TEDNIK KULTURNO GLASILO Poštni urad: 9020 Celovec — Verlagspostamt: 9020 Klagenfurt Izhaja v Celovcu — Erscheinungsort Klagenfurt p_ |)i LETNIK XXI / ŠTEVILKA 48 CELOVEC, DNE 27. NOVEMBRA 1969 CENA 2.50 ŠILINGA Narodni svet koroških Slovencev včeraj - danes - jutri Dr. Reginald Vospernik III. Na katerih temeljih stoji Narodni svet? Dovolite, da po tej kratki presoji našega odnosa do državnih in deželnih oblasti in do soseda v deželi povem še besedo v razmerju koroških Slovencev do koroških Slovencev — do nas samih. Redigirani programski osnutek Narodnega sveta pravi o ciljih Narodnega sveta sledeče: »Za zaščito narodnostnih in človečanskih pravic koroških Slovencev ter dosego popolne enakopravnosti z nemško govorečim prebivalstvom dežele se zavzema Narodni svet koroških Slovencev. Narodni svet je narodno-politična organizacija, katere sodelavci in somišljeniki pojmujejo krščanstvo kot bistven faktor pri oblikovanju človekove osebnosti, narodne skupnosti in družbe. Zavestno soupoštevanje tega momenta v zasebnem in javnem življenju ter sleherni organizacijski dejavnosti v deželi, državi, med Slovenci in v človeški družbi povezuje vse člane in somišljenike Narodnega sveta koroških Slovencev v močno narodno-politično skupnost, katere glavni cilj je ohranitev slovenskega življa v deželi, razmah slovenske kulturne, politične in gospodarske dejavnosti manjšine in družbe.« Narodni svet želi torej služiti svojemu narodno-političnemu cilju na osnovi zdravo zasnovane krščanske osebnosti. Ne želi delati krščanske politike, kajti take politike verjetno ni, ampak politiko kristjana. V integralni, celotni človekovi osebnosti je za kristjana narodnost nujen element človekove bitnosti. To bitnost velja ohraniti, sicer človekova osebnost razpada, se razkraja. Kot povsod v svetu — najnovejši dogodki v katoliški Cerkvi so za to jasen dokaz — iščemo tudi mi Slovenci svojo novo podobo. Zavedati se moramo, da se podamo pri tem iskanju v veliko nevarnost; prav tako pa se moramo zavedati, da je nevarnost še večja, če te nove podobe ne iščemo. Razvoja — nujnega razvoja — v sebi ne smemo zavirati. Prav gotovo bomo zdaj in zdaj odkrili, da smo zašli na krivo Pot; vendar nas bo prav to privedlo do novega iskanja. Kdor se je podal na pot, tve-Sa> da ne najde takoj prave poti. Ali bo zaradi tega raje ostal doma? Doma je enoličnost, je dostikrat okostenelost. Na poti pa je pluralizem z vsem rizi-kom, ki ga nosi v sebi konfrontacija. Dozorela osebnost bo konfrontacijam kos. To naše gledanje je podlaga naših odnosov do države, v kateri živimo, do Slovencev dru-l^ga političnega tabora na Koroškem, do Slovencev v zamejstvu in do matičnega naroda. Ostane mi torej še na kratko sprego-v°riti o naših odnosih do zamejskih Slovencev in do matičnega naroda. Koroški Slovenci živ člen slovenskega naroda Kar se tiče zamejskih Slovencev, katerih zastopniki so danes na tej proslavi navzoči, le imel Narodni svet z vsemi Narodnemu syetu sorodnimi organizacijami 25. in 26. oktobra večje srečanje s katoliško usmerje-nimi Slovenci iz Trsta in iz Gorice, ki je Potekalo izredno uspešno. Te kontakte bo-1X10 redno nadaljevali. matičnega naroda želimo gojiti kot ^dje celotnega slovenskega kulturnega te-6X3 stike na kulturno-prosvetnem in znanstvenem področju. Zavedajoč se dejstva, da 1 morali kulturno shirati brez močnega . 0venskega zaledja, so ti stiki naraven po-*av v dobi vse bolj močnih medsebojnih Korak naprej k svetovnemu miru Velesili odobrili pogodbo o neširjenju jedrskega orožja Zahteva po uničenju vsega bakteriološkega orožja Sovjetska zveza in Združene države Amerike sta v ponedeljek odobrili pogodbo o neširjenju atomskega orožja, da bi na ta način preprečili nadaljnje širjenje le-tega. Sovjetska zveza, Združene države Amerike in Velika Britanija so pogodbo podpisale lani 1. julija. Temu zgledu je sledilo že devetnajst držav; od teh pa jih je priznalo pogodbo šele dvajset. V Moskvi jev ponedeljek predsedstvo vrhovnega sovjeta, v navzočnosti vodje partije Brežnjeva, ministrskega predsednika Kosigiha. in državnega poglavarja Podgor-nega v slovesnem aktu ratificiralo pogodbo. Nekaj ur kasneje je podpisal ratifikacijski dokument tudi predsednik Nixon, ki ga je že marca letos potrdil kongres. Nixon je spričo koraka Sovjetske zveze dejal »da sedaj lahko resnično upamo, da bodo tudi druge države kmalu odobrile pogodbo, da bi potem začela veljati.« Zadržanje Bonna Politični opazovalci sodijo, da je ratifikacija pogodbe posledica ugodnega poteka pogajanj: o omejitvi strateškega orožja (S-ALT) v Helsinkih. Nekaj je verjetno doprinesla tudi izjava bonskega kanclerja Brandta, češ da završi podpis pogodbe njegove države od dobre volje Sovjetske zveze. V ponedeljek je tudi švicarska vlada izjavila, da je pripravljena odobriti pogodbo, ker je sedaj dana vsest-rano-st sporazuma. Iz Berna javljajo še dodatno k temu, da čakajo samo še na dejanje Bonna. Nixon se odpove bakteriološkemu orožju Kmalu zatem, ko sta obe velesili podpisali pogodbo o neširjenju jedrskega orožja, je ameriški predsednik Nixon slovesno izjavil, da je Amerika pripravljena odpovedati se vsemu bakteriološkemu in kemičnemu orožju. Hkrati je Sovjetska zveza in sedem komunističnih dežel v političnem odboru Združenih narodov predložila resolucijo, v kateri predlagajo sprejem mednarodnega sporazuma o prepovedi izdelovanja kemičnega in bakteriološkega orožja ter uničenje vseh dosedanjih zalog. Tudi Nixon je omenil uničenje le-tega. KRŠČANSKA KULTURNA ZVEZA Vljudno vas vabimo na slavnostno prireditev v čast slovanskima blagovestnikoma SV. CIRILU IN METODU ki bo v nedeljo, dne 30. XI. 1969, ob 14. uri v veliki dvorani doma glasbe v Celovcu. Navzoči bodo naš škof dr. Jožef Kostner, ljubljanski nadškof in metropolit dr. Jože Pogačnik, škof iz Regensburga (Nemčija) dr. Rudolf Graber, ki bo imel tudi slavnostni govor in pomožni škof doktor Vekoslav Grmič iz Maribora. Nastopajo združeni cerkveni zbori iz Roža, Gur in Podjune, združeni zbor graških študentov in celovških bogoslovcev ter zbor Koroške dijaške zveze. Iz Podjune bo vozil avtobus podjetja Sienčnik iz sledečih krajev: Železna Kapla na trgu ob 12,15; Žitara ves pri Rutarju ob 12,25; Dobrla ves ob 12,50 uri pri Sienčniku. Iz Pliberka na trgu ob 12,15; Šmihel pri Pliberku pri Šercerju ob 12,30; Globasnica pri šoštarju ob 12,40; Dobrla ves pri Sienčniku ob 12,50; škocijan pri farnem domu ob 13,10 uri. Veselimo se vašega obiska Uspešen zaključek ameriškega poleta na Luno Vesoljski podvig »Apolla 12« se je zaključil v ponedeljek, ob 21. uri in 58 minut na Tihem oceanu, približno 650 km od otokov Samoa. Točno ob tem času je vesoljska ladja z junaki Conradom, Beanom in Gordonom pristala na morju. V tistem trenutku je bila letalonosilka »Homet«, kateri je bila poverjena naloga, da poskrbi za vse dejavnosti, ki zadevajo pristanek »Apolla 12« oddaljena kakih 4500 metrov. To dokazuje, kako natančno je bil preračunan in s kakšno natančnostjo tudi izveden načrt pristanka kozmonavtov v naprej določeno področje Tihega oceana. Danes še ne moremo dokončno oceniti 2. ameriškega -podviga. Medtem ko je bil prvi polet na Luno tehničnega -pomena, je služil drogi znanstvenemu raziskovanju Lu- nine površine. Ena izmed glavnih nalog, ki so jih zaupali vesoljcem Conradu -in Beanu je bila ta, da pristaneta čim -bliže vesoljskemu robotu »Surveyoru 3«, ki ga je vezi in komunikacij. Želimo biti v vseko-roškem in vseavstrijskem merilu povezovalni člen, živ člen meddeželnih in meddržavnih odnosov. Ne moremo se zadovoljiti s tolikokrat štrapacirano vlogo mostu, ki služi v resnici morda le drugim, da udobneje poromajo v sosedne dežele. Velike naloge nas čakajo Naloge, ki nas čakajo, so velike. Zato želimo utrditi svojo organizacijsko moč. To bo možno le v tesnem stiku z našo vasjo. Pri tem se bomo morali zavedati spremenjenih razmer in jih upoštevati. Ali je naša vas še tisto idilično naselje, ki se nam je nudilo pred petdesetimi leti? Kako je s prodirajočo nezavednostjo? Ali nudimo delavcu dosti narodnostne opore? Menim, da so to vprašanja, ki bi jih morala proučiti tehtna znanstvena analiza. Ob teh velikih nalogah, ki nas čakajo, mi ostane edinole še, da zakličem vsem, ki ste se danes tukaj le pri svečani proslavi (Nadaljevanje na naslednji strani) GENERALNI KONZULAT SER JUGOSLAVIJE SPOROČA: Tradicionalni sprejem ob jugoslovanskem državnem prazniku 29. novembra letos odpade zaradi potresne katastrofe v Banjaluki. Generalni konzulat SER Jugoslavije v Celovcu prosi za razumevanje. NASA poslala v vesolje pred več -kot 31 meseci in ki je pristal v Morju viharjev ter poslal na Zemljo več -kot 6000 slik. Na svoji poti po Luni sta prehodila več ko-t 3 km dol-go -pot, iskala kamenine, našla »Surveyor 3« ter ga pregledala. Potem sta odnesla s -seboj, tri kose robota. Pri vsem tem so se jima pripetile -tudi nevšečnosti. Tako ni televizijska kamera »Intrepida« mogla delovati, -zaradi okvare ter oddajati posnetke -njunih -sprehodov -po Luni; pozabila sta t-udi. barvni -posnetek »Surveyora«. Po -dru-gi strani -pa sta v večji -razdalji od »Intrepida« postavila vesoljski laboratorij z znanstvenimi inštrumenti, ki še zmerom posredujejo Zemlji dragocene -podatke o dogajanjih na Luni. Seizmograf, ki sta ga postavila je zabeležil silen -potresni sunek, ki je trajal skoraj, -pol ure, ko je zgornji del »Intrepida« (to je ladjice s katero sta se vesoljca ponovno spojila z matično ladjo » Y aink ee-C 1 ipper «) -treščil kakih 60 km daleč od njunega pristajališča na Luni. Nehote sta vesoljca prinesla seboj precej prahu z Lunine -površine, ki jim je delal pozneje v vesoljski ladji hude preglavice. V vesolju vlada breztežnost. Drolbni pra-h je začel prekrivati inštrumente, in kar je bilo še huje, začel je dražiti organe -treh vesoljcev. Vendar to ne predstavlja težav za prihodnje polete, kajti motnje na dihalnih organih niso -povzročale vesoljcem posebnih težav. Japonska dobi nazaj otok Okinau/o Ob zaključku razgovorov -med ameriškim -predsednikom N ixonom i-n japonskim premieram Eisakom Satom je Bela hiša v petek, 21. novembra, objavila skupno sporočilo (Sato je bil pet dni na uradnem obisku v ZDA), v katerem je rečeno, da -bodo Združene države Amerike do leta 1972 vrnile Japonski otok Okinawo ter umaknile jedrsko orožje iz -oporišč na otoku. Sporočilo še dodaja, da bodo pred izročitvijo sklenjen j sporazumi, da bi ne -prišlo do ošibitve varnosti na Daljnem vzhodu in na Japonskem. Amerika bo obdržala -svoja oporišča na o-toku, za katere bo še -na-prej veljala ameriško-japonska -pogodba o varnosti. (abot Lodge proti nesmiselnim pogajanjem Cabot Lo-dge je odstopil -s -položaja načelnika ameriške delegacije na pariških -pogajanjih za Vietnam. Podo-bno je storil tudi njegov namestnik, podnačelnik delegacije Lawrence Walsh. Sporočilo je dal predstavnik Bele hiše Ronald Ziegler, ki je povedal, da ni Nixon doslej še izbral njunih naslednikov. Odsto-p stopi v veljavo 8. decembra. Pismi, s katerima sta Lodge in Walsh sporočila Nixonu svoj od-stoip -z vrača ta na Hanoj krivdo za zastoj pogajanj. Poleg o-se-bnih razlogov za nj-un odstop navajata oba diplomata razočaranje nad »nesmiselnim pogajanjem« s Hanojem. Ameriško delegacijo v Parizu bo začasno vodil Philip Habib, ki je že od začetka pogajanj. -maja 1968 član predstavništva ZDA. OD TEDNA DO TEDNA DR. KLAUS UPA, DA BODO SALT POGAJANJA NA DUNAJU Že v prejšnji številki je naš list na -prvi strani objavil, da so se začela med Združenimi državami Amerike in Sovjetsko zvezo v Helsinkih pogajanja Vzhod — Zahod o omejitvi strateškega orožja, tako imenovani pogovori SALT. V tej zvezi je v torek, 18. novembra, avstrijski zvezni kancler dr. Jase! Klaus na tiskovni konferenci avstrijske ljudske stranke izrazil željo, da se bodo pristni pogovori, po sedanjih pripravljalnih, med Združenimi ameriškimi državami in So-vjetsko zvezo nadaljevali na Dunaju. V šali je primerjal zvezi kancler dunajsko vreme z onim v Helsinkih: »Tam sneži in dežuje... dan traja le od 9. do 3. ure popoldan.