postali tako naravni odjemalci mariborskih trgovcev in obrtnikov. Že danes dobivajo kmetje nekoliko več za žito, zato tudi lahko več kupujejo.
Nadaljnja panoga, ki prihaja za Mzri-bOr v poštev, je tujski promet. V tem oziru se je storilo že veliko, za kar ima precej zaslug tudi podban g. dr. Pirkmajer, storiti pa bo treba Še precej. Za časa Avstrije je bil Maribor »štajerski Meran«, bivališče velikega števila upokojencev in tudi sedaj postaja polagoma zopet kraj, kamor se Hud je radi prise-
ljujejo. Poleg tega se mora tem^jito izkoristiti Pohorje, ta naš naravni zaklad, ki nudi vse pogoje za letovišča, planinstvo in šport. Zeio potrebno je zato, da se čimprej zgradi projektirana Pohorska železnica.
V Beogradu je za Maribor precej zanimanja in naklonjenosti, "a sedanja kriza spiečuje večje uspehe. Mi poslanci bojno storili vse, kar bo v naši moči, posebno pa bomo delovali na to, da se vzpostavi popoln obrat v železniških delavnicah ki so za naše eosoodarstvo izredno važne.
mesto odbornika. Naslednik bo izvoljen na prihodnji seji.
Po prehodu na dnevni red je skupščina sprejela referat posvetovalnega odbora o zakonskih predlogih ministra za gozdove in ministra za trgovino.
BEOGRAD, 9. februarja. Finančni od-ber je pričel danes dopoldne specialno debato o državnem proračunu. Ob 17. uri bo nadalje seja poslanskega kluba, jutri dopoldne pa se sestane zopet verifikacijski odbor. Mimo tega se je danes imunitetni odbor posvetoval o zahtevi pravosodnega ministra, da se izroče sodišču poslanci dr. Živko' Lukič, Ante Kuntarič in Dušan ŽivojinovSč. Sklenil je, da zahtevi ministra ne ugodi.
LAKE PLACID.
LAKE PLACID, 9. februarja. V teku na 10.000 metrov je zmagal Američan Jaffee v času 19.13.6. Norvežan Balan-grmid je daleč zaostal. Tretje mesto si je priboril Stack. Zaradi močnega vetra je bilo tekmovanje zelo naporno, in ker je pozneje pričel naletavati tudi sneg, so se mnoge tekme morale odgoditi.
REVOLTA BRAZILSKIH KAZNJENCEV
RIM, 9. februarja. »Corriere Pardano« poroča iz Rio de Janeiro, da je 600 političnih deportirancev na otoku Fernan-do de Noronha napadlo posadko, jo premagalo in se polastilo provijantne ladje. Z ladjo so uporniki nato odpluli proti Braziliji. Ko so dospeli v pristan Recife, je prišlo do demonstracij proti njim, zato so se samo brž preskrbeli s potrebno vodo in odpluli dalje proti severu.
Dve križarki in Štiri letala in sicer tista, s katerimi je lani italijanski minister Balbo preletel Atlantiko, so zasledovali gusarje, toda letala so se morala zaradi viharjev vrniti.
VELIKI NEMIRI V ROMUNSKEM PARLAMENTU.
BUKAREŠTA, 9. februarja. Na včerajšnji seji romunskega parlamenta je izzval govor poslanca Triftia, zastopnika »Krščanske lige«, velike nemire. Trifuu ie govoril o prostozidarjih in očital, da sede prostozidarji, ki so nasprotniki cerkve, jn monarhije ter propagatorji svetovne židovske republike tudi v vladi in vi generalnem .štabu. Zaradi nemirov, ki so sedli i temu govoru, se je morala seja zaključiti.
CIKLON NA OTOKU REUNIONU.
PARIZ, 9. februrja. Po poročilih z otoka Reuniona je tamkaj divjal strahovit ciklon. Škoda, ki jo je povzročil, je ogromna. V Saint Denisu in v okolici je bilo ubitih 75 ljudi. Poročila iz drugih krajev še manjkajo.
PODALJŠANJE KREDITOV.
BASEL, 9. februarja. Na današnji sefi upravnega odbora Mednarodne repara-cijske banke je bilo sklenjeno, da se podaljšajo krediti, podeljeni Madžarski, Avstriji in Nemčiji, ki so bili doslej podaljšani samo pogojno in začasno.
Vreme.
Današnja vremenska napoved (opoi-dne); Močan padec temperature, na jugu in jugovzhodu bo najbrže močno snežilo.
Pri boleznih srca in poapnjenju žil, nagnjenosti h krvavitvam in napadih kapi zasigurava »Franz Josefova« grenčica lahko izpraznjenje črevesa brez vsakega napora. Znanstvena opazovanja na klinikah za bolezni krvnih cevi so izkazala, da služi »Franz Josefova« voda posebno dobro starejšim ljudem. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseli lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Tovarna »Zlatorog" za pomožno
akcijo
TOVARNIŠKI USLUŽBENCI DARUJEJO DEL ZASLUŽKA ZA BREZPOSELNE
Vodstvo tovarne »Zlatorog« v Mariboru je sporočilo mestnemu načelstvu, da je njeno uradništvo in delavstvo sklenilo prispevati v mesecih januar, februar in marec 1% svojega zaslužka v prid Pomožne akcije brezposelnih. Enako bo tudi tovarna prispevala v navedenih mesecih isto vsoto kakor delavstvo in uradništvo.
Prvi obrok za mesec januar v znesku 1867 Din je že utežen pri mestni blagajni.
Ta sklep tovarne »Zlatorog«, ki dokazuje pravilno razumevanje za socijal-ne potrebe današnje dobe, priporoča mestno načelstvo v posnemanje vsem ostalim podjetjem. Prihodnje dni bodo ob javljeni izkazi prispevkov državnih uslužbencev posameznih panog, ki so ob pre jemu svojih pteč prispevali za pomožno akcijo. Bilo bi umestno, da isto store tu di privatna podjetja.
Pogreb
g. Franca Podl ipnika, trgovca na Teznu, ki je v nedeljo zvečer rta tako tragičen način smrtno ponesrečil, bo jutri na pepelnično sredo ob pol 16. uri na magda-lenskem pokopališču.
Nov grob.
Snoči je v splošni bolnišnici umrla ga. Karolina Petele-nka, rojena Faronikova, uslužbenka poštnega urada Maribor 2. Pogreb pokojnice bo jutri, v sredo ob 16.30 na Magdalen&kem pokopališču na Pobrežju. Blag ji spomin, prizadetim naše sožalje!
Smrtna kosa.
