Šle?, n f WM T rURII, 188 R IStl! !§2£ Posamezna Števca stane 3 DTn LSlO LE sa državo SliS: «t« nssaec......Din 3» a« pot leta..... »iS* sa cro Turn-Taxis-a in drugimi aferami samostoj-' nih demokratov. Predsedstvo je napravilo j tozadevne sklepe o postopanju proti krivcem, bodisi da so se vmešavali materialno i ali formalno. KAZO SO SE VRŠILE VOLITVE V SREMU. - SEJA VERIFIKAOJSKEGA ODBORA. Belgrad, 14. marca. (Izv.) Današnja ja se je pričela z razpravo o sremskih man« datih. Tu je prišlo prvič na vrsto vprašanje Radičevskih list. V tem okrožju je kandidira! dr. Vladimir Maček in bil izv©. ijen. To sejo so pričakovali z zanimanjem., ker bi vlada morala nastopiti. Iz tega okrožja je prišlo več pritožb proti volitvam. Med drugimi je vložil pritožbo dr. Lončarevič. V njej navaja, da so bile zagrešene mnoge nepravilnosti, da so se presipavale kroglice, da so se potvar« jali zapisniki volivnih odborov, in zahteva, da se volitve razveljavijo. Tudi zapisnik glavnega volivnega odbora je ugotovil vee zlorab. seja. Takoj po prečitanju tega zapisnika glavnega volivnega odbora je govoril Ra-dičevee.dr. N i k i č in utemeljeval to pri. tožbo ter našteval razne nepravilnosti V: selu Ivankovci je predsednik volivnega odbora razglasil naredbo, naj se zavrnejo vsi tisti volivci, ki nimajo od oblasti potrjenih legitimacij. V sremski županij! je HRSS dobila 3 mandate. Za četrti mandat ji je manjkalo samo 7 glasov. Ko se je to videlo, so iz skrinjic HRSS presipali kroglice v druge skrinjice. V selu Scljarte so si večino 200 glasov razdelili radikali in samostojni demokrati. (Radikal Grgin: »Pa prav je tako!«) V Gisndacih se je izvršila prava tatvina kroglic. Dr. Mačku je bilo ukradenih 381 kroglic. Dobil je samo 16 kroglic, ostale sta dobila Pašič in Popovič, ki je bil nosilec list samostojnih demokratov. Dr. Nikič protestira proti potvorbam in pravi: »Vi se smejete; Pa to je tatvina iz koristo-Ijubja, ki se kaznuje strožje kot navadna tatvina.: Zahteva, da s® volitve uničijo. Radikal S i m o r, o v i t zahteva, cla se seja odloži do popoldne, ker se mora zašli Jati mnenje notranjega ministra. Opozicija je proti temu protestirala in utemeljevala svoj protest s tem, da ni verifikacijski cdbor neben odsek notranjega ministrstva, ampak mora soditi na temelju poročil gla vnih volivnih odborov. Nastal j« velik prepir. Demokrat Dragutin P e f: i č vprašuje, čemu je potrebno vladno mišljenje. Vlada je izvršila volitve proti opoziciji. Izid eo. lilcv je znan. Kljub protestom vladne večine je opozicija zmajala in seja se je nadaljevala. Predsednik dr. Srskič je dal besedo Kosti TunotijeviČu. Kosta T i m o t i j e v i č je govoril o tem, kako je prišlo do obznane in zakona o zaščiti države, katerega bi smel?; vlada uporabiti samo proti komunistom, ker ga je parlament kot takega sprejel, "/.e samo to dejstvo, da g?, je vlada uporabila napram HRSS, pomeni nezakonito postopanje vlade. Odgovarjajoč na vprašanje, ali sc je sme! zskon o zaščiti države uporabiti tudi proti Hrvatom ob priliki zadnjih volitev izvaja: »Me seca oktobra I. 1. jc dr. Maček postal podpredsednik sk.-piičine. Kakšna je legalna stran, da se HRSS uničijo mandati? O HRSS lahko mislite kar hočete. Stranka je evoluirnla in mora ostati v parlamentu. Mi nismo ljudje, ki sc tožijo, marveč ljudje' ki ustvarjajo državo. Zato se ta zadeva ne sme reševati strankarsko. Vi lahko delate kar hočete. Toda odprite oči: Ne gonite nas iz narodne skupščine! Nekega dne lahko ostanete v parlamentu sami radikali, opozicijo pa Vam bo delal Pribičevič. Naj se vlada bori kakor hoče, parlament je močnejši kakor vlada. Močnejše je pa še !j rdstvo. Spreglejte, kakšne razmere bode nastopile v državi. Proračun dvajsetih milijard se ne bo sam ustvaril. Vi radikaH imate lahko 200 ali 300 poslancev, kadar boste prosili inozemstvo xa posojilo, M bo nihče veroval v to državo. Ne vodit« politike, ki lahko vodi v komunizem!« Kosta Timotijevič je s tem končal govor, ki je napravil ve Ido vtis na prisotne poslance. Za njim je govoril musliman K u I e -n o v i č in izvajal: Ako bo vlada uničila Radičeve mandate, ne bo v parlamentu Hrvatskih ljudskih predstavnikov. Odbija Si-monovičev predlog, naj se vlada vpraša, kaj namerava z mandati HRSS, ker to ni merodajno za verifikacijski odbor. »Ako ste se odločili uničiti mandate, jih uničite, pa ne zavlačujte!« Rad. S i m o n o v i č ponovno zahteva, da se seja odloži, kar se je poleui zgodilo. Popoldanska soja. Popoldanska seja se jc pričela o* fi. Na sejo je prišel notranji min iste*- Vcv-.Ts r se je takoj videlo, da vlada šo vedno ni na jasnem, kaj naj stori in kaj no. Izjava notranjega ministra. Notranji minister Boža M a k s i m o riČ je prečital tiste akte, ki govore v pri-log vlade. Potem pa je izjavil sledečo: >HRSS je s svojim notorično komunističnim in protidržavnim delovanjem postala insprirator mnogoštevilnih kaznivih dejanj težko narave, vsled česar je bila 3 sklopom ministrskega sveta razpuščena. Kot poslednja odločitev jo prišlo sodnijsko postopanje proti vodstvu HRSS. Banski stol je odobril sklep preiskovalnega sodnika, s katerim se predsednik HRSS Stjepan Badič dene v preiskovalni zapor za dejanja, ki so kazniva po točkah 1, 2, 4 in 5 prvega člena zakona o zaščiti državo in za dejanja po raznih paragrafih kazenskega zakonika. Nadalje je sklenil, da se podpredsednika stranke dr. Maček in Predavoc, tajnika Juraj Košutič in Krnjevič in bivši poslanec Avgust Košutič dasta v zapor za Lta dejanja. Z ozirom na poročila pravosodnega ministra, so ta dela tudi v resnici obstojala. Treba je pripomniti, da obstojajo polog notorienih dejstev še druga dejanja, ki so jih navedeni storili kot glavni cinitelji stranke, kot njeni zastopniki in ideologi ter izvršilni organi, in ki so jih storili po premišljeni odobritvi in pooblastitvi. Poleg toga se je iz ugotovitve sodnika videlo, da je HRSS poslanstvo kompaktno odgovorno v smislu zakona o zaščiti države in da se je diskvalificiralo za nadaljnje skupščinsko delovanje. Njihovo delovanje je umerjeno proti vladarju, proti armadi, proti državni integriteti, proti izvrševanju vojaških dolžnosti in proti državnemu redu. Iz tega sklepa vlada, da »e mora proti zastopnikom HRSS uporabiti člen 18. tega zakona o zaščiti države.« Zgodovinska izjava HRSS. Takoj nato je vstal predsednik Hrvatskega Seljačkegn kluba Pavle Radič in izjavil sledeče: «Ker so trdi, da je ITTvSS sestavni del III. intcrnacionale in da je z ozirom na to komunistična stranka, mi je čast v imenu HRSS in Hrv. selj. kluba izjaviti, da je ta trditev neresnična in brez vsake podlage, ker HRSS niti danes, niti sploh nikdar ni bila v nobeni zvezi s to inter-naoionnlo. Radi te izjave najodločnejše protestiram r>roti takemu obrekovanju na Ikodo HRSS in Ilrv. seijačkega kluba.« Izjave notranjega ministra ovržene. Nato je dr. Ante T runi bi č protestiral proti poročilu notranjega ministra in izjavil, da bo glede na to prebral celokupen akt zagrebškega sodišča, iz ka- terega j* jasno razvidno, da so navedbe vlade neresnične in da je sodišče zavzelo popolnoma drugo stališč«. Dr. B a z a I a bere eno uro vse akte in vse sklepe zagrebškega sodišča. Vsesplošno ro obsojali po prebranju tega akta nastop notranjega ministra. 01 ode na to je dr. Maksimovič vstaj in izjavil rmshlnje: «V svojem poročilu som dejal, da so bili St. Radio in njegovi tovariši vtak-njeni v preiskovalni zapor navzlic sklopu sodišča, nisem pa trdil, da so oni v resnici krivi. Mi tukaj ne gremo s formalne in zakonske strani, temveč razpravljamo o stvari s političnega vidika. (Dr. Josip Hohnjec: «Zato jim je treba vzeti mandate, kajne!«)« Nato je izjavil dr. T r u ra bi 6 : «Tu gre za to, ali so ti poslanci krivi ali nc, zato se ti poslanci no sinejo soditi na podlagi kakih sumničenj. Doslej jim ni bila dokazana nobena krivda. Zato na podlagi golih sum ničen j ne smemo delati nobenih sklepov.« Z njim sc je strinjal tudi Dmtf, P t -čič in izvajal: »Iz vsega , kar smo čuK, l«hko efc!«" pam \ da obstojajo zgolj sumničenja in nič dn gega. Mi, ki smo nosti njih mandatov, ozirati li n« to ell so navedeni poslanci krivi ali c*. Radi teg* je vlada dolžna objaviti dokaze, ki d^jej" Eovod za taka sumničenja. Vlnd/» mo*-a do-azati ali verodostojnost rvojih sumničenj ali pa mora pripoznati, da izreče merodajni forum svojo odločilno sodbo. Ta zahtevnjo najprimitivn»jši pravni pojmi* Vleda *Cre-mona Nuova« opomin industrinhem, M ga zaključuje sledeče: »Treba > pcvndafi enkrat za vselej, da smo za ravi-^dcm Votabo-racijo, da pa smo tudi priprvljerd nosto-piti proti vsakomur, ki bi bojkotiral naš program, posebno če bi bojkot prihajal od onih industrialcev, ki s«-> po '.»bloki in li tni-ci, če iščeš zdravje naroda v gospodarskem blagru, če vidiš napredek v milijonih, ki so v denarnih zavodih, če so nnše ceste preobložene 7. napisi različnih bank in bančnih podjetij, če je vsaka druga hiša banka — če je že naše zunanje lice tako, kakšni smo šele v svoji notranjosti? »Denar je Bog« — rn temu Bogu se klanjamo, temu bogu žrtvujemo ves svoj čas, za tega boga delamo, trpimo, rminimo, za tem bogom se pehamo in a ljubimo. V znamenju tega boga hodi dobrota med nami. Trda je, suha, brez srca. Ne ccli ran in ne briše solz, — z vso silo še udari in priporoča bolečine. Ljudje, ki jim gospodari taka dobrota, so zgrozijo vpričo nje kakor sužnji, ko jih vklepajo v verige. Že od nekdaj pa je v človeku, da rad go podari in Ima rad sužnje v verigah. Zatorej je toliko »dobrote« med mirt.i in je toliko sužnjev, ki jih oklepajo verige take dobrote. Prava dobrota ni iz denarja, iz Boga je; noče, da ei suženj, ampak da vstnneš, da si močan; da nisi v verigah, ampak da vidiš lepote, rože krog sebe. Nič ni bogata, nič društvena — iz srca je, iz duše. Dž in gre — skrije sc, da je ne vidiš, sitno ji je, da bi se zahvalil. Brez imena je, v časopise ne pride — tiha je in skromna kakor vsaka velika in prava umetno t. Duhu današnjega časa je tuja; začudiš se, skoraj vznemiriš, če jo zagledaš ln spoznaš. In fe jo občutiš, tedaj se skloniš in si samo ti in Rog in šc dehniti sc no upaš. Prelepa je dobrota, da bi našel besede zanjo. V tebi je, velika, svetla kakor Dobrota — Bog. In ko vstarnš, vidiš še v trpljenju moči in !e pole in »Solnce, naš gospod brat«, zase pečeš. Tako dobroto je delil p.Plncid, umetnik dobrotnik. Marci Prevost: Tihotapec lom. Prevel A. Debel ja k. Ves široki pas ohale, ki so razteza od Dunkerqua do Furnesa, je podoben peščeni pustinji, razornni vsled notranjo prekticije. Sipine predstavljajo pogorja, sodoline, globeli, stroge presnldib hudournikov, — pravcati pritlikavski goropis, kateremu ne manjka niti dozdevek led-nikov, kadar bledo flandrsko sonce mnv-ričasto ožarja blesteči lošč vrhov... In Severno morje požira to alpsko Saharo, —■ Severno morje, ki ni sinje kot Sredo-zem: ko, nc zelenkasto kot Ocean, ampak svinčeno, opasano z žoltimi črnimi, tem-nomodrimi lisami, otožnejširni nego žalostno nebo, napeto nad njegovimi valovi. Nekaj korakov proč od obrežja ni nobene steze več; peščeni nasipi prikrivajo morje; nobena visoka točka ne kaže ceste potniku, in kadar se spustiš v pokrajino brez severnice in brez vodnika, se neizogibno izgubiš v nji. To sem izkusil nekako pred dvema lotoma. Odšel sem iz Rosendnela proti štirim popoldne in si izbral za cilj izprehoda staro cerkev, katere zvonik se je videl na severu ono stran belgijske moje. Strma tln so se komaj čutno vpogibnla navznoter, čim sem booiii naprej; poniatein se je zvonik "ni.inj .al na obzorju, nato je izginil. Korakal sem pa vseeno dalj« ir« fx> trudil, da ne l»i krenil s prvo*no smeri: toda na vsak način sem se moral ogibati gričkom VELIK P02AR V PRAGL Praga, 14. marca. (Izv.) Velika tovarna obuval Quittner je pogorela. Škoda znaša 2 milijona čeških kron, a je krita z zavarovalnina ŽELEZNICA RS KI ŠTRAJK V NEMCI JL Berlin, 14. marca. (Izv.) Zelezničarski štrajk se je začel širiti. Štrajkati so začeli vsi delavci na tovornih kolodvorih. Štrajku se je pridružilo tudi večje število železniških uradnikov. Berlin, 14. marca. (Izv.) V železničar-skem štrajku je razsodišče razsodila naj štrajk preneha pod pogojem, da noben delavec ne bo oupuščen. Mezdna vprašanja bodo rešena sporazumno. Dr. A. Gosar: o s&nr «0snovnom Skolom i n jenom sod-binom treba da rukuju a&uio učitelji, kov i najpozvanijl na ovom poslu.. — (Min. prosv. PribičeviA srlav-u&afiu odboru UJU v Beo-rfraua. — cit. »Učiteljski TovariS« x diie 12. marca 1925.) Nazori našega prosvetnega ministra Pribičevič* o šoli, njenih nalogah in njeni organizaciji so znani. Zadnja srednješolska reforma sama na sebi, 6e prav posebno pa način, kako jo je uvedel, j® moralo utrditi vsw, ki so v današnjih nasilnih dneh še ohranili trohico samostojnega mišljenja, v spoznanju, da stoji na čelu naše prosvetne uprave človek, ki bi bil morda na mestu v vojašnici, kt pa nikakor ne spada k prosveti. Kljub temu me je gorenja izjava osupnila. »Učiteljski Tovariš« jo je seveda debelo ponatisnil ter je Se v posebnem članku povedal, kako se ž njo strinja. Vidi se torej, da so navedene beseda našega prosvetnega ministra našle odmer v krogih katerim gre že po njihovem poklicu pri vzgoji naše mladine važna beseda.. In vendar pomeni stališče P. ▼ vprašanju osnovnih šol gorostasnost, da 81 večje skoro misliti ne moremo. Ne, da bi hotel Pribičevičevo izjavo kritizirati z našega krščanskega ali morda celo strankarskega vidika. Tu vem, da ne bomo ž njim in njegovimi pristaši nikdar istih misli. Toda z obče socialnega stališča, da le sploh treba mladino vzgajati, pa naj bo potem ta vzgoja stno- fo verska ali le nekako splo/jnoetičha, akor si nekateri pri nas to izmišljajo, ne more biti med nami nobene razlike. V tem pogledu, upam, smo končno vsi istih misli in prav zato se mi zdi potrebno, da si kratko predočimo, do kakšnih posledic vodijo gorenja Pribičevičeva načela. 