« Poleg »geografskih in klimatskih prednosti« ima Dunaj še »vse druge možnosti«, tako npr. lahko prireja tudi velike kongrese. Avstrija, je dodal dr. Klaus, se je zavzela po svojem zunanjem ministru za Dunaj; s temi stiki tudi še danes nadaljujemo. JUGOSLAVIJA IN AVSTRIJA O POLITIČNIH VPRAŠANJIH Zastopniki jugoslovanskega in avstrijskega zunanjega ministrstva so imeli 18. in 19. novembra na Dunaju informativne razgovore o aktualnih vprašanjih mednarodne politike posebno s področja evropskega sodelovanja in varnosti. Zastopnike zunanjega ministrstva je sprejel tudi zunanji minister dr. Kurt Waldheim. »DIPLOMATSKO PREMIRJE« ZA GIBRALTAR Z resolucijo na skupščini Združenih narodov v New York;u sta britanska in španska delegacija sklenili, da zaenkrat ne bosta razpravljali o gibraltarskem problemu. Predstavnik španske vla-d-e je -pojasnil, da -bi sicer problem ostal na dnevnem redu in bodo v katerem koli trenutku lahko o njem razpravljali. Britanski predstavnik pa je -poudaril, da bodo to vprašanje rešili samo s sporazumevanjem. Po njegovih besedah si je Velika Britanija vedno prizadevala za dobre odnose s Španijo, vendar pa se ne bo odpovedala Gibraltarju, -dokler se prebivalstvo tega ozemlja ne bo odločilo za špansko vlado. KIESINGER PONOVNO IZVOLJEN ZA VODITELJA KRŠCANSKO- DEMOKRATSKE STRANKE Dne 18. novembra je zahodnonemška kr-ščansko-demokratska stranka -za svojega -voditelja ponovno izvolila nekdanjega zveznega kanclerja Kurta Kiesingerja. Pri vo- litvah se je namreč izkazalo, da je precej njegovih pristašev odpadlo od nj-ega. Na glasovanju je dobil 366 glasov, medtem ko je na kongresu pred -dvema letoma glasovalo zanj 423 delegatov. VOJAŠKI IZDATKI FRANCIJE »Želimo, da -bi ta -pogajanja uspela, kajti -prave razorožitve ne -bo vse dotlej, dokler velesili ne bosta pristali na to, da uničita vse zaloge obstoječega jedrskega orožja in dokler se ne bosta odrekli nadaljnji proizvodnji jedrskega orožja. »Tako je v zvezi z ameriško-sovjets-kimi razgovori v Helsinkih izjavil francoski obrambni minister Michel Debre. Kot znano se pogovarjata obe velesili o zaviranju strateškega orožja. Debre je -govoril v parlamentu v zvezi z razpravo o francoskem proračunu za narodno obrambo, ki znaša 27 milijard 190 milijonov frankov. V ŠVICARSKEM KANTONU FRIBOURGU VOLILNA PRAVICA TUDI ŽENSKAM Končno so se z ljudskim glasovanjem tudi Švicarji iz -kantona Friibourg odločili za žensko volilno pravico. Ženske bodo lahko tudi izvoljene. Za priznanje volilne pravice je glasovalo 19.029 volilcev, 7.771 pa proti. Zanimivo je, da so prav v -tem kantonu Švicarji pred 10 leti z ljudskim glasovanjem zavrnili to žensko zahtevo, in sicer je tedaj glasovalo 18.780 volivcev proti 7.985 za. Švicarke so si doslej priborile volilno pravico v 6 kantonih (vseh kantonov je 22). V kantonih Bern, Ziirich in Grisons je kantonska vlada dovolila -občinam, da po svoji uvidevnosti lahko ženskam priznajo volilno pravico pri občinskih volitvah. V francoskem predelu Švice nimajo ženske volilne pravice samo še v kantonu Valai-s. ZANIMIVA ANKETA V ZAHODNI NEMČIJI Anketa o javnem mnenju, ki jo je opravil inštitut za uporabno znanost v Bad Go-desbergu, je pokazala, da je 74 odstotkov zahodnih Nemcev za politična pogajanja med Bonnom in Berlinom, 11 odstotkov je proti, 15 odstotkov anketiranih pa se ni odločilo. UDAREC PROTI TISKOVNI SVOBODI V GRČIJI Grška vlada je izdala nove predpise proti -svo-bodi tiska, ki sicer zadevajo neposredno -predvsem finančno stran listov. Pristojbine na uvoz tiskovnega papirja bodo oproščeni listi, katerih naklada ne doseže 25.000, dru-igi pa bodo deležni samo 5 odsto popusta. Vla-da si je zadržala pravico, da lahko omeji obseg listov in da določi -minimalno ceno. Ti predpisi bodo začeli veljati 1. januarja 1970. Založništva listov bodo glede ostalih davčnih predpisov izenačena. Posledica tega -bo, da bo list z naklado 50.000 dnevno, iki bo imel letno 4 milijone drahem dobička, plačal 6-k-rat več davkov kakor doslej. Poostreni ,so bili predpisi glede odgovornosti za objavljanje sestavkov oziroma vesti. Odgovornost je bila razširjena na ravnatelja, na glavnega urednika, urednike in ravnatelja tiskarne. Že več lastnikov in ravnateljev listov je izjavilo, da bodo prenehali izdajati -svoje liste, med -temi tudi lastnik lista »Akropolis« (110.000 -primerkov naklade) in »Apo-gevmati-ni«, večerni list z naklado 120.000 -primerkov. POLJSKI ŽIDJE ODHAJAJO NA ŠVEDSKO Od januarja 1969 je švedsko veleposlani-ništvo v Varšavi podelilo 2.000 vizumov -poljskim Židom za vstop na Švedsko; doslej je vizum izkoristilo 1100 Židov. Poljska ob-lastva ne delajo mikakih ovir izseljevanju Židov. Švedske oblasti poskrbijo ob trenutku naselitve -za njihovo vzdrževanje, dokler ne najdejo stalnega mesta. Po -poročilu iz angleških virov se Židje radi naseljujejo na Švedskem, to je v državi, od koder so možni stiki s Poljsko. Poljski Židje odhajajo tudi čez Avstrijo in Italijo v druge -države, tako v Združene države Amerike in v Avstralijo. Pripominjajo, da gre predvsem za -izobražence, včasih tudi za takšne, ki so bili poprej v -poljski službi na Švedskem. Poljska dblastva želijo, da -bi si Židje, ki se nameravajo izseliti, -poskrbeli izraelski vizum ne glede na to, kje -se bodo dokončno naselili. Židje domnevajo, da jih hočejo Poljaki tako vtakniti med sioniste, to je židovske nacionaliste, ki se ne prilagodijo sožitju z drugimi narodi. »VOHUNSKI SATELIT« DOKAZAL EKSPLOZIJO SOVJETSKE RAKETE Pred nedavnim je velika eksplozija na ploščadi za izstreljevanje -na kozmodromu v Baj konu m praktično -pokopala možnosti Sovjetske zveze, da bi še lahko tekmovala z Združenimi državami Amerike pri osvojitvi Meseca. To je izjavil znanstveni u-rednik neodvisne -trgovske britanske televizijske družbe Fairley minuli teden. Ko-t je znanstveni urednik dejal, je bila na novi ploščadi na bajkomurskem -kozmodromu že postavljena velikanska sovjetska raketa, ko je nenadoma nastala strašna eksplozija. Očitno je, da je raketa eksplodirala. Peter Fai,rley meni, da je ameriški opazovalni -satelit, tako imenovani »vohunski satelit« slikal -porušeno -sovjetsko ploščad. Sovjetska raketa -naj bi bila po opisu tega satelita večja in močnejša kot ameriški »Saturn 5«. Podobno, čeprav -manj natančno, je pisala -malo prej ameriška -strokovna revija »Aviation Week«. (Nadaljevanje s prejšnje strani) zbrali: koroški Slovenci hočemo živeti. S skupnim naporom nas vseh nam mora uspeti, da naše zahteve ne bodo naletele na gluha ušesa. Narodna skupnost, to smo mi vsi, ti in on in jaz; narod je organizem, ki ga vsak izmed udov ohranja in dopolnjuje - z delom, s kulturnim, gospodarskim, političnim; z marlijivim delom. Zavedajmo se, dragi rojaki, da naj zveni v tem delu, v tem naporu, starodavna pesem pradedov ob knežjem kamnu, pesem svobode; da naj je v našem naporu vihrava kri kmečkih puntarjev, otožna pesem o kralju Matjažu, Slomškovo rotenje ohraniti živ materin jezik, Janežičeva ogromna literarna dejavnost, kulturne stvaritve Mohorjeve družbe. Če bo v nas vse to živo, potem bomo preboleli zavest, da nimamo slavne s krvjo pisane zgodovine, Narodni svet koroških Slovencev, ki stopa v tretje desetletje svojega obstoja, bo mogel svoje narodno-politične cilje uresničiti le ob sodelovanju vas vseh. Zato želi odpreti vrata vsakomur, ki se strinja z osnovnimi načeli naše organizacije. Še posebno vabi mladino. Na skupni poti v lepo bodočnost Iskreno želimo vsi, da nekega dne v očeh sodeželanov ne bi bila več sramota govoriti dva jezika, biti doma v dveh kulturnih svetovih, da bi bil nekega dne popolnoma pokopan grabežljivi nacionalizem, ki sega po tujem in je žejen zemlje in ljudi. Koroška dežela mehkih in romantičnih melodij, dežela nasprotij in dežela križišč, dežela slovenskega kneza in nemškega liberalizma, dežela samosvojih ljudi — to je naša domovina. Naša zvestoba domovini in naj bo zvestoba izročilu naših prednikov, zvestoba jeziku in zvestoba kulturnim stvaritvam. Naj zaključim z željo — in gotovo govorim tudi v vašem imenu, dragi prijatelji — da bi bodoča združena Evropa, ki jo z veliko marljivostjo gradijo na vseh koncih in krajih, imela tudi prostor za koroške Slovence, kajti samo v bratskem razumevanju in medsebojnem spoštovanju moremo graditi skupno hišo v enakopravnosti in v dostojanstvu. Naj bo darilo, ki ga jubilantu poklanjamo isto kot dar, ki so ga položili v tistih poletnih dneh leta 1949 v zibelko Narodnemu svetu: vnema za ideale, ki so bili našim prednikom sveti. Na tako obdarovanem telesu smemo pričakovati bujne rasti. Država in dežela, katerih lojalni državljani in deželani smo, pa naj gradi hišo za vse. Koroški Slovenci ne prihajamo praznih rok. Če držijo Kocbekove besede »Slovenstvo je toliko kakor človeštvo«, moramo z vso vnemo svojih src uresničevati svojo podobo, da bomo uresničili človeka. Mi vsi — koroški Slovenci; da bodo tisti, ki pridejo za nami, mogli reči dediščina je živa. Umreti nočemo! iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMimiMiiiMHiiniiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiMi TEDENSKO OGLEDALO - KOMENTAR - REPORTAŽA - TEDENSKO OGLEDALO - KOMENTAR - REPORTAŽA - KOMENTAR - TEDENSKO OGLEDALO HiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiHiiHaiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiuiiuiuiuuniiuiiuiHiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiH» PAKET SPREJET Južno tirolska ljudska stranka (SVP) je na .svojem zborovanju .konec zadnjega tedna odobrila z neznatno večino 52,9 odstotkov tako imenovani paket in operacijski koledar, ki ju je i-zposlovala Avstrija skupno z južnimi Tirolci od Italije. V zdravstvenem domu v Meranu se je zbralo nad 1000 zastopnikov južnih Tirolcev, da se posvetujejo o določilih paketa, da ga sprejmejo oz. odklonijo. Deželni glavar in predsednik SVP, dr. Silvius Magnago, je zagrozil, da bo odstopil, če južni Tirolci ne bi sprejeli paketa, ki sicer ne vsebuje nobene idealne rešitve, a več za sedaj ni bilo mogoče doseči. Opozicija, ki jo vodijo Brug-ger, Benedikter, DalsaB i. dr., trdijo, da zagotovila, ki j i.h daje paket, niso zadostna, vrhu tega pa je treba še doseči možnost za nadaljnja pogajanja, če bi se izkazalo, da paket le ni prinesel tistih izboljšav, ki so si jih pričakovali južni Tirolci. Mednarodne garancije ni Avstrijska svobodnjaška stranka (FPo) se je izrekla na nedavnem deželnem shodu v Salzburgu proti paketu in operacijskem koledarju, ker ne vselbuje nobene mednarodne 'garancije. Avstrija da se s tem docela umakne iz južnega. Tirala ter ga prepušča samemu sebi. Tudi socialistična stranka ni za paket, ker ima lastne predstave. Zaradi tega se je izrekla proti paketu socialnodemokratska stranka Egmonta Jennyja, ki je imela prav tako konec prejšnjega tedna svoje zborovanje. Od vseh v avstrijskem parlamentu zastopanih .strank je potemtakem za sprejem samo ljudska stranka, ki je kot vladna stranka izposlovala od Italije ta paket, ki so ga imenovali nekateri že »Pandorino vrečo«. Tudi v širokih krogih južnih Tirolcev ni bilo jasne predstave o tem, koliko dobrega oz. slabega vsebuje ta »Pandorina vreča«. Zelo kočljiva točka v vsej zagati pa je bilo tudi dejstvo, da se nemško im italijansko besedilo ne ujemata, tudi opombe pod črto se včasih razlikujejo kar močno. Važno podporo je dobil Magnago od tirolskega deželnega glavarja VVallmoferja, ki je istotako mnenja, da več trenutno ni bilo možno doseči od italijanske vlade. Seveda to ne more zakriti dejstva, da je v avstrijski ljudski stranki tudi mnogo ljudi, ki so proti paketu, med njimi zlasti vzhodnotirolski državnozborski poslanec Kramebitter. Vse kaže, da bo parlamentarna debata o južnem Ti ralu, ki bo najbrž tik pred božičnimi počitnicami precej razburkana. Zanimiva pa utegne tudi postati razprava v rimskem parlamentu, ker so zlasti italijanske desničarske stranke proti paketu, ki po njihovem mnenju daje južnim Tirolcem preveč pravic in zagotovil. Bilanca za sedaj še pozitivna Tisti, ki so glasovali za paket, so glasovali za vse prednosti im ugodnosti, tistim, 'ki iso paket odklonili, se ni bilo treba odpovedati velikim dragocenostim. Benedikter je izjavil, da je treba misliti na dolgi rok, ne, ker bi bil današnji statut avtonomije tako idealen, ampak, ker si ga južni Tirolci še lahko privoščijo. Benedikter je označil paket kot mojstrovino dejanja z eno in jemanja z drugo roko. Magnago je v enem svojih govorov naglasil, da se bo Avstrija ravnala natančno po tem, kako stališče bodo zavzeli južni Tirolci do paketa v prihodnosti, ki 'bo začel veljati. Avstrija da se bo šele tedaj umaknila iz spora, če bo paket izpolnjen tudi po mnenju južnih Tirolcev. Magnago se je skliceval v svojem zagovoru na številne intervencije za politične pripornike in na napore, da bi zboljšal vsebino paketa (»molzel sem, molzel in molzel«). Magnagu se je pridružil tudi Mitterdorfer; po njegovem mnenju bi bilo odklonilno stališče tudi zaradi tega napačno, ker še ni bilo nobenih alternativ. Manjšinskega vprašanja tako dolgo ni mogoče rešiti, dokler obstaja 'položaj manjšine. Šele če bi popolnoma popustili nacionalizmi, ibi se dalo južnotiroi-sko vprašanje docela rešiti. Odmev v javnosti Izkazalo se bo seveda šele v prihodnjih dneh, ko bodo razpravljali o paketu v rimskem parlamentu, kako je stališče italijanskih političnih strank in kaka je dejansko pripravljenost rimske vlade, ki se lahko opira samo na kršč a ns ko demo kr a tsko manjšino; kaže, da je levičarske stranke zaradi paketa ne bodo ogrožale, precej jasno pa je tudi stališče desničarjev, fašistov, monarhistov in liberalcev. Zanimivo bo tudi, kak bo odmev med narodnimi manjšinami v Italiji, med Francozi v Aosti, Katalonci na Sardiniji, Šip-tarji, Grki in Hrvati