Pretekli teden so umrli v Mariboru: Janez Zupančič, delavec, 30 let; Srečko Šantel, sin posestnika, 3 mesece; Marija Rebernikova, zasebnica, 74 let; Marija Makova, zasebnica, 82 let; Mihael Bizjak, kaznilniški paznik v pokoju, 69 let; dr. Vladimir Rudež, zdravnik, 66 let; Ana Altova, zasebnica, 87 let; Svetislav Ma-lidipovič, vojak, 22 let; Rozalija Kaiser-jeva, žena premikača, 58 let; Franc Har-ner, zasebnik, 73 let; Ivan Trafela, vini čar, 30 let; Marija Koroščeva, zasebnica. 62 let; Elizabeta Likavec, žena tesarja, 74 let in Lidija Lukežičeva, dijakinja, 20 let. — Naj v miru počivajo!
Poroke.
Pretekli teden so se poročili v Mari uoru Emil Pureber, sodni avskuKant, z Marijo Renčljevo; Anton Kokolj, banski uradnik, z Josipirvo Borbaševo; Josip Zorec, strugarski pomočnik, z Elizabeto Omanovo; Miroslav Fick, uradnik drž, železnic, z Marijo Praterjevo; Anton Jev-šenik, ključavničar, z Elizabeto Kaiserje vo; Dragotin Tibart, steklarski pomočnik, s Frančiško Šparovčevo; Ivan Ša-pec, črkoslikar, z Marijo Vuhntkovo;. Jakob Čerič, posestnik, z Nežo Kocbekovo; Henrik Stiper, mizarski pomočnik, s Frančiško Vezjakovo; Ivan Dragomer z Marijo Lahovo; Bogomir Brezntk. po-sestnik, z Elizabeto Škrabnikovo; Janko Barušlč, dimnikar, z Marijo Mlinaričevo; Alojzij Prešnik, mehanik, z Marijo Pečalerjevo; Ivan Strmšek, posestnik, s Frančiško Modvičevo, in Rajmund Iršič, posestnik, z Rozalijo Vomerjevo. — Bito srečno!
Važno za lastnike motornih vozil.
Dodatno k naši včerajšnji notici obvešča predstojništvo mestne policije lastnike motornih vozil, ki služijo javnemu prometu, da bo pregled osebnih in tovornih avtomobilov za zamudnike 12. t. m. od 14. ure naprej v garaži mestnega avtobusnega podjetja v Plinarniški ulici. Pregled vseh motornih kotos pa bo 13. t. m. od 14. ure naprej pred poslopjem policijskega predstdjništva na Slomškovem trgu. Ta poziv velja samo za lastnike motornih vozil na, področju mesta.
Novo pevsko društvo v Mariboru.
Pevsko društvo »Poštni rog« v Mariboru je prejeto od banske uprave potrjena pravila in je imelo v soboto ustanovni občni zbor. Sicer je to društvo delovalo že prej pet let kot pevski odsek društva nižjih poštnih uslužbencev, a se ip osamosvojilo in si nadalo ime »Poštni rog«. Pozdravljamo to novo pevsko društvo kot en kulturni faktor več v našem mestu in mu želimo vsestranskega uspe-
V kavarni JADRAN
•j|«	na pustni torek
NaJlepSI in itaiveselelšl
Pustni
Kabaret - bitka • serpentinami
Velika	kavarna
»veter
MASKI DOBRO DOSLI!
Iz konskripcijskega urada.
V konskripcijskem uradu mestnega načelstva se sprejemajo stranke zopet redno od 8. do 12. ure.
Na današnjem večeru
Glasbene Matice v Narodnem domu igra znameniti White star jazz-band.
Surov napad.
Ko se je vračal snoči domov iz Košakov 171etiri pekovski vajenec Karl Wein-gerl, ki se uči pri pekovskem mojstru Kolarju, so ga napadli neki fantje z noži. Zadali so mu več obodljajev na desni nogi in ga tako hudo ranili, da je obležal na cesti. Ubogega fanta je rešilni avto prepeljal v tukajšnjo bolnišnico. Napadalce zasleduje orožništvo.
»Ljudska samopomoč« v Mariboru
naznanja vsem svojim cenj. članom kakor vsemu cenj. občinstvu, da ni v nobeni zvezi s podpornimi društvi »Vza-iemna samopomoč« v Ljubljani in »Kmetijska eksportna zadruga« v Mariboru. Naše poslovanje je bilo revidirano meseca oktobra 1931 od inšpektorja ministrstva za trgovino in industrijo v Beogradu, dr. Mladena Bediča, ki je našel isto popolnoma v redu. Zato prosimo za nadaljnjo zaupanje kakor dosedaj.
Izlet na Mozirsko planino
priredi Zimskošportni odsek SPD Maribor. Odhod v soboto z vlakom ob 13.20. Radi polovične vožnje se je prej prijaviti
v pisarni »Pntnika«, kjer se dobe tudi vse informacije. Vsi prijatelji planin so vabljeni!
Poceni meso.
Jutri, v sredo, od 8. ure naprej bodo prodajali na stolnici za oporečno meso pri mestni klavnici 45 kilogramov svinjskega mesa po 8 Din m sicer 1 kilogram na osebo.
Koncert narodnih pesmi v Ptuju.
V nedeljo 14. t. m. priredi pevski zbor »Ferijataega Saveza« iz Maribora popoldne ob 3. uri v ptujskem mestnem gledališču koncert. Zbor pod vodstvom g. prof. Schwelger]a je sestavljen iz samih pevcev »veteranov«, ki imajo za sabo celo serijo izborno uspelih koncertov. (Beograd, Ljubljana, Maribor itd.) Izredna višina tehnike zbora se vidi v tem, da popolnoma obvlada tri srednje težke skladbe v eni sami uri. Vse to nam spričo je, da se bo poslušalcem nudil redek umetniški užitek. Na programu so skoro izključno narodne pesmi za moški, ženski in mešani zbor. Nekaj solo-spevov in violinski solo mlade mariborske umetnice gdč. Inke Drnovškove. Vstopnice razprodajajo dijaki ptujske gimnazije.
Dumlčlčev koncert v Ptuju.
Pred dvema letoma si je pridobil Peta r Domičič vse priznanje tukajšnjega občinstva s svojim koncertom, ki ga je imel v dvorani Glasbene Matice. V petek 12. t. m. nastopi v isti dvorani z zanimivim sporedom, ki obsega skladbe mojstrov h 18. stoletja, skladbe sodobnih jugoslovanskih skladateljev ter par Chopinovih in Lisztovih skladb, ki pač ne manjkajo na sporediu pravega pianista. Upamo, da bo občinstvo izkoristite to lepo in redko priliko ter napolnilo, dvorano.	J
Kdo obiskuje »Ljudsko knjižnico«.