1 Najprej preprost vzgledi Če bi kdo rekel: O trboveljskem rudniku in njegovi usodi naj odločajo samo rudarji in uradniki in inženerji, ki so tam zaposleni, ker oni najbolje vedo, kako se premog koplje, bi ga kaj hitro obsodili, da je oolševik, človek nevaren obstoječemu družabnemu redu. Rekli bi, da je trboveljski rudnik zadeva, ki se tiče celokupnega našega narodnega gospodarstva in da ga zaradi tega ni mogoče prepustiti eni sami razmeroma maloštevilni skupini ljudi, četudi so to najboljši strokovnjaki. Priznati moramo, da bi bil tak ugovor upravičen, četudi gre v tem primeru in mečavnm: čez nekoliko kilometrov nisem več vedel, kam grem. Poznate li mrzli drget, ki izpreletuje polt osamljenemu človeku, kadar stopa pq nepoznani deželi, — sipini, gori ali gozdu, tik pred večerom in priznava sam sebi, da je zablodilt To ni bojazen, saj nikaka nevarnost ne preti; vendar pa jo sorodno čuvstvo, rojeno iz zavesti, da ne moreš učinkovito delovati v samoti, — iz silne potrebe, da gledaš, poslušaš in se dotikaš sebi podobnih človeških bitij. To je tudi negotovost glede tega, kaj bo potem, — izjemna prikazen v družabnem življenju, — negotovost glede prihodnjega obeda, negotovost glede pri-! strošja. Kakor vsaka bolj mika duševna razburjenost ima tudi ta svoj mik in čar. Imel sem zadosti prilike, da jo okušam in razkrajam, mejtem ko sem taval preko flandrskih sipin, iščoč bivališča ali živega krsta... Večer je bil že zdavnn v sivo odel peščeni rob in glob, ko sem iznonnda zagledal kakih sto korakov pred seboj lučko — vso majavo in slabotno. Nekaj trenutkov kasneje sem trkal na vrata ene izmed onih modro poslikanih hiš s slamnato streho in štiri-oglatimi okni s prebelimi zavesami, kakor jih vidiš toliko nasejanih no flnnrlrski deželi tik ob granici. Visokorasel mož i rosnega obličja, sivečih lan, oblečen v prtenino kot lovec in obut v škornje, je prišel odpirot. ♦Gospod, dober večer,* se je oglasil. Odgovoril sem: •Gospod, oprostite, kor vas motim ... samo za premog, torej za navadno tvar-no dobrino. Naš prosvetni minister pa pravi, naj bi «osnovnom školom i njenorn sudbinoin rukovali« (kako lep je ta izraz!) torej tudi o njej odločali, samo učitelji.Jn vendar gre tu za mnogo, mnogo več, kot za navaden premog, gre za bodoči nas rod, z vsemi njegovimi fizičnimi in duševnimi sposobnostmi in lastnostmi! Kako naj bo torej mogoče, da bi smeli prepustiti odločitev o usodi celega našega rodu enemu samemu stanu, pa tudi če bi ga tvorili samo najboljši, najbolj izobraženi in moralično najpopolnejši ljudje? Če snVatramo trboveljski rudnik za ustanovo, katere ne bi mogli prepustiti samo tamkaj zaposlenim m d ar jem in drugim uslužbencem, da bi oni sarni o njej odločali, da bi izključno oni sami z njo razpolagali, ker je to naša splošna zadeva, tedaj se moramo z začudenjem vprašati, kakšen pogled v družabno življenje in v vlogo, ki 30 igra v njem vzgoja mora imeti človek, ki izroča vse naše osnovno šolstvo in njegovo usodo izključno le učiteljstvu? Pa ht tisti argument, da so učitelji najbolj pozvani za to, da odločajo o usodi našega osnovrioga šolstva! Recimo, da naš prosvetni minister nima veliko pojma o tem, kako se čevlji delajo. In vendar ne prepusti te zadeve izključno čevljarju, si je v tem strokovnjak, marveč določi sam, kakšne čevlje hoče imeti in sicer si ne izbere le oblike, marveč is prav verjetno, da določi tudi usnje, it kakršnega naj mu jih čevljar napravi. Ni pa prav nič čudno niti to, če celo določi, ali naj bodo čevlji šivani ali zbiti. Nasprotno, vsakdo in tudi on sam bo smatral, da je kaj takega popolnoma v redu! Samo «osnovnom školom treba, da rukuju samo učitelji!« Kakor da bi delo v šoli bilo manj važno in manj pomembno od navadne obrti! In če vsemu temu ni krivo nepozna-nje družabnega življenja, sil, ki v njem delujejo in zakonov in sil, ki v njem vladajo, kakšen naj bi bil namen te iz- J'ave našega prosvetnega ministra ozir. ;am vodi ta njegova šolska politika! Ali gospod prosvetni minister v rcsnici ne ve, da je družabno življenje vse preveč eisano, zapleteno in komplicirano, da bi ilo mogoče eno najvažnejših njegovih panog na tako enostaven in preprost način urediti, da bi vsaj kolikor toliko ustrezala skupnemu družabnemu smotru. Vsaka, tudi najbolj brezbožna vzgoja, ki pa sloni na izvestnih etičnih vrednotah, jih priznava in goji, mora biti produkt bolj ali manj vzajemnega sodelovanja najrazličnejših družabnih činite-Ijev, pričenši od staršev, njihovih naukov in vzgledov, pa do najrazličnejših pojavov zunanjega sveta, ki vplivajo največkrat Ie še posredno na razvijajočo se dušo otroka. Samo tista vzgoja more vsaj kolikor toliko dosegati svoj namen pri kateri sodelujejo najrazličnejše družabne sile harmonično, t« se pravi, da druga drugo podpirajo oziroma dopolnjujejo. Pribičevičevo načelo, da naj odločajo o osnovni šoli in njeni usodi samo učitelji, pomeni popolno preziranje vseh številnih izvenšolskib vzgojnih činiteljev. Ono nas izpostavlja nevarnosti, da bo šolska vzgoja rušila ne Ie tisto, kar so vcepili v otrokovo dušo verni krščanski stariši, marveč da bo izgubila ves stik z ostalim življenjem in s tem tudi večino svoje pozitivne sile in moči do otrok. Posledica Zabredel ssm v pesčeninah, in rad bi vedel, kje sem.« Možak je stopil na stran, da bi me spustil noter; znašel sem se v veliki, tlakovani, prav snažni sobi s hrastovim pohištvom, kakor nizomska kuhinja. V sosednjo sobo so bile duri priprte. «Tukaj si v hiši Pri zelenem goj-zdiču, gospod,« se jc oglasil moj gostitelj. «Jaz sem*Mihael Dewaehter. Tn %'as tu zraven je Forduyct« «V Belgiji?« «V Franciji... Ravno na meji.« •Kako daleč je Dunkerque?« —- ^Približno devet kilometrov.« -— <*Ali bom našel v Forduyctu voz, da bi me popeljal tja?« «To! ... Seveda,.« Ni mo bila volja, vnovič pričenjati svojo pustolovsko šetnjo po produ, zlasti v trdi noči. Sicer pa so v vasi menda kaj slabo razumeli francoščino. Vprašal sem: «A!i bi me mogli spremiti v For-duvet in mi preskrbeti voz?« Mož je premislil za hip. Potem pa: ePrecej... da ... lahko to storim, gospod. Ampak šele, kadar ss vrne Gu- dula____zakaj zdaj, veš? ne smem iti % domn.« Tedaj jc privrelo znteglo, parajoče ječanje iz sosednjo čumnate. Mihel De-rcachter ie tekel tja. Skozi oripvte d veri sem ga videl sklonjenega nad posteljo in slišal, knko jo mrmral v flamščini besede, ki jih nisem razumel. Ko se je vrnil, so mu bile oči vlažne. «Imate bolnika?« sem vprašaL tega ne bo samo propast nase krščanske vzgoje, marveč obstoja resna nevarnost, da se zruši na tem sploh vsaka vzgoja. Zakaj šola, v kateri bodo »rukovali« samo učitelji bo postala nujno ustanova za nfi-telje in ne za otroke. To je naraven zakon ki bo veljal tako dolgo kakor dolgo bodo ljudje bistveno taki kot so danes. Vzgledov, ki nam to potrjujejo, imamo še v različnih panogah naše javne uprave več kot dovolj. Čo torej Pribičevič pravi, da je go-renjo svojo tezo zastopal že od nekdaj, ker je imel priliko uventi se, da se je tudi v dejanju dobro izkazala, mu enostavno ne moremo verjeti, razven če smatra za svoj cilj uničenje in propast vsake vzgoje, razven če stremi za tem, da bi uničil vse, kar je bilo na našem šolstvu dobrega, v rcsnici vzgojnega. »■tfViJ« MtrEEI BSrejI edino le Wa veitfco. mmmrn fliBitiBBfl ffifcit1 Pr«iurtiovp$>» sjomentha Pouk t 0. P. š. L. U.« dne 11. marca 1925 je bila sprejeta sledeča resolucija, katero so podpisala spodaj navedena akademska društva in sklenila popolnoma solidaren nastop za izvedbo navedenih točk. 1. 1. Konstatiramo, da še do danes, to je z začetkom letnega semestra nimamo nikakega uradnega poročila o definitivnem številu štipendij na ljubljanski univerzi za zimski semester 1924-25. Dosedaj ne ne vemo, ali je število štipendij neomejeno ali omejeno in če je omejeno, kako visoko je to število. 2. Konstatiramo, da je ministrstvo prosvete dosedaj ugodno reševalo v s e od univerzitetne uprave predlagane prošnje, letos pa je rešilo proti običaju komaj polovico (od 247 samo 123!) prošenj. 3. Konstatiramo, da ministrstvo prosvete pri podeljevanju štipendij ni upoštevalo samo predlogov univerzitetne uprave, temveč obenem in prosilcem v Škodo Iskalo informacij tudi pri tajništvu Samostojne demokratske stranke v Ljubljani. Tega načina informacij z ozirom na omejeno število rešenih prošenj ne moremo smatrati za pravičnega, ker se nikakor ne ozira samo na gmotni položaj prosilcev. To trditev podpiramo z dokazi. II. Z ozirom na navedena dejstva odločno protestiramo: 1. Da rektorat, za nas edino meredaj-na oblast, ni dobil nikakega poročila o de- 1 Ta dopis smo oddati ureduištvom >Slov. naroda«, »Jutra«, »Slovenca« in sNar. Dnevnika« s prošnjo, da ga priobčijo. — Odbor rO. t). S. L. U.« finitivnem številu štipendij za zimski semester 1924-25. 2. Da je ministrstvo prosvete do letos rešilo v s e od univerzitetne uprave predlagane prošnje ugodno, dočim jih je v zimskem semestru 1924-25 rešilo ugodno komaj polovico (od 247 samo 123!). 3. Da se je ministrstvo prosvete v zadevi dijaških štipendij obrnilo na tajništvo Samostojne demokratske stranke v Ljubljani in se oziralo na njegove nekom-petentne informacije, ni se pa obrnilo na edino kompetentno mesto, to je rektorat. III. Prosimo torej 1. takojšnje poročilo o definitivnem številu štipendij za ljubljansko univerzo v zimskem semestru 1924-25. 2. Da reši ministrstvo prosvete ugodno vse od univerzitetne uprave predlagane prošnje za štipendijo v zimskem semestru 1924-25. 3. Da upošteva ministrstvo prosvete v zadevah dijaških štipendij edino-le predloge univerzitetne uprave, ker vse druge predloge odločno odklanjamo in ne priznavamo. 4. Da ministrstvo prosveto ravn« pri reševanju prošenj po edino merodajnem načelu: gmotni in študijski pogoji prosilca, česar pa v danem primeru ni izvedlo (v ppmaru, da je rešilo od 247 predlaganih proženj ugodno samo 123!). Prosimo ministrstvo prosvet", da z ozirom na skrajno bedni položaj in zato na skrajno razburjenost akademikov v najkrajšem času ugodi našim prošnjam. Ljubljana, dne 11. marca 1925. Akademsko društvo jugoslovanskih tehni- kov v Ljubljani za: Akademski klub mon-tanistov, A kndemski klub gradbenikov, Društvo slušateljev kemije, Akademski klub elektrotehnikov, Akademski klub geodetov, — Društvo slušateljev filozofske! fakultete, — Društvo slušateljev juridične fakultete, — Društvo slušateljev teološke fakultete, — Geografsko društvo, — Ognjišče akademikov arhitektov, -— Akademska zveza, — Jugosl. kat. akad. društvo »Zarja«, — Jugosl. kat. akad. društvo »Borba«* —- Jugosl. kat. akad. društvo »Danica«, — Cirilsko društvo ljubljanskih bogoslovcev, — Društvo frančiškanskih bogoslovcev Sv. Bonaventure, — Akademska podružnica Jugoslovansko Matico, — Klub levih, —- Agrarni klub »Njiva«, — Akademski klub Orjuna, — Jugosl. akad. društvo »Tri-glav«, podr. Ljubljana, — Stud. radikalni klub »Slovenski Jug«. Pripomba: J. N. A. D. >Jadran« te resolucije n i podpisalo, pač pa podpisuje isto resolucijo z naslednjimi spremembami: Stavek sub 3. »... ni "upoštevalo samo prsdlogov univerzitetne uprave, temveS obenem ln prosilcem v škodo iskalo informacij tudi pri tajništvu SDS v Ljubljani«, glasi: »... in prosilcem v škodo iskalo informacij na nekompetentnih mestih«; podobno sub II. 3. in s končnim pristavkom: »Sprejmite izraze našega najodličnejšega spoštovanja c. «Ta pes, gospod ... mislite si, da se : je vrnil iz Dunkerqua, kjer so ga prej-| kone ujeli, do sem čisto sam z odrezano šapo in dvema debelima svinčenkama v I uScsih, Mo.j Bog! Ti prokleti carinarji! \ Favna t i takisto z ubogo živaljo! Ampak prvega, ki ga srečam, ga ustrelim!... 17,pil je čašo piva v dveh požirkih, Eotem pa, ker ga je brez dvoma njegova ridkost napravila zgovornega: «Pet let bo, kar jo ta žival delala z j nami, gospod. To tebi lehko povem, saj j nisi carinar, v naših krajih se pečamo s tem poslom; čipke, žigice, in tobak tiho-i tapimo iz Belgije v Franciio. Moja mala. ki se bo vsak čas vrnila, je ravno danes na potu za stran tobaka. To je dober posel, seve; ampak težak vendarle.« Vprašal sem: «Kako pa vam je Tom pomagal? ... j Je-li bil na preži?« «Se žc vidi, da nisi iz tega kraja, gospod,« se je odrezal Mihel Dewachter ... «Pee kakor Totn, veš, učijo čisto zmlada, potovati med dvema kraiemn, iz Belgijo nn Francosko. Potlej jih navadijo bežati pred carinarji. Za to, gospod, j se oblečeni v suknjo toh falotov in tolčein po ubogem psu. Kadar oblečom to oblc-1 ko. vselej dobi batine. Tedaj pa kmalu, i brž ko zagleda zelene lilnče, teci, beži, ! kar se dn ...« •Kaj pes prenaša duhan?« ' «Dunan ali boljše platno ali bilo kar- | koli. Tom, gospod, je pogosto zaslužil tri frsnke s svojim delom na dan, kakor moški. Ti tatinski carinarji seveda tudi urijo pse. da tečejo za našimi; ampak Tom je imel vrle noge in se ni ustrašil nobene živali. Ramo svinec gre hitreje ko pasje noge, kaj ne?« Bolestnejši grgot jc prekinil De-wachterja. Vstal je mahoma, šel pogledat žival, borečo se a smrtjo in se vrnil, rekoč prav tiho: «Ne ho več dolgo, uboga para.« «Ampak,« sem poizvedoval, «čemu ta grozovitost od carinarjev, da režejo psi; lapo?« Mihci jo stresel z glavo. «Ha, to delajo zavoljo nagrade, veš! ... Kadar so takole zasačili pasji tovor, ga pošljejo načelniku carin, tjakaj na. Francosko; in če pridenejo k zapisniku pasjo nogo, dobijo nagrado, dosti denarja, petindvajset ali trideset frankov. To pot se jim je mudilo menda ka-li, ali pa so menili, da je pes mrtev. Bodisi kakorkoli, Tom so jc vrnil davi domov po treh nogah.« Koraki so zadoneli pred prngom. «Gudula je,« je dejal Devvnchter. Bila je v resnici onn. Opazil sem veliko, plaho plavolasko, ki me je nezanpno ošinila r pogledom in tnkoj jela govorila s svojim očetom v flamščini. Oba sta kc podal,i k Tomovemu vzglnviu. Začutil sem Gundulino ihtenje; in tolikšna je razkraja joča met* ženskih solz, da .sciu bil šo *am g in jen radi smrti tega P^ ilao torej g. velikega župan*, da naj blagovoli vsaj nekaj svoj« znane hitrosti v uradovanju določiti tudi za to, da •« U nagrada verouči-teljem izplačajo. Cujemo pa, da j« za 11« t« nagrade vtem veroučiteljem kredita borih 100.000 kron. K j« pa j« ostali denar? — IL književna tombola Jugoslovanske Matice. Do 7. t. m. so bile izžrebane sledeča številke: 45, SO, 4, 63, 66, 9, 88, 65, 48, 25, 38, 74, 42, 57, 62. 