v južni Italiji (tam je seveda vprašanje obrnjeno precej drugače), med Furlani, zlasti pa med Slovenci na Tržaškem in Goriškem, Beneški Sloveniji in Kanalski dolini. Neizpodbitno dejstvo je namreč, da Slovenci še zdavnaj nimajo pravic, ki jih uživajo južni Tirolci, v Beneški Sloveniji in Kanalski dolini pa nimajo niti najosnovnejših zagotovil. Človek pa se sprašuje ob paketu in vseh dogodkih v zvezi z južnim Tiroiom, kako to, da Avstrija do danes še ni izpolnila cele vrste določil člena 7 državne pogodbe. Vzemimo samo dvojezične krajevne napise, lastno poslopje Državne gimnazije za Slovence, ali pa napade na slovensko imetje zadnje leto, ki so kričeč dokaz diskriminacijskega duha v deželi Koroški. Beseda toleranca, najsi bo še tako lepa, tu ne more izbrisati slabega vtisa. Jože VVakounig Sadovi dela in idealizma Celovški Gallus na pragu svoje desetletnice Pevsko društvo Jakob Petelin Gallus v Celovcu j.e imelo 15. novembra svoj 4. redni občni zbor. Društvo je bilo ustanovljeno v aprilu leta 1960 in stoji tako zdaj na pragu praznovanja svojega desetletnega obstoja. Občni zbor, ki se ga je udeležilo nad 50 članov pevcev in zastopniki oziroma predstavniki organizacij Krščanske kulturne zveze in Narodnega sveta koroških Slovencev, je bil obračun in pregled doslej opravljenega dela. V desetih letih svojega Obstoja si je društvo zagotovilo v kulturnem življenju koroških Slovencev stalno mesto. Poročila odbornikov so prikazala Gallusovo delovanje v zadnjih treh letih. V tem času je imel Gallus petnajst samostojnih koncertov, sodeloval je pri sedmih prireditvah drugih organizacij; in petkrat je pel za radijsko snemanje v Celovcu in enkrat za RTV Ljubljana. Med zborovimi nastopi, ki so še v posebni meri imeli namen utirati ugled naši narodnosti ter vzbujati mednarodno strpnost in prijazno sosedstvo, moramo omeniti Gallusov lanski nastop v Eisenstadltu na Gradiščanskem za oddajo avstrijske televizije ob državnem prazniku, in zborovo sodelovanje ob praznovanju 150-letnice pesmi »Sveta, noč, blažena noč« za lanski božič v Salzburgu. Gallus je nastopil tudi v StraBburgu na povabilo prirediteljev v okviru »Zamimelsberger Kiinstlertreffen«. Mednarodnega tekmovanja pevskih zborov v Gorici se je Gallus udeležil že trikrat. Tudi v Sloveniji celovški Gallus ni -nepoznan, saj; ga je večkrat slišati na sporedu RTV Ljubljana. S samostojnim koncertom pa so Gallusovi pevci prvič nastopili novembra 1967 v Kranju, nato pa še na Bohinjski Bistrici, v Slovenj Gradcu, na Prevaljah, v Mariboru, v filharmoniji v Ljubljani, v Kropi, v Trbovljah in v Novem mestu. Poleg lastnih koncertnih nastopov je Gallus organiziral -tudi pevske nastope na Koroškem večjemu številu zborov iz Slovenije; med temi zbori so bili akademski pevski zbor »Tone Tomšič« iz Ljubljane, mladinski zbor iz Slovenj. Gradca, pevski zlrnr »Slavček« iz Trbovelj in pevski zbor »France Prešeren« iz Celja. Dan -po občnem zboru je gostoval v škofičah in v Bilčovsu moški zbor »Dušan Jereb« iz Novega -mesta; tudi do tega gostovanja je prišlo po Gallupovem posredovanju. Gallusov pevovodja, prof. dr. France Cigan, je v svojem poročilu izrazil svoje zadovoljstvo nad udeležbo pri pevskih vajah. V zadnjih treh letih so pevci 80—90 odstotno obiskovali vaje, čeprav jih je dobra polovica z dežele in morajo prevoziti velike daljave na lastne stroške. »Najvidnejša i-n najlepša lastnost, ki je krasila pevce Gallusovega zbora v vseh desetih letih, je junaški idealizem, s- katerim so žrtvovali svoj prosti čas in tudi del svojega zaslužka, da -so mogli sami doživeti v zboru lepoto naše pesmi in se usposabljati, da so jo -mogli .posredovati -tudi drugim.« Gallusov -predsednik, direktor Urhej Kaasl, je znal najti iskrene besede zahvale za delo in žrtve, ki jih je Gallusu že poklonil njegov dirigent. Zraven pa je napovedal, ha je spored za praznovanje desetletnice že sestavljen: »Praznovali bomo, veselili se bo-ln<>, toda poleg veselja nas čaka težko delo. Nove božične pesmi Slovenski cerkveni zbori tržaške škofije So med seboj povezani v posebno zvezo, ki Prireja skupne nastope in tečaje za pevo-v°dje ter oskrbuje zbore z notnim materialom. Tako je ta zveza tik pred lanskimi božičnimi prazniki izdala zbirko božičnih Pesmi. Zbirka ima naslov »Sveta noč« in obsega sedem umetnih in tri priredbe ljudskih pesmi. Nekaj pesmi je lahkih, da Pb bo zmogel vsak povprečen cerkveni zbor, nekaj pa je zahtevnejših: torej za vsakega nekaj. Priporočamo jih našim pevovodjem, da si jih oskrbijo. Na ta način odo med častitljive stare, pa vedno lepe °zične pesmi mogli vplesti tudi kakšno !Vežo, novo, sodobno — v veselje pevcem ln vernikom, Bogu pa v čast. Zbirko »Sveta noč« dobite v Mohorjevi knjigami v Celovcu. Zbirka je okusno o-Prcmljena in tiskana na lepem belem pa-Pirju. Dr. F. C. Pripravljeni moramo biti doiprinašati žrtve — kot do danes — tudi še vnaprej!« Na občnem zboru so Gallusovi pevci skušali skromno nagraditi dva svoja velika prijatelja. To sta direktor glasbene šole v Kranju, prof. Peter Lipar, in priznani poznavalec koroške ljudske pesmi, prof. Luka Kramolc. Izvolili so ju za častna člana Gallusovega zbora. V svojem nagovoru je ob tej priliki prof. Kramolc spregovoril tehtne besede o vnemi in požrtvovalnosti pevcev, posebej pa še o pomembnosti slovenske koroške narodne pesmi, ki je v naši narodni glasbi vodilna. 56 slovenskih glasbenikov jo je že prirejalo za najrazličnejše izvedbe od zborov in solospevov do simfoničnega orkestra in godbe na pihala. Naša narodna pesem je tista vez, ki nas najbolj povezuje med seboj. Poseben poudarek je Gallusovemu obč- nemu zboru dal s svojo navzočnostjo veliki prijatelj koroških Slovencev, g. vladni svetnik Konrad Meršič, nadzornik za hrvaško šolstvo na Gradiščanskem. Poleg kulturnega filma, ki je prikazal preprosto življenje in bogate običaje »od zibeli do groba« v hrvaški vasi na Gradiščanskem, je gospod nadzornik znal tako prepričljivo spregovoriti o skupnih skrbeh in o skupnem veselju gradiščanskih Hrvatov in koroških Slovencev, da bodo njegove besede vsem, ki so jih slišali, še dolgo zvenele v srcu. Pevci so izvolili tudi novi društveni odbor, ki ga sestavljajo -predsednik dir. Urhej Kassl, podpredsednica Hilda Leimisch, pevovodja profesor dr. France Cigan, blagajničarka gospa Marica Tischler in tajnik dr. France Vrbinc. Gallusov občni zbor je pokazal sadove skupnega dela in prizadevanj, uspehe in neuspehe -skupine idealistov, ki hočejo graditi, n,e pa že obstoječe razdirati. Naj, jih enak idealizem ikot doslej vodi -tudi v drugem desetletju društvenega delovanja! Beseda k nedeljski Ciril-Metodijski proslavi Že 90. leto časti sv. brata Cirila in Metoda vesoljna Cerkev Ri-m-u takoj po njegovi Metoda se je začela poživljati in še bolj ši- Sv. Cirila so smrti (869) častili kot svetnika. A -njegovo čaščenje se j-e -kmalu pozabilo. Sv. Metoda -so častili saimo- Slovani, češčenje sv. bratov 'Cirila in Metoda se je polagoma udomačilo tudi med katoliškimi Slovani. Drugi 'katoličani pa ju niso častili. Kakor sta bila sv. brata preganjana in suminičena v zemeljskem življ-enj-u, tako sta morala celo med katoli-čani prenašati mnogo sumničenj še potelm, ko sta se že veselila v nebesih. Mnogi so dvomili o njuni svetosti. Ti dvomi -so bili končno premagani z okrožnico rGrande mu-nu-s«, ki jo je izdal papež Leon XIII. dne 30. septembra 1880. S to okrožnico je Leon XIII. ukazal češče--nje -svetih slovanskih apostolov za vesoljno katoliško Cerkev. Ta okrožnica nadomešča slovesno svetniško proglasitev (kanonizacijo) sv. Cirila in Metoda. Od takrat se začenja nova doba v češčenju solunskih bratov; sv. Cirila in Metoda. Katoliški Slovani so bili papežu Leonu XIII. tako hvaležni, da so v posebnih romarskih vlakih prihajali v Rim, zahvaljevati se za to okrožnico. Začeli so se bolj živo zavedati, kako važno vlo-go j,im prisoja sv. Cerkev. Slomškova bratovščina sv. Cirila in LIKOVNA UMETNOST: riti. To bratovščino je ustanovil škof Anton Martin Slomšek pri Sv. Andražu na Koroškem leta 1851. Stara je torej 118 let in ima vso domovinsko pravico na Koroškem. Papež Leom XIII. j-e tako pohvalil in priporočil Slomškovo bratovščino, danes Apostolstvo sv. Cirila in Metoda: »Slednjič hočemo, da bi vsi častili in prosili sv. Cirila in Metoda, da po milosti, ki jo imata pri Bogu, po vseh vzhodnih deželah varujeta krščanstvo, katoličanom izprosita stanovitnost, nezedinjenim pa voljo k zedinjenju s pravo Cerkvijo!« Praznujemo torej tudi letošnji 1100-letni jubilej sv. Cirila in Metoda, namreč 1100-letnico Cirilove smrti in 1100-letnico posvetitve sv. Metoda za prvega panonsko-moravskega nadškofa, s pravim duhom sv. Cerkvi in njegovim voditeljem (papežem) zvestih katoličanov! Za proslavo je izšla tudi večjezična spomenica »Mater Ecclesiae« — »Presveta Bo-gorodica«. V njej bo-ste brali mino-go zanimivega, koristnega in za eku-me-nični apostolat potrebnega. Sezite po njej že pred proslavo in poslej! Dr. Metod Turnšek Sepp Schmolzer v »Galeriji 61‘ Tačas je v »Galeriji 61« odprta zanimiva razstava koroškega z 1 a t a r j a-u-tn c tn i k a Seppa Schmdlzerja, ki hkrati praznuje tudi svoj 50. rojstni dan. Sepp Schmolzer je bil rojen v Feldkirch-nu, izučil se je pri tvrdki Kem v Celovcu zlatarske obr-ti, -pozneje pa je presedlal na učiteljišče, a še predno ga je končal, je moral k vojakom, šele -po vojni je maturiral, -sprva je -bil ljudski, -potem -meščanskošolski u-čitelj v Celovcu. Zraven tega j-e opravil še pomočniški izpit iz zlatarske obrti, posvetil pa -se je tudi grafiki in fotografiranju. Pod -najtežjimi materialnimi okoliščinami je Sepp Schmolzer nadaljeval študij (dva semestra) -na akademiji -za upodabljajočo umetnost na Dunaju (pri prof. Dobrovskem). Zaradi težke bolezni je moral potem opustiti učiteljski -poklic in študij umetnosti. Posvetil se j-e čisto zlatarski umetnosti — precej tvegana -zadeva, pri tako visokih cenah, in sprv-a tako majhni prodaji svojih izdelkov. »Ustvarjati -pa zalogo, ne delati po naročilu, pa pomeni, se sam -denarno podpirati.« No, neumorni Schmolzer je .pre- UMRL JE JACK KEROUAC Vodilni pesni-k n-ove generacije v ameriški književnosti Jack Kero-u-ac je -nenadoma umrl v St. Petersburgu na Floridi v Združenih državah Amerike. Sedeminštiri-desetletni Jack Kerouac je te mesece pisal dalj-ši roman. OPERA PO DtiRRENMATTOVI DRAMI Avstrijski komponist Gottfried v. Einem piše no-vo o-pero po Durrenma-t-tovi dra-m-i »Obisk stare gospe«. Na oder dunajske državne Opere jo bodo postavili prihodnje leto. brodil tudi te težave, danes je -poznan po vsem svetu, v Evropi kot onstran morja. Kdor je videl -njegovo razstavo v »Galeriji 61« leta 1962, temu bo ponovno srečanje z umetnikom, -sedem let pozneje, prav tako v isti galeriji, samo v veselje. Vodstvo galerije j-e storilo vse, da je razstava tako lepo uspela. Na kraju naj še omenimo, da bo razstava Seppa Schmolzerja v »Galeriji 61« odprta še do 5. decembra. Odprta je od ponedeljka do petka, od 16. do 19. ure. GRAFIČNA RAZSTAVA EDVARDA MUNCHA V celovškem umetniškem domu je odprta razstava velikega norveškega grafika Edvarda Mundia. Nad sto originalnih grafik prikazuje tega svetovnoznanega norveškega ekspresionista. Voditeljici kulturnega referata mesta Celovca dr. Barnthalerjevi je po posredovanju uspelo, da so lahko to razstavo odprli v Celovcu. Munch je edini nordijski umetnik, ki je za evropsko likovno ustvarjanje odločilnega pomena. Munch se je rodil leta 1863 v Lotnu, severno od glavnega norveškega mesta Osla; umrl je 1944 v Eskelyju pri Oslu. V začetku šestdesetih let so ustanovili v Oslu »Muzej Munch«, da bi mogli na ta način spraviti v njem številno umetnikovo zapuščino, približno 10.000 grafičnih listov, čez 1000 slik in 4500 akvarelov in risank. Razstavo v Celovcu je organiziral tudi muzej, ki je prepotoval v enem letu že mesta Hamburg, Munchen, Numberg, Maribor, sedaj je pri nas, kjer bo ostala odprta do 4. decembra. Ljubiteljem likovne umetnosti priporočamo, da si ogledajo enkratno razstavo tega velikega norveškega umetnika. B. L. SLOVENCI dama iti pa imia 75. rojstni dan slovenskega akademika prof. inž. Feliksa Lobeta Akademik prof. inž. Feliks Lobe je pred nedavnim slavil svoj 75. rojstni dan. Po štiridesetih letih, kolikor je profesor inž. Feliks Lobe predaval na strojni fakulteti v Ljubljani, je pred meseci prišel tudi dan, ko se je moral posloviti od svojih kolegov in svoje predavateljsko mesto prepustiti mlajšim. Akademik prof. inž. Feliks Lobe se je rodil dne 14. oktobra 1894 v Ljubljani. Od konca leta 1915 se je vpisal na strojno fakulteto v Pragi. V času š-udija je moral nekajkrat prekiniti redno šolanje in leta 1922 je diplomiral na strojni fakulteti na Dunaju. Po dokončanem šolanju je ostal na praksi v Avstriji, kasneje pa sc je zaposlil tam, kjer je začel svojo strokovno kariero. Po šestih letih se je vrnil v domovino. Pred štirimi desetletji