Prav zanimivo je opazovati med uradnimi urami »Ljudske knjižnice« v Narodnem domu obiskovalce, ki so iz najrazličnejših slojev. Statistika meseca januarja kaže naslednje novo vstopivše iz posojevalce: 1 služkinja, 3 pomožni delavci, 1 tekstilna delavka, l tapetniški pomočnik, 1 pekovski pomočnik, 1 šivilja, 1 vojak. .2 zasebnika, 1 trgovski pomočnik, 1 učitelj, 1 tovarnar, 1 trgovec, 3 zasebni uradniki in — 11 dijakov.
Občni zbor Muzejskega društva.
Včeraj dopddne je imelo Muzejsko društvo v čitalnici Študijske knjižnice svbj redni letni občni zbor. Predsednik, prelat prof' Kovačič, je poročal o de’o-vanju društva v preteklem letu in na-kratko omenil znatne uspehe, ki so prinesli društvu dragocenih pridobitev, nakar je tajnik društva prof. Baš predaval o lanskoletnih arheoloških najdbah na Koroški cesti in na Glavnem trgu v Mariboru. V zvezi z občnim zborom je priredilo, društvo tudi razstavo važnejših lanskih novih pridobitev, med drugim tudi nekatere splošno važne rokopise in avtograme, katere je stavil v to svrho Muzejskenlu društvu na razpolago' g. Ifiduštrijalec J. Tschanre.
Opozarjamo naše občinstvo, zlasti učiteljstvo vseh Šol, glasbenike in sploh vse, ki se zanimajo za spomenike zgodovinskih mož, da si razstavo ogledajo. Vsekakor je zanimivo, da imamo v Mariboru rokopise mož, kakor Beethoven, R. Wagner, Goethe, arhivalije s francoskega dvora XVIII. stoletja, rokopise N. Pašiča itd.
Zbor gasilnega in reševalnega društva.
Prostovoljno gasilno in reševalno društvo v Mariboru bo imelo svoj redni občni zbor v soboto 13. t. m. ob 20. uri v posvetovalnici depoja (Koroška cesta 12/11. nadstr) Na dnevnem redu so poročila, volitve in slučajnosti. Na zbor so vabljeni vsi člani, dobrotniki in prijatelji društva.
Strelska družina Maribor.
Mestna strelska družina v Mariboru sporoča članstvu, da bo imela v četrtek 11- t. ni. ob 20. uri v, hotelu »Zamorc« svoj letni občni zbor.
Studenci pri Mariboru
Prihodnja lutkovna predstava v Sokolskem domu bo v. soboto in nedeljo zvečer. Deca vedno le fantazira o Gašper-čku in ga vedno nestrpno pričakuje. — Malo smeha namerava Sokol prirediti svojim prijateljem z igro »Stari grehi«, ki jo bo predvajal v soboto 20. t m. Igra je veselega značaja polna humorja, tako, da bo vsak, ki si jo pride pogledat, zadovoljen. Prod igro uvodno predavanje o avtorju.
Za mesec marec pa je predvidena, v spomin lOOletnice rojstva očeta sokolstva, velika TyTŠeva proslava v obliki koncerta. Prireditev bo pokazala občin-stvu, da Sokol ne goji samo telovadbe, temveč tudi druge važne panoge kulture.
V nedeljo bodo društveni vaditeljski ižpiti.
mariborsko gledališče
REPERTOAR.
Torek, 9. februarja. Zaprto.
Sreda, 10. februarja ob 20. uri »Kralj us Betajnovi«. Gostovanje g. Ivana Le* varja, člana ljubljanske drame. Zadnjič.
Četrtek, 11. februarja ob 20. uri »Škof* pijon«. Ab. D. Znižane cene. Zadnjič
Gostovanje gospoda Levarja v inarl* borskem gledališču. Eden izmed naj* odličnejših slovenskih igralcev, steber ljubljanskega dramskega gedališča, go* spod Ivan Levar, gostuje v maribor. gle-dališču v sredo, dne 10. t. m. Nastopil bo v vlogi Kantorja v Cankarjevi učinkoviti drami »Kralj na Betajnovi«. O priliki letošnje ljubljanske vprizoritve te drame je od'ični gost s to vlogo dosegel uprav sijajen uspeh. Mariborski publiki je gospod Levar še v najboljšem spominu, ker je pred leti. gostoval z največji« uspehom kot Herman v »Veroniki Dese-niški«. Opozarjamo mariborsko kulturno javnost na to redko priliko. To bo obenem poslednja predstava »Kralja na Betajnovi« v letošnji sezoni.
Zbor ljutomerskih vinogradnikov.
Letošnji občni zbor Društva ljutomerskih vinogradnikov je bil prava pravcata manifestacija stanovske in društvene zavednosti. Udeležilo se ga je preko 100 ljudi. Iz poročil funkcionarjev je bik> razvidno, da je društvo prejelo od banovine večjo podporo, tako, da je bilanca aktivna.
Društvo bo priredilo dne 9. marca zimsko vinsko razstavo in sejem. Nadalje bo na merodajnih mestih ponovno interveniralo zaradi izvoza naših vin. V ta namen je sprejelo tudi resolucijo, v kateri zahteva, da se pri sklepanju vsake nove trgovske pogodbe s tujimi državami določi posebna točka o reguliranju izvoza naših vin. Izvozna premija naj bf se plačate tudi za količine pod 50 hi. Uvoz starih vin v Jugoslavijo pa naj se sploh prepove.
Na občnem zboru je predaval okrajni kmetijski referent g. Žnidarič, Pri valitvi so bili izvoljeni v novi odbor g£* Fric Zemljič kot predsednik, Jakob Rajh kot podpredsednik, Fistrovič kot tajnik in Škof kot blagajnik.
Sreda:, pojedina slanikov s koncertom In kabaretom samo v Veliki kavarni.
Pri medicinskem izpitu.
Profesor: Človek, ki se ga polašča omedlevica, pobledl, ali ne?
Kandidat: Ne vedno, gospod profesor. Profesor: No, ali ste kdaj videli človeka, ki je omedlel, pa ni bil bled? Kandidat: Sem ga videl.
Profesor: To Je zanimivo. Kdo pa J* bil to?
Kandidat: Črnec, gospod profesor!
Glavna stvar.
Zdravnik: Prijatelj, da ste bolezen srečno prestali, se imate največ zahvaliti svojL krepki naravi.
Bolnik: Ali boste to tudi primeril® upoštevali pri svojem računu, gospod dok tor?