27, 54, 75, 3o, 77, 46, 49, 36, 79. S temi Številkami ho bili zadeti vsi dobitki za ambe, terne, kvaterne ln činkvlne. Danes se je vršilo žrebanje za tombolo tn so bile Izžrebane sledeč« številke: 70 (sedemdeset), 37 (trideset-sedem), 44 (štlridesetštirl), * (pet), 64 (šest-desetštiri), 24 (dvajsotštui), 73 (sedemdeset-trl), 83 (osemdesettrl), 76 (sedemdesetšest), 8 (osem), 10 (deset), 60 (šestdeset), 15 (petnajst), 69 (šostdesetdevet), 6 (šost), 85 (osemdesetpet), 18 (osemnajst), 28 (dvajsetosem), 16 (šestnajst), 53 (petdesottri), 55 (petdcsetpet) in SO (osemdeset). Kdor je s temi in nrejšnjlmi što-vilkaml zadel, tombolo, naj pošlje svojo tablico pokrajinskemu odboru Jugoslovenske Matice v Ljubljani, ln sicer nnjka-sneje do 21. t. m. Tega dne se bo,.sa slučaj, da bo Vršilo podrobno žrebanje. — Zveza ruskih vojnih invalidov. Načelstvo ljubljanskega odseka ruskih invalidov je ob desetletnici svetovne vojske priredilo zbirko ▼ korist ruskih invalidov, bivajočih v Sloveniji; zbirko je dovolilo ministrstvo notranjih del 12. marca 1974, Si 2142. — Zbirka tc je pričela v »vjf.-sla 1924. Tiskane prošnje sc bile poslane ljubljanskim bankam, raznim društvom in klubom, uredništvu »Siovenskega Naroda«, trgovcem in odličnim osebam; vsega skupaj 70 osebam. Od avgusta 1924 do marca 1925 so darovali: Prva Hrvatska Štedionica 100 Din; g. Miklič (»J. Kolodvor:) 45 Din; £ Okulič 100 Din; profesor dr. Crivec (od predavanja 17. febr.) 500 Din; gospa Terezina Jenkova zbirko 600 Din. — Načelstvo ljubljanskega odseka invalidov se prisrčno zahvaljuje vsem darovalcem, posebno gospej T. Jenkovi in profesorju dr. Grivcu. — Zbirka se nadaljuje. Časopise prosimo, da bi ponatisnili to naše poročilo. Za načelstvo: polkovnik Se-Ijatiinov, predsednik; polkovnik Jermakov, tajnik. — Umrla je po kratki bolezni v bolnišnici gospodična Adela Schaschel, hči ranccga gospoda Feliksa Schaschla, dvornega svetnika. Naj v miru počival — Dctoumor In samonmor. — Tretja Iriev. O slučaju služkinjo Ivanke Jerebove, ki je služila s svojim očetom pri Galetovih v Bistri pri Borovnici, smo že včeraj poročali, da je umorila pred nekako 14 dnevi svoje novorojeno dete in je neznano kam pobegnila. Truplo je skrila v nekem zaboju v kletL Zdravnik dr. Tranner je ugotovil po raznih znakih, da je bilo dete živo rojeno ln takoj po rojstvu zadušeno. Govorili »o, da je Jerebova skočila v Ljubljanico. Ta govorica je, kar vse kaže verjetna, nI pa še potrjena. Kot so ufrotovili po raznih pismih je Imela dekle ljubavno razmerje z orožnikom Adol-foin Ogrinom, Iz Škofeljce in je bil ta tudi oče nmor.ienoira novorojenčka. NaSli so tudi pismo, v katerem je dekle prosilo Ogrlnn, da nnj ji pomaga, ker je v sili ln stiski, ter da naj dn vsaj toliko, da bo šla k zdravniku. Zakaj tc™a pisma ni odposlala, ali pn če ga je poslala v prepisn še niso ugotovili. Res pa jo, da jo bilo dekle pri dr. Sabeu na Vrhniki, kateremu .ie tndi povedala, kaj je storila, in ji je svetoval, da naj bo sama javi orožnikom. Toda dekle je izginilo ln se še ni ugotovilo, knj je ž njo. — Sledila pn je ie tretja žrtev. Prizadeti orožnik Adolf Ogrin so je predvčerajšnjem na Skofeljcl s svojo službeno pištolo ustrelil in je obležnl na mestu mrtev, — Z Vrhnike nam poročajo, da so tam iz Ljubljanice potejrnili truplo Ivanke Jerebove, 1:1 je tudi izvršila samomor. — Po omatn Lat« se spoina narodna kultura! Chicaški > Hrvatski Glasnik« je v svoji zadnji števili;! napisni na naslov »stnrol;raj-skih kolegov« hudo kritiko zaradi nemarnega odpravljanja listov. Mod drugim pravi: >Trrd-no ti večina slarokrajskih listov izpremeni naslov, nko si se preselil, je treba prositi eno aH dve leti. In čutiti s« smeš srečnpgn. nko li ne napišejo napačno imena, številke in ulice Kar se pa tiče opreme, pa pošiljajo neki uredniki 3n izdajatelji v svet svoje liste kal or najbolj obsovražrne pastorke: brez ovoja ali pa v tako slabem ovoju, da prihajajo listi zmečkani, BHHBHHBI BMMI ►V.tiV.zi«. k'i <.»..":•.. './..t. IV VSAKI PRALNIC! f1A3DE SE J ZLATO ROG Ml 10. -------- :-« - ■"*Tt®OBBi raztrgani, zamazani. Ravno to dni smo prejeli pismo od nekega naročnika i» Nove Zelandije, ki pile: »List prejemam redno. Nobena itevilka se ni izgubila, kakor s« gube listi U starega kraja, od katerih prihajajo samo omoti ali pa samo ko« lista s naslovom« — Merilo za kulturo kakega naroda so eeste, sa kulturo kakega doma ali mesta stranišča, a za kulturo kakega Usta točnost in oprema. Nam v Ameriki je začel presedati »kulturni« hrup, ki prihaja iz Jugoslavije. Po hrupu »oditi, bi rekel, da m kulturnejših ljudi od njih. Toda če jih greš presojati po cestah, straniščih in točnosti ter opremi listov, boš prišel do zaključka, da so še 100 let za civilizacijo in 500 let za kulturo.« — Upravništva: poboljšajte se! — Smrtna nesreča med ameriškimi rojaki, Dne 25. februarja t. 1. je v Clevelandu na delu ubilo 41 letnega Slovenca Jakoba Žele, doma iz Slavine na Notranjskem. Pri razbijanju starega železa mu je priletel v glavo težak kos železa in ga na mestu ubil. Pokojnik je zapustil ženo in 9 otrok: tri svoje od prve žene in 6 druge žene iz njenega prvega zakona. — Prr.slsTa 900 letnice smrti »v. Janeza Vladimira. Dne 4. junija t. 1. proslave v Ohridu 900 letnico smrti kralja Jovana Vladimira, ki ga časti tudi katoliška cerkev. Ostanki »v. Jovana Vladimira se hranijo v pravoslavnem samostanu Sin-Džonu v bližini Elbasana v Al-ba;.?ji. Tja roma ljudstvo vsako leto meseca junija !i. cele Južne Srbije, Albanije in Grčije. '»» pobudo ohridskega škofa dr. N. Velimiro-v«/" se letos na nojslovesnejii način praznuje 900 letnica smrti kralja Jovana Vladimira. V Ohridu se je ▼ to svrho ustanovil poseben pripravljalni odbor. Na slavnost so povabili kralja in kraljico, vlado, -kupščino in druge kor-poracije. Prvotno so nameravali prirediti romanje v Šin-Džon, toda spričo sedanjih razmer v Albaniji so to misel opustili in se vse slav-nosti vrše v Ohridu. Pač pa se je posrečilo, prenesti del svetnikovih ostankov v Ohrid. V to svrho je bil odšel v Šin-Džon dr. Taušano-vič s pravoslavnim duhovnikom. Biti sta morala skrajno previdna, ker bi se tamkajšnje piebivalstvo, ki smatra svetnikove ostanke za največjo svetinjo, gotovo uprlo proti temu, da se ostanki odneso. Dr. Taušanovič in spremljevalca sta pregovorila samostanskega čuvaja, da jima izroči vsaj del ostankov. Pristal je na to, da vzameta eno roko, toda tedaj, ko on ne bo navzoč v samostanu. To se je zgodilo in odposlanca sta svetnikovo roko srečno prinesla v Ohrid Tu jima je prišlo nasproti vsa prebivalstvo z duhovščino na čelu. Svetnikovo roko so začasno shranili v najstarejši ohridska cerkvi, v kratkem pa zgrade zanjo posebno kapelo. — Posojilo be!gra;ske mestne občine. Bel-grajska mestna občina je najela pri Državni hipotekami banki posojilo v znesku 30,000.000 dinarjev. Denar porabi za tlakovanje ulic in za razširjenji vodovoda na Belih Vodah. — Javna snaga v Belgradu. Belgrajska mestna občina je pozvala v Belgrad berlinskega strokovnjaka, da prouči vprašanje, kako bi se dalo na najboljši in najcenejši način rešiti vprašanje o čiščenju ulic in odvažanju smeti. Strokovnjak se mudi v Beigradu že nekaj dni. Ko dovrši svoje delo, bo predložil podrobno poročilo in svoje predloge. — Žene ne morejo postati ssdi.Iki. Banski stol r Zagrebu je odločil, da žene, pa najsi imajo tudi vse predpisane izpite, ne morvjo izvrševati sodne službe. Ravtiotako ne morejo ženske pravnice zastopati strank pred sodiščem, razen do mrilih civilnih pravdah do največ 2500 Din. — Dozdaj so bile na pr. pri t.a-grebSkem sodnem dvoru tri žuruke pravnice; dve od njih sla bili Se položili tudi praktični sodniški i/pit. Med odvetniki je bila doslej ena koncipientinja. — Likvidacija oddelka za vere bivše hrvatske pukiajL.ske up ave. Zagrebški urad. i list objavlja naredbo, glasom katere mora biti likvidacija oddelka za vere bivše hrvatske pokrajinske uprave do 31, t. m. zaključena. — Veiik vlom v Zagr Ln. V tovarno za perilo »Vara« v Zagrebu so vlomili tatovi iti odnesli za 17.600 Din moškega pvrit.s. — ČeSki natakarji z« lMajosje. Zve/,-; hotelirjev je prosila ministrstvo za socialno politiko, da lil smola nastaviti po jadranskih hotelih več čeških natakarjev, in to it o.irov na številne češke goste. Zvera natakarjev v Zagrebu bo proti temu vložila odločen ugovor, ker jc med domačimi natakarji velika brezposelnost in je med njimi tudi dovolj takih, ki govore češko. — Smrt pod tramvajem. V petek je tramvaj v Zagrebu do smrti povozil starejšega kmetskega moža iz zagrebške okolice. — ZnfiU je treba. Nedavno je opozicija v ogrskem parlamentu zapustila svoja mesta in odšla iz zbornice. Razpravljali so ravno proračun in razprava je brez opozicije tekla silno mimo, pa tudi dolgočasno. To pa polnokrvnim in razboritim Madžarom ni bilo všeč. Da vzbudi nekoliko življenja v zbornici, je vlada er.ol stavno komandirala nekaj vladnih poslancev r »opozicijo«, in kakor poročajo listi, igrajo ko-mandirani opozicijonalci svojo vlogo izborno. T« metode se utegne v kratekm posluiiti tudi gospod PaSič. — Posledice nemirov na belgrajskem vse-Bčllišču. Vseučiliško sodišče v Belgradu je zaradi zadnjih nemirov kaznovalo rednega slu-iatelja modroslovne fakultete Branislava Ste-fanoviča z izgubo pravice za vpis in polharje »pita u dva semestra, modicinca Milovana Četkoviča, pravnika Dobrivoja Trifunoviča ia pravnika Jurija Keieljeviča pa s izgubo sad-njega zimskega semestra. — Pobegli ubijalec. Is kleti oroiniike po-siaje v Črenšovcih je pobegnil nevaren človek: Št«fan 2alek, 26 let star, doma is Trnja, pristojen v Lipo pri Dol. Lendavi. Mož j« velike, močne postave in je slabo oblečen. Obtožen je soudeležbe uboja in ima bržkone ie druge grehe na grbi. — Dva sleparja. V Slovenijo se je pri-tepla sleparska tatinska dvojica in sicer neka 22 letna Anica RepuS, doma baje iz Sente in njen baje 24 letni tovariS Se neznanega imena. Preživljata se oba s prodajo najrazličnejših predmetov, ki so vsi ukradeni. Tako prodajata — in to zelo poceni — srebrne pozlačene žlice, zlate in srebrne zapestnice, ženske ©vratne in ročne verižice in pa razno žensko obleko in perilo. Pred nakupom svarimo. Kjer bi se sleparija pojavila, naj se opozori nanje orož-ništvo. — Dražba v vili Urbane v Medvodah bo danes 15. t. m. ob 1. uri popoldne. — Otvoritev picarne. Dr. Emil Gaj je otvoril v Ljubljani, Beethovnova ulica 15, javno agencijsko in gospodarsko pisarno. Ker Je služboval doljfo vrsto let v politični upravi in nato tudi daljšo dobo v bančni stroki, poseduje znanje in izkustva, ki ga posebno usposabljajo za vodstvo take pisarne. Opozarjamo na njegov danaSnji oglasi — B?uze najnovejše Krištofič-Bu6ar. 1447 — Krema za čevlje »Noosan« je plod izkustev več desetletij, — Opczarjamo na današnji oglas tovarne »Danica« v Zagrebu, ki izdeluje umetno gnojilo Superfosfat. Brzovlak sko&l s tira, Zagreb, 14. marca. (Izv.) Blizu Slavonskega Broda med postajama Sibinje in Orijovac se je danes zjutraj točno ob 3.47 minut zgodila težka železniška nesreča, ki k sreči ni zahtevala smrtnih žrtev. S tira je skočil bclgrajski brzovlak, ki prihaja v Zagreb ob 6.55 min. zjutraj ia v Ljubljano ob tričetrt na enajst dopoldne. Nesreča se je zgodila blizu vasi Radavanje, ker je počila tračnica na več mestih. Štirje vozovi so se prevrnili preko nasipa v jarek Med ponesrečenimi vagoni je bil tudi spalni voz. Dogodek je med večinoma spečimi potniki povzročil pravo paniko. Iz Siska je prišla na lice mesta takoj rešilna ekspedicija. Ranjenih je bilo 12 oseb, med njimi Pribičevičev poslanec dr. Gliša T a d i d. Ostali ranjenci so večinoma Nemci in Romuni. Br-zovLk je dospel v Zagreb z dvema vagonoma ob 10.12 min. (mesto ob 6.55 min). Ob 9. dopoldne je bil redni promet zopet vpoalavljen. Vsled nesreče je bil prekinjen b«di brzojavni in telefonski promet, ker je bilo izruvanih tudi več drogov in žice pretrgane Tekom dneva je bilo tudi to popravljeno. Ta nesreča je glasen opomin, kakšen material služi za porllago našemu prometu na tej glavni železniški progi. i a f V zalogi cnizice in stolčki iz hra- ^ I stovega lesa, predaU in rolo. | I FRfiiC 6.19, lji*'j'!a a, Cankarjevo nabreie 5. | li Koraške. k 3. K. soc. zveita zn Koroško je imela v četrtek 12. t. m. svoj redni občini zlnir. Zastopanih je bilo 38 društev po 60 delegatih. Občni zbor je nudil lepo sliko živahnega gibanja mod Koroškimi Slovenci. Po predavanju tir. Zeirlmn o notranjem življenju v društvih se je vnela živahna debata, v katero so posegli tudi preprosti mladeniči in možje iz najsevernejših postojank. Mogočno so protestirali proti zadnjemu zločinu, Uer je oblast vzela v Podljuhelju DručUeni dom in gn izročila v porah« narodnim in verskim nasprotnikom. V 38 društvih je včlanjenih okrog tri tisoč zavednih fikneneev ln Slovenk Priredili so nad 100 sestankov, izpeljali 3 izobraževalno tečaje, vpriz.orib 4U iger, obdržali 65 soj. Knjig se jo prečitalo nad 8000. Te številke pač jasno pričajo o delovanju naših prosvetnih društev na Koroškem, ne bode več dvomil o naj-tep*Si izberi danis';v:jja in moikega b!ai]a pri tvidki J cm. S ~omIadanskim zelenjem in cvetjem, po kate-tejn Ljubljančani prav pridno posegajo. !j Nepojasnjen detomor. Dne 20. februarja letos smo poročali, da je videl nekdo s Kar-lovskega mosta, da plava po Grubarjevcm kanalu sredi valovja otročje truplo. 2e takrat so poskušali mladega utopljenčka potegniti iz vode, kar pa se ni posrečilo, ker je truplo na bližnjem ovinku izginilo v silnih vrtincih. Pred par dnevi pa so potegnili iz Ljubljanice pri Papirnici v Vevčah novorojenčka, ki jo bil, takor kažejo vsi znaki, živ rojen lu zadavljen. -— Oblasti so uvedle ponovno preiskavo. lj nnd konj. Pred vhodom v neko barako ' Sp. SiBki Je pustil posestnik Martin Skolc h Prapreč svojega konja in je šel h kosilu. Mirno je prišel stavbni delovodja Matija Mar-fck Iz Sp. Šiške in šel popolnoma mirno mi-j"® konja. Ta pa gs Je pograbil r.s levo roko >« Ra treščil ob tla. Ka'i?no poškodbe je mož dobil, Se nt ugotovljeno, gotovo pn je dn Ik> Imel nrprevidm ftkole, ki je gotovo poznal slabo lastnost svojega konja, precoi nitnoaii, ker Stran B. ga je pustil brez nadzorstva n« takem neprimernem prostoru. lj Nakup sumljivega blaga. 