je prvič predaval na strojni fakulteti v Ljubljani. Takrat te fakultete pravzaprav še ni bilo, v sklopu eletroteh-nične fakultete sta bila samo 1. in 2. letnik. Do takrat so morali študentje, ki so študirali strojništvo v Ljubljani, po prvih dveh letih nadaljevati študij v Zagrebu ali Beogradu. V začetku leta 1937 je prof. inž. Feliks Lobe izdelal načrt za gradnjo nove stavbe. Leto dni kasneje pa so začeli z delom. Pomanjkanje denarja in delno tudi vojna sta onemogočila dokončati delo. Šele 1946 je bila stavba strojne fakultete dokončno zgrajena. Tako je bilo Slovencem omogočeno, da so lahko študirali strojništvo doma. To je bil velik delež k razvoju visokega šolstva v Sloveniji in poseben doprinos k razvoju ljubljanske univerze. Za svoje pionirsko delo pri rasti strojne fakultete in za svoje 40-letno pedagoško delo je dobil akademik prof. ing. Feliks Lobe vrsto priznanj in nagrad, med drugimi zlasti dve pomembni priznanji: red dela 1. stopnje in red zasluge za narod z zlato zvezdo. Poleg tega je dobil še več velikih zveznih nagrad, tako nagrado sklada Borisa Kidriča, Prešernovo nagrado in druge. Slovenci v muzeju moderne umetnosti v Niirnbergu V Niirnbergu se pripravljajo na otvoritev muzeja modeme umetnosti pri inštitutu za moderno umetnost. Podpredsednik inštituta je ravnatelj Modeme galerije v Ljubljani Zoran Križišnik. V muzeju bo trideset razstavnih prostorov, namenjenih sodobnim avtorjem. Poseben razstavni prostor bodo imeli slikarji Stupica, Bernik in Džamo-n j a ter Buičeva, v sami zbirki pa bodo zastopani še drugi jugoslovanski avtorji. O slikarjih, ki jim bodo dodelili samostojni razstavni prostor, bodo posneli film in izdali monografijo. Pogovor ob razstavi »Ura pravljic, oblike in možnosti« Pionirska knjižnica in oddelek za likovno vzgojo pri zavodu Pionirski dom ter ZPM so ob 20-letnici Pionirske knjižnice pripravili študijsko razstavo „Ura pravljic, oblike in možnosti”. Na otvoritvi so govorili Slavko Kranjc, direktor Pionirskega doma, Stanka Sagadin, predsednica ZPM Slovenije, Lepša Šturm, predsednica društva bibliotekarjev Ljubljane ter Martina Šircelj, upravnica Pionirske knjižnice, študijska razstava „Ura pravljic...” prikazuje v prvem delu gradivo za pripravo različnih oblik ure pravljic, v dmgem pa so razstavljene likovne stvaritve otrok. V času razstave je bil tudi dvodnevni seminar. Priznanje slovenskima geografoma Munchensko geografsko društvo je slavilo 20. novembra 100-letnico svojega obstoja. Ob tej priložnosti je sprejelo društvo v svoje vrste nekaj znanih evropskih geografov, med njimi Slovenca prof. doktorja Svetozarja Ilešiča za častnega in prof. dr. Vladimirja Klemenčiča za dopisnega člana. Tako visoko priznanje sta slovenska geografa prejela za sodelovanje pri utrjevanju in razvijanju koncepta socialne geografije, za sodelovanje z rntin-chenskimi geografi ter za zasluge pri razvijanju socialne geografije v Sloveniji. QLEDALI$ČE V CELOVCU PETEK, 28. novembra, ob 19.30 Giuseppe Verdi: Ples v maskah (Ein Maskenball) — opera v treh dejanjih. — SOBOTA, 29. novembra, ob 19.30 Emmerich Kalman: Čardaška kneginja (Die Csardasfunstin) — opereta. — NEDELJA, 30. novembra, ob 10. uri C. von Bren-tano: Bolšji princ (Der Floh-priniz) — pravljična igra in ob 15. uri Verdi: Ples v maskah. Moški zbor „Dušan Jereb" gostoval na Koroškem Ob cofau povcdct-ha KAJ BO Z VETRINJSKIM GRADOM? »Bežimo, tecimo, cigani gredo ...!« Kakor svojčas otroci ciganov, tako se nekateri Vetrinjčani bojijo Slovencev. Zakaj se bi jih ne bali? Ko pa gre za nemško Koroško! Doslej smo še vedno brali in slišali, da je južni del Koroške »gemischtsprachiges Ge-biet«. In nihče, niti ne pisec svarilnega poziva v Kleine Zeitung »Was wird aus SchloB Viktring?«, ne more utajiti še danes slovensko govorečih prebivavcev vetrinjske občine. Seveda, kakšen škandal bi to vendar bil, ako se »vvegen ein paar Schilling mehr ein Kamtner Kleinod« prepusti slovenski organizaciji, ki je domača, koroška kot vetrinjski samostan in povrhu še cerkvena bratovščina, katere pokrovitelj je celovški škof! Da, upniki naj le resno izprašajo svojo vest, kaj je bolj važno: polna mošnja ali nemška Koroška (»ein praller Geldbeutel oder ein deutsches Karaten«), Joj, kako dolga je še pot do združene Evrope! Krivi temu so seveda samo Slovenci, ki se jih najbolje izogibamo kot kuge, kot ciganov. Zdaj razumem, zakaj nas je leta 1950 v Benetkah v cerkvi sv. Marka neki uslužbenec tako grozno pogledal, ko smo rekli, da smo Slovenci, ter izdavil: »Sloveni? Quella gente pericolosa?!« (Slovenci ste? Ta nevarni narod?!) Ubogi Ventrinj, ako se v tvojem gradu res kdaj naseli »quella gente pericolosa«! FEDERALIZACIJA ZNANOSTI Federalizacija znanosti — grozen izraz, še bolj grozovitno pa je dejstvo. Ni izmišljotina, je resnica. Ravnatelj deželnega arhiva dr. Wilhelm Neumann je predaval o koroškem Abwehr-kampfu (glej poročilo, stran 5). Dvignili so se zastori, padle so legende. In na odru znanosti se je zgodil zanimiv zaplet. Nič več in nič manj — tam »tako imenovani znanstveniki« z Dunaja, ki vnašajo na Koroško pogubno seme znanstvene ljuljke, tu pa Korošci, domovini zvesti seveda, ki so po dolgi mlačvi edini prišli do edino zveličavne resnice. Govoril je dr. Martin Wut-te v svoji knjigi, in to je res, nič več in nič manj. V in z en z Schumy, prvi predsednik koroškega Heimatdiensta, je vnesel v svet legende (ali če smo že znanstveno eksaktni: zgodovinsko neresnico ali laž). Tisti Vin-zenz Schumy, ki je bil pred »spreobrnitvijo« slovenski potujoči učitelj. Federalizacija znanosti. Kdo ima prav? Dunajski zgodovinarji, ki se sklicujejo na najnovejše arhivne zapise, ali dr. Neumann, ki se sklicuje zgolj na dr. Martina Wutteja, čigar knjiga je izšla v drugi izdaji leta 1943 (!). Čaka nas še veliko presenečenje. Doktor Hans Steinacher (»Sieg in deutscher Nacht«), bo v kratkem izdal spomine, lastno gledanje na čase pred 10. okt. 1920. Ali se bo še federaliziralo naprej? Zgodovinska resnica pa je samo ena. ježek To znamenito delo je pretekli ponedeljek izvajala v veliki dvorani Glasbenega doma Slovenska filharmonija. Najprej nekaj o skladatelju in njegovem glasbenem delu. Benjamin Britten se je rodil v mali vasi ob morju v jugovzhodni Angliji. Sam je nekje povedal, da prihaja od tam, kjer so divje morske ptice doma, kjer so velika pristanišča in male ribiške vasi. Britten je zelo plodovit skladatelj. Daleč preko meja Anglije slovi po svojih številnih operah. Ni kak nov o tar, zna pa kot spreten skladatelj pričarati čudovite glasbene učinke. Vojni requiem je eno izmed njegovih najnovejših del. V začetku 2. vojne so nemška letala strahovito bombardirala med drugim mesto Conventry. Porušena je bila tudi znamenita stolnica v tem mestu. Ko so po končanih vojnih strahotah zopet zgradili mesto, so obnovili tudi stolnico in sicer v spomin žrtev 2. svetovne vojne. Za posvetitev stolnice je Britten po naročilu napisal Vojni requiem kot bogoslužno delo, ki je tudi kot tako bilo izvajano pri 'posvetitvi. Svetovna kritika je to delo priznala za veliko mojstrovino in ga zdaj mnogoikje izvajajo tudi na koncertih. Besedilo Vojnega requie.ma je dvojno: spremenljivi spevi maše za rajne v latinskem jeziku in spomin na vojne žrtve, stra- Na povabilo pevskega društva »Jakoba Petelina-Gallusa« je v nedeljo, 16. novembra, popoldne, gostoval v Podjerberfcu (Škofiče) moški zbor »Dušan Jereb« iz Novega mesta. Ob začetku je pevovodja »Gallusa« prof. dr. France Czigan na kratko razložil, kako je prišlo do tega koncerta in naglasil globlji pomen gostovanja. Dejal je med drugim, da je to povratni obisk zbora »Dušan Jereb«, na čigar povabilo je lansko leto gostoval naš »Gallus« v Novem mestu. Ker pa Gallusov zbor »ni nikjer doma«, sta prevzeli organizacijo prireditev okrajni društvi: iz a popoldansko prosvetno društvo »Edinost« v Škofičah in za večerno — gostje so ipriredili koncert tudi še v Bilčovsu — tamkajšnje prosvetno društvo »Bilka«. Taho gostje, ikot gostitelji iso izrazili upanje, da ibi se ta 'kulturna izmenjajva med slovensko manjšino na Koroškem in matičnim narodom intenzivirala in da bi se kontakti pospeševali, ker je pač izmenjava kulture eno najboljših sredstev in možnosti za medsebojno spoznavanje, pa tudi za medsebojno spodbujanje — in mislim, da to zadnje, s strani matičnega naroda, prav posebno mi koroški Slovenci — odkrito povedano — zares potrebujemo. Številčno in glasovno močni moški zbor »Dušam Jereb«, se je predstavil s pesmijo Matije Tomca »Mi smo Dolenjci« povsem samozavestno. Občinstvo je goste in pesem ipozdravilo z navdušenim ploskanjem. Sledila je vrsta slovenskih in slovanskih umetnih ter narodnih pesmi, izmed katerih bi navedel le nekatere. Dobro interpretirane •so bile med drugimi skladbe Vasilija Mirita »Na trgu« (po besedilu Dragotina Ketteja), Hugolina Sattnerja »Pogled v nedolžno oko« (Simon Gregorčič) — mislim, da je bila pri tej pesmi neupravičeno izpuščena tretja kitica, ki tvori s prvima dvema vsebinsko enoto — nadalje pesem »Zvezde žarijo pokojno« (Fran Venturini), ki jo je odlikoval občuteno zapeti bariton solo. Enako Fr. Maroltova »Vojaška«. Za to ali ono glasovno neenotnost pri nekaterih pesmih hi dal krivdo tudi občinstvu, ki se je razmeroma pozno spomnilo, da kajenje ne samo moti, ampak tudi škoduje zboru. Glede dinamike zbora moram v prvi vrsti pohvaliti polni in zveneči forte, čeprav je bil na nekaterih mestih zapet preveč robustno. Le iporedko je bil čuti rahel piano, ki bi dal, ravno zgoraj omenjenim pesmim še zadnji blišč. Zastopane in občuteno zapete so bile tudi slovanske pesmi, izmed katerih so najbolj ugajale belokrajnska »Cvetje mi polje pokrito«, hrvaški »Kolo« ter ruska narodna »Osamljeno zveni zvonček«, pri kateri smo občudovali zahtevni in izglajeno zapeti solo (iz fonetičnih razlogov pa je za to pesem bolj primeren original). hote in nesmisel prelivanja nedolžne krvi — prvotno v angleškem jeziku (pevci so to peli v slovenskem prevodu). Spremenljive speve je skladatelj dal obema ziboroma, vložke solistom, vsebino obojih pa glasbeno slika in tolmači z orkestrom. Moč Britrnovega glasbenega izraza je v melodičnih in ritmičnih domislekih, harmonije so trde, kot da nanje sploh ne polaga večje važnosti, zato toliko prijetneje zazvenijo nepričakovane konsonance na sklepih. Delo stavi na izvajavce velike zahteve. Treba je priznati, da je bila izvedba delu in izvajavcem v čast. Dirigent je krepko obvladal vseh pet skupin, ki so delo izvajale. S skoro skopimi, a preciznimi gestami jih je vodil skozi vse delo, zdaj v neki pritajeni zadržanosti, zdaj v mogočnih stopnjevanjih, kot so bila v Dies irae, Sane tušu in v Libera me. Od solistov je bleščal sopranov glas. Moška glasova sta včasih preveč lirično zvenela, zelo sta pa prišla do veljave pri ofertoriumu. Kvaliteta dela in izvajanja hi zaslužila še boljši obisk: saj je bila dvorana skoro polna, ali. nekaj, vrst pa je le praznih oznanjalo kulturno brezbrižnost Celovca. Koncert, ki nam je Slovenska filharmonija nudila v okviru kulturne izmenjave med Slovenijo in Koroško, je bila lepa obogatitev za vse, ki so se ga udeležili. F. C. Pohvala velja zmogljivosti zbora, ki je naše občinstvo z obširnim sporedom že kar razvadilo. Zelo posrečena je bila sestava sporeda, ki je vsebovala v prvem delu predvsem domovinske, v drugem pa fantovske pesmi. Namenoma gostje niso peli koroških pesmi, ker bi bile — kot so izjavili — zapete preveč »po dolenjsko«. Mislim pa, da je bila ta poteza v prvi vrsti razveseljiva zaradi tega, kor smo lahko tako spoznali čim več dolenjskih pesmi; prenekatero naši ljudje namreč sploh niso poznali. Ob koncu so se gostje spomnili še 70-let-nega jubileja Pavla Kernjaka — skladatelj je bil navzoč — in mu ipoklonili njegovo »Katir’co«. Ne samo »steber« zbora, ampak tudi popolnoma siguren in vrhu 'tega zelo temperamenten je zborovodja Tone Markelj. Zbor mu je sledil na vsak mig. Tudi dobro premišljena poteza, ki, izvira z dolgoletne prakse, da poje zbor brez not. Tudi to je odločilen doprinos h kakovosti njegovega zbora. Predsednik SPZ Hanzi WeiB se je ob koncu zahvalil izboru za obisk in kulturni užitek ter izrazil željo, da bi se ti kontakti nadaljevali. Občinstvo je temu pritrdilo z navdušenim ploskanjem. Jožko Kovačič STIHL 050AV eine Universalsage ftir dieWaldarbeit.5,5DIN PS stark und 9,8 kg leicht,auBerdem hatsie den vibrati-onsdampfen-den STIHL-AV-Griff. Potrošniku je zastopstvo vedno na voljo KAUFHOF - VELETRGOVINA VALE NT. N * In ANGELA PLIBERK - LIBIJCE tel. 04235-394 (noč. štev. 302) GLOBASNICA Kovaškega mojstra Jurija Konečnika so poznali daleč naokoli. Ne samo po svojih kovaških spretnostih nam je bil drag in ljub, marveč je bil znan tudi kot strokovnjak vodovodov. Rodil se je pri Konečniku v Vogrčaih in častno nosil ime očetovskega doma do svojega groba. Ko se je svojega kovaštva izučil in izvež-bal v raznih kovačnicah, je