Mohorkov pajdai pred sodiščem
Pred velikim kazenskim senatom je bila včeraj obravnava proti 26Ietnemu lončarskemu pomočniku Francetu Zebcu. Obtožen je bil, da je dne 25. avgusta 1926 na cesti Tezno—Sv. Miklavž v družbi Rudolfa Mohorka napadel kmetici Fridauerjevo in Drevenškovo, ki sta se vračali z enovprežnim vozom s sejma iz Maribora, v Pobrežje pri Ptuju. Ko. sta se okoli 14. ure vozili skozi gozd med Teznom 'm Sv. Miklavžom, sta zagledali dva sumljiva moška. Takoj se jima je zdelo, da ta dva nekaj nameravata. Fridauerjeva, ki je imela vajeti v rokah, je pognala konja. Toda že je Zebec planil h konju in ga ustavil. Oba z Mohorkom sta začela vpiti: »Babe, denar Sem, ali pa je vajina smrt!« Ženski pa sta bili pogumni in je Fridauerjeva ošvignila t MŽem Zebca, da bi izpustil konja. Mohorko pa je v tem že skočil na voz in zasadil nož Fridauerjevi v desno roko. Končno pa sta se razbojnika silnega vpitja žensk in ker sta menda videla prihajati druge sejmarje, prestrašila in izginila v gozd.
Kot eden teh dveh roparskih napadal' cev je bil osumljen Rudolf Mohorko, h pa je šele lani ta napad priznal in izda svojega takratnega pajdaša Zebca. (K®' kor znano, se je Mohorko lanske jesen v zaporu obesil;)
Pri današnji razpravi je Zebec vs< trdovratno tajil, toda Drevenškova j« kot priča z vso gotovostjo potrdila, d* je bil on tisti, ki je ustavil konja. Zeb*6 pa je bil obtožen še drugega namerava* nega zločina: da je 14. avgusta 1931 P0", noči na cesti iz Podove v Rače zapret? nekemu Spaningerju ter mn hotel s sik odvzeti denar in je le srečnemu nakljuČ-ju pripisati, da napada ni mogel izvršiti, ker se je v istem trenutku privoz* neki kolesar.
Zebec je tudi-to tajil. Po kratkem P®’ svetovanju senata je bM obtoženec obsojen na 5 let robije ter na izgubo častnih pravic za dobo 5 let, razen tega mo* ra plačati stroške kazenskega postopanja.	^
Spominlalte se CMD
VMariboru, dne 9. fl. 1932.
Mariborski »V E C E R NI K« Jutra
Stran 3.
Sokolstvo
Sokolskim društvom In četam župe Maribor.
Razposlani so veliki statistični izkazi za eto 1931. Ker potrebujemo podatke za župni občni zbor ter jih enako potrebuje Savez za svojo skupščino, zato jih vrnite izpolnjene brezpogojno najkasneje do 18. t. m. — Župni občni zbor smo mo-toSji z ozirom na to. da smo te pole dobili šele te dni, preložiti na 28. t. m. z začetkom ob isti uri in na istem kraju, kakor- smo javili prvotno. Pričakujemo sokolske točnosti! — Zdravo! Župna oprava.
Sokol Matica.
, V četrtek bo izredna seja Sokola-ma-tica v društveni sobi v Narodnem domu °b,8. ud. Razpravljalo se bo v Tyrševi Proslavi.
Župni TO.
nega zleta v Mariboru ter nastopov v Kamnici, na Teznu, pri Sv. Marjeti in v St. liju. Izvedle so se društvene plavalne in smučarske tekme. Na župnem zletu smo zasedli drugo mesto, istotako na smučarski tekmi.
Zdravniški referent br. Kovačič je poročal o ugodnem zdravstvenem stanju članstva. Nez.god ni bilo.
Blagajnik br. Lintner je podal poročilo o denarnem prometu, ki izkazuje Din 67.305.69 dohodkov im 65.645.49 Din izdatkov. Društvena imovina in inventar predstavlja vrednost 327.788 D .n. Izvolil se je poseben gradbeni odbor, ki bo pretresal vprašanje dozidave dvorane.
Prosvetar br. Vrane je poudarjal, da je delo prosvetar ja najtežavnejše delo v društvu. Prosvetni odbor si je bil sestavil maksimalni program za predavanja in nagovore pred vrstami, ki je bil tudi izveden. Društvo si je nabavilo v zadnjem času lutkovno gledališče in je ime-
, . *	„	,	.	.	,	,	.	!©	že dve predstavi,
aeja Župnega TO bo jutri v sredo ob Knjižoi5ar br skilan je poročal o sta-
uri zvečer v župni sobi v Narodnem domu.
Sokolska četa v Razvanju
bo imela v nedeljo 14. t. m. ob 15. uri v jkli letni občni zbor. Vabljena so vsa bližnja bratska društva in Čete. Zdravo!
Sokolska četa Sv. Urban pri Ptuju
gostuje v nedeljo 14. t. m. ob pol 4. uri v gosti/ni g. Bračiča v Rogoznici z Vfilezabavno komedijo »Scampolo«.
Zbor studenškega Sokola
Letošnjemu občnemu zboru studen-kega Sokola je prisostvovalo skoraj Vse Članstvo in precej naraščaja, skupno 130 bratov in sester. Zbor je otvoril br. sfarosta Hren in se uvodoma spomnil umrlega staroste Č. O. S. br. Schetaerja. V počastitev njegovega spomina so vsi Uavzoči vstali ter mu zaklicali »Stava«; 'stotako, ko se je predsednik spomnil umrlega staroste odseka v Limbušu, br. Srečka Robiča. Nato je predsednik pre-čital poslanico S. K. J., katero so zboro-Valci pozorno poslušali.
Tajnik br. Molan je poročal, da je Sokol Studenci izgubil vzornega člana, načelnika in odbornika br. Cilenška, ki se Je preselil k Sokolu Maribor I. Društvo mu je priredilo poslovilni večer in mu Podarilo tudi diplomo. Odbor je jmel 10 redn'h sej. Največ pažnje se je posvečalo razširjenju sokolskih časopisov in pridobivanju novih članov.
Br. načelnik Hočevar je podal pregtad dela vaditeljskega zbora. Radi pomanjkanja vod teljev je društvo priredilo 5-mesečni tečaj za vsa okoliška društva. Bruštvo je imelo 2 akademiji, okrožni z'et in se je korporativno udeležijo žup-
nju knj žnice, ki izkazuje 474 strokovnih knjig in 802 leposlovni knjigi. Knjižnica je bila vedno dobro obiskana, zlasti od dece. Imela je 960 čitateljev, ki so pre-čitali 3741 knjigo.
Dramski odsek je pod vodstvom br. Blažiča zrežiral 4 igre, ki so moralno in gmotno prav dobro uspele.
Pevovodja br. Kavčič je ustanovil pevski odsek, ki je prvič nastopi! na Miklavževo in Silvestrovo ter pripravlja Tyr-ševo proslavo.