2e večkrat smo opozarjali občinstvo, naj ne kupuje sumljivega blaga. Kupci takega blaga s ozirom na mali razloček v ceni silno veliko riskirajo. Tako je predvčerajšnjem zalotila policija nekega tujca, ki je prodajal v baraki >Soča« v Sp. Šiški staro ponošeno obleko in pa različno moško in žensko perilo. Ker možakar ni mogel dokazati, odkod ima blago, ga je stražnik aretiral. Mož »e je končno izdal za branjevca Fo-ga Repiča, doma iz Poreča v Istri. Ker pa ni imel zadostnih izkazov o sebi in o dobavi blaga ga je stražnik odpeljal proti stražnici. Med potjo pa je aretiranee vrgel po cesti cel nahrbtnik raznega blaga in je pobegnil. Preiskava je ugotovila, da je bilo to blago ukradeno in da je mož prodal razno blago sedmim domačinom, katerim so blago odvzele oblasti, denar pa jim je odnesel pobegli tat. Poleg škode pa bodo imeli kupci še opravka s sodiščem. lj SnmljivJ vasovalci! 2e pred dnevi je začutil trgovec Hugo Skale na Privozu 17 sumljiv ropot pod oknom in na oknu. Naenkrat je posvetil skozi okno močan žarek eloktrične žepne svetilka in mož je razločil pod oknom sence treh moških. Seveda .jih je bilo nemogoče spoznali. Ko je mož zaklical, kaj hočejo, je začul smeh in klic: >Punce iščemo k nakar so vsi trije ponočnjaki izginili v temi. Drugi dan pa so oparili na oknu, da je bila odtrgana železna mreža, kar znači, da so bili tudi tu na delu predrzni vlomilci, ki pa so bili k sreči prepedeni. Skale Je imel v kuhinji obešeno zimsko suknjo, v kateri je bila precejšnja vsota denarja. lj Sovražni kleparji. Na Hranilničnl cesti Je naletel kleparski pomočnik Derganc na dva svoja tovariša in sicer kleparskega pomočnika Jožeta Blatnika in vajenca Vladimirja Crnlgoj. Ni Se znano, ali so se ti ljudje že prej poznali in če so imeli med »abo kak oseben obračun; res pa je, da je Derganc tovariša napadel ln jih je, ker so nista nadejala napada, pošteno nabii. Oba sta dobila precejšne bunke in poškodbe in so bo zadeva obojestransko poravnala pred sodiščem. lj Tatvina na glavnem kolodvoru. Marija Mihelčičeva, iz ljubljansko okolice, je naznanila, da so ji ukradli neznani žeparji na glavnem kolodvoru, bržkone pri blagajni, iz ročne denarnice dva bankovca po 100 francoskih frankov in zlat ploščat poročni prstan. Tatvino jo opazila oškedovanka šele v vozu in se jo uzmovič takrat že gotovo odpeljal neznauo-kam i?, LJubljane, da vnovči svoj rop. Naznanjata vsem cenj. gostom, da \mm kavarno ob 5. uri odprto Na Izbiro se dobijo vsa jutranja gorke in mrzla okrepčila. Točijo se pristna dolenjska in štajerska VINA. Poleg tega nudim cenj. gostom lep vri in prostor za balinanj«. Postrežba točna, cene solidne. Priporočam se — MARIJA ZGOHC, kuvarra —• Cesta v P-ožj-o doltao. 1607 Prosvetna zveza. Tižič. »Prosvetni večer« v pondeljek 16. marca odpade, — Telovadni cdsek »Orel« priredi na praznik sv. Jožefa 19. marca v prostorih »Našega doma« svoj družabni večer, ki bo združen tudi s telovadnim nastopom orlovskega in orliškega odseka. Pri prireditvi sodeluje sal. orkester. PrijaSe'ji orlov-ske misii iskreno vabljenil Ljudski oi'cr v Radovlj -vilu. Pridite gotovo! ŠiškarjiJ V' pondeljek r večer ob pol 8 prodava g. prof. Dolenec v samostanski dvorani «o Belgradut. Predavanje bodo pojasnjevale skioptične diike. Slovensko zdrrt-. številno udeleže. — Odbor. Jugoslovansko društvo sa proučavanje angleškega joz ka v Ljubljani ima svoj redn letni občni zbor dno 1. aprila t. 1. ob 6. uri zvečer v prostorih I. drž. gimnazije v Tomanovi ulici. Ker se bo poleg običajnega dnevnega reda obravnavalo tudi o spremembi pravil, je udeležba za vse člane obvozna. Prijatelji društva so vljudno vabljeni. VELIKANSK ČASOPISNI STROJ. Za neko časopisno tiskarno na Norveškem so napravili na Nemškem velikansk stroj, Id tiska lahko 24 pol oziroma 06 strani naenkrat Ko to ga zagnali, so videli, da se zavrtijo njeni Sesteri cilindri 18.000 krat na uro, tako da se lahko natisne na uro 120.000 metrov papirja, torej 126 kilometrov, več kot od LJubljane do Zagreba. Stroj js dolg 21 m, širok 4.20 m, visok 7 m. Papir je potisnjen na obeh straneh (če treba, tudi v dveh barvah), stroj ga zreže, dvakrat zgane, uredi, se-šteje ia pošlje popolnoma gotove v prostore, kjer jih razpošiljajo. Gonijo ga pa trije električni motorji, ki imajo skupaj 240 konjskih sil. Zraven jo pa še cela vrsta pomožnih motorjev, ki dovažajo stroju papir, barve itd. Tehta pa 150 ton — 150.000 kilogramov; to je teža, ki jo prepelje deset dvojnih železniških voz. Dve nadstropji visoko poslopje, seveda brez stropa vmes, je bilo potrebno, da je šel stroj noier. Podlago tvori klet, koje tla so ojaclli z betonom. Sest delov streja uporabljajo lahko vsakega zase ;?Ii pa poljubno združene. Stroj natiska l-hko na uro 200.000 izvodov iixi 8 stranei ali 50.000 na 32 straneh itd. Ce se tisk" več kot 32 strani obenem, mora stroj malo bolj počasi teči. Naprav iti so ga v bavarskem mestu VViirzburgu, izumitelj iu graditelj je rojen VVlirzburžan. sv .Vasar-jkov m vod *a ljudsko izobrazbo. Povodom Mtl«arykove 75letnico je zboroval v češkoslovaškem prosvetnem ministrstvu v Pragi stalni odbor zavodu za ljudsko Izobrazbo, ki se jo ustanovil na pobudo predsednika republike dr. Masaryka. Masafyk je zavodu naklonil Iz narodnega zaklada 4 milijone Kč, prosvetno ministrstvo pa mu je sedaj dalo na razpolago 100.000 Kč. Vse delo na ljudsko prosvetnem polju se še bolj centralizira. Novi zavod se bo v spomin 75 letnice predsednika republike imenoval Masarykov zavod za ljudsko vzgojo. — Zločin lašistovskega millčdka. Dne 11. t. m je fašistovski železniški miličnik Bernard Capobianco, član rimske legije, na vlaku posilil 24 letno Nemko Elizabeto Jung, kateri je bil preje »iz uljudnosti« nakazal poseben oddelek v I. razredu. Capobianca so zaprli. sv Poletni čas Acgleškem — stalna nstar.ova. V angleškem parlamentu so sklenili, naj postane začasna uvedba poletnega časa stalna ustanova. Poletni čas bo trajal od prve nedelje meseca aprila do prve nedelje meseca oktobra. sv Železo in premog v Mongoliji. Odkar so Rusi zasedli mongolsko gla\no mesto Urgo, so se začeli zanimati tudi za njene priredne zaklade. Pravijo, da so tamkajšnji rudniki bogatejši kakor sibirski. Poleg železa in premoga so dobili tudi baker in zlato. , sv Platina v Južni Afriki. Poročali smo že o novih najdiščih platine v Južni Afriki. Upanje v zadovoljiv procvit je vsak dnn večje, družbe, ki kopljejo, dobivajo velike akcijske naložbe. Zdi ee, da so najdišča bogntejSa kakor uralska. sv lliniltij: Sn mohamedanei. Boj med tema dvema indijskima strankama jc vedno hujši. Aposlo' Gandhi se posvetuje venomer in hodi od kraja do kraja, da bi dobil temelj za sporazum. Sedaj Izjavlja, da je sporazum nemogoč. V lastni stranki mu pa 2e tudi pri-staži rastejo čez glavo. sv Alkohol v Ameriki. NnjhuJSI nasprotnik alkohoia ie Einerv Buckner, prvi državni pravdnik v Newyorku. Osebno je poselil nekatere »mokre« restavracijo iii jih je dal sedaj 14 zapreti, in to v najuglednejšem delu niesta. Zapretii je pa še 2000 drugim, da jiii bo zaprl, čc bodo so d. Ije točili alkohol. Hote, da bodi Ne\vyork najbolj suho mesto Unije. Prvi učinek njegovih odredb jo ta, da so tihotapci ceue alkohola podvojili. sv Uredite? cestnega prometa. V Lok An-geles so ga tako uredili: Če hoče pešec tam, kjer ni. stražnika, čez cesto, dvigne roko in vsi vozovi in avtomobili se morajo ustavili. A za to so dok ceno samo posebne- točke. Kdor dela preti cestnemu redu, plača 50 dolarjev. sv Kako rešujejo d.«£e siar.ovscsko vp. e« Sanje. V mestu Koeslinu na Nemškem jc napravil magistrat od 1. 1919, do 1. 1924. vsega, skupaj 77 stanovanj z eno ali dvema sobama, 31 stanovanj z dvema ali tremi sobami, 95 s tremi ali štirimi sobatni icr 52 stanovanj s Štirimi ali petimi sobami. Vrhutega je napravil 2S0 stanovanj za silo ter s denarno podporo omogočil nadaljnjih 250 malih stanovanj. Za-^sebno stavbno gibanje ja bilo omogočeno s U-m, da je mestna občina kupila več sveta, ga. parcelirala ter prodajala zasebnim podjetnikom pod najugodnejšimi pogoji. Obenem jim je obljubila, da jim preskrbi kanalizacijo, električno razsvetljavo in vodovod. Na ta način se pa tudi vobče zasebno stavbno gibanja oživlja, kar je vsekako tudi velikega pomena. Pač po« snemanja vredno! sv Najvefji observatorij na svetu. Zgradili ga bodo nu gori Salčve pri Ženevi. Pri gradbl delujejo zlasli ameriški znanstveniki, ki imajo v tej stroki največ skušenj. Astronoma Rifc. chey in Bauer montirata stroje, ki bodo največji na svetu in ki jih bodo uporabljali tudi za potrditev Einsteinove teorijo. sv Hotel na prelazu Vclškepa sv. liernart »la. Čez Veliki sv. Bernard, 2472 m, gre cesta iz Italije v Švico. Na vrhu je samostan, ki tujce brezplačno oskrbuje in prenočuje. V samostanu je kapelica s nabiralnikom, kamor vi" žeš denar, ki si ga po tvojem mnenju za oskrbo dolžan. Tako je (udi na drugih takih gorskih prehodih. Ljudje so pa grdi in zlorabljajo gostoljubnost menihov. Le malo denarja s« nabere v nabiralniku. Zato ao menihi sedaj stari običaj opustili in so sc dogovorili a £a-slimi švicarskimi hotelirji, da bodo zgradili poleg samostana kolel. Tako je v Alpah zopeJ ena idila manj. sv Trgovina i. novorojenčki. V mestu Los Angeles v Ameriki so aretirali sfrežnjko. ki je kupčevala z novorojenčki, izročenimi ji v oskrbo! Otroke je prodajala zn 175 do 200 dolarjev, V obrambnem govoru je rekla, da tt trgovala, temveč samo dečke in deklice zamenjevala, kakor no pač stranko hotele, sv ZviSanje poštnih pristojbin v Italiji, Dne 16. t. m. uveljavijo v Italiji novo poštno tarifo, po katori m zvišajo vso poštne pristojbine. Za navadno pismo znaša pristojbina poslej 60 eeut„ namesto dosedanjih &0 cent. sv Za privfttnenra dorenta na bmsfcl »srykovi uniicrti je imenovan dr. Franjo K'!i*arji 14—15; prašiči peršutarji, lahki 12 do ! i!; prašiči zaklani, po kakovosti 17—18.50; i a i .i Špeharji I8.7&—i»JK). Čara* aoredi m i»p©t nekoliko nazadovale. Le pitano blago j« obdržalo cena prej&njega tedna. Teleta w> istotako nekoliko cenejii. Prašiči pa so obdržali ceno prejšnjega tedna. Pričakovati je, da •e bodo cena sedaj vsaj začasno utrdila in nI pričakovati v cenah bistvenih sprememb. i Sejmsko poročilo is Maribora. Prignalo •• je: 12 konjev, 6 bikov, 175 volov, 313 krav ia lt telet, skupaj 517 komadov. Povprečne cene za različne živalske vrst« na sejmu dne 10. marca 1925 so bil« sledeč«: Debeli voli 1 kg živ« teže od 10.25 do 11.25 Din, poldebeli voli 9 do 10 Din, plemenski voli 6 do 8 Din, biki za klanje 6.75 do 7.75 Din klavne krave debel« 8.50 do 10, plemenske krave 6 do 7.50 dinarjev, krav« za klobasarj« 5 do 6 Din, mlada živina 7 do 9.50 Din, telet« 12.75. Prodalo se je 120 komadov. — Mesne cene: Volovsko meso L vrste 1 kg 20 Din, volovsko meso II. vrste 1 kg 16—17.50 Din. Meso od bikov, krav in telic 1 kg 15 Din. Telečje meso I. vrste 20—22.5C Din. Telečje meso II. vrste 1 kg 17.50 Din. Svinjsko meso svež« 1 kg 15 do 30 Din. g Odkod smo uvažali v sadnjem četrtletju lanskega leta? Po carinski statistiki smo uvozili, kakor smo že poročali, v zadnjem četrtletju lanskega leta blaga skupno za 2226 milijonov dinarjev. Uvozili pa smo: iz Italije J za 453.4 milijona dinarjev, iz Avstrije za 422.7 j milijona dinarjev, iz ČeSkoslovaSke za 389.8 milijona dinarjev, is Anglije za 250.8 milijona dinarjev, iz Nemčije za 185.3 milijona dinarjev. g Potrdilo o Izvoru blaga za prekmorsk« poilljat v«. Pri uvozu blaga iz prekraorskih držav so zahtevale dosedaj carinarnice, da morajo biti potrdila o izvoru, izdana od trgovske zbornice v mestn, kjer se je blago izkrcalo overovljena od uprave javnih skladišč ali od carinarnic* dotične luke. Z uvedbo generalne direkcije carin pa je določeno, da morajo imeti od 21. marca naprej taka potrdila (certifikati za kavo, čaj in riž) poleg tega overovljenja še potrdilo konzula izvozne države, da je kava, čaj ali riž resnično proizvod države, ki jo zastopa. Da se stranke izognejo poznejšim pritožbam in nepotrebnim stroškom, opozarja trgovska in obrtniška zbornica vse interesente, da si pravočasno preskrbijo predpisana potrdila. Po tem predpisu si bo treba n. pr. za kavo, ki prihaja iz Ceylona preskrbeti potrdilo pri angleškem konzulatu v Trstu. g O umetnih gnojilih. Glede tega smo prs-jeli sledeče pojasnilo: V vaSem ccnjenem listu St. 55 od 8. marca t. !. je uvrščen na strani 6 v gospodarskem delu pod naslovom »Umetna gnojila« članek, v katerem navedbe niso povsem točne. Očividno pisec omenjenega članka ni natančno poučen o produkcijskih razmerah superfosfata. Pripomniti je treba, da je najstarejša in ne najmanjša tovarna superfosfata na ozemlju naSe kraljevine Tovarna kemičnih izdelkov v Hrastniku, katera že čez 30 let izdeluje superfosfat. Ko je ona začela z izdelovanjem tega umetnega gnojila — in lahko rečemo umet. gnojil sploh — ga v naših krajih niso poznali. Šele z raznimi poučnimi predavanji, ki jih je po velikem delu povzročila tovarna v Hrastniku, in z drugo propagando se je polagoma ustvarilo zanimanje za umetno gnojenje. Tako je hrastniška tovarna od začetka pa do predvojnih let izvažala precejšnje množine superfosfata v Italijo, ker v naših krajih ni bilo dovolj odjema. Zraven Danice in tovarne v Hrastniku je pa šc tudi tovarna Zorka v Subotici, imamo torej v naši državi tri tovarne superfosfata, od katerih je vsaka posebej v stanju, da krije potrebo naše države po tem gnojilu. O kaki dosedanji odvisnosti od inozemstva torej ne more biti govora. V uvodno omenjenem članku se priporoča superfosfat firme »Danica« d. d., kot edini domači proizvod, kar pa nikakor ni v skladu s ponudbami te družbe. Ona namreč ponuja superfosfat franko Postojna, torej iz Italije, za kar so dokazi na razpolago. Tvrdka Danica poseduje v Italiji eno tovarno superfosfata, prodaja torej italijansko blago in odvaja tako naš denar v Italijo. Borze. Dne 14. marca 1925, DENAR. Zagreb. V prostem prometu notirajo: Italija 2.54—2.5450 (2.51—2.54), London 298 do 298.50 (296.20—299.20), Ncwyork 62.15—62.25 (61.67—62.67), Pariz 3.2250 (3.2050), Praga 1.85375 (1.8370—1.8670), Dunaj 8.80 (8.625 do 8.885), Curih 12—12.0230 (11.95—12.05). Curih. Belgrad 8.35 (8.35), Italija 21.OS (21.02), London 24.81 (24.82), Newyork 518.50 (518.60), Pariz 26.72 (26.62), Praga 15.40 (15.40), Dunaj 0.0073 (0.007350). Praga. Devize: Lira 137.25, Zagreb 54.375, Pariz 174.50, London 161.80, Newyork 33.80. VREDNOSTNI PAPIRJI. Dona). Alpine 392.000, Greinitz 138.000, Kranjska industrijska družba 450.000, Trboveljska družba 484.000, Hrvatska eskomptna banka 140.000, Leykam 144.500, Jugoslovanska banka 127.000, Hrvatsko-slav. dež. hip. banka 73.000, Avstrijske tvornice za dušik 175.000. Gutmaon 600.000, Slavonija 70.000. BLAGO. | Novi Sad. Pšcnica 445, koruza 175, rmrrc-april 190, april-maj 195-209, maj-junij 210. Po* j Jožajl n«aUl«a. pr Dr. Jam Evaaf. Krek, Izbrani spisi UL aveiekt Socializem (it 1. 