začel samostojno kovaštvo v Globasnici i:n tam leta 1931 poročil šiviljo Ivanko Sad jak. Hčerki Marica m Emica sta dom 'poživili, oče iin mati pa sta pridno skrbela za vsakdanji kruh. Kljub skromnim prilikam jih je krajevno sovraštvo spravilo tudi na listo izseljencev v izgnanstvo v taborišče Hessel-berg. Okoliški kmetje so spoznali v Juriju pridnega strokovnjaka in ga klicali na pomoč v raznih potrebah. Tam je imel tudi priložnost spoznavati gospodarske in družinske prilike in dana mu je bila tudi priložnost pomagati marsikateri številni družini. Po končani vojni je Jurij skupno s Šima-noirn Malejem našel pot ali pomagal to pot najiti, da so Amerikanci ipo dolgih težavah vendar izvedli vrnitev v domovino. Doma je zagrabil za kladivo in posvetil vso skrb že v prvih tednih za obnovo doma. Rodila se mu je še tretja hčerka Lidija, ki živi sedaj, s setro Emico v Kanadi. ŠT. JAKOB V ROŽU (Blagoslovitev kapele) Zveza absolventk gospodinjskih šol vabi na srečanje absolventk in blagoslovitev nove kapele pri ŠOLSKIH SESTRAH v Št. Jakobu v Rožu, ki bo v ponedeljek, 8. decembra, na praznik Brezmadežne. Vse absolventke iz Št. Ruperta in Št. Jakoba v Rožu prisrčno vabijo šolske sestre CELOVŠKA AKADEMSKA DRUŽINA V RADIU Decembrski radijski pogovor celovške akademske družine bo v ponedeljek, 1. decembra, ob 18. uri. Duhovnik, zdravnik, mati in očetje razpravljajo pod naslovom »Skrivnost življenja« o papeževi okrožnici »Humanae vitae«. Prijatelje duhovne prosvete opozarjamo na to radijsko oddajo božičnega meseca. SELE V nedeljo, 16. novembra, nas je obiskal g. Meršič, šolski nadzornik manjšinskih hrvatskih šol na Gradiščanskem. S predvajanjem televizijskega filma nam je pokazal delo, gospodarstvo, ljudske običaje, sploh vse zanimivosti iz življenja gradiščanskih Hrvatov. Z velikim zanimanjem smo gledali in poslušali ter občudovali ta narod, ki že nad 4 stoletja biva obdan od Madžarov in Nemcev, pa je vendar še ohranil svoj jezik in zavest narodne pripadnosti. Naslednjo nedeljo, 23. novembra, pa so nas presenetili naši pevci. Pevsko društvo je priredilo pevski koncert. Menda se je prvič na tak način predstavilo javnosti. Mešani in dekliški zbor sta pela celo vrsto narodnih lin umetnih pesmi blagoglasno in občuteno. Pevovodja Francej Certov žanje uspehe za svoj trud pri vajah. Nastopil je tudi fantovski kvintet in pokazal svoje pevske zmožnosti. O njem se sliši hvala v Selah in okolici in to hvalo tudi zasluži. Da spored ni bil preveč enoličen, je plesna skupina vmes trikrat predvajala razne narodne plese. Zdaj se pripravljajo tudi naši otroci na marijansko proslavo dne 8. decembra, s katero bo združena lepa božična igra. Na sončnem bregu na Borovnici ležijo štiri posestva: Razarjevo, Hauptmanovo, Motlnovo in Kuhelnovo. Do njih sta vodila dva strma gorska pota. Sedaj, so se posestniki opogumili in speljali sicer malo daljšo, a zato prav zloženo cesto, uporabno tudi za avte. Cesta .čez Šajdo je na obirski strani že asfaltirana, na selski strani pa je delo v teku. če zima še počaka, se morda tudi tu dovrši. Eno leto za njeno sosedo Skutinjo je začetkom novembra umrla Helena Jug, pd. stara Rutarca v starosti 80 let. Težke udarce ji je prizadejala zadnja vojna: padli so vsi trije sinovi. Konec decembra 1945 pa se je pri žaganju drv smrtno ponesrečil njen moiž Matevž. Kot užitikarica je imela mirno življenje in dobro oskrbo. Bila je globoko verna in blaga žena. Blag ji spomin! Telesni ina-pori so ga prisilili leta 1961, da je moral odložiti kladivo im prepustiti nakovalo najemniku, ki sedaj častno nadaljuje Jurijevo delo. Dne 9. novembra je ponoven napad zahteval, da so Jurija prepeljali v celovško bolnico, kjer ise kljub veliki 'prizadevnosti zdravnikov in bolniških sester ni posrečilo vrniti Juriju zdravja. Končal je svojo življenjsko pot in se poslovil od svojega lepega doma in od svojih otrok in vnukov. Vrnil se je v domačo hišo. V sredo, 19. novembra 1969, ga je nepregledna množica .pogrebcev spremila na globaško pokopališče. Domači župnik g. F. Posch je opravil ob asistenci pliberškega kaplana g. Petra Stickra, ki je bil skupaj s Konečnikom izseljen, ipogrebne obrede in daroval mašo zadušmico. Cerkveni pevci so ob domu, * * * * v cerkvi in na grdbu peli žaiostinke. G. župnik je ob odprtem grobu nakazal življenjsko pot rajnega in za izseljniško zvezo se je rajnemu Juriju zahvalil za vso zvestobo g. Kramer. Vsej žalujoči družini naše prisrčno sožalje. Benjamin Britten: Vojni reguiem PRI NAS NA NONČA VES (Blagoslovitev novih zvonov) Že spomladi se je raznesla vest, da se nam utegne uresničiti dolgoletna želja, da dobimo za vaško cerkev nov veliki zvon. Kupiti bi ga imel neki dobrotnik iz vasi, domačin. Takim novicam seve nismo posvečali posebne pozornosti, kajti čestokrat ostanejo taki načrti samo na paipirju. Kdo pa zmore dandanes položiti na mizo toliko in toliko 'težkih tisočakov? Ko je naš g. župnik naznanil, bilo je to okoli Velike Gospojnice, da se naj pripravimo na izredno veliko slavje na vasi, je postajalo naše skromno upanje resnica, v V novembru božične nakupe opravi, potem te trgovec prijazno pozdravi! Saj te povsod čaka dosti blaga, izbira zato ti pač bode lahka! TO ZA OBA IMA PREDNOSTI TRGOVEC KOROŠKI TO VELI! iKIHOSm naše enolično in vsakdanje življenje se utegne vplesti velik dogodek — blagoslovitev novih zvonov! Našla sta se na vasi dva dobrotnika; mizarski mojster Hanzej Wuntischek je prevzel stroške za nabavo novega 700 kg težkega zvona. Njemu se je pridružil po vsej okolici znani tesarski mojster Valentin Krof in plačal lepo vsoto za prelivanje »enega« od dveh starih zvonov, kajti šele tako je bilo mogoče, vključiti vse tri v harmonično -zvonjenje. Prvotno je bil termin 'blagoslovitve določen že -za začetek avgusta, toda vlivanje se ni 'posrečilo, in sporočili so nam, da pridejo zvonovi šele oktobra. »Oktobra«, smo vzdihovali, »tedaj bo že mrzlo in bo ležal morda celo že sneg!« Pa kaj, smo hoteli, morali smo počakati. ■ Ker ima vsak svojega dela preveč, so dnevi in tedini še iprezgodaj minili. Končno je bil določen rok. Vso vas je zajemala neumorna dejavnost, in cerkvenima ključarjema se je posrečilo vpreči vse sile, tako da na vasi ni bilo človeka, ki ne ibi bil pripravljen doprinesti svoj delež za čim lepši 's'prejem novih zvonov. Dekleta so pletla vence, in fantje — strelci so prav trdo trkali na vrata in denarnice, kajiti na tak praznik naj poka kot se spodobi.. Medtem ko so ženske bile zaposlene pri štedilnikih, so se njih možje lahko posvetili pevskim vajam in pripravili pesmi za sprejem. Vse priprave so bile torej v naj- KOROŠKEM boljšem teku, ko nas obvestijo, da dospejo zvonovi, če bi jih prepeljali po železnici, za par dni prepozno na določeno mesto. Na pomoč sta priskočila dva Wuntschekova delavca: g. Sollat in g. Hlebetz ter se s tovornim avtomobilom podala na dolgo pot v Innsbruck. V enem dnevu in dveh nočeh so pripeljali zvonova. Sedaj se je za Nončo ves pričel praznik. Ob treh popoldne so se pod milim nebom zbrali domala vsi vaščani ter s pozdravi, s petjem in deklamacijami izrekli novima zvonovoma prisrčno dobrodošlico. Po deklamacijah Mlinarjeve Micke in Grmovega Hermana, je g. dir. Herman Grm pozdravil obe družini darovalcev ter se jima prisrčno zahvalil za tako velikodušen dar in obenem v svojem lepem in pomenljivem nagovoru nakazal pravi pomen zvonov v našem življenju. Naposled je spregovoril cerkveni ključar Pukvov oče in se zahvalil VVuntsche-kovi in Krofov! družini za lepo darilo. V kratkih besedah je orisal žalostne in vesele dogodke iz »življenja« naših zvonov, ter dostavil, da se ta veliki zvon po 52 letih vrača »domov«. Izrazil je upanje, da bi žrtve darovalcev ne bile izastonj in j,im ljubi Bog naklonil zdravja in obilo uspeha v poklicih. Krasen dain se je nagibal že proti večeru, ko je ob pokanju možnarjev zapela vsa vas »Glejte že sonce zahaja«. Tedaj smo vsi začutili, da je bil to dan, »ki ga je naredil Gospod«. AVSTRIJSKA TELEVIZIJA SOBOTA, 29. novembra: 16.00 Za otroke od 5. leta dalje: Kaj lahko postanem? — 16.45 Jesen med tundro in Rochy Mauntainsom. — 17.10 Klub Beat-lov — 17.40 Za družino: Pes in gospodar — 18.20 „Kapetan Smoky”, lahko noč za najmanjše — 18.25 Kulturne aktualnosti — 18.50 Dober večer v soboto. .. pravi Heinz Conrads — 19.16 ORF danes zvečer — 19.30 Čas v sliki in komentar Huga Por-tischa — 20.15 »Izdan in prodan”, film Franza Wirtha — 22.05 Čas v sliki — 22.15 „Nevesta je bila prelepa”, film. NEDELJA, 30. novembra: 11.30—12.30 Intervju z zastopniki SPO — 16.00 Koncert dunajske filharmonije — 16.30 Za mladino od 14. leta dalje: Naš prijatelj atom — 17.15 Poročila mladinske redakcije — 17.35 Za družino: Hazak — 18.00 Karl Wagerl bere iz svojega dnevnika — 18.25 „Kapetan Smoky”, lahko noč oddaja za najmanjše — 18.30 Avstrijski portret: Ferdinand Porsche — 19.00 Čas v sliki in vprašanje tedna — 20.15 „Izdan in prodan”, film (2) — 21.40 Svet knjige — 22.40 Čas v sliki. PONEDELJEK, 1. decembra: 18.00 Zeleni svet: Po zahvalnih besedah g. župnika smo pospremili naša nova »vaščana« tja k zvoinikiu, kjer so ju sprejeli Krofavi delavci, da pripravijo, kar je bilo potrebno za blagoslovitev naslednjo nedeljo. Napočil je -nov lep jesenski dan, lepši kot je -bila Velika Go-spojnica. Prebudili so ga bili topiči in tako -spravili pokonci staro in mlado. Že ob rani uri si, videl človeka pri delu, tako da je g. prelat Aleš Zechner lahko točno ob 10. uri pričel s cerkvenimi obredi. Med mašo in pri blagoslovitvi je prepeval pliber-ški pevski zbor pod vodstvom g. Miheliča. (Dalje prihodnjič) Zaradi pomanjkanja prostora smo morali nekaj dopisov odložiti za drugič. Cenjene dopisnike prosimo, da nam to oprostijo. Uredništvo RADIŠE V nedeljo, 23. novembra, sta se v Marijini cerkvi na Žihpoljah poročila naš župan g. Ludvig Ogris in Marica Moči 1 n i g iz Št. Vida v Podjuni. Poročne obrede je opravil domači g. župnik Ludvik Jank. Radiški občani želijo svojemu občinskemu očetu v novem življenjskem stanu obilo sreče, uspeha, veselja in božjega blagoslova, prav tako želimo tudi njegovi izvoljenki Marici, da bi se dobro počutila na sončnih Radišah. Čestitkam se pridružuje tudi uredništvo »Našega tednika«. števila, dejstva, perspektive (pogled v prihodnost) — 18.25 Podoba Avstrije — 19.16 ORF danes zvečer - 19.30 Čas v sliki - 20.15 FBI (5) „Prcbežnik” (2. del) - 21.00 Poštni predal 7000 - 21.10 Mednarodne konjske dirke — 23.00 Čas v sliki. TOREK, 2. decembra: 18.00 Tečaj angleškega jezika — 18.20 „Kapetan Smoky”, lahko noč za naše najmanjše — 18.25 Kulturne aktualnosti — 18.50 Iskalci zakladov naših dni (12) — 19.16 ORF danes zvečer — 19.30 Čas v sliki — 20.15 »Zlati zaklad” (1) — 21.00 »Razbojnik Cartouche”, pustolovski film — 22.50 čas v sliki. SREDA, 3. decembra: 10.00 TV v šoli: Pogled z okna: Prednja Avstrija — 10.30 Avtomobilske in \odne ceste od Schwarzwalda do Črnega morja in Donava — 11.00 Program za delavce: »Nevesta je bila prelepa” — 16.30 Za otroke od 6. leta dalje: »Gašperček v kristalni palači” — 17.15 Za mladino od 11. leta dalje: Mednarodni mladinski magazin — 17.30 »Modni salon”, vesela pustolovščina — 17.35 Mali športni ABC — 18.00 Francoščina — 18.20 »Kapetan Smoky”, lahko noč za najmlajše — 18.25 Podoba Avstrije — 18.50 Dragi stric Bill — 19.16 ORF danes zvečer — 19.30 Čas v sliki — 21.00 »Mister Arcularis”, film Conrada Alkona — 22.20 Čas v sliki. ČETRTEK, 4. decembra: 10.00 TV v šoli: Kaj lahko postanem? — 10.30 Svet atoma — 11.30 Uri se bojevati, ne da bi ubijal — 12.00 Nepoznano sosedstvo — 18.00 Italijanščina — 18.20 »Kapetan Smoky”, lahko noč za najmlajše — 18.50 »Inšpektor Leclcrs dožene” — 19.16 ORF danes zvečer — 19.30 čas v sliki — 20.15 »Zlati strel”, evrovizija iz Main-za — 21.45 Filmske aktualnosti — 22.30 Čas v sliki. PETEK, 5. decembra: 10.00 TV v šoli: Gradbeni načrt življenja — 10.30 Cerkev danes in jutri — 11.00 Program za delavce: Do konca naših dni — 18.00 Aktualnosti iz znanosti — 18.50 Skoki v zraku. — 19.16 ORF danes zvečer — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Komisar: ,4*0 urniku umor” — 21.15 Potek časovnih dogodkov — 22.15 Čas v sliki. TELEVIZIJA LJUBLJANA PETEK, 28. novembra: 9.35 TV v šoli - 11.30 Angleščina - 14.45 - TV v šoli - 16.10 Osnove splošne izobrazbe — 17.45 Nove dogodivščine Huck-leberryja Finna — 18.15 M. Kozina: Padlim — 20.00 TV dnevnik — 20.35 Revolucionarne pesmi v modemi priredbi — 21.10 Ko slišiš zvonove — jugoslovanski film — 22.50 Poročila. SOBOTA, 29. novembra: 10.00 Glasba ne pozna meja — otroški spored — 15.15 Mladinska igra — 16.15 Gospodi so peli — partizanske pesmi — 16.45 Dokumentarni film — 17.30 Tekmovanje v boksu za »zlato rokavico” — 20.00 TV dnevnik — 20.35 Wa-terpolo Mladost : Pro Recco — 21.25 Rezervirano za smeh — 21.40 Novi rod — serijski film — 22.30 TV kažipot — 22.50 Poročila — 23.05 Zabavno glasbena oddaja. NEDELJA, 