Statistikar br. Stolcer je podal pregled stanja članstva, ki izkazuje: članov 90, članic 52, moškega naraščaja 18, ženskega naraščaja 20, dece 147 in beleži prirastek 6%.
Po poročilu in podeljenem absolutori-ju funkcionarjev se je izvršila zaob’ju-ba članstva, nakar je pevski odsek zapel »Planula zora...»
Predlagan je bil ta-le odbor, ki se je na prvi seji konstituiral tako-le: starosta br. Hren, podstarosta br. Vokač, načelnik br. Ferš, nam. nač. br. Zupan, tajnik br. Justin, blagajnik br. Lintner, prosvetar br. Grgič, gospodar br. Šinkovec, dramski odsek br. Blažič, 'utke br. Vrane, pevski odsek br. Kavčič M. Odbor se-stoji iz sledečih članov: br. Hočevar, br. Padežnik, Zupan, Žerjav, Majer, Skilan. Nadzorni odbor pa: br. Jaklič, Gruden in s. Mlinaričeva. Razsodišče: br. Hočevar, Ferš. Vrane in s. Godec.
Spori
SmuSka tekma Sokola Slovenjgradec
Agilni »Smuški klub Soko'a Slovenjgradec«, ki obstoja šele malo časa, je priredil v nedeljo svojo prvo smuško tekmo in sicer za članstvo, moški naraščaj in moško deco. Proga je bila dolga: za članstvo 12 km, za moški naraščaj 4 km, in za m.oškp deco 2 km. Start in cilj je bil pred Sokolskim domom. Prcga je bila posebno za člane zelo naporna, a uspeh je dokazal, da se pri našem Sokolu z veliko vnemo goji tudi ta lepi zimski in zdravi šport, ki ima pri nas radi lepih smuških terenov vse možnosti razvoja. Posebno zanimanje je vzbudila tekma naših malih Sokoličev, ki so se spustili z največjo amblcijozno-stjo v boj na belem polju. Zanimanje občinstva je bilo veliko.
Rezultati so bili: Članstvo: 1. Pruš Ivan 52 min. 53 sek., 2. Humer Mirko 1.03.03, 3. Gros Andrej 1.03.44; naraščaj (4 km): 1. Januška Ferdo 27.26, 2. Gajšek Stanko 27.30, 3- Haberman Rajko 29.39; moška deca (2 km): 1. Eiletz Božo 16.40, 2. Zdovc Vlado 1820, 3. Debe-
Mladinska akademija pa Teznu
Namesto običajne maškerade je prire dil naš Sokol na Svečnico v dvorani gostilne Lešnik mladinsko akademijo Po pozdravnem nagovoru staroste br. Luk-narja je imel prosvetar br. Lintner predavanje o Tyršu, njegovih idejah in zaslugah.
Nato so sledile druge točke programa. Moška deca je izvedla skladno skupinske vaje, a najmanjši so prav dobro, daii svoje »Palčke?. Ženska deca je vajice z žogami podala srčkano iin pri kočljivejših mestih s pravo sokolsko prisebnostjo. Vaje moškega naraščaja z dolgimi palicami so bi'e izvedene skladno in strumno^ Pri skokih skozi obroče (premer 1 do 0.45 m), kjer je bilo izvedenih nekaj prav lepih skokov, je pa oviral popolnejšo izvedbo omejeni prostor. Na koncu so prispevali še člani s prav dobro izvedeno, sicer kratko, a prav izdatno skladbo »Rapsodija« in članice s svojim elegantno in točno izvedenim »Dalmatinskim sajkajšem«, ki je nudi! višek večera. Škoda je le, da tudi ženski naraščaj ni bil enako izvežban na švedski klopi, kjer je sicer posameznica'izvedla vaje
lak Bojan 18.41. —■ Vsi zmagovalci so točno in prožno, le enotnost je tu in tam bili odlikovani z diplomami, ki se bodo j odrekla, Vse točke je spremljala na kla-razdelile na svečani T^rševi akademiji yirju s. Pečnikova.
6. marca.
Organizacije tekme je bila vzorna. —• Led je prebit, in drugo 'eto bodo uspehi brezdvomno še lepši! Smuk in Zdravo!
Priredtev je uspela nad vše pričakovanje. M’ado društvo ima vse pogoje za krepek razmah, ovira ga zaenkrat le to, da nima še lastnega dom^.
Mariborski smučarski klub
priredi v soboto 13. t. m. in nedejo 14. t. m. izlet v Sv. Lovrenc na Pohorju. Na ta izlet so vabljeni člani in. prijatelji zimskega športa. Kor nameravajo ustanoviti v Sv. Lovrencu smuoarsk klub, je naša dolžnost, da s primerno agitacijo podpremo to akcijo za razvoi smuškega športa v našem okolišu. S tem bomo le pripomogli k razvoju tujskega prometa.
Pohorska beraška nadloga
Ako pride turist poleti kam visoko v gore in sreča revnega samotnega pastirja, ki že tedne ni videl ljudi in doline, se prav nič ne začudi, ako pa poprosi za kake cigarete. In mu jih tudi rad da, če jih'le ima pri sebi.
Toda kaj drugega je na našem Pohorju. Nisi varen pred kmečkimi fanti, ki včasi prav nesramno moledujejo za cigarete. Ono nedeljo je na primer prihajala neka družba z Ruške koče. Tik pred Rušami jo sreča več kmečkih fantov in dek'et, vsi že precej Židane volje. Pa ti zastavita dva našim turistom pot in meni nič tebi nič zahtevata: »Dajte no par cigaret!« Niti prosim, niti pozdrava, ampak kar »da]te«. Ko ju je nekdo iz družbe zavrnil s primernim poukom, kako se je treba vesti, sta fanta postala surova in začela zmerjati, kaj pa pridete gori v hribe, frdamani mestni škrici in slično.
Podobni primeri niso redki in turisti se v tem. pogledu vedno bolj pritožujejo. Še prav dobro je vsakemu v spominu lanskoletna skupinska tekma v okolici »Treh ribnikov«, ko so kmečki fantje in starejši možje prestavili zastavice, jih pohodili, pokvarili progo in na koncu malone dejansko napadli nekaj, tekmovalcev in funkcijonarjev.
Apeliramo zato na prvem mestu na naše učiteljstvo in duhovništvo, ki je v to najbolj poklicano, da primerno poučuje kmečke ljudi, kako Škodljivo zanje same je tako početje. Pa je tudi ves trud za ppzdigo tujskega prometa na našem Pohorju zaman, ako je ljudstvo tam sovražno športu in turizmu.