1901). Delo, razprodano ž« več let, j« po zaslugi druStva »Dr. J. E Krek« Izllo zopet v novi nespremenjeni izdaji. Vsak izobraženec in tudi manj izšolan bravec, ki hoč« razumeti naš sedanji čas, mora poznati zgodovino, razvoj socializma. Zato nam j« knjiga potrebna kot vsakdanji kruh. ObSirno oceno priobčimo v kratkem. Cena knjigi je 80 Din. Naroča a« v Jugoslovanski knjigarni * Ljubljani. pr Orkestralne droltvo Glasbena Matica priredi dne 2. aprila svoj simfonični koncert, na kate-em izvaja po 1 Haendlovo, Debussi-jeve ia Beethovnovo skladbo. — Dne 6. aprila pa se vrli dobrodelni koncert na korist Dečjega in materinskega doma. Spored obeh koncertov, ki s« vršita v Union ski dvorani, objavimo prihodnje dni DruStva prosimo, da s« na ta dva datuma oziraje. pr Dr. Ježe Jernj: Kar*?«' prsrod. ?<**-■ svetna knjižnica, I. zvezek. Založila ln Izdala Prosvetna zveza v Mariboru. Cena 12 D*n, po pošti 13 Din. — Centrala prosvetnih p« izobraževalnih društev. Prosvetna jvc-.i v Mariboru, se Je lotila večjega smo-^me^-« dela na polju ljudske ln splošne npr-dw izobrazbe. Pričela je izdajati lastno ProsveVv> Knjižnico, katere I. zvezek je že pred nami. Jasen nam je takoj ves program, ki ga hoče Izpolnjevati Prosvetna knjižnim, ako pogledamo samo kazalo izišlega 1. zvezka: nnrodni prerod slovenskega naroda na podlagi zdrave slovenske preteklosti in bitnosti, ki je ljubezen do domače grude, čuvanje družina, katoliška vera, uveljavljanje prav« stanovske izobrazim, gojitev narodne umetnosti in obrti, slovenskega jezika. Dvajset poglavij nove dr. Jerajeve knjige znači obenem ve« kulturni in prosvetni program založnice Prosvetne zveze, ki hoče dati ljudstvu res pravo ljudsko izobrazbo. Propadanje novodobne družine, obnovitev družine, ljudska Izobrazba, društveno življenje in družina, stanovska delavska izobrazba, stanovska kmečka izobrazba, domovinska občina, narodna umetnost In obrt, ljudska šola, narod, slovenski jezik in ljudska država, o vsakdo teh vprhšanj ima knjiga posebno razpravo. In sicer z docela novimi, a obenem edino pravilnimi vidiki, ako hočemo, da bo naš slovenski narod napredoval in se vzdržal. Pozabiti še ne smemo, da je založnica poskrbela za lepo zunanjo obliko knjige, ki sicer še ni povsem zadovoljiva — to pa je tehnična zadeva tiskarne — a vendar znači napredek. Naslovno stran in vinjeto na zadnji strani je narisal slikar profesor A. Gvajc, reprodukcija vsled slabe kakovosti papirja seve ni uspela, a vemo, da bo to pri naslednjih izdajah gotovo boljše. — Prosvetna knjižnica je namenjena predvsem odborom in članom izobraževalnih in prosvetnih društev, izišli I. zvezek pa je prirejen še kakor nalašč za mesečna društvena predavanja. Dobi se pri Prosvetni zvezi v Mariboru, Aleksandrova cesta št 6, I nadstr., kakor v vseh večijh knjigarnah. pr »Naš panj«. Opis in praktičen navod, kako naj čebelarimo v njem. Po lastnih izkušnjah za slovenske čebelarje priredil A. Znideršif, velečebelar v Ilir. Bistrici. Samozaložba. Cena trdo vezani knjigi 40 Din, s poštnino 42 Din, za inozemstvo franko 44 Din. Naroča se pri M. Humek, Ljubljana, Langusova ul. 21. — Naš čebelarski prvak in neumorni propagator modernega čebelai-stva g. A. Znideršič nam je zbral v tej knjigi vse svoje izkušnje, ki si jih je pridobil v svojem obširnem čebelarstvu tekom zadnjih 20 let. Tva-rino obravnava popolnoma s praktičnega stališča modernega čebelarja, ki mu čebelarstvo ni šport in zabava, ampak resno opravilo in važna kmetijska panoga. S panjem, ki ga je sestavil pred 20 leti in ki ga je vpeljal med naše napredne čebelarje, je dosegel on in vsi, ki so ga posnemali, nepričakovane uspehe. Knjiga, ki obsega 12 poglavij na 135 straneh, obravnava prav natančno sestavo AŽ panja, razno izboljšave in izpopolnitve, orodje, kJ je potrebno v čebelarstvu, vsa čebelarska opravila od rane pomladi do pozne jeseni. V posebnem poglavju obravnava važnost, potrebo in način vzgoje plemenskih matic. Posebno praktično je dalje opisano, kako jemljemo med, kako ga čistimo, shranjujemo in razpe-čavamo. Zanimivo je obdelano zlasti poglavje o prevažanju čebel v pašo, v katerem vidi pi-pisec edino rešitev našega čebelarstva. Ko-nečno opisuje preseljevanje čebel iz kranjičev v AZ panj in pridelovanje medu v satju. — Knjiga je pisana v čisti slovenščini. Posebno 'mora ugajati vsakomur pristno čebelarsko izražanje, kakršnega so se posluževali naši stari čebelarji, ki so imeli sa vsak pojav v če-belnem življenju in za vsako čebelarsko opravilo svoj pristen slovenski izraz. — Besedilo je pojasnjeno s 107 podobami. Vsem naprednim čel>elarjem knjigo toplo priporočamo. pr Ivan Matičič: »V robstvu«, roman tu ge in boli. Založila Učiteljska tiskarna ▼ Ljubljani 1925. Strani 255, 8°. Cena trdo vezani knjigi 46 Din. pr Maksim Gorkij: >DereH Januar«, črtica, ki slika dogodke 1005. leta v Rusiji, ko je pop Gapon peljal delavstvo pred carske palače in ao jih tam sprejele kroglje in ka-/:«5ke sablje, je izšla ie dni. Knjigo krasita tudi dve sliki. Cena je 7.50 Din. Dobiva se v založništvu »Delavsko-kmečke matice« v Ljubljani in po vseh knjigarnah. pr Viljem Rohrmaa, Kmetijska gecpe darstve, tretja aa novo predelana Udaja Je šla. Knjiga je izvrsten prij>omoček za izučenj« umnega kmetijskega gospodarstva ln kot tako uživa znan sloves. Cena kartoniranl knjigi j« 2« Din in se dobiva prt založnikih Gričar & Leskovšek v Celju in v vseh drugih knjiga« nah. Narodno gledališče v Ljubljani DRAMA« Začetek ob 20 zvečer. Nedelja, 15. marca: VDOVA ROSLINKA, Izven. Pondeljek, 16. marca: Zaprto. Torek, 17. marca: ROSMERSHOLM. — Red B. Sreda, 18. marca: MISEL, premijera. — Red F„ Čet-tsk, 19. marca: HAMLET. — Izven. OPERA: Začetek »b po) 28 zvečer, Nedelia, 15. marca: Ob 15. uri pop.: BOHEME, gostuje Josip Rijavec. Predstava pri znižanih cena A. •— Izven. Pondeljek, 16. amrca.: Zaprto, Torek, 17. marca. BOHEME. — Red E, Sreda, 18. marca: TRAVIATA. — Red A. Četrtek, 19. marca: Ob 15. uri pop.: DON JUAN. Predstava pri znižanih cenah. Izven. Abonente reda B vljudno opozarjamo, dt imajo predstavo mesto v pondeljek, v torelj zvečer in to na izrecno željo večih abonentov, ki bi se radi udeležili simfoničnega koncerte tnuzike Dravske divizijske oblasti. Premijera »Misli«, drame Leonida Andrejeva, bo v ljubljanskem dramskem gledališči v sredo, dne 18. t. m. Sodelujejo daine: Rogo. zova. Juvanova, Medvedova, Vida, ter gospodje: Skrbinšek, Rogoz, Kralj, Cesar, Jerman, Jan. Režira g. Skrbinšek. »SEVILJSKI BRIVEC«. Gospod Popov je s svojo dramatiflao pevsko silo skoro zatemnil nežni lirični tenor gosta g. R i j a v c a , ki bo zdi, da bi po značaju svojega petja morda bolje uspeval, recimo v Puccinijevih kantilenah, kakor pa t tistem nasekljanern beleantostilu Rossinijevem. Čeprav smo imeli vtis, da se nekako ne more prav razviti s svojimi zmožnostmi, je bil od občinstva iskreno sprejet. Muzikalno in stil-sko pristoja klasična kloratura LovšetovL Da, to je bil pravi, >doke« Roasini, drugi « Popovom vred so bili presilni zanj ali premalo delikatni. Režija je skrbela za igro v stik italijanske groteskne buffe in tu so Popov, Betetto in Zupan storili svoje. Orkester je s preciznostjo vodil g. N e f f a t in reči m» remo, da je bila za naše razmere predstavi nadpovprečna. Samo da bi enkrat ie prišli iz teh večnih Travial in Trubadurjev in Briv-cev — kam naprej. Kaj pa je pravzaprav zadnje čase z našo opero? Kar ne more z mrtva točke in spočetka so nam obljubovali vendar Wagnerja, Hindeniitha, Dcbussyja, Stravia-skega, sedaj pa vedno 3amo ta ie premlete starina. Kaj je vzrok vsemu temu, jelš so to samo slabe subvencije ali pa odločuje pri re-pertoarskein programu kal" zaseben okus, Ki je tako zelo enostranski? Ljudski otfer v Ljubljani. Ljudski oder v Ljubljani ponovi na splo? no željo občinstva tudi letos pasijonske igre. Za občinstvo z dežele so predvsem namenjene nedeljske popoldanske predstave, dočius naj blagovoli ljubljansko občinstvo posetiti večerno predstave. Začetek nedeljskih predstav že ob 3. uri popoldne, da imajo posetniki za domov zvezo z večernimi vlaki. Priporočamo vstopnice naprej naročiti pri tajništva Ljudskega odra v Ljubljani (Streliška ulica). Na naročila brez denarja se ne bo oziralo Vstopnice so po 18, 16, 14, 12, JO, 8, 6 in 5 Din. Začetek večernih predstav ob pol 8. uri. Predstave se bodo vršile: Nedelja 29. marca, sobota 4. aprila, nedelj?! 5. aprila in sred« 8. aprila. »Klavdija«, drama v treh dejanjih, predvsem primerna za postni čas. Ljudski oder » Ljubljani je prevedel za manjše podeželske odre, kjer ne morejo uprizoriti >Pasijona<, omenjeno igro, ki je smatrati za mali Pasljon. Ta igra se lahko uprizori na vsakem manjšem odru, bodisi glede scenerije, kakor glede ko stumov in števila igralcev. (Scenerija: dve različni sobi in vrt; devet igralcev in nekaj Statistov.) Kostumi se lahko izposodijo pri Ljud* skem odru. Društva in odseki si lahko izposodijo to igro takoj. Slov. marSjonetno gledališče »ATENA« v Mladiki, Nedelja, 15. t. m. ob pol S. in ob pol 6.: ->f robno gosli« (Fr. Pocci). Karodno gledališče ¥ Mariboru. Parni o va »Ksenija« in Mnscagnijeva »Cv valloria rustlcana« na mariborskem odru-Zadnje mesece deluje mariborska opera pra-? pridno. Ako pa tudi tako lepo napreduje, to je drugo vprašanje. V primeri e »Mignon* pomeni uprizoritev omenjenih dveh oper, ki smo jih ponovno videli v mesecu marcu ns n&Sem odru, skoraj korak nazaj. »Ksenija« nas glasbeno nI zadovoljila. Premasivna pa obenem prekrivava instrumentacija duSi soliste, ki jih je, orkester topot posebno brezobziren, večkrat popolnoma zadušil. V glasbi ni zadostne dramatične sile, kakor jo zahtev« ta igra, ne pravega logičnega razvoja. Omenim samo predigro pred vitezovim prihodom v samostan. Ta predigra nenaravno zadržuje dejanje in ves učinek oslabi. V vsej operi je mnogo Sundra, pa malo duše. Gdč. Vladi-mirova (Ksenija) se je potrudila, toda ■voje navadne vižine ni dosegla ne v pevskem ne v igralskem oziru. Gdč. L u b e j e v a (Tatjana) zaenkrat nI resnim vlogam kos. Gosp. Živko (Aleksij) je bolj peveo ko igralec. Njegov blagodoneč glas pa je navadno utonil v ropotu premočnega orkestra. G. Janko (Vitez) nas je presenetil s svojim igralsko sigurnim in pevska dobrim nastopom. V kako Turlstika In šport. Jadran s Ilirija. Prvenstvena tekma obeh najmočnejših ljubljanskih klubov se vrši 15. marca ob 3. popoldne na igriSču Ilirije. Ob pol dveh nastopi v predtekmi rezerva Jadrana proti rezervi Ilirije. SŠK Maribor : SK Primorje. Danes, v nedeljo, se vrši prvenstvena tekma med navedenima kluboma, koje izid je velike važnosti za nadaljui placement v prvenstveni tabeli. Mariborčani so se na to tekmo dobro pripravili ter nastopijo kompletni s svojim starim vratarjem Geyerjem tako, da se obeta ne a-mo zanimiv boj, temveč tudi ostra borba. Tekma se vrši na igrišču šK Primorja ter prične ob 15. Pred tem nastopila ob 13.80 v trening tekmi Slovan : Primorje rez. Kranjska gora. (Sneg.) (Poročilo od 14. t, m.). Ob 7. —15 C. Barometer se dviga. Nebo zakrpan glasben plaSf je odeta >Ksenija«, brez oblakov. Ozračje mirno. Sneg prSič — smo še bolj začutili, ko smo jo primerjali s 30 cm. Zelo sipek! Smuka izvrstna! S«n<'nec »Cav&llerk* rusticano«, ki so jo proizvajali isti vrlo dober! večer ko »Ksenijo«. Ognjevita glasba, ki se SMftr! tf5f?PI1 s dejanjem stopnjuje do pretresljive sile, žive f l,LI ^"Oll. barva, ki »o se v morju luči prelivale hanno- V frank bi rtu ob Malnu gradijo stadion, nično druga v drugo, spretna režija, odlikujejo v katerem se bo vrSila prva mednarodnn de-to opero. Orkester je Igral temperamentno, lavska olimpiada. Pravijo, da ae bo prl-na mnogih mestih pa premočno. Zbor »Re- glasilo več kot dveslo tekmecev, gledavcev pa gina coeli« ni bil dovolj Izpiljen, posebno zbor da bo prišlo okoli 250.000 in da bo treba v cerkvi s« je precej lovil. Dve, hi zborlstinje okoli 150 posebnih vlakov ze bolj oddaljene spadajo vsled svojega otročje-neprimernega obiskovalce, okoli 100 pa za okoliške. Frank-obnaianja v penzijonat »Mam'selle Nitouche«, furt sam je premajhen, da bi vso to množico ne pa t resno opero. Pri moškem zboru je opa- prenočeval, in bodo poklicali na pomoč oko- 100 kg (poteg z desnico) bi bili to sami svetiti lep napredek. Njegove skupine so bile ži- lica Tekmece bodo nastanili v velikih šotorih lovni rekordi, vahne, pa vendar na pretiravajo, petje je bilo in bodo napravili prav tako atletsko vas ka- j sigurno in sočna — Santurzo je podala ga. kor so jo v Colombes. — Na Holandskem se M i t r o v i 8 e v a prav dobro. Posebno v skup- nekaj krha ln so nekatore parlamentarne | tanako so Finci vzgojeni ln on in Ritola hočeta svojo domovino na olimpiadi 1928 na vsak način zastopati. Nurmi namerava potolči dote-daj vse rekorde od pol milje