30. novembra: 9.30 Po domače z ansamblom Mihe Dovžana — 10.00 Kmetijska oddaja — 10.50 Otroška matineja — 11.50 TV kažipot — 17.50 Glasba ne pozna teme — 18.25 Ko so Daltonov! jahali — ameriški film — 20.00 TV dnevnik — 20.30 Koncert pevke Sarah Vaughan. RADIO CELOVEC NEDELJA, 30. novembra: 7.00—7.30 Duhovni nagovor — S pesmijo in glasbo pozdravljamo in voščimo. - PONEDELJEK, 1. decembra: 14.15-15.00 Informacije — Žena, Dmžina, Dom — 18.00—18.15 Pokoncilski pogovor. — TOREK, 2. decembra: 14.15 do 15.00 Informacije — Koroška kronika — Za krmilom — športni mozaik. — SREDA, 3. decembra: 14.15—15.00 Informacije — 5 minut o gospodarstvu — Iz kulturnega življenja koroških Slovencev (Posnetki slavnostne prireditve ob 20. obletnici ustanovitve Narodnega sveta Koroških Slovencev — 2). — ČETRTEK, 4. decembra: 14.15—15.00 Informacije, vesti za kmetijstvo — Vrhunska dela literature za violino in klavir (Maurice Ravel: Tuigane) — M. Rus: Novi časi, nova pravila obnašanja — 2. — PETEK, 5. decembra: 14.45—15.00 Informacije — Otroci igrajo za otroke (Milka Hartman: Miklavž prihaja. Spevoigra). — SOBOTA, 6. decembra: 9.00 do 10.00 Od pesmi do pesmi — od srca do srca. RADIOTELEVIZIJSKI PROGRAM Koroški „Abwehrkampf" — legende in dejstva Prejšnji četrtek je priredila koroška »Landsmannschaft« v Trgovski zbornici v Celovcu predavanje o koroškem obrambnem boju. V začetku prireditve je pozdravil predsednik KLM, univ. prof. Oskar Moser navzoče, predvsem častne goste in »Abvvehrkampferje«, med njimi skupino iz Feld-kircha na Predarlskem. (Ko je gostovala letos marca KKZ z Martinom Krpanom v Velikovcu, so nekateri vneti statistiki po registrskih tablicah avtomobilov ugotovili, da je bila menda »večina« obiskovalcev iz celovškega in celo beljaškega okraja!) Moser je naglasil potrebo take prireditve, ker so zadnje čase vnašali izvenkoroški znanstveniki »neresnične« trditve o pomenu Abwehrkampfa v deželo. Koroška ni več točka razprtij, temveč prostor sprave, in to je zasluga dejanj v letih 1918—20. Moser je vprašal, če je res to, kar trdijo ljudje z rojstnim letom 1941 (mislil je doktorja Stuhlpfarrerja) ali to, kar je zapisal dr. Martin VVutte. »Resnica mora ostati resnica!« Deželni arhivar dr. VVilheLm Neumann Je že poudaril takoj v začetku predavanja, da brez polemike pač ne bo šlo in da bo ^dstranil tri legende, ‘ki so se porodile de-°ma v zvezi s predavanj ima državnega arhivarja dr. Necka (konec februarja v Ce-tovcu) m dr. Stuhlpfarrerja (konec septem-to v Tinjah) in objavami drugih avstrij-skih zgodovinarjev. •Prva legenda: »Abvvehrkampf« je bil brez P°mena za pariška mirovna pogajanja. To drži, ampak so praiv bojni dogodki na p°roškem privedli do tega, da so se Ame-^kanci zavzeli za Avstrijo oz. Koroško. Do-kaz temu so knjiga dr. Martina VVutteja, ki Se je sam udeležil mirovnih pogajanj, in sPoimini nekaterih tedanjih »borcev«, thuga legenda: Italija se je zavzemala v prvi vrsti za Koroško, ne Amerika. Tudi to ne drži. Zadržanje večine ameriške delegacije im predsednika VVilsona je šele privedlo do te odločitve. Po najnovejših znanstvenih dognanjih se Italija konec maja 1919 ni več zavzemala za plebiscit. A to samo za primer, da bi pripadle Jesenice z okolico Avstriji, če bi postala južno vzhodna Koroška jugoslovanska. Italija je hotela imeti železniški trikotnik Jesenice—Beljak—Trbiž pod svojim nadzorstvom. Ameriška pokrajinska komisija, ki je potovala začetka leta 1919 skozi južno Koroško, je prepričala predsednika VVilsona, da je južna Koroška pretežno »nemška« ali pa vsaj za Avstrijo. Neumann je citiral ameriško poročilo, ki pravi, da na južnem Koroškem prebivajo neki »slovensko govoreči Veneli«, ki pa niso za priključitev k Jugoslaviji, temveč za Avstrijo. (Kaj so pravzaprav to »slovensko govoreči Vendi«?) Tretja legenda: Državni kancler Renner se je zavzemal za Dravo kot mejo med Avstrijo in Jugoslavijo. To je zmota, ki ima svoj vir v spominih Vimzenza Schumyja (izšli leta 1950). Neumann je zavrnil to potvarjanje resnice z vso ostrino in njegove besede niso bile ravno brez polemike proti jrrvemu predsedniku koroškega »Heimat-diensta«. Nastala pa je ta legenda tako: Konec julija 1920 je zasedala koroška deželna vlada v št. Vidu ob Glini. Zasedanja se je udeležil tudi Renner, ki je po zapiskih Schumyja hotel pregovoriti Korošce, naj bi se odpovedali nekaterim delom južne Koroške (pač kraji južno od Drave). Toda VVutte piše v svoji knjigi (1. naklada 1922, 2. 1943), da se Renner ni hoteli izogniti ljudskemu glasovanju, temveč da je bil za glasovanje po conah. Sicer pa je hotel prepustiti vso odločitev koroški deželni vladi. Tudi Ljubljana da je vnesla v svet sporočilo, da se je Renner odpovedal plebiscitu, da 'bi vplivala na prebivalstvo cone A. Dunajčani da hočejo prodati Koroško za živila. Tudi koroška deželna vlada je bila nekaj časa za to, da bi glasovali v obeli conah po raznih conah ali celo po občinah, če bi se bilo glasovalo tako, bi bila dobila Jugoslavija v Rožu in Podjuni večino. Toda koroška deželna vlada je pozneje zavrnila ta načrt, ker je računala s tem, da bo dobila večino kakih 60 odstotkov (dejansko 59 odstotkov iza Avstrijo, 41 za Jugoslavijo). Neumann je vsaj trikrat imenoval doktorja Martina VVutteja ustanovitelja sodobne zgodovine v Avstriji, in prav zaradi tega da je začudljivo, če se naj novejša raziskovanja ozirajo tako malo na VVutteja; če ibi bilo tako, ne bi bilo nobenih zmotnih trditev, kot smo jih čuli oz. brali pri Necku, Stuhlpfarrerju, Goldingerju, univ. prof. Jedlički in VVeinizierlovi. Po predavanju je nastopil še Steinacher, ki se je zahvalil kot »Abwehrkampfer« Neumannu za »duha njegovega predavanja«. Sam da lahko pritrdi Neumannovim izvajanj im in tudi sam da je bil vselej proti dejstvu, da bi se imenovala Drava »Renner-jeva črta«; imenovati hi se morala drugače (gotovo po Schumyju). Toda sam bo izdal lastne spomine, ki bodo kmalu izšli pri založbi Heyn v Celovcu. Ob koncu še kratko k predavanju samemu. Po avstrijskem zakoniku je znanost prosta veda. Neumann je večkrat zabičal, da je pravilno samo to, kar piše VVutte. Dunajski zgodovinarji nimajo prav s svojimi trditvami. Ali se VVutte morda ni zmotil? In kako je v resni znanosti mogoče, pobijati najnovejša dognanja, ki slonijo na arhivih raznih držav, ki gotovo niso kar tako vzeta iz zraka, na podlagi knjige, ki je izšla v drugi nakladi že leta 1943. o. a. ha* bednik Izhaja vsak četrtek. Naroča se na naslovu: »Naš tednik”, Celovec, Viktringer Ring 26, 9020 Klagenfurt. — Telefon uprave 82-6-69. — Telefon uredništva in oglasnega oddelka 84-3-58. Naročnina znaša: mesečno 10.— šil, letno 100.— šil. Za Italijo 3400.— lir, za Nemčijo 24.— DM, za Francijo 30.— ffr., za Belgijo 300.— bfr., za Švico 25.— šfr., za Anglijo 3.— f. sterl., za Jugoslavijo 60.— N din, za USA in ostale države 7,— dolarjev na leto. — Lastnik in izdajatelj: Narodni svet koroških Slovencev. — Odgovorni urednik: Janko Tolmajer, Radiše, p. Žrelec. — Tiska Tiskarna Družbe sv. Mohorja v Celovcu, Viktringer Ring 26. Kulturno srečanje v C/orici V Gorici je bilo od 15. do 18. novembra četrto mednarodno srečanje kulturnikov iz šestih držav. Govorili so pisatelji, filozofi, in žumalisti o pripovedni umetnosti danes in o srednjeevropski folklori. Oboje so obravnavali pod temo »Srednja Evropa danes«. ■S posebnima referatoma sta nastopila tudi udeleženca iz Slovenije — pisateljica Mira Miheličeva in pesnik Ciril Zlobec. Mira Miheličeva je dala svojemu prispevku naslov: »Mit kot vir ustvarjanja«. V njem je s primeri razmišljala o bogati snovi slovenskih mitov, od obdobja pred časi, ki jih zaznamujemo uradni letopisi, pa do odmevov v sodobno umetnost preobraženega slovenskega mita. Ciril Zlobec pa je razmišljal o pisateljeva vlogi v sodobni družbi in vrednosti skupnih razmišljanj umetnikov, ob kancu pa je tudi izpovedal svojo oceno vsakoletnih srednjeevropskih srečanj v Gorici: »Zakaj smo se torej že četrtič zbrali tu v Gorici? Morda tudi -zato, da bi skupaj našli tisto, česar vsak zase ne -more najti, nekakšen mit, čeprav še tako skromen, plah, krhek, ki n a ji bi nas povezoval v neko, recimo, skupno ali podobno hotenje. Rekli smo, da Ibi utegnil biti takšen skupen mit kultura. Toda prav gotovo ne kultura nasploh, torej: nekaj v tej kulturi ali v posameznih kulturah na tem področju? Slutim, a ne vidim dobro v meglo te slutnje. Vprašanje ostaja torej odprto. In če je takšna odprtost izraz nemoči, je hkrati tudi dokaz zrelosti, sposobnost, videti stvari takšne, kakršne so.« Govorili so še zastopniki Italije, Madžarske, Zvezne republike Nemčije, Češkoslovaške in Avstrije. Od avstrijskih zastopnikov je omeniti tajnika -avstrijskega kulturnega instituta v Rimu dr. Walterja Zettla, ki v svojem referatu ni omenil le avstrijskih pesnikov in pisateljev, ki so živeli v sosednjih deželah in tam ustvarjali svoja dela, temveč tudi pesnike, pisatelje in znanstvenike na duhovnem področju iz Srbije, Madžarske in Italije, ki so delovali tudi izven meja svoje domovine. Prof. Viktor Suchy, pesnik, urednik in sodelavec avstrijske radiotelevizije (ORF) je na zastavljeno vprašanje odgovoril: »Srednja Evropa, da, toda na kakšnih temeljih?« Zavzel se je za utrjevanje in izoblikovanje takšne Srednje Evrope, ki ne bo samo nekakšen odmišljen osnutek. Po njegovem mnenju smo dolžni krepiti medsebojne stike in spoznavanja, da bi se rodila nova Srednja Evropa, ki ne bo plod gospodovalnih teženj, marveč posledica potrebe ljudstev. Dolžnost kulturnikov je nadaljevati in bogatiti že dobro zastavljeni dialog med temi ljudstvi. Kurt Klinger, ki je poznan kot dramaturg, lirik in pisec gleda- Potem ko je slovensko lutkovno gledališče iz Dravelj na mednarodnem festivalu amaterskih lutkovnih gledališč v češkoslovaškem Chrudimu med štirinajstimi nastopajočimi skupinami doseglo naj večji uspeh (od 35 anketiranih lutkarskih strokovnjakov je draveljske lutkarje z igro »Trdoglavček« postavilo na 1. mesto 23 glasov), se jim je odprla pot tudi na druge mednarodne lutkarske prireditve. Konec prejšnjega meseca so se vrnili iz Hamburga, kjer so kot edina amaterska skupina nastopili z znanimi profesionalnimi odri na šestem nemškem lutkarskem tednu. Tudi v Hamburgu so igrali igrico poljskega avtorja za ročne lutke »Trdoglavček«, ki jo je bil zrežiral že pokojni Jože Pengov, kot oblikovalka lutk je sodelovala akademska slikarka Lidija Osterčeva. V Hamburg so prišli kot neznanci, s svojo resnično dinamično in sproščeno igro so prodrli in se uveljavili. Po izjavah prirediteljev tedna, liških del, je govoril o »Avstrijskem človeku kot mitu in resničnosti«. Friedrich Achleitner, profesor na akademiji za upodabljajočo umetnost na Dunaju, je v svojem predavanju o »Avstrijski arhitekturi sedanjosti«, ki ga je še popestril s skioptični-mi slikami, predlagal že nekak osnutek za mednarodno kulturno srečanje v prihodnjem letu, ki naj, hi se havil z arhitekturo in urbanistiko. Na srečanju v Gorici sta prebrala med drugimi svoja -poročila tudi Vilko Novak s temo »Pastirska kultura«, vez med narodi Srednje Evrope« in Emilijan Cevc, ki je govoril o kulturnih vrednotah alpskega področja. Udeleženci mednarodnega kulturnega srečanja so med seboj prav živahno diskutirali. Navzočih je bilo lepo število kulturnikov, le iz Madžarske in Češkoslovaške sta dobila dovoljenje za potovanje v Gorico po en zastopnik. pa tudi po odmevih v kritikah, so bili odkritje te prireditve. Vrnili so se s kopico novih povabil. Tako so povabljeni prihodnje leto na Dansko, posneti jih namerava stuttgarts-ka televizija, nastopili bodo na mednarodnem lutkarskem festivalu v zahodnonemškem mestu Bocbumu, kjer jim pripravljajo tudi turnejo po nemških mestih. Vse kaže, da se bodo dravljski lutkarji prihodnje leto predstavili na danski in nemški turneji ne s-amo s »Trdo-glavčkom«, temveč bodo priredili še Mahničevo lutkarsko priredbo »Pepelke«, ki bo skoraj čisto mimična predstava na glasbo Prokofjeva. Med ostalimi premierami, ki jih pripravljajo, sta še »Zaklad v kapelici Li-buše Marinkove« in »Komedija« s plakatov Jiržija Sirede. Šport doma in po svetu 13. kol-o v avstrijski nacionalni ligi je (prineslo nepričakovano zamenjavo na vrhu lestvice. V boju za zimsko prvenstvo je lanski prvak dunajska Avstrija odpravila WSC 2 : 0 (2:0) in se tako izpodrinila s prvega kar na tretje mesto, ker se je innsbruški Wacker -z zmago nad Vienmo 3 : 1 (2:0) vrinil pred -njim. Sredina lestvice je ostala nespremenjena: št ir ji klubi (GAK, Sturm, Vienna in VoST Linz imajo po 14 točk). Tudi na -repu lestvice je vrstni red nespremenjen. Senzacionalni sta bili zmagi zadnjih dveh nad visoko favoriziranimi Gradčani. Eisenstadt j-e zmagal nad Sturmom 2 : 0 (1:0), FC Dombirn pa moštva GAK 2 :0 (0:0). Zmaga Admire-Energie nad Wattensoim 3: 1 (1:0), je prineslo prvi majhno izboljšanje na lestvici. Celovško Avstrijo je -premagala Avstrija iz Salzburga 4 : 0 (1 : 0); CeloVčani so po porazu zdrknili na 14. mesto. Rapid je v Linzu premagal tamkajšnjega LASK 1 : 0 (0:0) in si je pri- Tudi tovarna Heraklita pomaga Banjaluki Te dni je odpeljal iz Ferndorfa težek tovornjak s prikolico natovorjen z izdelki „to-vame Heraklita”. Tako se je tudi ta znana koroška tovarna vključila v akcijo za pomoč nesrečnim ljudem v Banjaluki, katere je prejšnji mesec potres tako težko prizadel. Heraklitne plošče bodo uporabili pri gradnji zasilnih bivališč, pa tudi pri dokončni obnovitvi mesta. Že po potresu v Skopju leta 1963 je Avstrijsko-ame-riška magnezitna delniška družba Raden-thein pomagala lajšati gorje. Lep amaterski uspeh slovenskih lutkarjev IVAN CANKAR: Utajit jemej i To povest vam pripovedujem, kakor se je po resnici vršila z vsemi svojimi nekr-Iščatiskimi krivicami in z vso svojo veliko žalostjo. Nobene laži ni zraven, nič lepih besed in nobene hinavščine. Obstrmeli so ljudje na Betajnovi in so plahi povesili glave, zakaj vzdignilo se je na hribu in je stopilo v dolino kakor črna smrt. Velika in tiha senca je stopila v dolino: glava teman obl alk, noge silne jagnedi na loki; svetla kosa, na rami sloneča, pa se je bleščala tja do Ljubljane. * Starega -Sitarja so pokopali; Bog m-u daj nebesa, blag človek je bil. Zvon je odzvonil, župnik se je (preoblekel, pogrebci so se napotili v krčmo. Sedli so za dolgo mizo pri Stržinarju, vsi črno oblečeni, resni in zamišljeni, ženske objokane; hlapec Jemej, dolg, star sin siv, kakor j-e bil, je sedel na klop pod oknom; otrl si je čelo z rdečim robcem in je zavzdihnil. »Vsi pojdemo; jaiz, mislim, bom prvi stopil v nejigovo gaz!« Pa je rekel mladi Sitar: »No, Jernej, ti pa sediš tam široko in ošabno kak-or gospodar! Kdo je dedoval, ti ali jaz? Prvo besedo si zinil, prvi nisi!« Jernej se je veselo nasmehnil in je veselo pogledal. »Zmerom si bil norčav in poreden, pa tak ostaneš, Tone! Meni pa se prav in dobro- zdi, da te ni potrla bridkost — moškim vino, solze babam!« In je točil in je vzdignil kozarec, toda nihče ga ni vzdignil z njim. Jernej je postavil kozarec na mizo, še preden se ga j-e dotaknil z ustnicami. Gledal je osupel gospodarja in družino in je videl same čemerne obraze. »No, kaj?« Leglo m-u je na srce kakor težek mraz. Ne iz ust ne iz oči ni bilo odgovora. »No, kaj? Ali sem zašel med m eš e tar j e in cigane, da me gledate in nič ne govorite? Ali sedim z našo družino ali z iblajtarji, ki snujejo, kako bi me ukanili?« Sitar pa je rekel: »Ne zmerjaj nas, hlapec, z mešetarji, cigani in iblajtarji! Še preden si ga pokusil, si pijan!« Trikrat se je ozrl Jernej po družini, od. obraza do obraza; nato je prijel kozarec in je izlil vino v steklenico; počasi in dolgo je izlival, ker se mu je roka tresla. Nato je vstal, pa odkril se je in je držal klobuk z obema rokama. Dolg in upognjen je bil, ko je stal za mizo; kakor je bil uipogn-jen, se je s sivo glavo skoraj dotikal začrnelega trama na stropu; stal je tam, lica zgrbljena, zagorela, za silo obrita, oči žive in vedre pod košatimi obrvmi. »Ni lepo od tebe, gospodar, tudi od vas ni lepo, družina, ljubi moji, da mi ne privošči n e kaplje vina na pogrebščini! Bog vam blagoslovi obilno, kar boste jedli in pili, nisem vam zaviden! Če ste naredili novo postavo, ubogal jo bom: mladim kruha, starcem kamen; zdravim ribo, bolnim kačo; spočitim jajce, trudnim škorpijona! Ne sodi hlapcu, da bi razdiral, kar je ustanovil gospodar!« Mladi Sitar, nagel človek, je zardel od srda. »Ni nam sila tvojih pridig, Jemej! Če ti vino ne diši, Bog s teboj!« »Ošaben si, Jernej, gospodarjev gospodar!« je rekla Sitarica. »Narobe hiša, kjer sedi hlapec na zapečku in briše škornje ob gospodarjev hrbet!« je rekla tašča. »Narobe voz, ki ga vleče gospodar, hlapec pa drži vajeti!« je rekel svak. »Narobe kmetija, kjer orje -gospodar, ko se hlapec v senci ščeperi!« je rekel sosed. In ko so rekli, se je Jernej, še enkrat priklonil. »Pametno je, kakor ste povedali, in nič dobil dVe dragoceni točki. V spodnjem delu lestvice postaja zmerom večja gneča. Wak-ker Wien ima 10, prav tako Admira-Ener-gie, 9 točk ima celovška Avstrija, po sedem pa Eisenstadt in FC Dornbim. ITALIJA - DDR 3 : 0 (0:0) Avstrijski sodnik Paul Schiller je imel lahko delo v tekmi med Italijo in Vzhodno Nemčijo. Z zmago 3 : 0 si je Italija kot 13 država priborila vstopnico za finalno kolo svetovnega nogometnega prvenstva, ki bo prihodnje leto v Mehiki. Pred 90.000 gledalci so Italijani ustvarili pred svojimi vrati -nepremagljiv o-(bramibni zid, s hitrimi protinapadi dveh ali treh igralcev pa se jim je posrečilo zabiti nasprotniku tri zadetke. JUGOSLAVIJA - BDR 2:2 (1:0) V tekmi za evropski nogometni 'pokal amaterskih reprezentanc sta Jugoslavija in Zahodna Nemčija igrali neodločeno 2:2 (1:0), Jugoslaviji je zadostovala v soboto pred 15.000 gledalci samo ena točka za izmago v skupini 2. Avstrija in BRD bosta igrali 12. aprila 1970 na Dunaju -brezpomembni bo-j za 2. mesto. PELEJEV 1000. GOL Na tekmi Santos — Vasco da Gama je sloviti brazilski nogometaš Pele dosegel svoj 1000. zadetek na uradnih tekmah. Ko je premagal nasprotnikovega vratarja iz 11-metrovke, je nastalo na stadionu nepopisno navdušenje, Pele pa si je oblekel srebrni dres s številko 1000. KOŠARKA: JUGOSLAVIJA - EVROPA 90:93 (50:49) Pred približno 3000 navdušenimi gledalo jev Beogradu v zelo lepi igri reprezentanca Evrope premagala najboljšo jugoslovansko ekipo, ki jo je vodil njen dolgoletni kapetan Daneu. Srečanje je bilo odigrano v o-kviru proslave 25-letnice košarske zveze Jugoslavije. Pred začetkom so z enominutnim molkom počastili spomin na tragično preminulega jugoslovanskega reprezentanta Korača, (le-ta se je nedavno smrtno ponesrečil z avtomobilom). Srečanje je bilo izenačeno vse do začetka drugega polčasa ko je Evropa prevzela vodstvo s 7 koši in ga nato s taktično igro čuvala do konca. Takšen rezultat pa je prav gotovo uspeh za jugoslovanske igralce. BOKS: NINO BENVENUTI SPET PRVAK V soboto sta se v rimski športni palači pomerila v boksu Tržačan Nino Benvenuti in Luis Rodriguez; srečanje je bilo za svetovni naslov. Enajst krogov j-e bilo treba, da ,je svetovni prvak Benvenuti s strahovitim udarcem svoje levice podrl izzivalca na deske in ga poslal v deželo sanj. Tako je boksar Benvenuti uspešno ohranil svoj naslov prvaka. krivice ni v vaših besedah. Zatorej vam blagoslovi Bog jed in pijačo, meni -pa mirno vest in življenje brez greha!« Tako je rekel hlapec Jernej in je pljunil na prag in je šel. II Šel je naravnost po stezi čez polje, ob potoku, ki se je skoraj usahnel guhil v belem -pesku. Vroč in tih dan je bil v maju; blizu je -bil-a (prezgodnja nevihta, tam že za zeleno goro; vse je molčalo na loki, na polju, zemlja se je bala nezgode in si ni upala dihati. Ko je ugledal Jernej od daleč, tam pod klancem 'belo hišo z zelenimi okni in hlev in skedenj in kaščo, se mu je storilo težko pri srcu. Tam ni 'bilo ne ,za -pest prsti, na kateri hi se ne bil poznal trud njegovih rok, njegovega čela pot. Živi človek v hiši leto dni, živi deset let in štirideset let — in glejte, ljudje božji, hiša mu jie podobna kakor brat bratu in ljubezen je med njima. In kadar ipojde v daljne kraje po -nemilem ukazu, ho jokal -po hiši bolj kakor -po bratu in 'bolj, 'kakor je nekoč jokal po materi. Jerneju se je zazdelo, da ga tista zelena okna ne pozdravljajo več tako -prijazno, kakor -so ga po-zdraivljala zmerom; in da je na hiši, na vsem belem domu kakor tiha bridkost vdove. Bridkost pa je podobna zrnu, ki rodi tisočer en sad. Komaj vsej ano v srce, se raz- Mirko Kumer: Moji posteljni sosedje Sobojevnik kranjskih Janezov Majhen, pameten možiček, 75 let, doma iz okolice Feldkirchna. Prva svetovna vojna ga je zajela, ko mu je bilo 20 let. K vojakom je moral v Ljubljano iin se tam v hitrem postopku usposobil za kanonsko krmo na Ruskem. A ni dolgo gazil blata v Galiciji, kmalu so ga z drugimi Slovenci ujeli Rusi. Kar se je med Slovenci že precej priučil njih jezika, mu je tudi ruščina kmalu postala znana. »Avstrijak, horoš,« so mu rekali Rusi in mu dajali dobrega črnega hleba (kruha). Pri-deljen je bil na kmetsko delo in je dobro poznal razmere ruskega muzika (kmeta). Naučil se je tamkaj tudi rusko brati, še sedaj v starosti se je za Rusijo zanimal in si 'kupil knjigo dr. Huga Poirtischa: So salh ich Sibirien. Dal si jo je prinesti v bolnico im mi samozavestno prebral v ruskih črkah izrek nekega pesnika: Sibir, ja -tebj-a ne bojusja; ti tože ruskaja zemlja! Ker sem tudi jaz 'bil v ruskem vojnem ujetništvu in se tam naučil tudi rusko brati in govoriti, sva bila kmalu prijatelja. Oba sva bila nekoliko bolestno romantična. Pripovedk o najinih ruskih dogodivščinah ni hotelo zmanjkati. On je pripovedoval o carski Rusiji, jaz pa o »Sovjetskem sojuzuo. Ugotovila sva, da se je režim tamkaj sicer spremenil, a ruski človek je ostal v bistvu isti. Ko je na Ruskem leta 1917 zavladal boljševizem, se je ta moj posteljni »tovariš« naslednje leto lahko vrnil v domovino. Dobil je mesec dni dopusta, nato pa moral na italijansko framto. Bridko je obžaloval, da se je še pred koncem vojne vrnil iz Rusije in zašel tukaj izopet v topovski ogenj. Vendar je imel srečo, da ga zadnje leto nič hudega ni zadelo. Po voj|ni je Obiskoval kmetijsko šolo v Goldbrunnhofu pri Velikovcu, a ni ostal na kmetih, šel je k drvarjem in postal pri 'grofu Lodronu gozdni preddelavec. Njegovi otroci so preskrbljeni, on ima penzijo. Nadleguje ga samo sitna bolezen: v trebuhu se mu inabira sapa. Ko jo hoče tako spodobno, neslišno od sebe spuščati, včasih še kaj drugega zraven uide. Zato bi se rad 'Pustil tukaj preiskati im -posvetovati, kako temu odpomoči. Preiskali so mu najprej pogostokrat kri, nato želodec, izprali čreva in naredili še »televizijo«, t. j. pogled s posebno cevjo v zadnje črevo. Sesali so mu po tainki gumijasti cevi, vdejani skozi usta ali pa skozi uos, iz želodca zelenkasto kislino. Polnili s° jo v male steklene posodice. Pri drugih bolnikih je to bilo v eni uri navadno gotovo, njega pa so mučili celo dopoldne. Ndki mlad strežnik, ki se je šele priučeval, 'Pač ni mogel dobiti nič mokrega po cevki iz njegovega želodca. Ko s-mo sobolniiki ugo- 4 toviii, da sesalka spušča in je sestra prinesla novo, je bilo delo do kosila potem vendarle opravljeno. Po dvanajstdnevnem preiskovanju so ga napotili domov. Kaj mu je in kako naj se ■zdravi, mu bo -povedal domači zdravnik, kateremu bodo v teku štirinajstih dni vse to sporočili. Do tedaj pa -naj jemlje tablete, ki mu jih s seboj dajo. Poglavar obrambnih bojevnikov Ko sem moral drugič v bolnico, so me zapeljali v veliko sobo s štirinajst posteljami. Kadar je bil naval v bolnišnico velik, so pa v sredino med obe -vrsti postelj potisnili še eno ali dve 'postelji po dolgem. Opisovanje vseh teh posteljnih sosedov bi bilo preveč obširno, zato se omejim na najzanimivejše. Prvi za vrati v kotu je ležal majhen, rejen mož s tipično muho pod nosom, tkot so jih nosili v letih po prvi svetovni vojni in kot jo je nosil Adolf Hitler, le da je bila muha mojega soseda svetla in ne črna kot nekdaj pri Fuhrerju. Ležal je že četrti teden v tem kotu. Niso mu pustili vstati niti za trenutek. Vsako stvar so mu prinesli h postelji in tudi znosili vse od njega. Imel je namreč srčni infarkt. Dobival je po sedem injekcij na dan. Hrano so mu dajali brez maščob in neslano. Vse to ga je silno težilo, saj je bil doma iz premožnih razmer. Ves dan ni z nobenim sosedom govoril. Zagrenjen je prenašal težave svoje bolezni. Le ob času obiskov se je razživel. Hodili Knjigovezec Alfredo Pallini iz italijanskega mesta Terni je znan -daleč naokoli po tem, da je v svoji stroki ne le mojster, tamiveč pravi umetnik. V svojem življenju je vezal marsikatero dragoceno, čudno, veliko in majhno knjigo (najmanjša je bila široka 'komaj pol cantimentra), toda pravo presenečenje je -doživel šele pred dobrim letom dni. V -njigoveznici se je oglasil »suh, ostrook, strog gosipod, ki malo govori, pa ve, kaj počne« — in mu je dal za milijon lir tisočakov, naj jih poveže v -knjigo, na platnice pa napiše »L’argent n’a pas de cou-leur« (»Denar nima barve«). Alfredo je debelo pogledal, toda naročilo je naročilo in delo je opravil. S tem pa čudaštva še ni bilo konec. Suhi neznanec je spet prišel, prinesel milijon lir in spet je nastala knjiga. Dofslej je Alfredo Pallini zvezal enainpetdeset knjig, katerih vsaka ima sto listov: iz starih tisočakov velikega formata m rožnate barve. Talko j-e vsaka knjiga vredna nad milijon: prišteti je treba še usnjene platnice in knjlgoveške stroške. so ' ga obiskovat imenitni ljudje: Bogato oblečene dame z obilo nakita na rokah, na vratu in v ušesih ter rejeni gospodje z lejx> okroglimi trebuhi. Njihove obleke so imele poudarjeni koroški značaj z zelenimi naši vi. Posedli so okrog njegove postelje in začel se je zanimiv pogovor. Bolnik je bil malo naglušen in je zato nosil za ušesom pritrjen majhen slušalni aparat. Ker je od drugih želel, da bi glasno govorili, je tudi sam zelo glasno govoril. Tako sem nehote vse slišal, čeravno nisem neposredno -mejil nanj. »Kako vam gre, gospod Kobila?« so vpraševali. »Hundsmiserabel!« (pasje slabo) je dejal. »Neprestano moram ležati. En zdravnik za drugim prihajajo in mi dajejo injekcije, da sem že čisto razboden po bedrih. Sestre pa mi jemljejo ‘kri, še in še. Z iglami mi jo izpuščajo iz podlakta, ubadajo me na koncih prstov in sesajo kri kot krvosesi!« »Kakšna pa je hrana?« vprašujejo oibisko-vavci. »Talka, da bi jo noben -pes ne jedel! Brez kapljice masti in trohice soli. Rekel sem že enkrat nadzdravniku, da, če bi mojemu psu doma isto jesti dajali kot jaz tukaj dobivam, bi mi že zdavnaj ušel!« »Pa morate vedno ležati?« so vpraševali. »Vedno, to je najhujše; vse potrebe moram v postelji opraviti. Steklenica — ta bi nekako še šla; toda -ta skleda ...! To je nekaj strašnega! Pozvoniš zanjo in se trudiš, ko ti jo prinesejo, a ni in ni nič. Tudi drugi dan enako — nič. Potem ti dajo odvajalne tablete, da te začne ščipati po trebuhu. Nato pa se začne...« (Dalje prihodnjič) Počasi ij.e izadeva prišla v javnost in odtlej Pallini nima miru pred novinarji. Toda čeprav »naročnika« zdaj že 'pozna, ne izda njegovega- imena. Tako nekateri menijo, da si namerava neznanec napraviti bogato »-zlato« knjižnico, drugi pravijo, da bo »njižnico« zapustil sorodnikom, tretji, da bo milijonske knjige podaril meščanom Terni ja. Še najbolj verjetno pa gre za kakšen zakonski prekršek. Pred nekaj leti so -namreč Italijani »izvažali« denar, ker se jim doma zaradi 'gospodarskih težav -ni zdel dovolj, varno naložen. V knjigo vezani tisočaki so lahko imenitno -slepilo za carino. Knjigo zavij-eš, napišeš nanjo naslov »prijatelja« -iz Francije in jo na primer -pošlješ o božiču ali novoletnih praznikih. Komu bi le prišlo na misel, da bi odpiral zavoj? Saj njiga konec koncev ni veliko vredna. Toda zdaj je postala na milijonske knjige pozorna tu-d-i policija. Carina bo 'postala pozorna na v-sako knjižno pošiljko, ki bo po obliki ustrezala velikosti starega rožnatega bankovca za tisoč lir . . . Vu-Ti — Al. Gradnik: Jesenski veter vkup Oblake žene in jate divjih rac im trop gosi, z drvesa trga liste že rumene. Lotosov cvet umira, ne du-hti -več rožni grm .. . Bude se mi spomini -na njo, ki zabiti jo moč mi ni. O, moram k nji, sicer ti bolečini ne najdem leka! Čoln odpnem, obdan od brez -njen dom se sveti na brežini. Toik je -deroč in veter -neugnan vrtinči ga . .. Poskusim se upreti — čoln se ne zgane, trud je moj zaman. Da udolbrovoljil bi -se, začnem peti. O joj! Ne okrepi se moja moč, ne more glas v radosti izzveneti. O žar lju-bazmi moje! Kot -nekoč še švigaš k nji — -ne moram ti slediti: v svetilki plamen sem ugašajoč. Jesen edaji sikorzi moje dneve veje; iin 'ko 'pogledam: v vodi valoviti podoba- starca se v obraz mi smeje. Gre le za tri minute Amerikanec in Kitajec se vozita skupaj v modernem avtu po zelo prometnih ulicah mesta Šanghaja. Vozi Amerikanec, ki se mu veno mudi. V -mestu ne sme in tudi ne more prehitevati. Tudi v kitajskih mestih veljajo prometni predpisi in držati in upoštevati jih morajo vsi, tudi Amerikanci. Privozita na širok most. Cesta preko je odprta in prav pred nosom -smukne p-red Amerika,nčev avto še spretnejši šofer od njega in mu zapre pot. »Ne, tako se pa ne gremo! Prehitel ga -bom, s tem pridobim vsaj tri minute!« Pritisne na plin, ipože-ne avto in res prehiti -neznanca. Zmagoslavno .pogleda sopotnika, toda modri in umirjeni Kitajec ga suho vpraša: »I-n Ikaj boste sedaj, počeli s temi pridobljenimi tremi minutami?« Amerikanec mu ni -vedel kaj odgovoriti. Najbrž bi bili v zadregi za odgovor vsi naši in -tuji šoferji, ki brezobzirno potujejo. Darina Konc Nerodno vprašanje -»Če se postavim na glavo,« pravi telovadni učitelj svojim učencem, »mi gre vsa Ikri v glavo. Ali ne?« Nihče ne oporeka. »Kaj pa, če stojim n-a nogah? Zakaj mi jx>tem vsa kri -ne gre v noge?« »Ker nimate praznih nog...« odvrne eden izmed učencev. Še bolj jasno si ni upal povedati. Knjiga, dragocena tudi za nepismene raste bohotno, tako da tolažbi ni več ne •Ptoti ne -soka. In komaj užaljeno, je bilo srce Jerneju takoj, vse obteženo i-n močno žalostno. »Kaj $i storil, gospodar, s hudo besedo, j j si storil meni starcu? Zakaj, si naredil, < a je osramočen in potrt na zimo, ki ni P07®! bridkosti ne v daljni spomladi in ne Vse dolgo poletje?« Jernej ni stopil v hišo, tudi na polje ni Pogledal: šel je v hlev in je legel na steljo. * a™ je mislil take misli, kakršnih nikoli Poprej. ~ Štirideset let bo, tako je mislil, štiri-eset in nič manj, ko sem -prestopil ta prag. . ajlta je bila takrat, čemerna in ubo-žna, da Je bilo gospodarja sram in hlapca. Pa je ekel pot v potokih, pa smo ‘postavili dom, . a je ženskam veselje, moškim čast. Kdo ga Je Postavil? V-si so pomrli, trudni; ostal sem sarn> poslednji gospodar. Na prostrano, blagoslovljeno polje gleda naš dom. Kdo je , elal to prostrano polje, kdo ga je raz-T. • Vsi so pomrli, ostal sem sa-m, posled-nP oralec, poslednji kosec... Glejte, čudo Prečudno: štirideset let je rodila jablan, Vrtu čast in gospodar; pa pride tujec, pa bi (kopai jablan ter jo presadil na kamen! ... ^Jejte, čudo prečudno: štirideset let je ro-. tab da bi postavil dom, s svojim potom Je pognojil polje in senožet; in ko je dom !tal’ ko sta bila rodovitna polje i-n seno-et’ pride človek — od kod pač pride? — in pravi: nisi prvi! ter ga spodi v hlev, sam pa sede na zapeček in si baše pipo! Tako je mislil Jernej in je vstal, otepel si je steljo s črne pogrebne suknje in se je naipotil v hišo. Tam si je slekel suknjo, zlezel je na zapeček ter si je nabasal pipo. čudoma je minila vsa potrtost: smehljal sc je i-n oči so mežikale pod košatimi obrvmi. Prišla je dekla v hišo. »Dobro se ti godi, Jernej! Dan je zunaj, vsi so na polju, ti pa sediš na zapečku!« Jernej je vzel -piipo iz ust in je naigubančil čelo. »Poberi se, baba! Komu ukazuješ?« Dekla je zaloputnila duri. »Kaj jo je zbodlo, ženščuro?« se je začudil Jernej. Pod večer, ko se je nebo pooblačilo, so se odprle duri na stežaj. Na pragu je stal Sitar, majal se je nekoliko, po strani mu je visel klobuk na uho. Jernej je gledal nejevoljno, ni vzel pipe iz ust. »Kdo j-e prišel?« je zaklical Sitar. Jernej je molčal. »Kdo je prišel, vprašam?« Počasi je vzel Jernej piipo iz ust in se je nasmehnil. »Lepo si se na-pil na pogre-bščini svojega očeta! Spat se spravi, spat!« S težkim 'korakom, -da se je stresel pod, je stopil Sitar v izbo. »Koga goniš spat, hlapec? Kdo je pijan, hlapec?« Jernej je mirno sedel in je -mirno govoril, kakor da bi se pogovarjal o letini. »Tebi sem rekel, da pojdi spat, zato ker si pijan!« Osupnil je Sitar, nato pa so se mu napele žile -na čelu, vrgel je klobuk na tla in je kričal: »Molči, hlapec! Nisem 'pokopal enega gospodarja, dvoje sem jih pokopal! Dol!« Jernej se je smehljal in je stopil počasi z zapečka; -nikamor -se mu ni mudilo. »Ali bo kaj?« »Odpusti starim kostem! še prideš do počitka!« se je smehljal Jernej. Malo je omahnil, malo se je opotekel, ko je lezel Sitar na zapeček; prilezel je, sedel je široko, prešerno se je naslonil. »Sez/uj mi škornje!« je ukazal Sitar. Jernej ni nič odgovoril, sedel je na klop iin -ši je ipalil piipo, ki mu je bila ugasnila. »-Seizuj mi škornje!« »Ali te še ni minila norčavost?« je rekel Jernej ipočasi in je puhnil dim. »še diši ;po smrti v tej izbi; poklekni rajši in moli noooj!« In je -sam pokleknil pred razpelo. Gospodar je gledal -mrko, prižigal si je ipi-po, pljuval je -preko izbe in je molčal, dokler ni Jernej odmolil. Jernej pa je vstal, gledal je v tla in je prijel za kljuko, da bi šel. »Jernej!« je vzkliknil Sitar. Jernej je stal pred durmi in je držal za kljuko. »Da ti -povem, Jernej!« je -govoril Sitar hitro in pipa se mu j-e tresla v roki. »Da ti povem — išči si gospodarja drugod!« Preko vsega obraza se je zasmejal Jernej in veselo je mežikal z očmi. »A?« Sitar je udaril s škornjem ob klop. »Kaj si oglušil, hlapec? Išči si drugega gospodarja, sem rekel! Opravil si pri meni, pri -tej hiši opravil!« Takrat se je zablisnilo iz črnih nebes, zabobnelo je od daleč. Jernej se je odkril in se je -pkrižal. »Bog nas varuj vsega hudega! Ne delaj greha, mladi, Bogu se priporoči in svojemu patronu!« In je odprl -duri in je šel na hlev: tam je legel v seno in je zaspal truden; vse hude misli so šle iz srca. III Kakor mlad, še objokan, že utolažen o-braz, tako se je zasmejalo rosno jutro iz nevihte. Jernej je stopil na prag, šel je okoli hleva in se je napotil, da bi pogledal na polje. Takrat je odprl Sitar okno, ozrl se je z zaspanim obrazom, kuštrav in čemeren; in je ugledal dolgega Jerneja, ki se je bil nameril na -polje. (Dalje prihodnjič) Podjunski trgovski center Bratje RUTAR & Co. Gospodinje — gospodarji! Podjunska trgovska družba bratje RUTAR & Co, Dobrla ves dobavi po ugodni neto ceni električne naprave vseh vrst! Spodaj navedene stvari dobite tudi na 36-mesečne obroke brezobrestno! Poleg tega še 10 odstotkov popusta na tok. Poslužite se te akcije, ker je samo do 31. decembra 1969. Točna pojasnila dobite pri Rutarju v Dobrli vesi telefon 04236 - 281 Pridite s priloženim odrezkom ali ga pošljite po pošti. Označite z X, kar želite! Absender: Postleitzahl E Zanimam se za O električni štedilnik (Eldktroherd) J. O hladilnik (Kuhlschrank) |< O zmrzilnik (Tiefkiihltrahe) "■H; O sesalnik za prah (Staubsauger) O pralni avtomat (Waschautomat) O avtomatumivalnik (Geschirr-spiilmaschine) O bojler za vodo (Eletktroboiller) O želim obisk zastopnika O prosim za dostavo cenika Drucksaohe Postgebuhr beim Empfanger einheben! An das Jauntaler Einkaufs — Zcntrum A-9141 Eberndorf Alle Autos werden teurer! Wir senken die Preise ab sofort um n Neue Preise: FORD E S C O RT ab GORTINA ab CAPRI ab S 37.600.-S 46.150.-S 51.500 - Igggl Sintschnig Klagenfurt, Siidbahngiirtel 8. Tel. (042 22) 83-2-58 und 85-3-20 Wissen Sie schon, was Sie zu Weihnachten schenken? Nein? Dann sehen Sie sich doch diese Geschenke an. Da gibts musikalische, praktische, gemutliche, leuchtende — alle mit viel Liebe ausgevvahlt, in bester Oualitat und dennoch preiswert. Wir haben naturlich noch eine Menge anderer herrlicher Dinge, mit denen Sie Freude bereiten konnen — sogar so viel, daB auch Sie bestimmt das Richtige finden werden. Oberzeugen Sie sich doch selbst davon. Geschenke von VVARMUTH sind immer begehrt! lUarmuih (HeM Htejvof V J Radio aparati Šivalni stroji Kolesa V VELIKI IZBIRI (HacLL&kaiu KERN Klagenfurt, Burggane SADJARJI! Sadna drevesca vseh vrst: češplje, slive in jago-dičje kakor tudi vinske trte oddaja po zelo znižani ceni domača sadna drevesnica. Inž. MARKO POLCER pd. LAZAR ST. VID V PODJUNI VOLNA! - VOLNA! - VOLNA! Najlepše barve, največja izbira, najugodnejše cene VVOLLBAR pri kapucinski cerkvi Celovec — Klagenfurt. Manj protiletalskih topov okrog Hanoja Ameriško poveljstvo je spomladi 1968 /prekinilo bombardiranje Severnega Vietnama. V glavnem mestu Hanoju so seveda /pozdravili ta sklep. Za časa bombardiranja je bilo okrog Hanoja razmeščenih 7400 protiletalskih topov, sredi prejšnjega leta se je število skrčilo na 4600 in to poletje na 3700; danes jih je še 2250, in sicer so to topovi kalibra 37 do 100 milimetrov. Vlada ZDA obsodila množični zločin v Vietnamu Vlada Združenih držav Amerike in Sai-gon sta uvedla skupno preiskavo o pokolu, ki so ga storili ameriški vojaki pred 21 meseci v Južnem Vietnamu; tedaj so pobili več sto Vietnamcev. Vladni saigonski predstavnik je izjavil, da predsednik Nguyen Van Thieu pričakuje poročila in da je medtem ukrenil vse, da bi se /bolje seznanili s pripetljajem, za katerega so po naključju zvedeli od ameriških vojakov, ki so jih odpustili domov. Američani so objavili sporočilo, v katerem je rečeno, da traja preiskava o tem pripetljaju, do katerega je prišlo o obmorski pokrajini Quang Ngai marca lani že eno leto. Ameriški /poročnik VVilliam Cal-ley, star 26 let, je obtožen, da je pobil več vietnamskih civilistov, 29-letni narednik David Mitčhell pa je obtožen fizičnega napada in poskusa uboja vietnamskih prebivalcev. Kot izjavljajo Vietnamci, ki so preživeli pokol, so ameriški vojaki pobili od 370 do 567 vietnamskih 'kmetov. Preživeli Vietnamci in druge /priče navajajo/, da so ameriški vojaki iz vasi Tu Kuii/g izgnali vse /prebivalce, tudi ženske in otroke, jih postavili v tri vrste in začeli streljati na/nje s strojnicami in puškami-Vojaški predstavnik v "VVashingtonu je izjavil, da se preiskava nadaljuje. || Vodeče podjetje v vseh pohištvenih vprašanjih: ; STADLER 0MQ)[MZ[L EXKLUSIV Klagenfurt, Theatergasse 4, Telefon 71431 STADLER [MSMEtL STANDARD Klagenfurt, St.VeiterStrafSe 4, Telefon 71431 STADLER D^DOIMULVILLACH Villach, Trattengasse 1, Telefon 44 69