Tudi orožništvo naj bi pomagalo, da Se vsi taki nevšečni pojavi zatrejo, in ■končno turisti sami naj nikar ne razvajajo ljudi, ki prosjačijo nekateri za denar, drugi za cigarete, ampak naj vsak tak primer takoj naznanijo orožništvu. Nehati mora to beračenje, kakor tudi uničevanje markacij, trganje orijentacij-skih tablic in sovražno nastopanje proti turistom.
Mi*iajl Zoščenko:
Napitnina
Saj jaz sam, kakor veste, nisem bil nikoli onkraj meje, torej vam tudi ne tooretn dokumentarično dokazati, kako |e lam. A neki moj prijatelj in kolega se p Pred kratkim povrni! iz inozemstva Pripoveduje polno zanimivih reči. Vzrok je, pravi, ker kapitalizem tlači cbveka. Brez denarja ne pustijo tam ®°veka takorekoč niti dihati. Za vse mo-rag plačati. Ce kihneš — vinar.
, Saj tudi pri nas zdaj dovolj često zabavajo denarja. Ne morem tajiti, pri vsakem koraku — sezi v žep, človek božji!
naj že bo kakor hoče, vseeno se mi zto> da je pri nas življenje lažje. Na pri-^er> pri nas ni treba dajati napitnine. In *endar zato nebo ne dobi luknje. Nata-*ar bo na primer skremži! obraz ali pa '■Trival stol, ker je na njem. vrag ga .Zemi, sedel takle skopuh... ampak to e tudi vse. In nekateri natakarji, tisti ®zredno bolj zavedni takorekoč, ti niti e. Prerivajo stolov. Samo tiho zavzdih-ejA°. Češ, takšno je občinstvo dandanes. 1 u,rnpak tam pri onih, onkraj meje, tam anko imaš, če na primer ne daš napitnice, prav sitne neprijetnosti. Jaz sam,, jr °r veste, pač nisem bil v inozemstvu .n ne poznam reda inozemcev. Vse to se 1? hripetil-O mojemu prijatelju. Je bil v ,ahji. Je hotel videti Maksima Gorkega. * M prišel na cilj. Je posta’ nervozen in je vrnil v drago domovino, m ie vso nesrečo pripisati samo napitninam.
Bodisi da ie mol prijatelj imel le malo
denarja, bodisi da je imel take principe, razumete, ki mu nišo dovoljevali dajati napitnine, kratkoma o: on ni dal n komur napitnine. Ne v gostilnah, rie v hotelih — nobenemu. Zakaj, tako. si je pač mislil, če človek prične razmetavati denar, potem pride domov nag kakor kakšen turški svetnik.
Kajti je tam sluŽabništva na stotine, takorekoč za svinje krmiti! Samo pri nas, razumete, je to tako, da portir samo sedi pri vhodu ta se ne zmeni za nobenega človeka; saj ga niti ne vidiš za časopisom. Tam pa, Morate vedeti, tam ti pa odpre vrata njih trideset. Poizkusi to enkrat, bratec, in ustrezi. vsem, ha!
Z eno besedo: moj prijatelj ni nobenemu nič dal.	1
Pa pride, razumete, v prvi hotel. Spre jeli sp ga, moram to reči, zelo častno, Vse je bilo udobno. Ce je šel mimo, vse čepice so se privzdignile. In tako. splošno spoštovan, je štiri dni plaval skoz življenje in ie potem odpotoval v drugo mesto. Napitnine pa seveda ni dal nikomur. Iz principa!
Pride v drugo mesto. Gre v hotel. — G'ejte — čisto drugače se .vedejo ljudje. Cepiče se ne privdigujejo Odgovori so kratkobesedni. neprijazni. Lakaji se obračajo proč. In postrežba je malomarna,,
Si misli moj prijatelj: .zoprna hiša, Vzamem prtljago, si misli, pa grem drugam.
Pa se je preseli! v drug hotel. O joj! Toliko kar ga niso suvali v gobec. Kov-čege so mu premetavali ko polena. Jed je bila slaba, Ce je zvonil ~ kakor da bi bili vsi gluhi. Arogantna sodrga.
Del! ko dva dni mol nrijatelj ni zdržal.
Potem je zelo v skrbeh odpotoval v drugo mesto.
V tistem hoteta bi bil portir mojega prijatelja kmalu ubil; s tako naglico je zaloputnil vrata. In sobo sq mu dali fej te bodi! — prav zraven kuhinje. In personal, če je kdo šel mimo njegove sobe, je tako topotal z nogami, da Jt. Moj prijatelj, rečem vam, zbolel na živcih. In ne da bi videl Maksima Gorkega, se je vrnil v svojo drago domovino.
Toda tik pred odhodom je še srečal nekega bivšega kolego, kateremu je pravil o svojih nevšečnostih:
In kolega je rekel: »Čisto jasno!«, je rekel, »prisegel bi, da si daja' s'abe napitnine. In zato so ti najbrže naredili Črtice na kovčege. Minuse Da. Vselej naredijo taka znamenja, da ve naslednji, pri čem je bil prejšnji. Tisti, ki vehko dajo, dobijo križec, plus. skopuhi pa črtico, minus.
Kakor blisk je mbj prijate’j teke* ^ v svojo sobo. Res: na levem robu kovče-ga štiri črtice, vodoravno...
Lfubavna pijača
V Petrovem selu v Bački se je dogodila nedavno, zanimiva zgodbica. Neki zaljubljeni mladenič je dobil pri varilki »čudodelnih ljubezenskih kapljic« Ruži Mandičevi napoj za svojo nezvesto izvoljenko. Mladenič ji je kapljice res spravil v kavo, a učinek je bil kaj čuden. Namesto njega, ie »začarana« mladenka objela in poljubila nekoza drugega. To ie n '.■'•tatiiča. jako razkačilo da .ie čarov-n co Mandičevo ovadi’ sodišču, ki jo je obsodilo na dva meseca ieče.
BolfSev lcl se učijo od Bate
Petrdgrajska »Krasnaja Gazeta* je objavila v svoji številki 306 članek pod naslovom »Preobrat v čevljarski tehniki«, iz katerega prinašamo dobesedno to-le:
* Pred mesecem dni je bila v »Skoro-hodje« pazljivo preiskana uvožena obutev svetovnoznane tovarne Bata. Ves spodnji del te obutve sestavlja neraz-ločijivo celoto. Podplat, ki je napravljen iz gumija* je s peto direktno spojen.
V tovariškem oddelku zg vlivanje so se vršili poizkusi za odlivanje podplatov pod nadzorstvom inžinerja Masaloviča.
V tvornici »Krasni Treugotaik« $o bili odliti prvi pari monolitnega sovjetskega podptata.
Pokazalo se je, da s svojo kvaliteto popolnoma zadovoljujejo in se morejo •vzporediti s čehoslovaško obutvijo.