do maratonskega teka. Velikanski načrt, a Nurmiju dosegljiv. Ko govorimo o angleški milji, pripomnimo, da je njena natančna dolžina 1609.3420 m in ne 1609.81U9, kakor se navadno bere. Nurmi je pretekel sedaj 1.75 milje v 8:08.2, 1 miljo v 4:121, Ritola 4000 yardov v 10:41.5, 2.5 milje v 11:40.2, vse sami novi svetovni rekordi. — Paddock je pretekel 200 m v 21.4, Chri-stlernson 50 yardov staje v 8.6 sek. — Nemec Iianchen je postavil nov nemški rekord v obo-jeročnem metanju diska 41.35 -f 31.90 = 73.25 m. Kdo je najboljši težki atlet? vprašuje neki francoski športni list. Sestavi seznam in odgovori: Rigoulot. Pr sodi mu v petoboju 545 kg, ki jih zmeraj doseže, ne »amo včasih. Drugi in tretji sta Nemca Strassberger in Trappen s 540 kg, četrti je Dunajčan ^\igner s 585 kg, peli Italijan Tonani 580 in šesti Estonec Tam-mer 520 kg. So vsi precej skupaj. — O velikanskih rekordih nemškega atleta Gornerja poroča H. Roscli, predsednik kluba »Atlas« v Leipzigu. Napravil jih je leta 1919, v klubu so protokolirani, a za splošnost ne veljajo: 165 kg obojeročno prosto na prsi dvignil in sunil, 96 kg je v dveh utežih zavihtel enoročno od ial nad glavo, 100 kg z deano roko potegnil, 125 kg obojeročno potegnil, 120 kg z desno roko prosto na ramo dvignil in sunil. Razen ni Igri * g. Darianom je bila neprekosljiva. To že sploh ni bila več igra, to je bila poosebljena, prezirana, zaničevana ljubezen mladega dekleta, ki v svoji blazni strasti uniči svojega izvoljenca in sebe. Gdč. L u b e j e v a je bila kot Lola precej medla Santtizzina rivalinja bre* pravega življenja, brez vroče krvi. G. Govorov je ustvaril dobrega voznika Al-fia. Pevsko Je mnogo bolj ugajal ko v Mignon, ker je opustil neprijebio zavijanje. Čim manj bo pačil svoj glas tem bolje bo za njega. Ga. Petkova js I»ala skrbna mamica, ki v svoji skromnosti ne zahteva in ne nudi proveč. Tu-ridduja srno videli v dveh različnih zasedbah: enkrat ga je pel in tgral g. Camraarota, drugič g. Darian iz Ljubljane. G. Ernesto ritet Ca m marata je za svoja Abrahamova leta S« zelo okreten, za Turidduja pa je bil na vsak način prestar. &ato ne zamerimo g. Mitrovl-4evi, da ni kazala prt tej predstavi tistega ognja^ ko pozneje prt gostovanju g. Dariana. Glas Ima g. Cammarota še obsežen, močen, manjka mu pa že svežosti tn prožnosti. O. P a r i a n je mlad, ambicijozen igralec, ki se bo pri vestnem uporabljanju svojih talentov razvil t upoštevanja vrednega umetnika. S simpatično postavo združuje prijeten glas, ki sicer še ni mogel obvladati mariborskega bob-nečega orkestra, ki pa ima vendar mnogo toplote, miline in svetlobe. V višinah je žarel in ogreval, v nižinah je še bolj slaboten in ne- stranke proti dovolitvi kreditov za stadion. — Ker je Nemčija pripuSčena na olimpiado 1928, so se začeli že prav pridno pripravi jati. Odbor za lahko atletiko bo izdajal poseben mesečnik, ki ga bodo dobivala društva brezplačno. Obenem je izdal na atlete sledeči oglas: »Napravili smo prvi korak na dolgi poti do olimpiade; zn državnega športnega učitelja je imono-van Wartzer — velik športnik —. Navajen je resnega dela, izkušen je, navdušen, in bo zato zastavil vse sile za nnmško lahko atlatiko. Pomislite, da je njegovo delo najtežje, iz njegovega dela se bo rodil temelj za netnžke olimpijske borce. Ttžka je njegova odgovornost, težka je pa tudi naSa odgovornost. Ta odgovornost nam narekuje prortijo na vse one, ki so poklicani za skupno duševno in telesno delo, na vsa društva in vso zveza, na vse športne učitelje, na vse naže aktivne športnike. Waitzer naj takoj v zaietku 5uM, da ste pripravljeni na skupno delo in pomoč. Začnejo lahki atleti, Oni naj gredo prvi naprej in naj si priborijo pri»muje in veljavo. Na delo torej!« Ker je toliko Južnih Amerilcancev v Evropi so napravili načrt za »veliki nogometni turnir romansLega plemena«. Vršil se bo v začetku maja v Colombes; Španci, Italijani in Francozi se bodo udarili z Brazilci in Uruguayci. Cas je dragocen. In N u r m 1 in Ritola izglajen. Edina napaka, ki jo bo pa g. Darian bi lahko zaslužila milijone in milijone, če ne s lahkoto odpravil/ je nečist nastavek glasu —,s--' J- J 1 » nekaterih legati. Zato nas je tu in tam neprijetno zbodel njegov nosni glas. V igralskem ©zini je g. Darian šele začetnik, vendar pa mariborske začetnike daleč nadkriljuje po talentih, resnosti in uspehih. e. 1. bi cenila športno csst in ljubezen do domovine šo višje kakor čas. Znani ameriški mana-ger Te Rickard ju na vse pretege vabi v tabor profesionalov in je obljubil Nurmiju sa en sam trimiljski tek 20.000 dolarjev, niti za četrt ure! Nurmi pa ne bo sprejel. Preveč špar- Sovražna sta si brata Giuseppe in Ermi-nio Spalla. Nekaj sta se skregala in je Giuseppe pozval brata na boj za evropsko boksno mojstrstvo v težki teži. Mojstrstvo ima Ermi-nio, m če bi prišlo do beja, bi ga tudi obdržal. — Kakor hočejo v nogometu napraviti turnir romanskega plemena, tako tudi v boksu. Vršil se bo junija ali julija v San Seba-sttonu na Španskem, priglasili so se dosedaj: Firpo, Carpentier, Erminio Spalla, Komoro Rojas. Naj pa še Giuseppe nastopi, da bo mir besedi. Iz Amerike smo zvedeli, dajeprepla-v a 1 W«)i3»muellor 400 yardov v 4:35.6, nov rekord. Ali je ozdravel? Ce je, bomo brali o zanimivih bojih med njim ln Borgorn. Nowyorško šestdnevno dirkanje se je konSalo z zmago Walthonrja ml. in Freda Spsnoerja. Prevozila sta 3856 km ln 773 m. Berlinsko šestdnevno dirkanje je dobil belgij- . ski par Persjn-Verscheldcn. O tem bomo že poročali. Najdaljši smučarski tek je takozva-ni Wa*a-tek na Švedskem, ob norveški meji. dre na 00 km, UtterstrOm jih je prevozil kloa v 0:03:55, Liuidgren 6:10:39, Splotz 6:10: ' 43. PrejSaji čas je bil za celili 29 minut slabši kakor Utterairčimov. O hitrosti drsalcev navadno nimamo j pravih pojmov. Drsalec mednarodne vrste po- j rabi sa 500 m 45 do 50 sekund, za 5000 m okoli 9 minut, za 10.000 m 18 do 20 minut, i Dobro primero za tekača in drsalca nam da j čas 9 minut: dober tekač preteče v tem času 3000 m, drsalec pa 50000 in. Vsa Anglija govori o veslaški tek-' mi, ki so bo vršila čez 14 dni na Temzi med moStvom Cambridgea in Oxforda. Vsakoletni boj med »avetlomodriml« (Cambridge) in »teniiiemodrimi« (Oxford) je največji športni dogodek na Angleškem. Že sedaj roma ves London ven k Temzj, da si ogleda vseučillSB-nike, kako trenirajo. Kaj bo šele čez 14 dnil in najtrpežnejše PERILO za gospode lo dam«, le iz prvovrstnega blaga, nudi F. ia I. GORIČAR, LJubljana, Sr. Petra c. 29, ker lastni izdelek po jako nizkih cenah. Izpred sodišča. Draga tuja vina! Včeraj »e je vršila pred ljubljanskim sodiščem na pivi videz bugatel-na obravnava, in sicer v zadevi »Hrvatske Središnje vinare« proti njenemu bivšemu potniku F. P., ki je rodom Vipavec in še nekazr no van. Omenjena tvrdka je svojega uslužbenca odpustila iz službe in ui pri tem navedla nobenih takih utemeljitev, ki bi opravičevalo tako nenadno razrešitev službenega razmerja rned tvrdko in uslužbencem. Obenem z odpustom pa je poslala tvrdka tudi svojim odjemalcem okrožnico, da obtoženec ni več zastopnik tvrdke, kar je utemeljevala % razlogi, proti katerim mora mož javno nastopiti. Na to okrožnico je postal obtoženi odslovljeni zastopnik tistim tvrdkam protiokrožnico, v kateri se je samoumevno branil proti navedbam okrožnico iu je ugotavljal, da on kot tak ni dal nob4/:iej* povoda ra tako okrožnico. V tam >.d^o7oru je povdarjal odslovljeni zastopnik aftpram svojim odjemalcem kot bivši zastopnik tvrdko njeno nesolidnost pri kupčijah, navajal je preporne cene in procente zaslužka, iz katerih jo razvidno, da je zaslužila ta hrvatska viivra pri vagonskih pošiljatvah vinu pri litru do 10 kron netto. — Obtoženi F. P. je priznal, da je poslal v svojo opravičeno obrambo proti napadalni okrožnici več trgovcem omenjeno protiokrožnico, v kateri je razkril postopanje svoje tvrdke, katero pa je spo« znal natnnčno šele tekom svojega poslovanja. Po svojem zastopniku dr. Brejcu je ponudil mož za vse svoje trditve, ki so inkriminirano v obtožnici dokaz resnice, katerega je sodnik pripustil in je dovolil za izpeljavo tega dokaza tritedenski rok. — Ta na videz bagatelna obravnavica se zna razviti, kakor kažejo vse prilike, v za naše vinarsko gospodarsko vprašanje zelo zanimivo obravnavo, ki nam bo morda pokazala javno in pred sodiščem, e kakimi vtni skušajo in tudi večkrat uspešno konkurirajo tuji vinski trgovci naši dobri domači kapljici. — Naš*a se jo denarnica z manjšo vsoto denarja. Dobi se jo pri g. Konradu Rošu, Novi Vodmat 163, Moste. Našla sc je srednja vsota denarja. Vpraša naj se v trafiki na Resljevi cesti 24. Meleoroiogično poročilo. UiuMana sS m a m. vis Normalna barometorska vi5ina 73fi mm, Vsaka d.robns vrstic« Din t'SO ali wka Ssosed^a SO par. Nej. atiajii S K>iia. Oglasi nad devet w«Mc »e raaoaajo više. Za odgovor ar.emko! J _l|||||| ib—aiwwaauata-t4. nit—im .......... ...... . . ....... u......J. .. lj .... .......... - ■. nt;. tSSSSSSSSSSSSSSS^m SLUŽKINJO ta vsa dela sprejmejo na Piivozn it 17, L r-adstropje. KUHARICA Boljšega GOSPODA sprejmem na stanovanje blizu g;>r. kol. Naslov v upravi »Slovenca« pod štev. 1660. MOŠKA MOč" samostojna, se iiče k msnjSi rodbini. VpraSati: Privoz 17. * večletno p-aVso v kn)igo- I. andstropje. '673 vodutvu, zmožna Oov., n«m., ■--čcikego in angl. jezika v KLETAR z vočUtnn prakso, kvalifeir. v vseh doiih kletarstva t»r z zelo Hobrimi rpviSevali, I£,CE službe tak«j ali ps s 1. aprilom. Več 8« lsive v upravi lifta po^ Jtev. , z upravništvu »S!cv«nca«. STROJNI PAZNIK izučen ključavničar, ki ' tlfr U1 R Ui(.t« v imr> l «ru a-r <: r.ihru . .! -lur.tien » C ra.3i.riao t mm 13./3. 21 li 738-8 — (>4 14 d. obl. 1 s. ) I H./3. 7 h 740-2 -6-5 OS iz 1 1 „ 14 /3. 14 ii ■mtfvrrr 7o»-7 2 7 o-i jasno j KUHARICO je i 15čem ra malo župnižče v več meseetv samosto|no vo- j lepom kraju, ravnina. Delo dil motor na surovo olfc ter j na vriu. Ponudbe tia upra-j« obenem nor'riral mp.nSo električno centralo — IštE primarne slnjfhe. — Naslov v upravi Usta pod St. 1671. Katera blnffii oseba bi c-uls s'fin8Vff-ii-c v sredini mest® (;obo s kuhinjo) mla-deiru z».!c»n*k«nnu paru br-jz otr»k? PoniiJbe upravo pod: »Wir*a rtcarka« 1659. TRGOVCA ln POSESTNIKA SIN i« Seli v svrho ženitve seznanili z gospodično ali vdovo, ki poseduje poleg posestva trgovino ali gostilno. Ponudbe pod .TREZEN« »a VORS1ČA naslednik v Marfrcra. 1626 Krojaškega pgimtnu za velika del« sprejme r trajno službo takoj IVAN VflPOVEC, Dravlje It. 102, St. Vid nad Ljubljano. 1708 pridna, dobi slui-K\ltS |,0. Prednost Imajo Gor«njlti. Razumeti se o>ora dobro na n^olžo in mle-harftvo ter voditi malo gospodinjstvo. - Ponudbe po- sfsti: rTWKKAR ANDREJ, ekonomija Stalno, poita Dol pri Hrtistniliu. 1713 A 1 t| IJ ^ 0 I » pr!-™«r. šolsko naobrazbo sc upnjme. - A. SU9MK, tr-liana. 1632 govoru in pisuvi, frnnc. v pisavi, želi spremeniti mesto. Ponudbe na upravnb'tvo pod Šifro »IflOO— St. 1603«. pa, dobrih KOVAČEV ki se razumejo v prvi vrsti na izdelovanje vsakovrstnih lopat in motik, se sprejme takoj v službo. Plača po dogovoru. Poizve se v upravi lista pod: Dober kovat 1630. HLAPEC za težke vožnje, oženjen — stanovanje na razpolago, ie takoj sprojme. Ponudbe na R. SMIELOVSKI — Rimska oosta »tov. 3. 1676 inkašTranje terjatev prevzema »Posredovalec«. Sv. Petra cesta 23 gostilna v~zakup »t odda v prijaznem, prometnem kraju na Notranjskem ob meji. Gloda se nn pošiansga upokojenca ali pa malega obrtnika brez večje družine. Prevzem po dogovoru. Naslov pov« uprsvn »Slovenca« pod Itev. 1677. Spjofmc se znrerljlv POTNIK za Slovenijo >n Hrvatsko — če zna vOiiti dvokolo, in~a prednost. - »TRIBUNA« F. B. L., tovarno dvs'50'es in otreSitih vozičkov, Ljui)!;sr«, Karlov fcka cesta 4. 1683 ■mKRSHiMaitE^nssuR^aa Gospodinja in s«st, kuliarlca vo lista pod St (3 vilic o 1422. "čevljarski VAJENEC" se sprejme takoj LOVRO ZUPAN, Zalokai jeva ul. 9. 7* Specer. stroko sprejmem lakoj. - Ponudbe sprejema uprava lista pod Siov. 15i9. PoS'cncŽ» In krep-■ M.6S.CJ k«;>a, sprejmem r učeni« za čevljarsko obrt. - JOŽEF KRUŠIČ, pošta D. M. Polje. 1652 lozoITreda™' STAVBENO PARCELO do 1000 kvadr. metrov, v vzhodnem delu Ljubljane, KUPIM. Ponudbe z navedbo cene, velikosti in kraja na upravo lista pod Jilro: I »StavUsče ilt. 22«. 1611 , ------------ ._. ... ------------ slavratir ra fflav. koio-----——------------- dveru v Lfufcl;,\rd. 1669 Službo Mil DOSLEJ SAMOSTOJEN VRTNAR SP7TEJMEM DELO v kaks-rn tltlatlišču tovarne; grem tudi h koninm v kalio trgovino. - Ponudbe prosim j ož«njen: 32 let star, z doW, sprlčivalom, v«4č vseh panog, išče stalno mesto. Nastop takoj ali 1. aprila. — J. ROBIČ, Rečica, Bicd 2. TP.OOVfKI POSLOVODJA se h naznanilo 63 oseb. aH POŠLOVODK1MJA meža- j „,„„ j ,. , , . oa so potom prve ali dna- ne stroke z večletno t-tfov- ,lorilke »Fortune., Ca. sko prakso, ki je zirož?n i . , .. i, j • top-sa za natečaje in oo-poloHti kavejo al dat, ,am- src;Iovanje SLUŽB (uprav. srvft rJoUrrfJa rtnmka. i1 rsston n.n i ti , , i. na uornvo »Slovenca« pod »DELOVNA MOČ* St. 1461 kateri govori slovensko in semtlko, strokovnjak v živinoreji, sadjercjl in hmcljar-I6ČE MESTA v fapRti&n ali i stvu, se iiče. Ponudbe na Iščejo se VINIČARJI s 3—4 delavnimi močmi, ki so poStcni in pridni, vešči v vinoreji in sadj*reji. Oni, ki razpolagajo z dobrimi spričevali, naj se javijo pri: »PROSEK DVOR«, Brester-nlca pri Mariboru. 1648 ~~ oskrbnik"" ▼ kaki diuiji poSteni hi9L -Naslov pove uprava Usta pod Jtev. 1587. .fflfflafflfflS'!" aBBMasSBBBEB iajerjl in hlapci pridni in polteni ljudje, tc sprejmejo pri Prosek-dvor, občina Brosteralca pri Mariboru. 1649 fidveMka dr, 5KOBERNV, CELJE, _ 1667 Oče^o nim blatfom v Lj"bljBni. Vso oskrbo mora Imeti pri starših. • Naslov pova uprav« »Slovenca« pod Itev. 1475. stri .