Uporaba teh podplatov omogoča sovjetski zvezi velike prihranke. Samo v tehnološkem oddelku ža prešivanje in h-rezavanje odpade 46 drugih operacij.
Podplat iz monolita in proces pri proizvajanju te obutve je izum in istočasno patent čev’jarskega podjetja Bata. To metodo so si boljševiki brez vprašanja in brez kake nagrade enostavno prisvojili.
Njegovo ženltovanjsko potovanje.
»O pozdravljeni, gospod Kovač! Kaj pa vi tu v Mariboru?«
»Sem na ženitovanjskem potovanju.« »In kje je Vaša mlada ženka?«
»Je ni z inenoi, ona že pozna Maribor.«
Currer Bell:
41
Lowoodska sirota
Nekako malosrčje se me je hotelo lotiti, ko se je bližala ura, ob kateri bi se morala pokazati s svojo gojenko v salonu. Adelka je bila ves dan vzhičena, ko je bila slišala, da jo bodo predstavili zvečer damam, in šele tedaj se je nekoliko iztreznila, ko jo je začela Zofka oblačiti. Tedaj jo je važnost opravila kmalu umirila in ko so ji bili lasje zaviti v mehke valujoče kodre, ko je bila v živo rdeči Židani obleki, opasana z dolgim in širokim trakom, ko je bila nadela čipkaste rokavice, je bila tako resna kot kak sodnik. Nič je ni bilo treba opominjati, naj pazi na obleko; sedla je resno na stolček, ko si je bila privzdignila židano krilce, ker se je bala, da bi si ga posvaljkala, in mi je zagotavljala, da se ne bo več ganila, dokler ne bom sama priprav, jena. — To ni trajalo dolgo. Najlepša opravica, ki sem si jo kupila ob ženitvi gospodične Temple in ki je pozneje nisem bila nikoli več nadela, je bila hitro na meni, bila sem kaj kmalu počesana in edini nakit, biserna naprs-nica, je bil takoj pripet. Šli sva v pritličje.
Na srečo je držal v salon še drugi vhod poleg tistega iz dvorane, kjer so še vsi sedeli pri obedu. Salon je bil prazen, velik ogenj je plapolal v mramornatem kaminu in voščenice so svetile v praznični samoti med izrednimi cvetlicami, s katerimi so bile mize okrašene. Šrlatast zastor je pokrival vhod pod svodom; dasi je bil ta pretin med druščino in salonom tako tanek, so le govorili tako tiho, da si slišal k nerazločno mrmranje, a niti besede njih pomenkov.
Adelka, še vedno slavnostno nastrojena, je brez kake besede sela na p'odnožnik, ki sem ji ga pokazala. Sama sem sela na polico pri oknu in. vzevši knjigo z bližnje mize, sem poizkušala čitati. Adelka si je prinesla podnožnik k mojim nogam; ni trajalo dolgo, pa se je dotaknila mojega kolena.
»Kaj pa je, Adelka?«	e
»Ali bi ne smela vzeti kako cvetlico, Miss? Samo da si izpopolnim toaleto.«
»Preveč ste zaverjeni v svojo »toilette«. Adelka. Cvetko pa dobite.« Izrula sem rožo iz vaze in ji jo
vteknila za pas. Vzdihnila je od samega zadovoljstva, kakor bi bila kopa njene blaženosti zvrhana. Odvrnila sem lice, da skrijem nasmešek, ki se mu nisem mogla ubraniti. Bilo je nekaj smešnega, a zopet tudi nekaj žalostnega v tem, kako se je mala Parižanka zanimala za svojo vnanjost. V tem je v obednici zašumelc, kakor da vstajajo izza mize. Razgrnili so vhod v salon, tako da sem videla v dvorano, kjer je lestenec razsvetljeval steklo in srebro imenitnega desertnega pribora na dolgi mizi. Pri vhodu je stala gruča dam. Vstopile so in za njimi so vhod zopet zagrnili.
Bilo jih je le osem, toda ko so prišumele v dvorano, se mi je zdelo, da jih je mnogo več, Nekatere so bile zelo velike, nekaj je bilo belo oblečenih, a vse so imele široka načičkana krila, ki so jih še bolj poveličevala, kakor obstret povečuje luno. Vstala sem in se jim priklonila. Nekatere so se zahvalile za pozdrav, naklonivši glavo, druge so le strmele vame.
Razkropile so se po sobami. S svojimi lahnimi in živimi 'kretnjami so me spominjale jate belic ptic. Nekatere so sele na počivalnice in otomane, druge so se sklanjale nad mizo in ogledovale cvetje in knjige, ostale pa so se zbrale pri ognju. Vse so govorile tiho in vendar jasno. Njih imena sem šele pozneje zvedela, ali lahko jih kar tukaj omenim.
Med damami je bila Mrs. Eshton z dvema hčerkama. Nekoč lepa žena, je bila še vedno dobro ohranjena. Starejša hčerka Amy je bila boi'1! majhna, naivna in otroška v lice in po manirah, a precej pikantnih oblik. Bela volnena oprava z modrim pasom se ji je prav dobro podajala. Druga, Louisa, je bila večja in elegant-nejše postave, prav zalega obličja, ki bi- mu dejali Francozi »minois chiffonnč«. Sestri sta bili videti kot dve brezmadežni liliji.
Lady Lynn je bila velika in močna žena kakih štiridesetih let, ki je hodila vedno pokoncu in ponosno bogato opravljena v izpreminjasto svileno obleko. Gladko počesani črni lasje so se ji svetili v senci modrega peresa, iz las je blestel trak z diamanti.
Soproga polkovnika Denta ni bila tako načičkana, a zdela se mi je bolj imenitna- Bila je nekam sloka dama, bledega, plemenitega lica in plavih las. Nje črna svilena obleka s pasom iz dragih inozemskih čipk in nje biserni nakit sta mi bolj ugajala kot mavrična krasota gospe z odličnim imenom.
Najbolj znamenite — morda zato, ker so bile nai* večje v druščini — so bile vdova Lady Ingram in njeni hčerki Blanche in Mary. Vse tri je bilo treba prištevati najbolj stasitim ženam. Vdovi je bilo kakih štirideset do petdeset let, a bila je še vedno zala; lasje so ji bili — vsaj pri luči sveč — še vedno črni. tudi zobje so bili še dovršeno lepi. Marsikdo bi jo hvalil kot krasno ženo, kar je res bila po telesu, a v njenem ponašanju in držanju je bilo nekaj neznosno oholega. Lice ji ja bilo rimsko, podbradek se ji je izgubljal v stebrasiem vratu; a to lice je bilo dobesedno razorano od samega napuha, in prešerno je dvigala brado, da ji je molela skoro nenaravno kvišku. Oči so trdo in srepo gledale, spominjale so me na Mrs. Reed. Med govorom se je P®' čila; glas ji je bil nizek, njega modulacija zelo pompozna in izbrana — kratko in malo, govorila je odvratno. Živordeča žametasta obleka in turban iz indijskega, z zlatom pretkanega šala sta jo obdajala — kakor je bila menda uverjena — s kraljevim dostojanstvom.
Blanche in Mary sta bili enako stasiti: visoki j® ravni kot dva jagneda. Mary je bila presloka za svojo višino, a Blanche je bila po rasti prava Diana. Gledala sem jo s posebnim zanimanjem. Najprej sem bila zved-Ijiva, ali se je njen lik skladal z opisom gospe Fairfax, potem pa, ali se ujema s siiko, ki sem si jo v mislih narisala, končno pa — izpovedati se je treba — ali ie bila res taka, kakršno sem si predstavljala tisto, ki bo po okusu Mr. Rochestra.
Njena postava se je do pičice ujemala z mojo sliko in z opisom gospe Fairfax. Imenitno oprsje, Široka pleča,- dražestni tilnik, črne oči in vrani kodri — vse ja bilo tu? A lice? _— Bilo je podobno materinemu, bila je materina prilika brez gubic. Enako nizko čelo, enako ohole poteze, enak napuh. Le da njena prešernost ni bila melanholična, ker venomer se je smejala. Njen smeh je bil porogljiv in porogljiva so bila obokana 'n prešerna usta.
Pravijo, da se genij 'zaveda samega sebe. Ne vem. ali je bila Miss Ingram kak genij, a samozavestna ie bila, zares, izredno samozavestna. Začela je razpravljati s prijazno Mrs. Dent o rastlinah. Kakor je bilo videti, se Mrs. Dent nikoli ni bila ukvarjala z botaniko, dasi je po lastnem priznanju ljubila cvetlice, zlasti »divje«.
Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem naznanjamo tužno vest, da je preminula po do'gi mučni bolezni naša iskrenoljub-ljena hčerka, sestra, svakinja in teta, gospa
Karolina Petelenlca,
roj. Farčnik
poštna uslužoenka Maribor I.
v ponedeljek ob pol 20. uri v splošni bolnici. Pogreb se vrši v sredo, 10, t. m. ob pol 17. uri na magdalenskem pokopališču.
Sv. maša za ušnica se bode služila v petek 12. t. m. ob 7. uri pri Sv. Magdaleni.
Maribor, 9. februarja 1932.
Žalujoče rodbine boi	Farčnik • Nerat - Tu$6k
SOKLIČ
T
Maribor
sutopniki •• (prejmeta
karpi
za pepelnično sre^o se dobijo po naj nižji ceni pri tvrdki
Ferd. Greiner
Maribor. Gosposka ul. 2
Sdli*a
najpreglednejša kartoteka Soklič, Mribora Tel.2510
za razpečavanje „Sofra“ aparatov iščem.	417
Velika pojedina
v gostilni BALON
na Po are* ju	«*
na pepelnično sredo zvečeri
Posojilo ES
Ponudbe pod »Visoke obresti" na upravo Večernika.	418
Žrtev biila si Ti izbrana...
Ali Bog bo pravici prednost dal — Makar, če tudi šele na onem svetu !
V globoki žalosti sporočamo tužno vest, da nas je kruta usoda nepričakovano ločila od nenadomestljivega in predragega nam moža, očeta, tasta in starega očeta, gospoda
Franca Podlipnika
starej. trgovca
ki se je na tragičen način smrtno ponesrečil.
Zemeljske ostanke nepozabnega bomo položili k večnemu počitku v sredo, dne 10. t. m. ob pol 4. popolne na magdalenskem pokopališču.
Maša zadušnica se bo brala v četrtek zjutraj ob 6. uri v Magdalenski cerkvi.
Marija Podlipnik, Franc. Viljem, Mici žena	otroci
snahe in vnuki.
Boa
Služkinjo,
ki zna tudi kuhati, sprejmem. Vprašati v upravi Večernika	791
Postrežkinia
išče zaposlitve za popoldne. Naslov v upravi.	497
Lepo prazno sobo
v vili oddam. Soklič, Kosarjeva ul. 38
481
Stanovanje In hrano
dobi boljši delavec, ca 6.
Splavarska
uli-
480
Štirjsobno Stanovanje
parketirano, električna Luč, kopalnica, soba za služkinjo in drugimi pritiklinami takoj oddam. Samo pismene ponudbe na upravo lista pod »Glavni trg III«.
464
Potegavščina.
ali si že bil kdaj
na ribjem
»Dedek, trgu?«
»Seveda sem bil. dečko moj.«
»Pa si videl kdaj tisto debelo prodajalko tam pri prvi ^stojnici?«
»Seveda sem jo že videl.«
»A’i pa tudi veš, dedek, kaj ona tehta?« »Ne, dečko moj. tega pa ne vem.« »Ona tehta ribe, dedek!«
■Eircazan
Dijak s pištolo
Iz Bratislave poročajo:	V Eperješu
se je odigral na Svečnico tragikomičen dogodek. Ko so na gimnaziji delili seme-stralna spričevala, je 17Ietjii dijak Janoš Dadej vrgel razredniku svoje spričevalo v obraz. Profesor je seveda takoj tekel v konferenčno sobo, Dadej za njim. Tam je iz žepa potegnil pištolo in jo nameril na profesorje. Nekaj profesoric je od strahu zlezlo pod mizo, profesorji pa so pobegnili. Dadej je zaklical za njimi: »Vi ste strahopetci, saj imam samo otroško pištolo v roki!« Eden profesorjev je bil pohitel na ulica klicat policijo. Neki dijak, misleč, da je profesor zblaznel, ga je hotel zaustaviti. Profesor pa, misleč, da namerava dijak nanj atentat, je še • bolj tekel in klical na pomoč, za njim pa množica ljudi, ki so tudi smatrali profesorja za blaznega. Dadeja so slednjič odvedli na policijo, kjer so se prepričali, da je tista njegova pištola res bila samo otroška igračka.________________
V mestnem župnišču.
»Ali ste Vi mlekarica, ki nam prinaš® mleko?«
»Da, gospod župnik.«
»Potem Vam moram povedati, da rabim jaz mleko za hrano, ne pa za krste.«
Izdaja Konzorcij »Jutra« y, Ljubljani; predstavnik izdajatelja in urednik
STANKO DETELA v Mariboru.
I- Ml—inoim riHTTT-rr—iTTMT—miTTHIil wmni||—|—WiHH' TTIfriU —FinUl I 'i' I 'if
JOSIP FR. KNAFl.iC v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik
1PTRI A .. MmmSUAoii