(CJ&UJ it ki imajo že dolSoktno prak- | sPrc'ot-so, se potrebujejo v Tekstilni tndpsiriji a. d. Beograd, Kralja Petra 31. Reflektanti naj predlože pis. ponudbe z vsemi podatki in fotografijo. stvo dobrega poroka. Nastop takoj ali pozneje. . Ponudbe s pr!oo-e*i!i na( sc poiljejo na: KONSUM, Ljubljana — Kongresni trji 2. Znamk za odgovor ne prilagati. Kdor tokom 8 dni ne prejme odgovora, naj smatra, da ni 1597 Čevljar. POMOČNIKA dobro izvežlianega in solid-noda se sprejme za boliia del«. Izurjen naj bi bil nekolika prlkrojevanja; delo je trajno, p!ač» po dogovoru. -ALOJZU LOBODA, ievijar, Domžal« 81. 1586 j ia vsa pisarn, dela v manjgih podjetjih oskrbuje po nekaj dni v tsdnu prvovrston trg. uradnik, spreten knjigovorl-j ja. Frev7»nie vjiKijiVS knji- Sprojme se ŽENSKA ________ i kntrrs zna samost. oskrbo- nnnn tui ir~A I ® T" živine. Udobno JKUUAJAL^A ! stanovanje, tudi ima lal ko | ^ovodstva in izd l»vo bilan- mlaj'5« moč — iiče mosta v p«r otrok pri sebi. - Naslov ce tudi pri podeželskih pod- j dorvo stanovanj« 3 SOB, s . trgovini. Naslov pov« upra- Jakob SLOKAR — Krekov j.tilh. - Ponudb« unrsvi lista ' pritiklinami. . Ponudb« pod ' »TEaTIUJA« d. d., L(nb- va »Slovenca« pod It. Ml«, trtf 19. Lhiktiana. 1389 ood »Siinrna kalkulMija«. »Spomlad« — 222. 1680 Ijana, Krekov tri 10. ZDRAVNIK IŠČE posojilo od 400—600.000 Din na zmerne obresti in proti intabulaciji na realije, ki dajejo popolno varnost. Ponudbe na upravo »Slovonca« pod: »Zdravnik« itev. 1601. poučuje graduant ameriške univurze v Washingtonu, D. C. z diplomo A. M. Naslov pove Aloma Cotnpany, Ljubljana, Kongresni trg It. 3. Stanovanja pr n k ITKT T A f , OU /.A\JH - D SOB, V srediai mesta, za tudi no- Osijek L) dobili službe, k! so jih iskali. Brezplačnih listov na ogled nc pošilja, no. Povzetje kkijučeno. — Posamezne številke po 10 dinarjev, mesečno 35, četrt, letno 100 Din. 451 NAJBOLJŠA reklama so oglasi v »Slovencu«. oglarje spretne, popoln, izvežhan« in zanesljive, te Učc večja partija za tako{ v stalno delo. Event. se odda zanesljivemu akordantu, ki je zmožen polotiti primarno kavcijo, kuhanje oglja v veliki množini. Vprašati je pri IVAN SIŠ,K\, tovarnar T Lhibljavl, Metelkova nI. 4. Dobre ŠIVILJE dobijo šivati na dom, ž« vrsrano, moška in ženske srajce. — Vprašati pri Kot SOSTANOVALKO »prejmera pošteno in pridno gospodično. — Naslov pove uprava pod Številko 1674. Moško KOLO prodam po nizki ceni. Ogleda sc lahko v Konsuma, Spodnja Šiška, Celovška ccsta 57. 1707 ŽELEZEN MATERIJ AL za 100 m normalnega tira prodam. — Naslov v upravi »Slovenca* pod štev. 15S1. PARCELE 3.<3h, relczsjšh KAPITALISTI f Vcija tovarna v Sloveniji, tako vpeljana, ds ne more toliko izdelati, kolikor ima naročil, brez konkurence, želi povečati obrat. Potreben kapital Din 500.000.— proti vknjižbi ali pristop kot družabnik z osebnim sodelovanjem. Sprejme se tudi inostranski kapital. Uspešno posredovanje »e honorira po dogovoru. — Ponudbe na upravo »Slovenca« pod Šifro »Tovarna 125—itev. 1066*. MLEKARNA dobro idoča, »e radi prevzema druge trgovine z dobrim dobaviteljem in odjemalcem mleka za vsako množino, v tu- tn inozemstvi!, poceni vrtnih sklopnih STOLIC j ££ ^maSoTu ter ^ Impl žtrcdka PETER KOBAL l krasne in večletno zaslgur. v Kranju. — Navesti ceno " lokale. — Ponudbe na upra- Sn pritožiti sliko. 1661 več parcel kot vrtne grede pod Robnikom, da v najem Pokoj-closki zavod zb riaaicšžccee Aleksandrova cesta. 1636 vo »Slovenca« pod 1665. Salonsko OGLEDALO (100X175), daljnogled ia pa B-KLARINET naprodsj na Gline ah štev. 220. <702 , FRANCOŠČINO™" DAMSKI K L O B U KI 113 NEMŠČINO temelj, po. najnovejši, došli. KRISTINA ; učuje dipl. učiteljica. Pri-STADLER, Sv. Petro c. 23, ! javc pod »Bocvard« upravi. L nadstr. - Priznano solidne cene. Preobiikanje, predelovanje in barvanje vseh vrst »e točno šzvr*uie. Istotam •e sprejme UČENKA. 1613 Preda ss slaščičarska DELAVNICA v centrumu mesta Zagreba r. vso opremo in vpeljanimi odjemalci pod povoljnimi pogoji. - Vprašanja na gosp. SPITZER — liica S% L kat. posestvo"" okrog 40 oralov njiv in gozda, t lepimi obsežnimi poslopji, v lepi ravnini, eno uro od Kranja, se zelo poceni proda. Več sc izve pri L, REBOLJ, KRANJ. Tavčaneva NJIVA ob Dunajski cesti, nasproti pekovskemu križu, se odda v zakup. — Pojasnila daja P. KEF.SIC, Gosposve'ska eesta št. 4. 1633 KRAVO Ustanovljena L 1842. Električni obrat. Milil d. s o. s. Pleskarstvo In j Elektroteha, podjetje A. ARHAR ln drag, Spod. Si&ka, Jerneja cest« St. 47. Prevzema vsakovrst. clektr. dela, gradnje manjših elektrarn in inštalacij ter vsakih daljnovodov po najnižjih cenah in iočni postrežbL — Garancija! 698 Garancija! SKKS Speešjalns delavnica za imitiranje vseh vrs} lesa in marmorja. preaMifec j« slamnike po najnovejših Mode! ii; istotako aioSk« klobuke. A m Igriška ulica štev. 6. (Poleg dramskega gledrt lište.) SOBA s hrano, event. sa-tno z zajtrkom, se ODDA | solidnemu gospodu. — Sv. • Petra nas. 72, L cad., levo. TravTrnsA- »riprav. za trgovino ob Se-leznici in državni ccsti — ugodno naprodaj. Naslov pri upravi lista pod štev. 1678. | ] izvr.lafe v?a stavbena in ga- j ' !ar.terf{<;!sa novo dela in poji i praviia utrekovno in ccno. : JSI§S! ' STAVBNA FAiČELA I i v ljubila«, predmestju fMo- j j,;^ » alej 2137 m3 se p i ugodni t Ki»! 1 ceni proda. - Naslov pove j uprava lista pou Stev. 1534. gKTERHATIONAl WATCH C® CNRONaMČTOISS tšT MOMTftfcSMipašc&ion KE.'iOMMliS »AR LRUO. HAUTIg PRS-CIStOfcl BfEMPACTURB GL^GANCa eveSovna znamka Dobi s s pri f. lin, mm PreSesnova 1 Selenburgova 7 MALO POSESTVO v !i« ,>e ^eT"«.^^ L W C. 1 JI 1 tudi spodobnega mesarskega pomočnika. A doli Žab'ck, Pcljanska c«ta 55. 16-15 Ljubljana. 1705 P I 283/16-85. Prostovoljna DRAŽBA i 43?Cobžalujem Podpisani RaaSl AIo;b, posestnik in obč. svet. v Slo- ncprsniicain. Dn; 20. marca 1925 ob 9 dopoldne sc bo razproda-jalo ua Viča St. 16 posestvo Poklukarjevlb dedičev po parcelah. — Pogoji so na vpogled pri podpisanem sodišču, soba št. 33. Okrajno sodišče v L?nbl|anl, od d. I„ dssc 8. marca 1925. svoje obdolžitve v vlogi z ene 7. ozir. 9. febr. 1925, poslani na »reškega poglavarja v Pitij« glede župana VISE-NJAK Antona v Slonih kot neresnične, ter se zahvaljujem župana g. A. Visenjaku, da je odstopil od nadaijnega sodnega zasledovanja. Ptuj, dne 13. marca 1925. ALOJZ RAUsL. jako pripravna za poJaržftv taki cerkvi,, sc proda. Posredovalci izključeni. - Pismene ponudbe pod šifro: »Dragocenost« St. 1679 ca apvavo »Slovenca«. ptoil prvovrstni varnosti — IŠČEJO: Ugledni trgovci, tovarne, hiše in posestvo, v in izven Ljubljane. Točne informacije daje: »GOSPODARSKA PISARNA« — d. z o. z. LJUBLJANA Wo!Sova ulica 1, 1L n&dstr. v? 7 f' Dot so najcenejši. Comače, ročno tSolo, garantirano blago. — v Ljubljani ozir. predmestju, v dobrem stanju, - Ponudbo na upravo lista pod »HIŠA«. domačih sajcev, vsako množino, plačam najvišje cene. — KOBAŠEVIČ - Zagreb, Kaptol 14. 1592 Zas trboveljski, libojsk;, črnomaljski, drva,'nožem, keks, oglje, Slezijsks br.jktta dobavlja ILIRIJA LJobljana KieSJa Pet-m t j. S. t«L 23». Pla>C'Ue f.ifll na obrok«. »ril LflSl^v in raznovrstna kom. naročila . SALAME sa dunajski trg kg Šunkarice 4 41 Din, sprejema in izvršuje vestno: | !r« BraunšviSke 4 16 Din L TOMEC — Wi®n XVIII^ I razpožiljam od 5 kg naprej Flunergasse 17. 1376 j P° povzetju. Za dobro blago SKIOPTIKON dobro ohranjen, opremljen z dvojno lučjo tn podobami, korr.pl. za predstave se takoj po ugodni ceni proda. • Sašpil: Martin, Drstela 15, Sv. Urban pri Ptuju. 1C55 Ega 4 Preroistuli. nam je danes iskreno ljubljena, predobra soproga, mama, teta in svakinja, gospa Ivana lisjak roj. Jauernlk soproga strojevodje. K zadnjemu počitku fo bomo sprc.T.ils t ponedeljek, dne 16. marca ob 16. uri, iz hiše žalosti mi Jesenicah it. 87. Jesenice, Ane 14. marca 1925, ANTON WISJAK, soprog. — TONI, FRiC, otroka. — Ostali sorodniki 'govui« Ljubljana — Mestni iti 9. NA STANOVANJE in hrano sprejmem 2 gospoda aii zakonski par brez otrok, — Ambrože*? trg 1, gostilna. 1615 rnuDAJ: Prvorstna tovama, te — Kemična tovarna, tu — .Manu-laktuma trgovina v Celju — Špecerijska trgovina, tu — Več hiS, tu — Vlnogradno posestvo na Dolenjskem — Gozdni kompleks v Bosniji. — Pojasnila daje in nsročiia sprejema »GOSPODARSKA PISARNA« d. e o. e. — Ljubljana Hj i Wollova oHca f, II. nadstr. I-HŠA v nasproti univerze, t r i n a d-stropna, renovirana, vsebujoča 19 stanovanj, wečjo reslavracijo in 5 trgovskih lokalov, SE PRODA. - Poizvedbe prš g. MoyeiJn v Gosposki n'.ici o TI. * 1657 Naprodaj je po zelo Bi-odi.Sh pogojih ENONADSTR. HIŠA s trgovskimi lokali na pro-tv.stnc.m kraju v Ljubljani. Lokali takoj ca razpolago. Brez posredovalcev. Naslov v upravi lista pod 6t. 1704. moško ln damsko, dobro ohranjeno -kupi UMEK, Glir.co 54,229. SColo In točno postrežbo se jamči. FR. COLOB. mesar in pre-ktijevalec, S'ika-Ljubl ana Vil WoII-Lanz do 600 HP tovarniško novi ali generalno popravljeni s tovarniškim jamstvom tudi v uajem Eooforii aa sesalo! p, escS-moffflffii breg kompresorja, lolerii m surove oile. Generalne sastopstvo iovnrno sb. materjo DARMSTADT teaissnufsiSe* Poglejte nase sktadiSCe! P2n£ilno polajšavo. Kompletna montaža. Zspr«b. PantovSak I b. • - mm^mzammmzMm: S Dr. IIKT0S GRCGORlC naznanja, d« JE OTVORIL V NOVEM-MESTU it. 2. svoj novo, moderno urejeni zobozdravnici otcltc rnmmmm^^M^ V medvodsko - ikofjeloški okolici SE JE ZATEKET. & £52 tc!n!it;s 52^50 posebno pt-s- pflraOjJva kar razprostira su^ži smersSH difSi. rujave barve, volčje pasrnt in na ime »Volk«. Kdor i 'raj ve o njem, naj sporoči ; proti nagradi ns hotsl »Sia-! i-a poŠta« — Kranj, 152« NA GORI PRI SODRAŽ1CI, Dolenjska, v ismeri 16 ha 63 a 54 m5 i»e radi preselitve pod zelo ngodniml pc-t-oji PRODA. HtSa v zelo dobrem stanju, z dobro idočo kon-cesijonirano goetihio In trgovino z mešanim blagom, z vsem tozadevnim inventarjem, 6 sob, veliko goepodar-uko poslopje, vinska klet, svinjski hlev posebej — 4 gozdne gosto zaraščene parcele, 10 rodovitnih travnikov in 8 dobro zagnojenih njiv. Kupcu uporaba stanovanja in lokalov takoj na razpolago. — Interesenti naj so osebno a!5 pismeno obrnejo na naslov: SLAVA VESELOVA LJUBLJANA Aleksandrova centa 10. a V Ptuju SE KUPI večjo HISO, v kateri bi bili takoj na razpolago večji stanovanjski ozir. pcalovci prostori. V ponudbi, ki mora obsegati vse podatke o velikosti in o stanju hiše, kako? tudi po možnosti načrte, je tire eno navesti, kateri stanovanjski oziroma poslovni prostori bi bili ob nakupu hiše na razpolago. Ponudbe je pod naslovom »NAKUP HIŠE V PTUJU«i poslati do 30. marca 1923 na anončno družbo Alosaa Company v Ljubljani, ki bo tudi ivoje-časno vrnila poslane priloge. 1683 v okusno Izdelanih lesenih todcib 10 kg brutto za netto biu £©«i R.a franke poŠta am-ročevnlca. Razpošilja ©ragžca mlekarna H. S* STAVBENO PODJETJE Trnovski pristan štev. 14, Ustanovljeno 1878 LJUBLJANA i-t Ustanovljeno 1878. Prevzema v izvršitev vspke vrste »tavbe in njih pofw»-vila, kakor tudi načrte in proračune. — Kot sodni Izvedenec prevzemam tudi privatne cenitve. Iščejo se za takojšnji nastop za izdelovanje orodja. — Refiektanti naj se zglasijo v tovarni »TKTAN«, d, d, Kamnik. ' nit Za mnogobrojne izraze sožalja in izkazano nam iskreno sočutje ob smrti našega srčno ljubljenega soproga, očeta, brata, strici, svaka xn letita, gospoda S posestnika in trgovca z lesom izrekamo tem polom vsem, vsem naSo najvdanejšo zahvalo. Hvala vam vsem, sorodniki, prijatelji in znanci, ki sle v Ljubljani in Sodražici spremili dragega nam pokojnika na njegovo zadnjo pot! Posebej bodita zahvaljeni obe ljubljanski šentpeterski C. M. podružnici in napredno gosp. pol. društvo za Vodmatski okraj; nadalje najlepša hvala sodraškemu Sokolu, ribniškemu Sokolu ln ga-Kilneinu društvu v Sodražici, koja društva ste r kroju in « praporom počastili rajnika. Srčna hvala g. Josipu Oberstarju, starosti sodra-škega Sokola in g. Jakobu Perdanu, načelniku sodraškega gasilnega društva za njiju globoko segajoča poslovilna govora. Enaica hvala pevskemu zboru U Sodražice ln Ribnice za ganljive talostinlce. Zahvaljeni bodite vsi za prekrasne vence in cvetje in vi vsi, ki ste prihiteli v tolikem številu Iz Ljubljane, Loškega potoka, Ribnice, Orteneka. Poljan, Lašč z g. Iv. Pucljem. narod, poslanccm, Dobrc-^ olja itd., da spremite pokojnika do njegovega poslednjega domovanj«. Ljobljara • Sodražica, dne li. marca 1925. ŽALUJOČI OSTALI. m je ntprodaj z vrtom, Izven vasi Guaclje, % ure od post. Vižmarje. - Leopold BezlaJ, Gnrcije, p. Št. Vid n. Ljublj. OTROŠKI VOZIČEK ceno predam. - Naslov pove uprava lista pod itev. 1725. Dve mobširani SOBI s posebnim vhodom, oddam. - Trnovski pristan 14. 1722 S. kone. borzni AGENT NOVI SAD, Njcguševa ul. 2. Telefon 3—32. 1700 večja, r dobrem stanju, ec kupi. - Ponudbe na upravo ilsta pod Stev. 1544. popolnoma nov, 72 cm pre-fioda (Durchgang), se po zalo ugodni ceni proda. - Naslov v upravi lista pod St. S465. šče se IŠČE za takoj sli pa s 1 aprilom t. I. — Ponudbe na upravo Slovenca« pod šifro: »Suho in zračno«. Občin« 2ELLMLJE, na GoSem, razpisuje Kgr&dfco nove šole, dvo-azrednlce, pritlično. Načrt je na vpogled interesentom v občinski pisamici aa Gor. Golem, kamor se vabijo od dne 15. marca do 15. aprila 1925. Ponudbena razprava bo dne 15. aprila ca Golens aa licu mesta. DOBRO IZVEŽBANEGA BuiUUSli J"®- papirne oziroma galanterijske stroke sprejme tvrdka Goričar & Lcskovšek — Celje. Prometni zawofl za presii®^ fi. si. prevzame zastopstva tukajš. producentov vpeljano komisijska podjetje v Skoplju. -Naslov pri »Posredr vr.lct", IJBblkaa. Sv. Pulra cMta 23. Bukovih hlodov prvovrstnih, naprodaj dva vagona. Dolgost 3 in 4 m, debelost od 32 do 60 cm. Cena po dogovoru. Vprašati jc na upravo »Slovenca« pod številko 1668. STANOVANJE™" z 1 aii 2 nobama Id kuhinjo, ev. le velika nemeblovana sobe, sc IŠČE /a teko j. — Ponudbe na upravo lista pod: »Dobro slačilo« 1553. prodaja IZ SLOVENSKIH PREMOGOVNIKOV vseh kakovosti, v eelih vagonih po originalnih cenah premogovnikov za domačo uporabo kakor tudi za industrijska podjetja in razpečavn na debelo INOZEMSKI PREMOG IN KOKS vsake vrste in vsnkcgn izvora ter priporoča posebno prvovrstni čehoslov. in angleSki koks za livarne in domačo uporabo, kovaSki prornog, tirni premog in brikete Naslov: Promohii zavod za premog d. d. V ijjiibijsmt, Miklošičeva cesta šle?, ift, 1L B. VESELINOVIC & KOMP., MARIBOR GOSPOSKA ULICA 36. Da M cenj. občinstvo spoznalo naJe dobro b?ai»o, katero prodajamo po stalno solidnih cenah, imo vpeljali t nail trgovini »Brezplačno loteiijo«, potom katere p mogoie, da dobi kupec lepo darilo, ne da bi kaj irtvovaL Kdor toroi kupi naenkrat ali ▼ presledkih blagu m Din 250.—, dom brezplačno po 1 srečko, s katero ima pravico igrati na tej loterij* pri zgoraj označeni tvrdki, kakor hitro je prodanega blaga za omenjeno Število srečk. Ta loterifa Ima 1600 srtčk i 720 dobitki. — Dan irečkanja se pravočasno objavi. Žrebanje pod kontrolo dr. V. Pieffer-fa! Dobitki: Kompletna spalna soba, 2 dobitka po 1 otoman, 2 dobitka po 3 m volnenega blaga, 10 dobitkov po 1 garnituro alumin. posode, ia 705 drugih raznih dobitkov. Bumipi dežni plašči štelo trpežni samo po 253 Din isti boljše vrste 290 Din, najfinejši 460 Din v lepih barvah razpošilja samo Prva gorenjska razpošiljalna Ivan Savnifc, Kranj 100 Istotam se razpolilja zopet vse vrste manu-ia kturno blago po aijni.-jih ccnak. Zahtevajte vzorce in cenik ! Pozor! STOLE Pozor l rrlM nklop. la natadae gostilniško stole, kakor tudi ■aklopce mite, dobavlja Vain najboljše ia najcecejie Jahob Dotho. mizarsko PiuJ, Ormoško ce&la, Plilte po eeolke 1 De Harfi,.! uatopnlki se sprejemaj*. 3838 komadov smrek ed 33 oa prsne tlHne a«prej na stoječem PRODA mestna občina Novo mesto iz svojega okoli 1 km od kolodvora v Novem mestu oddaljenega gozda v CegeL-nici, v sedmih po itevilu debel neenakih partijah. Proda se partija za partijo po komadih; smreke in hoje to v gozdu ie zaznamovane. — Prodaja se vrii potom JAVNE DRAŽBE, ki se vrSi v nedeljo 22. marca 1925 eb 10. uri dopoldne ▼ pisarni mestnega županstva. Do fetega dne vlože lahko kupci tudi pismene ponudbe. — Vsak ponudnik mora polotiti 10 % varščino. — Draibcni pogoji in seznam mere dreves so na razpolago in na vpogled v občinski pisarni kjer se jih lahko vuk interesent upogleda. — Posamezni deli se razkažejo po občinskem logarju na licu mesta. Mostno županstva Novo mesto, da« 8. marca 1925. —t—nsan—mm )0S.PG0KRA]SEK LJUBLJANA JURČIČEV TRG priporoča svojo bogato m-logo vsakovrstnih pletenin modnega blaga ter perila, potrebščin ia Šivilje — tm po znižanih cenah. Pismena naročila točno s obratno poŠt« Prave vzorce In GORNJE DELE ČEVLJARSTVA same pri bde-loratelfa BLATNIK KAREL, LJubljana, Vrhovčeva aL X Stroški pri »povabi bančna*. VoasI brese bencina I Adaptiral svoj au t o-traktor ali stabilni motor a patent. HAG-genciatorjem. Kuri z Pmurtta m ratarsiua «t|s oslietn! flugo-dag | Ljubljana i teie/on w> Bohoričem ulica M. Stvoik« pri 9n«r«l*t Naročajte ^Slovenea«, edini slovenski časopis s tedensko ilustrirano prilogo! niSr Otioriivcno naznanilo! Konfekcijska tovarna Fran Derenda&ac. v Llubllarci katera I*, LJubljana. Wollova 1/1L Vem dobavi v plombiranih vrečah i 50 kg najceneje Ia. angleSki kovaški premog Ia. angl. šlez. livarniški koks. Dvakrat izdatnejši, kakor domači premogi Kdor poskusi enkrat, ostane stalno odjemalec I Prepričajte »e tudi Vil in mestni stavbenik, :: Rimska cesta 2. IZVRŠUJE NAČRTE IN PRORAČUNE, PREVZEMA STAVBNA DELA VSEH VRST, KAKOR TUDI PRE-SOJEVANJA IN CENITVE VSAKOVRSTNIH POSESTEV POD SOUD. IN NAJUGODNEJŠIMI POGOJL Zidna opeka Telefon St, 37» mestni srčiki monter Telefon 8L STO Ljubljana, I>iun©fss5««a c-estgr: 4C3 Vsakovrstna t®»?-«ka dela, k:>kor: moderne lesene stn-v^e, ostrešja hiše, vile, tovarne, cerkve ln zvoniki; stropi, razna Ha, stopnice, Ifdenlce, paviljoni, verande, lesen® ograje Itd. Gradba lesenih mostov, Jezov, mlinov. Parna ia^a Tovarna furnirja Najnovejši darnski klobuki doM v modnem salona IDA ŠKOF- \VANEK, NASLED. Ljubljana, Ped Trančo 2 Preoblikovanje in predelovanje se točno izvrši. Priznano so.idne cenet Prunano sa tane cene! Najcenejše in največje ekludiSre dvokole-i, motorjev, otroških voitlčkov. Šivalnih strojev, vsakovrstnih nadomestnih dolov, pnevii atike. Posebni oddoiek za popolno p,^ pravo, eiTiftiliraniein f)r'nlkiaiije dvokoles, otroških voaičaor, žlvačih strojev itd. — Prodaja ua onroke. — Coni ki (tanko. r, F. 1. L \mm in itnft i Llubljana, Ksriovška cesta štev. 4. Koruzo 2a krma, popolnosns sulio, ter prispe pšenične debele otrobe nadi tvrdka A« & M. ZORM, trgovina z meko In žitom, |.|ufeSi3R3, St^fl trg 32. cd lastne opekarne na Viču, priznana kot naj> «*>!{§« kakovost, in od skladišča, OPEKARSKA CESTA štev. 18, po najnižji dnevni ceni. '£uatsSHlttaint2BMuaaiai STROJI m PLETENJE Flacb Rund Links-Liuks in Jackard '-: ia roiui in strojni po^oa :-: za strojni la nožni pogon I li S F ln t1cH sirolc za vse sisfeine In lv',6. :-« llnote ve.no na skladišču pri >: /LLfucD mina. mum £upanl|ika ulica itev. Cits/Bt fastopnft tahnlitu poslotnit« za industrija jtroj« u jrivtsaSs FeHx tederer, Wien ■r 1,a!: ■ nj";j ApAmt l\e )uui manjkati f u o b e n I druiini. nabaviti ii gft mora r&ak puH&m„anikr ako nkrbi k« •voje edrHVj«. — , A U O O LATO K" atiravi ■ uaiaitrarnetiim UKpabom v.s tfOle/.m stit-nlb organov k.kor Pre-bl&jeiM«, kaAoll. oslovzkt kapelj. Baliuli«, joltam nl in broahll&tu ka.ar. vratne in p!juin* boU.tnl, TvctJ* plJvSnlh konte, poa sato« laduouoe, Katrn* itd. Itd. — i'rvdnosti „|jarttt«: i-a/.hl&t>uj<» oiinat« iu vc>,l^u«, tekoune. NI v uikftki k kurjavo, u>re-j o^nja varon. Komodno tnvru srn npora^lja&i »n,ii v pontelii. Takoj po aporubi »t> paoi.em lahfie poda na inrv.li Krt.k ter f« popoln,»ir .\ eavarovan nr„d ponofuiii prehlai«niem Pr«aA .of.Jlv aoinai, takoj po nporabl. Cona popoln g-a ajas-tta „ACO'JLiTOB' Dia 13»' -ZaJ ruvajta bresplačnih pro^puktov — (i«ueraino aaotop. r.a 3HS ]ože Cel>ulj, agentura-komi., nevajena tlaka, njegove črne oči, ki so pričale, da' so vajene prostranih prostorov in jih ni utrudilo tesno obzorje mestnih prebivalcev, vse je pritegnilo »arsfkntcri radovedni postranski ženski pogled naso. On pa je videl vse, se lokavo režal sam pri sebi, jim hladnokrvno kljuboval liki tolikim nevarnostim, kar jo bilo vse večje junu&tvo, kakor če. bi one bile glad, mraz ali poplava. Prišel je v Združene države, da igra igro moških, ne žensk; a moških še ni spoznal. Naredili so ?u*nj vtis. kakor da so mehki, fizično mehki; vendar p za«lutii, da so trdi v svojem ravnanju, trdi pod zunanjostjo voljne rnehkosti. tmel je vtisek, da je nekaj mački podobnega v njih. Srečaval jih je po klubih in ugibal, koliko resničnosti je bilo v dobrem tovarištvu, ki so ga kazali, in kako hitro bi iztegnili svoje kremplje, »To je pač njihov predlog,« je ponavljal samprisebi; >kaj neki bodo storili, ko pojde pri igri za resnico?« Neopravičljivo gumen je bil nanje. »Gotovo so gladko priliznjeni,« je bila njegova tajna sodba, in iz koscev govorjenja, ki ga je čul tu-patam, je čutil, da jo njegova sodba dobro podprta. Na drugi strani so izžarivali ozračje možatosti in poštenega ravnanja, ki gre roko v roki z možatostjo. V boju šo pač utegnili biti brezobzirni — to ni bilo nič drugače kot naravno; vendar je nekalco čutil, da bi bili brezobzirni po vseh pras iiih. Tak je bil vtisek, ki ga je dobil — mnenje nasplošno, ki ga je nekoliko omililo prepričanje, da mora bili mod njimi gotov odstotek lopovov. Tako mu je v San Franciscu minulo nekaj mesecev; ta čas je proučeval igro in njena pravila ter se pripravljal, da se je ndelrži. Jemal je celo zasebne ure v angleščini in posrečilo se mu je otre. ti se naj-grših svojih napak, dasi je v trenutkih razburjanja rad zopet padel v svoj >vsi drugi« »gotovo« in podobne jezikovne nepravilnosti. Naučil se je jesti, oblačiti in nasplošno vesti kakor civiliziran človek; vendar je v vsem ostal vedno eni in stari isti značaj, j ki ni bil nepristojno spoštljiv niti obziren in se r.i , nikdar obotavljal iti v podkovanih čevljih preko ! vsake mehkolične običajnosti, ako mu jo prišla na ! pot in je bilo izzivanje dovolj veliko. Enako tudi ni gojil spoštovanja do onih posebnih visokih bogov, ki so jih častili civilizirani človeški rodovi, in jc bil v tem kaj malo podoben povprečni vrsti slabotne;ših ljudi, ki so prihajali iz zaledja in daljnih krajev. Toteme (malike) je bil žo videl prejšnje čase, in je vedel, kaj so bili. Ko se je naveličal biti snmo g'edalee, je skočil v Nevado, kjer ao pravkar našli zlato in kamor je vse vrelo, >malo pogledat kako je«, je dejal sam pri sebi. Ta skok na borzo v mestu Tonopah je trajal točno deset dni; ves ta čas je njegova divja, vse zdrobeča igra mikastila bolj stereotipne hazardiste, deseti dan pa jo odjenjal s čistim dobičkom pol milijona. Cmo-kajoč x ustnicami se je vrnil v San Frandsco in v hotel St. Francis. Stvar mu je bila po godu in glad za igro je postal ostrejši. Zopet so časniki prinašali senzacionelne vesti o njem. B u r n i n g D a y 1 i g h t je zopet stalo natiskano z velikimi črkami. Časnikarski poročevalci so ga kar obletavali. Prebrskali so stare letnike časnikov in časopisov in romantični, zgodovinski Elam Hamish, veliki pustolovec iz krajev večnega mraza, kralj Klondvka in Gče starodebnikov se je pojavil na zajtrkovalni mizi neštevilnih domov obenem z zajtrkom. Si'orna so ga pognali v igro celo pred časom, kakor si ga je bil sam izbral. Finančniki in ustanav-ljači borz, ponesrečeno blago morja špekulacije je valovilo in butalo ob obrežje njegovih enajst milijonov. V samoobrambo je bil primoran odpreti pisarno, kjer jih je vzprejemal; hočeš nočeš so mu delili karte glasno ga pozivajoč, naj igra. No, igrali ga je bila volja; jim pokazati, kaj zna; celo vkljub svarilnim prerokovanjem, kako hitro ga bodo oskubli. Izpočetka se je spuščal v majhne reči — >da odvrne Čas drugam«, kakor je dejal Holdsworthyju, a katerim je v Alla Pacific Klubu sklenil prijateljstvo, Daylight je bil sam član kluba, kjer ga je ilolds-worthy predlagal za sprejem. In bilo je dobro, da jo Daylight izpočetka igrnl skrbno, kajti bil je ves zavzet spričo množic morskih volkov, ki so krožili okrog njega. Prav kmalu je spregledal njihove naklepe in se je cel6 čudil, da so tolike množice mog.o najti dovolj plena, da so mogle obstojali. Njihovo lopovstvo in splošna dvomljivst je bila tak o prozorna, da ni mogel razumeli, da so »ploh mogli koga ujeii v »voje mreže. d>hiif . ». s2a6!tj)SB - BOSKOVIČBVA sk. & Popoteoma vsrito naložite tvoj densr v f-jp ,Es-ka4 kolesa jlKoS »cjboljSji T sedanjosti, t+r šivalne stroje Samo 135 . insei.j; p^ioSKi. - Ato ti a ue«j«fc, »c »;8iae rcdavtlj« nu»j. - »sra- s,.1 V.na'l)0 v , • fin Jt!t»5, ktr »s nm, It »aw bed« remtr« dsjrstHs nir7t>\ lr»)?e to egaft* ponedbe. alcir.nujs, snezr.o-bela 1» deseilcijj trjsžna. — Do- Posode dr 21 j o in sicer gornja vrsta od lave aa desno bavija se p.-oli predplačilu po sa "A. l.'i in 1J4 l, in spodnja vrsta po ta 1, t 1 'A 1 Vi I, a!š pa vo povzetju. premer ponve 20 cm. ičina* Dunajska cesta 35 H W »i Bitnim Tajništvo za Slovenijo, Ljubljana, Ant. Knezova ul. Izpeljuje in zastopa svoje clanc; 1. Pri PROSTOVOLJNIH IZVENSODNIH PORAVNAVAH, 2. pr: PRISILNIH PORAVNAVAH, 3. Pn KGNKURZIH. Vsa pojasnila daje drage velje. Tajništvo m Slovenijo. LJubljana, Ant. Knezeva ul t! Mi ■vin K-m.^iflUhMMMS*vLntve.»: S Z? « v fH^t P ttf i* $ ravnokar Oošli v modnem satom SfHfjii^4M^ŠM SjuMjans, ŽtOovska u'ita 5 Ccne nizke. - Preoblikanje in predelanje se izvršuje točno. i Wm ! iu m siiislllsIlIsfSlslllslllslll cja> 0 U £ czukc J ■ Najboljši 16/18% v vodi raztopljivi m m i« I JLpg las®' M M Si jsejf »j^ra® i i' f'.j Vam nudi domača tovarna „H;n8s§ po skrajni dnevni tovarniški ceni franko vsaka postaja Zahtevajte edinole {S»peMaf znamke jBlaiiScsi' Zastop za Slovenijo: Ljubljatsa, Poljanski nasip 48 :S!£st{£^msmstllslllslllslllslll=lllaieisll Ifaracalte r?ede M Čast. g. duh. svetnik pater HUGOLIN SATTNER je dne 6. marca v tei zvonarni preizkusil 11 bronastih zvonov in strokovnjaški ugotovil: 1. Za Daplfe pri Tržiču: zvon TG4 |5505 kg| in z\^on ,B4 j 338 kg |, oba pravilno uglašena, 2. Za Tirno pri Sv. Gori: zvon ,G4 |530'5 kg j, malo navzgor ležeč, m ,C4 f 252 kg j, čist 3. Za Sv. Goro pri btiji: zvon [1522 kg| in zvon 11040 kg |, med seboj popolnoma pravilno uglašena. 4. Za Šmartin pod. Šmarno goro: zvon ,Os' |1450kg| in zvon ,Fis4 j 622 kg j, v krasnem soglasju. 5 Za Planino pri Rakeku: zvon ,C|1807kg|, ,Ess [ 1045*5 kg | in |549 kg j, zelo lepo uglašeni. Dne 13. marca t 1, pa je isti g. kolavdator preizkusil za trboveljsko župnijo 7 svernov, namreč: 6. Za župno cerkev v Trbovlfsh: zvon 5Cis* jnorm. teže 1550 kg | in zvon ,Ffs' J640 kg|. 7. Za oodružnico v Loki: zvon ,11* |400 kgj, zvon ,D4 1170 kg| in zvon sFis4 |85 kg|. 8. Za podružnico v Dragi: zvon ,Ff,s! (640 kgj in zvon jD4 i 170 kg|. Po izjavi č. g. svefnka so vsi zvonovi olede tona prav dobro ugodeni, liv je brezhiben in vnanja oblika nad vse lična. Zvonovi se torei spre,mejo z zadovoljstvom. Celokupna teža vseh iS zvonov je: 13.56150 kg. Vsi zvonovi so po izravi t g koSavdatorja lepo izdelani in v vsakem pogledu brezhibni. Zp.Meva|te ccnike! — Oglejte si zveaaioot — Cene konkurenčne. Isdslfci umetniško mojsterskJ!. — Knlantn! pogoji — Kratki tio&avni reki S B B B B E tai B a Bffl 63 H B S Oj3 B m ■MMcaooMia« LTttVTUlajUCMKVrtti m 1 hI lil a Lfubljana, Miklošičeva cesta štev. 10 (v leetni palači vis 6 vis hotele. „Unlen"). Talefon St. 57 ln 470. način postno Pekovneg« urada sa Slovenijo Stev. 11.946, v Zagrebu Stav. 30.080. Podružnice: CELJE, DJAKOVO, MAR5-0R, NOVI SAD, SARAJEVO, 30MB0R, SPLIT, SJBEHIK. Ekspozitura; bLED. I'j»p3>5?e? ln raserva madl . Daje trgovske kredite, eskomptlra menice. lomhardira rrednoBtne papirje, daje v najem jeklene shrambe sa vrednote, kupuje in prodaja kar najbolje tuje valute in devize, sprejema vloge na tekočem računu in na vložile knjižice ter preskrbuje vse bančne in borzne transakcije pod najugodnejšimi pogoji Pooblaščeni prodajalec srečk Drž. rast. loterije. fedaja konzorcij »Slovenca«. Odgovorni urednik: Viktor CenčlC v Ljubljani. Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani.