Naslov—Address nova doba ®^33 st. Clair Avenue Cleveland, Ohio (Tel. HEnderson 3889) (NEW ERA) V letu 1937 je J. S. K. Jednota pokazala več mlade življenjske sile kot kdaj prej. Naj bi se ta sila vedno krepila in pomlajala! URADNO GLASILO JUGOSLOVANSKE KATOLIŠKE JEDNOTE — OFFICIAL ORGAN OF THE SOUTH SLAVONIC CATHOLIC UNION Jlijjjecond Class Matter April 15th, 1926,. at The Post Office at Cleveland, Ohio Under the Act of March 3rd, 1870. — Accepted for Mailing at Special Rate of Postage, Provided for in Section 1103, Act of October 3rd, 1917, Authorized March 15th, 1925 ST. 40. CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY, OCTOBER 13th — SREDA, 13. OKTOBRA, 1937 VOL. XIII. — LETNIK XIII. Jene in druge # ŽENSKE VESTI p I. -____ te ^»etnico u s tano-ifl'' JSKj 10Sl!lvil0 društvo št. n0,< 8n°veser Imperialu> Pa., s •oPf Woie ,lt0’ katero priredi v [v?’ °ktobra. i# r h * lb°to 1 !p}iysu’ Wuo.. se bo 1 ' Vese]jc ' () *'°bra vršila ples-2 k* Vp ,!menovana “barn *t.202 pn’redi društ- * >*•£££.*h"vrSila 18 J' pes^ 'i(kf(l(. ■ • to^ ^efiotj \ (t društev v o^' ^4. Qi ,J0 Borovaia v nede-tšilov ° ra’ Zborovanje se rani v Gil- Sf(c:0 *^•89 Priredi dru- v sohnt v Gowandi, N. !° V’ sPori •' oktobra- Vršila %,, Jlh Prostorih Slo-**•*«• Palmer St. 'Cenlr * Nobl-n Se bo v soboto ^selir>e^er Vršila sezon- U. ';i društva št. 221 S« v * J v društva št. 71 »lC VGlandu- °- bo v sodila v J,ni*)ra- Prireditev se1 51 ^ Avy 0Ven,s^em domu na Stegpl; f HovPrL, ico Priredi v sobo- iv Gn?1 U društvo št. 222 |^°Wandi, N. Y. Mtclirfi P|V|. ’ •> se bo na urfed-i F'«2‘sKjnaVeSeliCa; %'< ^ ^ zabave na- *2 \ T'|.tvo št. 92 JSKJ v W ^n’ov VršiIa se bo v so-1 U Vernbra. S(in.. ■ ^0Ve Dobe so se °K'lasili sledeči Okolish, pred-, odbora JS-1 ^Va v* anc&r, predsed-Si n 44 JSKJ, oba iz! H J °- Frank E. Vra-»».lU ' nadzomik JSKJ iz - vS* ri kSth, .;ruštva št. 33 JS-i Ki a ’ 'n a^tivni dru-J^il jj S°krat Anton Erin 'e8t f|Z. s^Hrega kraja ža-i^Gofp 4 mu je v Hotav- ** ^rla m dne 17- seP' il ’ 8Wa or niii^i Marijana ° 'et- Obenem je NS.V« « ™»no bo-’ udi okrog 85 let iSi. c S Botz’ .-|e na«'lomil E. . z- elan društva f, Hl ^ele 23 let. Za- ’ dva brata in tri ih^u/V’ie 1>() dalj' 67 1 L'mrl Joseph SkNUjJ' p°kojnik je 'L, * ^ k eSdl, *5f>jc Je urr>rla Jet, (jV °]ena Pikovnik, H j. • V a nica društva št. je bivaia vva 'n dva • SoProga, šti-’ ** S'na' P°.iena jf dh0l^er pri Tomiš. S «ta se pre Sev ** i« ivrlla ^Iiss ^er' u h'- Prank Lau >k0p'35aP°s1ena v tis-Suhosti,’M,iers< • strani) m* i< n. sto)1 bo’ co rn1 r oi' it lice ZA ZDRAVJE OTROK POZIMI iPiše dr. F. J. Arch, vrh. zdravnik J. S. K. Jednofe) JESENSKO SAJENJE ODMEVI IZ RODNIH KRAJEV VSAK PO SVOJE 1 RAZNO IZ AMERIKE IN INOZEMSTVA MEDNARODNA ANARHIJA Presednik Roosevelt je pretekli teden v ostrem radio govo-j ru iz Chicaga obsodil mednarod-, 110 anarhijo, ki vlada dandanes! na svetu, posebno z ozirom na vojno na Kitajskem in na Špan-!' skem in 11a piratstvo na Sredozemskem morju. Izjavil je, da bi morali demokratični narodi najti poti za preprečenje širjenja te mednarodne anarhije, ki krši vse pogodbe in vse določbe Si mednarodnega prava, kakor so- ’ delujejo narodi za preprečenjeji širjenja nevarnih nalezljivih bo- . lezni. OBTOŽENA JAPONSKA Japonska, ki vodi nenapove-l1 dano vojno proti Kitajski, je bi- j la zadnje dni označena kot pro-j1 vokatorica in kršiteljica pogodb, ; katere je sama potrdila s podpisi svojih zastopnikov, od ameriš- I kega državnega departmenta, : od predsednika Roosevelta in od Lige narodov. Temu bo najbrž sledila mednarodna konfe-j, renca, katere namen naj bi bil potom pogajanj rešiti kitajsko-japonskispor . BOJKOT JAPONSKE ( Na konvenciji Ameriške de- , lavske federacije, ki zboruje v h Denverju, je bila sprejeta reso- ( lucija, ki priporoča bojkot vseh , japonskih izdelkov. Gibanje za . tak bojkot se pojavlja tudi v1 j Angliji in nekaterih drugih de-j. Želah, katett> obsojajo J»p.tMiwko: zaradi nenapovedane vojne na : Kitajskem. ZASEDANJE KONGRESA 1 Predsednik Roosevelt morda skliče zvezni kongres k izrednemu zasedanju enkrat meseca novembra. Kongres naj bi se bavil ; s postavo glede delovnih ur in minimalnih plač delavcev v industriji in s postavo v pomoč farmerjem. Redno zasedanje kongresa bi se moralo začeti šele v januarju. i MOČ C. I. O. V DETROITU V Detroitu, Mich., so se ne-i davno završile mestne primarne, volitve, ki so pokazale veliko moč organiziranega delavstva. Izmed dveh županskih kandidatov, ki sta dobila nominacijo, je eden, ki je bil podpiran od C. 1. O. organizacije. Za mestne odbornike je dobilo nominacijo pet kandidatov, ki jih je podpirala C. I. O., in šest kandidatov podpiranih od A. F. L. Vseh kandi-| datov je 18 za 9 odborniških mest. Pri primarnih volitvah je j bilo oddanih 325,000 glasov, tol je 100,000 glasov več kot se to navadno zgodi. Pri rednih vo- j litvah v novembru se lahko zgodi, da si bo organizirano delavstvo osvojilo mestno vlado v Detroitu. ŽELEZNIČARJI ZMAGALI železničarska unija je za svoje člane izvojevala 6.6-odstotno 'zvišanje plač. Unija je bila zapretila \s stavko, toda pogodba določa, Ida se morajo prej vršiti ; pogajanja, in šele če se s pogajanji ne pride do sporazuma, smejo železničarji pričeti s stavko. Po daljših pogajanjih, kate-jrim so prisostvovali vladni posredovalci, je bil dosežen kompromis, s katerim se je unija za-I dovoljila. Poganja so se vršila v •! Chicagu. Dobro organizirano in •jdisciplinirano delavstvo bo mo-• glo v bodočnosti večino sporov ■ med delom in kapitalom rešiti !ipotom pogajanj. (Dalje na 2. strani) KORISTNA USTANOVA Works Progress administracija je vladna ustanova, katere prvi ia glavni namen je bil zaposlili s kakšnimi koristnimi deli potrebne brezposelne ljudi ter jim na ta način dati prilike za nekaj zaslužka. Polje te ustanove je silno veliko in sega vse od gradenj velikih vodnih jezov in drugih projektov pa do skrbi za pomoči potrebne otroke. Tudi na bolnike in pohabljence ta ustanova in pozabila. Tako Works Progress administracija pomaga onim prebivalcem te dežele, ki so v takem zdravstvenem stanju, da morajo vedno ostajati doma ali v raznih zavodih, in jim daje tako postrežbo, s kakršno jih niti njihove družine niti državne ustanove ne morejo preskrbovati. Invalidi, pohabljenci, slepci in umobolniki, ki se nahajajo v zavetiščih ali pa ne morejo zapuščati svojega stanovanja, dobivajo pomoč potom raznovrstnih projektov, ki zaposlujejo re-lifne delavce. Otroci, ki ne bodo nikdar v stanu pohajati šolo, dobivajo poduk v osnovnih šolskih predmetih, rokodelstvih, glasbi in umetnosti. Šolski poduk se prinaša domov tudi onim, ki so za-; časno odstranjeni iz šole vsled zdravljenja po otroški paralizi in drugih boleznih, ki zahtevajo1 dolgotrajno okrevanje. Tudi za naknadno zdravljenje po o-troški paralizi so na, razpolago I bolničarke, ki učijo telovadbo, tako da členi mladih nog in rok postanejo prTbčm", kajli drugače1 bi odreveneli za vedno. Zraven tega pripovedovatelji-ce pravljic obiskujejo po večkrat na teden mlajše otročiče, ki so zaprti doma. Svoje pripoved-; ke ilustrirajo s slikami, ki jih ri- j šejo na obsežnih črnih ploščfih, in včasih učijo tudi pacijente, da jih sami rišejo. Slepcem, otrokom in odraslim, pomagajo WPA učitelji in j vaditelji, ki hodijo k njim na dom in jih učijo rokodelstva,' razne igre, pletenje preprog in j čitanje po Braille-ovem siste-j mu. Vsled posebnega WPA pro-1 jekta je bilo izdelanih več kot' 13,700 gramofonskih strojev za j odigranje rekordiranih knjig in J se ti stroji dajejo slepcem na posodo skupaj z dotičnimi ploščami. Da se dokaže zdravilna vrednost glasbe za pohabljene otroke, vodita dva učitelja od WPA federalnega projekta tečaje za poduk glasbe v minnesotskih zavodih za pohabljene otroke, j 11 uspeh jo pomemben. V mestu St. Paul se vrši tak poduk po trikrat na teden za 104 učencev Undsayove šole za pohabljene ' otroke. V Doeling School for I Crippled Children se izvaja projekt, ki gre še korak dalje. Učitelj je organiziral orkester 29 godal, ki je baje edini svoje vrste v tej deželi. Ta projekt ne le proizvaja precej dobro glasbo, marveč tudi dokazuje svojo korist v lečenju bolnikov, ki trpijo na mišičnih krčih. Otroci se učijo pravilnega držanja instrumentov in skladnega kontroliranja neposlušnih mišic. Neka pacijentka se je tako izboljšala, odkar se je pridružila orkestru, da ne rabi več-stolička na kolescih. Mari j 011 etn e predstave v umobolnicah dajejo otrokom, ki se Utam nahajajo, približno isto po-■ moč, ki jo glasba daje telesno • pohabljenim. Projekt marijo-i netilih predstav v newyorski Bellevue bolnišnici je dosegel (Dalje ua 2. strani) Starši, ki se bojijo zimske sezone zaradi bolezni, ki jih ta čas navadno prinaša, ne. posvečajo dovolj pozornosti zdravstvenim določbam, izpolnjevanje kateri-rah zamore obdržati otroke v istem zdravstvenem itanju pozimi kot poleti. Med najbolj običajne neprilike, katerih naj bi se otrok izogibal, spada navadni prehlad. V to svrho jje najvažnejše, da se otrok izogiba oseb, ki že imajo prehlad, in da iz ka-j kega vzroka telesno j ne oslabi. Res je težko preprečiti otrokom, da ne bi prihajali v d iti k o s prehlajenimi osebami, ^oda dosti manj prilik za širjenje prehlada bi bilo, če bi starš^i doma obdržali otroke, kadar .so prehlajeni, in če bi učiteljice polagali toliko važnosti na točno pose-čanje šole. Še bolj nevarna kot šole so za širjenje prihlada gledališča. Pa tudi domovi so te čase dostikrat bolj natrpani, kakor je za zdravje Stanovalcev priporočljivo. Drugi važni faktor za obvarovanje otroka pred prfehladom je telesna odpornost, čvrst otrok se uspešnejše upirj|prehladu kot slaboten. Da posAfene oziroma ostane otrok čvrjit pa mora dobivati pravo in dojfoljno hrano. Mleko, sadje in zganjava ne smejo manjkati v otfbSki dijeti,' četudi je morda treb#lfedatke za hrano v spU)šncm.nTfflfti. Zgod-; nje vstajanje in zgodnji zajtrk, kar da otroku dovolj časa za ak-1 cije prebavil, predno odide v šolo, naj bi bila regularna pravila. Za telesno gibanje otroka je sicer pozimi manj prilik kot poleti, vendar tudi brez tega ne bi j smelo biti; to more pomagati o-troku k boljšemu apetitu, k boljši prebavi in odvajanju in k boljšemu spanju. Glede plavanja v bazenih notranjih kopa-| lišč naj velja previdnost. Za o-j troka je dalje prav tako važno, j da dobi dovolj počitka kot da dobi dovolj gibanja. Miren dom je prav tako važen kot navada zgodnjega podajanja k počitku. Z ozirom na počitek naj bi starši tudi ne zahtevali od otrok toliko učenja, da bi razrede preskakovali, niti naj bi jim izven šolskih ur ne nalagali preveč pouka v godbi ali plesu. Prenapenjanje oči je tudi važen faktor. Prenapenjanje oči lahko spravi iz reda živčni sistem otroka, kar ga močno onesposobi za učenje. Takih nepri-lik vida navadno ni mogoče opaziti ali najti brez temeljite zdravniške preiskave. Vsak o-trok naj bi bil torej temeljito zdravniško preiskan vsaj enkrat na leto. VINSKE PALME Neki raziskovalec poroča, da je našel v jugovzhodnem delu Mehike neke vrste palme, ki pro-j ducirajo vino. Domačini posekajo palmo in izrežejo v deblo nekako korito, nakar ga pokrijejo j z listjem. Po dveh dneh se drevesni sok izcedi v tisto korito in I se izpremeni v okusno rdečo pijačo, ki se more po okusu in moči meriti z najboljšimi francoskimi vini. SLADKI LES Deske, umetno izdelane iz o. stankov sladkornega trsa, iz katerega je izprešan sok, so znatno močnejše od desk pravega le-Isa. •o iO ®ki 0S1 »v« I Slovenci imajo radi zelenje 0-koli svojih stanovanj, bodisi drevje, grmičje, cvetlice in travo, ali vsakega nekaj, če prostor dovoljuje. To dokazuje, da imajo smisel za lepoto. Tudi skromna hišica, bodisi v velikem mestu ali v mali naselbini, je vi-1 deti prijazna, če je zasenčena •/., drevjem ali če je obdana z lepo-j tičnimi grmiči ali cvetlicami. Poleti zelenje okrog hiše tudi o-hlaja ozračje. V velikih industrijskih mestih! uspevajo le nekaterih vrst drevesa, v mali naselbini pa skoro vsako drevo, ki običajno raste v dotični okolici. Ta dežela je tako velika in ima vsled tega tako različno podnebje, da je nemogoče navajati kakšna splošna navodila glede vrst dreves, ki uspevajo v velikih mestih. V Clevelandu, O., na primer dobro uspevajo platane ali sika-more, javori, bresti, severni ev-kalipti in katalpe. V Chicagu je videti največ katalp in topolov. V Washingtonu, I). C., uspevajo že poljužne vedno zelene magnolije. V New Orleansu se košatijo oleandri in palme. Salt Lake City pa se ponaša celo z obilico sadnega drevja. Večina dreves se lahko sadi ali presaja že v jeseni, ko začne padati slana in se preneha pretakati drevesni sok. To velja posebno za srednji zapad in vzhod, kjer podnebje ni presuho. V jeseni je že zaradi vremena lažje saditi drevesa kot spomladi in v jeseni presajena drevesa se do spomladi že nekako udomačijo na novih mestih in začno hitreje J rasti. Poleg tega si z jesensko; saditvijo prihranimo nekaj po- ■ mladnega dela. To velja za listnata drevesa v splošnem. Neka-: tera drevesa ,kot bukve, breze, magnolije, hrasti in pesikovina i pa boljše prenesejo pomladno presajanje. V suhem podnebju gotovih krajev zapada je po navadi tudi boljše presajati drevesa spomladi kot jeseni, ker zimska burja, posebno v krajih kjer običajno malo snega pade, |zelo izsuši zemljo in s tem tudi korenine novo presajenih dreves. > Pri sajenju ali presajanju dreves, naj bo v jeseni ali spomladi, bi morali upoštevati nekatera splošna pravila. Velika in starikava drevesa navadno ni vredno presajati. Mlado drevo z dobrimi koreninami bo v rasti kmalu prehitelo starikovo rogo-: vilo. Dreves se ne sme saditi bolj globoko kot so rastla prej. H koreninam se ne sme pokladati svežega gnoja. Vse zlomljene ali poškodovane korenine naj se odrežajo z ostrim nožem; predolge korenine pa se naj primerni prirežejo, da se morejo ostale korenine v jami lepo razprostre-jti. Presajeno drevo, posebno če ije precej visoko, naj se priveže ih kolu. Vsako drevo izgubi pri [presajanju nekaj korenin, za-!to je priporočljivo, da se spo-! mladi tudi veje istega primerno j razredčijo in po potrebi prireže-jjo. Ako je vreme suho, naj se drevo po presaditvi dobro zali-va, pa naj se saditev izvrši spo-. mladi ali v jeseni. V vsakem kra-! ju naj se po možnosti sadi taka . drevesa, ki v tamkajšni okolici . uspevajo. Ako se v severnih kra-. jih sade drevesa, naročena iz krajev z bolj milim podnebjem naj se sajenje izvrši spomladi. Vse, kar velja glede saditve ali presajanja dreves, velja \ ’ splošnem tudi glede sajenja raz nih lepotičnih grmičev. Tudi vc čino teh grmičev je mogoče u ' spevno saditi v jeseni. Ako hoče (Dalje na 2. strani) n« 1 ^ f«*«1 clJ* )il»' 17 ll*r 9* |HC' SPOMENIK PISATELJU V nedeljo 19. septembra so v Poljanah nad Škofjo Loko odkrili spomenik pisatelju dr. Ivanu Tavčarju. Ta dan je bil praznik za vso Poljansko dolino, ki je z odkritjem spomenika pro-, slavila spomin enega svojih naj-j večjih sinov. Načrt za spominski steber je napravil arhitekti Plečnik, bronasto poprsje pa je delo kiparja Pengova. Prvotno; so nameravali v pisateljevo rojstno hišo vzidati le spominsko ploščo, ker pa je hiša precej vlažna, so se odločili za spomenik, ki stoji pred hišo. KRAŠKA KORENINA V Doberdobu je nedavno praznoval osemdesetletnico svojega rojstva tamošnji posestnik Matevž Ferfolja. Jubilant je bil rojen v Doberdobu leta 1857 in je tam preživel vse svoje življenje. Kljub visoki starosti je še telesno in duševno svež, tako da o-pravlja še vse posle na svojem, posestvu. MNOGO DIJAKOV Na vse srednješolske zavode v; Sloveniji je letos velik naval u-čencev. Naval na celjsko gimnazijo je bil letos tako velik, da jej zavod razdeljen na 27 razredov, j Vsega skupaj se je vpisalo 11221 učencev in učenk. Stalno naraščajoče število učencev zahtevaj ustanovitev še ene popolne gimnazije v Celju. — i JUNAŠKI GASILEC V šardinji pri Veliki Nedelji je nedavno treščilo v gospodar-' sko poslopje posestnika Jožeta 1 Kolariča. Čevljar France Zamuda, ki živi kakih 20 minut odda-} ljeno od kraja nesreče, je prihi-j i tel na pomoč med prvimi in jej skozi gorečo streho skočil v hlev, 1 iz katerega je privlekel neza-j vestnega gospodarja, ki se ni 1 mogel rešiti iz gorečega hleva,, kamor je bil pohitel reševati ži-;vino. Gospodarja so z umetnim dihanjem spravili k zavesti, nakar so ga odpremili v bolnišnico, kjer je zdaj na poti okrevanja. 1 ' j PRIJAZEN.MOŽ i V Razgoru pri Slovenski! Bistrici je bil odveden v zapor 51-letni rudar Anton Pangerle, ker je osumljen, da je zažgal hi-išo, ki je bila last njegove žene, h kateri se je nedavno kot vdovec priženil. Z ženo sta se več-j krat prepirala, ker kljub vsemu !prigovarjanju ni hotela dati hiše prepisati nanj. 01) času požara je bil doma samo Panger-^ov 14-letni sin. ki je spal in se Ije komaj rešil iz goreče hiše. ZA PEVSKE ZBORE Zbirka različnih slovenskih narodnih pesmi in sicer 16 moških in 84 mešanih zborov, ki jo je priredil pokojni skladatelj Emil Adamič, je izšla v založbi pevskega zbora Glasbene Matice in stane 30 din. Narodne pesmi j so obdelane v tej zbirki v lahki. ! prikupni koncertni obliki, marsikatera na popolnoma nov, do sedaj nenavaden način, a vendar izredno blagoglasna. Naši pevovodje in pevski zbori bodo našli v tej zbirki veliko gradiva . za svoje koncertne in druge na-, I stope. — Hubadova pevska župa ipa je izdala zbirko lahko-pevnih ' zborov priljubljenega skladate-'!lja Petra Jereba. Zbirka obsega - 6 moških in 2 mešana zbora in - stane 10 din. Obe zbirki se naročata v knjigarni Glasbene Ma- - Jtice v Ljubljani. 1 (Dalje na 2. strani) Japonci so največji humoristi sedanjega časa. Vsemu svetu namreč pripovedujejo, da pobijajo Kitajce zato, ker jih hočejo pridobiti za prijatelje. Nerodno pri tem je le, da Kitajci tega japonskega humorja neče-jo razumeti in odgovarjajo nanj topovi. * V Zedinjene države so pred par tedni pripeljali nekaj psov neke nenavadne afriške pasme, ki nikoli ne lajajo, ker ne znajo in ne morejo. Ko dobimo še mačke brez mijavkanja, kure brez kokodajsanja, avtomobile brez trobentanja, ženske brez opravljanja, pijance brez prepevanja in banketne govornike brez govorjenja, bo življenje na svetu res prijetno. Ko sta se nedavno Hitler in Mussolini v Berlinu najbolj objemala, je nju in tisočglave množice gledalcev pral silen dež. Sto milijonov ljudi imata pod komando, toda vremenskim bogovom za enkrat še ne moreta diktirati. •!* Iz Londona poročajo, da »o grški princ Pavel, brat grškega kralja, poročil hčerko vojvode iz Brunswicka, ki je nekaj v žlahti z angleškim kraljem. Nevesta je seveda lepa, kakor vse princeze, in se imenuje Frederica Louise Tyra Victoria Marge-rita Sophia Olga Cecilia Sabella Christa. Ubogi princ, ki se bo moral naučiti takih litanij in svoji izyoU;enki razlagati 1 j ube-zen š takim dolgim predgovorom ! ft Učenjakom se je baje posrečilo producirati umetne solze. Ta izum bo dobrodošel, ko bo svet jokal za Mussolinijem in Hitlerjem. ❖ Po neki vesti iz Berlina je nemškim kemikom uspelo izdelati umetno mast iz lesa. Ta mast bo najbrž tista, ki so jo slutili že naši predniki, kadar so v jezi klicali na pomoč “krščeno mast.” * Včasih smo mislili, da ni besede, ki bi se mogla primerjati i, izrazom “all right,” ki lahko pomeni začetek, konec, poziv, dovoljenje, privolitev, pohvalo itd. Neki chicaški profesor pa nam je te dni razodel, da je medmet “mhm” v angleščini skoro prav tako vsestransko poraben. Mhm lahko pomeni da, ne, morebiti, gotovo, seveda, a tako! zdaj vem, ne boš! itd. Ko sem omenjeno razodetje prečital, sem tudi jaz z zaprtimi usti rekel mhm, in sicer po slovensko. * Pravijo, da v sili še vrag muhe žre, in, če jih sme gospod vrag ,sme jih tudi ta kolona, kadar je v sili in potrebi. Glasom zadnjega štetja je v uredništvu še pet klavernih sep-temberskih muh. To je vse, kar nam je ostalo od poletja. V u-redništvo so menda prišle tekom urednikovih počitnic, kajti med uradnimi urami jim je j vstop prepovedan. j • Zdaj so se že čisto udomačile |in vsekakor nameravajo tu pre-| zimiti, če je slavnemu uredni-jštvu prav ali ne. Saj ne rečem, naj bi bile, če bi mirno sedele j vsaka na svojem stolu. Pa ne l marajo stolov, vsaj za dolgo ča-|sa ne. Najbolj me jezi, kadar mi j hodijo pod prste gledat kaj pi-!šem. Tako špijoniranje za ured-i niškimi tajnostmi ni lepo. 1 (Dalje na 2. strani) zato ne bo nikdo, ki ima nekaj vrta pri hiši, odpadlega drevesnega listja sežigal. KORISTN^ USTANOVA (Nadaljevanje s 1. strani) nekatere znatne uspehe v tem pogledu. V otroških oddelkih mestnih bolnišnic v New Yorku, Port-landu, Oregon, Mobile, Alabama, in v mnogih drugih mestih so otroci prvič v življenju imeli priliko videti cirkus, ko so tam vprizorile predstavo nekatere WPA skupine, ki obiskujejo take zavode. Neki predstavi, ki se je minulo poletje vprizorila v New Yorku, je prisostvovalo ‘2500 otrok. “Vodvilske” in mari-« jonetne skupine obiskujejo tudi bolnišnice, reformatorije in druge javne zavode. Division of Recreation ..Projects izvaja v državi Wisconsin program za rehabilitacijo moških, žensk in otrok, ki ležijo v postelji oziroma se ne morejo ganiti iz hiše. Svrha postrežbe je ta, da se onesposobljenim ose-, bani pomaga prilagoditi se normalnemu in koristnemu življenju s tem, da se jim nudi primeren strokovni poduk. ' ; ODMEVI IZ RODNIH KRAJEV _____t_ (Nadaljevanje s 1. strani) PISMO IZ RUSIJE Te dni so prejeli ševederievi Jugoslovanska Katoliška Jednota v ELY, MINNESOTA GLAVNI ODBOR: a). Izvrševalni odsek: Predsednik: PAUL BARTEL, 225 N. Lewis Ave., Waukegan Prvi podpredsednik: JOSEPH MANTEL, Ely, Minn. . $ Drugi podpredsednik: PAUL J. OBLOCK, R. D. 1, BOX Creek, Pennsylvania. rA Tretji podpredsednik: FRANK OKOREN, 4759 Pearl St.- Col°. . m Četrti podpredsednik: JOHN P. LUNKA, 1266 E. 173rd land, Ohio. Tajnik: ANTON ZBASNIK, Ely, Minn. Pomožni tajnik: FRANK TOMSICH, JR., Ely, Minn. Blagajnik: LOUIS CHAMPA, Ely, Minn. Vrhovni zdravnik: DR. F. J. ARCII, 618 Chestnut St., pl Penna. Urednik-upravnik glasila: ANTON J. TERBOVEC, 6233 » Ave., Cleveland, Ohio. b). Nadzorni odsek: Predsednik: JOHN KUMŠE, 1735 E. 33rd St., Lorain, OW* 1. nadzornik: JANKO N. ROGELJ, 6208 Schade Ave., Ohio. , 2. nadzornik: FRANK E. VRANICHAR, 1812 N. Center »»•' Illinois. 3. nadzornik: MATT ANZELC, Box 12, Aurora, Minn. 4. nadzornik: ANDREW MILAVEC, Box 31, Meadow L8 GLAVNI POROTNI ODBOR: Predsednik: ANTON OKOLISH, 1078 Liberty Ave., Bar 1. porotnik: JOHN SCHUTTE, 4751 Baldwin Ct., Denver, 2. porotnik: FRANK MIKEC, Box 46, Strabane, Pa. 3. porotnica: ROSE SVETICH, Ely, Minn. .lvft 4. porotnik: VALENTIN OREHEK, 264 Union Ave., BrooK^ Jednotino uradno glasilo. . i0 NOVA DOBA, 6233 St. Clair Ave., Cleveland^O^ Vse stvari, tikajoče se- uradnih zadev, naj se pošiljajo na . denarne pofiiljatve pa na glavnega blagajnika. Vse pritožbe In pr^* ^anOf' slovi na predsednika porotnega odbora. Prošnje za sprejem nov!in nje za zvlftanje zavarovalnine in bolniška spričevala naj se P08 hovnega zdravnika. i7oreiflelfpi Dopisi, društvena naznanila, oglasi, naročnina nečlanov in 1 slovov naj se pošiljajo na naslov: Nova Doba, 6233 St. Clair Ave'{>siof*I1,y Jugoslovanska Katoliška Jednota v Ameriki je najboljša w varovalntca v Zedinjenih državah ln plačuje najliberalnejfie .P,np »Gfl članom. Jednota je zastopana skoro v vsaki večji slovenski ,ltt9.e ia in kdor hoče postati njen član, naj se zglasi pri tajniku lokalu** pa naj piše na glavni urad. Novo društvo se lahko ustailovl z -jnost-plemena, neoziraje se na njih vero, politično pripadnost ali 11 ,tanijo sprejema tud' otroke v starosti od dneva rojstva do 16. lota in °* mladinskem oddelku do 18 leta. Pristopnina za oba oddelka je Premoženje znaša nad $2,000,000.00. Solventnost Jednote znaša * I ton aPpl'Q of n Hew t "Jtioi Jgan % 'i&lis “e K, « ea ^ žr0,W PISMO IZ RUSIJE Te dni so prejeli ševederjevi s Ptujske ceste v Mariboru nepričakovano vest. Posestnik in upokojeni železničar Josip Se-veder iz Ptujske ceste je dobil namreč pismo iz Moskve. Ob prejemu pisma se je silno začudil, češ “saj nimam tamkaj nikogar, ki bi mi pisal.” Toda, kako veselo presenečen je bil, ko je odprl pismo. Bila je pisava njegovega sina Ivana, ki je slu- " žil pri bivšem 47. pešpolku in bil leta 1915 ujet v Karpatih. Do- : mači so mislili, da je že davno 1 mrtev. Pismo je bilo oddano vi, Moskvi 22. avgusta in je rabilo do Maribora precej, čeravno je bilo naslovljeno, kakor da bi bil Maribor v Avstriji (Marburg- ’ Avstrija). Veselje, da se je po , 23 letih javil sin edinec, je pri domačih nepopisno. Imenovani je v Moskvi poročen in ima sina in hčerko. Prosi, da mu pošljejo , v spomin gotove stvari, kar pa je nemogoče in v zvezi s prevelikimi stroški in težkočami. ŽRTEV GRANATE Na Sv. Gabrijelu nad Solkanom se je smrtno ponesrečil 33 letni Stanislav Boškin iz Šempasa, ki je tam zbiral staro že-j les j e. Našel je granato kalibra 75 mm. Ko jo je poskusil razstaviti, da bi spravil iz nje razstre-livne snovi in potem porabil ko-vinaste dele, je gfanata nenadoma eksplodirala in ga vsega raztrgala. Delavci in kmetje, ki so culi eksplozijo, so prihiteli pod vrh, zbrali zemske ostanke oe-srečnega Boškina, ter jih spravili v dolino. TA JE PA LEPA! Nenavadno zadevo mora o-bravnavati sodišče v Somboru. Gospa Ilonka je na glasu lepo-1 tiče. žal pa njena lepota ni v skladu z značajem. Gospa Ilon-;ka je namreč že nekaj časa varala moža z nekim lepim mladeničem. Poleg ljubezni je mladi ljubavnik pri gospej Ilonki dobil tudi bolezen. Ves okraj je že govoril o tem, edino mož je, moral izvedeti tragikomično zadevo poslednji in še to — od odvetnika. Nedavno je namreč dobil od njega opomin, naj plača , 230 din, za zdravniške stroške. Plačljivo v treh dneh! Nič hudega sluteč je gospod soprog. i stopil k odvetniku, kjer je na svoje zaprepaščenje našel one- : ga mladeniča, ki mu je skupno < z odvetnikom pojasnil, da je od : gospe Ilonke dobil bolezen in da i je torej mož odgovoren za ono, 1 kar je povzročila njegova soproga. Mož se je kregal in razburjal. Toda vse skupaj mu nič ; ni pomagalo. Ko je zaloputnil t NAGRADE V GOTOVINI ZA NOVOPRIDOBLJENE ČLANE %■ MLADINSKEGA ODDELKA DAJE J. S. K. ^ " GRADE V GOTOVINI. m Za vsakega no\ opridobljenega člana m*a delka je predlagatelj deležen 50 centov nagrade. Za novopridobljene člane odraslega oddelki11 lagatelji deležni sledečih nagrad: za člana, ki se zavaruje za $ 250.00 smrtnine za člana, ki se zavaruje za $.. 500.00 smrtnine $ za člana, ki se zavaruje za $1,000.00 smrtnine za člana, ki se zavaruje za $1,500.00 smrtnine /,a člana, ki se zavaruje za $2,000.00 smrtnine a člana, ki se zavaruje za $3,000.00 smrtnin Te nagrade so v veljavi za nove člane, P1 ebruarja 1937 naprej. Jednota jih izplača šel lovi član vplačal vsaj tri asesmente. it "NOVA DOBA" r GLASILO JUGOSLOVANSKE KATOLIŠKE JEDNOTE Lastnina Jugoslovanske Katoliške Jednote IZHAJA VSAKO SREDO —iXUI_. ll) II - -.— ■■■ ■■■ " I Cene oglasov po dogovoru Naročnina za člane H2c letno; za nečlana $1.50; za inozemstvo $2 OFFICIAL ORGAN of the SOUTH SLAVONIC CATHOLIC UNION, Inc., Ely, Minn. Owned and Published by the South Slavonic Catholic Union, Inc. ISSUED EVERY WEDNESDAY Subscription for members $.7% per year; nonmembers $1.51) Advertising rates on agreement Naslov za vse, kar se tiče lista: NOVA DOBA 6233 St. Clair Ave. Cleveland, O. VOL. XIII. .^^104 NO. 40. 0 NAŠIH BLIŽNJIH V najširšem pomenu izraza je naš bližnji vsak človek. V praktičnem oziru pa so nam Američani, med katerimi živimo in katerih del postajamo, znatno bližji kot na primer Kitajci. Še bližji so nam ameriški Slovenci in še bližji bi nam morali biti tisti, katere imenujemo naše društvene sobrate in sosestre. Ameriška Slovenija dobiva z vsakim dnem močnejše korenine v ameriških tleh in postaja z vsakim dnem tesnejši sestavni del te velike republike. To je neprepreč-ljivo in logično. Kakor so se pretopile druge, veliko močnejše narodnostne skupine kot je naša v prave Američane, tako se bo zgodilo z nami oziroma z našimi potomci. Toda dandanes živi ameriška Slovenija še vedno dober del svojega posebnega življenja in naša dolžnost je, da to njeno življenje lepšamo in bogatimo, kolikor je v naših močeh. Čim bolj obogatimo to življenje ameriške Slovenije, tem častnejšo dediščino bomo zapustili naši novi domovini Ameriki. Mnogi slovenski priseljenci so se že tako prilagodili navadam in razmeram svoje nove domovine, da bi najbrž brez velikih bolečin preboleli, ukinjenje slovenskih aktivnosti. Na drugi strani pa jih je mnogo, ki bi v takem slučaju postali nekake odsekane veje, brez pravega življenja. In to bi bila velika škoda na vse strani. Naša ameriška in slovenska zavest nas mora torej priganjati, da ameriško slovenstvo negujemo in vzdržujemo, kar najbolje in kar najdalje moremo. To more biti le v korist nam in tudi deželi, katero smo si izbrali za novo domovino. Imamo slovenske podporne organizacije, ki nam nudijo skoro vse tiste ugodnosti kot velike ameriške zavarovalne družbe in v mnogih ozirih še dosti več. Naš in naših otrok prostor je torej v njihovih vrstah, tako s praktičnega kot s slovenskega stališča. širom te velike republike imamo raztresenih veliko število naših narodnih domov, ki so naša središča in žarišča, v katerih se izživlja naše slovensko življenje. Obenem S3 v teh domovih na lep in neprisiljen način vrši tisti neizogibni prehod slovenstva v amerikanizem, ker v teh domovih se shajamo priseljenci in naša tu rojena mladina. Vsled tega so ti narodni domovi za nas velike važnosti in zaslužijo vso našo podporo. Potem imamo razne kulturne ustanove, kot so pevska in dramska društva, slovenske šole za mladino itd. V teh kulturnih ustanovah se zrcali najlepši del naše slovenske duševnosti in z njimi bomo zapustili Ameriki sicer majhen toda dragocen biser, katerega odsev se bo še včasih zasvetil, ko ameriške Slovenije že davno ne bo več. Zato zaslužijo te kulturne ustanove našo iskreno naklonjenost. Končno je med nami veliko število slovenskih trgovcev, obrtnikov, profesionalcev in celo nekaj javnih uradnikov, ki so nam na vsak način bližji od (Irugorodcev. Ako dobimo od njih za enako ceno enako ali boljšo postrežbo kot od drugorodcev, je logično, da bi se moiali v prvi vrsti obračati do njih oziroma jih podpirati pri vsaki priliki. Oni na vsak način bolj čutijo z nami in nas bolj razumejo kot drugorodci. Mnogi izmed njih so veliko žrtvovali in še žrtvujejo za naše podporne organizacije, za naše narodne domove in za naše kulturne ustanove. Od njih pričakujemo, da se “izkažejo” na naših veselicah in piknikih, da dajejo oglase za programe raznih naših prireditev, da so vedno v prvih vrstah, kadar se gre za “našo stvar,” zato pa smejo tudi oni upravičeno pričakovati naše naklonjenosti in podpore. In, kjer imamo med trgovci, obrtniki in profesionalci naše sobrate, bi morali mi, kot dobri člani J. S. K. Jednote, te še posebno upoštevati. V tem oziru bi bilo priporočljivo, da posnemamo članstvo velikih ameriških podpornih organizacij, ki tudi izven okvira istih pozna in protežira svoje člane, kar posredno dviga ugled organizacij. V korist bo nam in v korist bo J. S. K. Jednoti, če se tudi v tem oziru amerikaniziramo. Starokrajska nevoš-ljivost se ne bi smela košatiti v tej deželi. " Vsaka organizacija je samo tako dobra, kakor dobri so njeni člani. Pravila naše Jednote nam priporočajo, da naj bomo dobri Američani, dobri Slovenci in Slovani in dobri člani svoje organizacije. Toda pravila ostanejo mrtve črke na mrtvem papirju, dokler jih mi s praktičnim življenjem ne oživimo. In čim bolj jih bomo oživeli, tem bolj živa bo naša Jednota, tem lepše se bo razvijala in v tem sijajnejšem ugledu se bo lesketala. VSAK PO SVOJE (Nadaljevanje s 1. strani) ; Pohvalno pa je treba priznati, da so jako ukaželjne. Včasih domorodno študirajo Ameriko,1 včasih Evropo, včasih. Azijo — na stenskih zemljevidih. Včasih se tudi spravijo na Glonarjev Slovar slovenskega jezika, včasih na Popular Science, včasih na Postal Guide. Pa sem jih že, tudi zalotil, ko so študirale lokalno politiko v domačih listih. Od tam pa so vselej zletele k umivalniku, ne vem zakaj! Zadnje čase jih vedno bolj pogosto opažam na tehtnici za pisma. Zdi se mi, da jih je začela skrbeti njihova telesna teža, ker v uredništvu ni ničesar za pod zob, razen papirja, tin-te in tobačnega pepela. O teh ' predmetih pa dvomim, da bi vsebovali prave vitamine celo za m ušjo dijeto. . Sicer pa, če se kateri kaj pripeti, jaz ne bom odgovoren. Saj to niso uredniške muhe, ampak navadne pritepenke s ceste. U-redniške muhe so čisto drugačne ! A. J. T. I ; DRUŠTVENE IN DRUGE SLOVENSKE VESTI (Nadaljevanje s 1. strani) tiska Nova Doba. Novoporočen-ca sta odšla na kratko poročno potovanje v Washington, D. C. Dramsko društvo “Ivan Cankar” v Clevelandu, O., bo otvo-■' rilo letošnjo dramsko sezono v. zanimivo igro, katero vprizori v nedeljo 31. oktobra v S. N. Do-| mu na St. Clair Ave. i i . >!< Pevski zbor “Zarja” (samostojna) v Clevelandu, O., naznanja vprizoritev opere za ne-. del jo 14. novembra. r i Dvajsetletnico ustanovitve bo proslavilo društvo “Danica” v j Rankinu, Pa., v soboto 16. oktobra zvečer. Pri tisti priliki bo vprizorjena komična igra “Brat Sokol” in nastopilo bo tudi pev-' 1 sko društvo “Prešeren” iz Pittsburgha. Prireditev se bo vršila v Hrvatskem domu v Rankinu. ; RAZNO IZ AMERIKE IN INOZEMSTVA (Nadaljevanje s 1. strani) UKOR OD ZGORAJ Detroitski nadškof Mooney je javno obžaloval neki govor zna-| nega radio-pridigarja Coughli-na, v katerem je predsednika Roosevelta nazval “bedaka,” ker je imenoval H. L. Blacka za člana vrhovnega sodišča. Nadškof je mnenja, da se je tudi pri lcri-'! tiki treba posluževati bolj do-! stojnih izrazov. Dalje nadškofu 1 ni po volji, ker je bil Coughlinov ' govor tak, da bi mogel napraviti vtis, kakor da je cerkev princi- ■ pielno nasprotna C. I. O. uni-" jam. Nadškof je izjavil, da v bo- • doče bodo Coughlinovi govori ■ cenzurirani po nadškofu ali po i osebi, katero bo on v to svrho do-i ločil. Zadnja poročila javljajo, ’ 'da je pridigar Coughlin odpovedal serijo radio-govorov, katere - je nameraval obdrževati to je- - sen in zimo. i ----- LJUDSTVO NAJ ODLOČA V prihodnjem zasedanju kon-) gresa bo skoro gotovo med prvimi zadevami prišel na razpravo • predlog za amendment k ustavi, • ki bi določeval, da Zedinjene dr- ■ žave ne morejo napovedati voj-l ne drugače, kot da to odobri l ljudstvo potom splošnega gla- - sovanja. Izjema bi veljala le za > slučaj, da bi bila dežela napade- ■ na. —— SEDEČA STAVKA V rovu, ki je last Lehigh Navigation Coal Co. pri mestu i Coaldale, Pa., je pretekli teden zastavkalo 39 premogarjev, ki so se odločili ostati v rovu, 1252 čevljev globoko, dokler kompa-nija ne ugodi njihovim zahte- vam za zvišanje plače. Stavka se j z je v nekaj dneh razširila na več v sosednih rovov. n VOJNA V ŠPANIJI Pri rtu San Antonio ob vzhodnem obrežju Španije je pretekli teden neka neznana podmornica brez svarila napadla angleškega 1 rušilca Basiliska, kateremu so 1 prihiteli na pomoč drugi rušilci in nekaj vojaških aeroplanov. ^ Rušilci so se poslužili globočin- * skill bomb in po gotovih znakih r soditi je bila piratska podmor- 8 nica uničena. 1 Anglija in Francija sta po- ' slali Italiji noto s povabilom na ' konferenco navedenih treh dr-žav, ki naj bi razpravljala o od- I poklicu italijanskih čet iz Špani- ■ je. Italija je na noto odgovori- * la, da se konference ne bo ude- 1 ležila. Istočasno je Mussolini 1 poslal velika vojaška ojačenja v ! italijansko Libijo, ki meji na francosko afriško posest. Poroča se tudi, da Mussolini pošilja I na'daljno vojaštvo španskim re- s belom na pomoč. Dalje se poro- 1 ča, da nameravajo Italijani pri- i četi s provokativnimi napadi na ■ j španska mesta izven vojne zo- ' ne, tudi na taka, ki so v oblasti 1 rebelov, nakar bi se ti napadi 1 pripisali lojalistom. Francija baje namerava odpreti svojo južno mejo, da bodo lojalisti lahko dobivali vojaško! pomoč preko francosko-španske meje. VOJNA NA KITAJSKEM Japonci so pričeli s svojimi sovražnostmi napram Kitajcem že 23. julija, toda vojna še dose-daj ni bila formalno napovedana. šele dne 8. oktobra je general Matsui, vrhovni poveljnik japonske vojske, podal izjavo, da “japonska vojska je zdaj pripravljena rabiti vsa sredstva, da porazi svoje nasprotnike in da ne bo poznala nikakega usmiljenja napram onim, ki rabijo orožje napram Japoncem.” Ta izjava je bila dosedaj edina vojna napoyed Kitajski. Iz Šanghaja poročajo, da se vrhovna komanda kitajske vojske na Šanghaj ski fronti pripravlja na veliko ofenzivo. V pričakovanju- te ofenzive pošiljajo Japonci močna ojačenja ina fronto. Nekateri nepristranski opazovalci so mnenja, da ni več daleč čas, ko se bo na pobudo Francije in Anglije v kitajsko-japon-sko vojno vmešala Rusija. Radi križajočih se interesov na Daljnem Vzhodu da mora prej ali slej priti do obračuna med Rusijo in Japonsko in za Rusijo bi bil sedaj čas ugoden. Razume se, da bi se Rusija spustila v vojno z Japonci le, če bi ji evropske velesile obljubile, da bodo zavarovale njen hrbet v Evropi napram Nemčiji. JESENSKO SAJENJE (Nadaljev%nje s 1. strani) mo presajati grmiče plemenitih vrtnic v jeseni, počakajmo s tem do časa, ko se pojavijo že močne slane. Potem obsipljimo rožne grmiče z zemljo ali jih zadelajmo s suhim listjem, da tekom hudega mraza ne pozebejo. Z o-brezovanjem vrtnic naj se počaka do spomladi. V jeseni je tudi čas za posaditi čebulice raznih pomladnih cvetlic, kot so zvončki (snowdrops), jesenski podlesek ali nunka (crocus), dafodili, nar-> cize, hiacintc in tulipani, lliacin-te in tuliPani naj se na prosto posade šele malo predno začne zemlja zmrzovati, čebulice drugih cvetlic se pa lahko sadijo že zdaj. Vrtnarji priporočajo, da se čebulice Pi'ed sajenjem dobro pomočijo v neko tekočino, ki se imenuje “creosote”; to brani, da se čebulic miši ne lotijo. Vsekakor je treba v omenjeno tekočino namočene čebulice pred sajenjem osušiti. Suho drevesno listje je najboljša tvarina za zimsko kritje vrtnic in nekaterih drugih večletnih cvetlic. Strohnelo drevesno listje da tudi dobro gnojilo, sini j a” in je parnik, da je zmanjšan. je Vib Parnik “Rab” sy k ševalni čoln na j’f ta ^ ga k sreči ni ^ j!>; \ oblast je takoj 11 ^ >' vo. Verjetno Jf’ |,j|i' “Morosiniju” n'^0.rit> * '‘Morosini” ni ^ ,,otJ c lahko nadaljeva ^ ^ d oči m so mora*1 ^ ^ ' viti v bližnjo Po!)1‘.0j( “Rabu” je bilo ° , J tj^ ( kov, k sreči P» S? stala panika, \] 1 ob prvem udai'cl’ j R HUDA n* y V vasi JosiP<>j A ku se je zgodi' ^ W ča. Potok, ki vadno narasel ,lu . V » »verna otro^J, ^ mati je Stanka dala se je s sinc^t j in Miodragoifl ,Q |i^ Naenkrat je \ je z otrokoma jr V pod bregom. \ jii J no naglo nara>4L ' <, mogla več oteti- ,, urnega potoka ji'1’J prej oba otroka- ^ mogel prihitet’ ' 4^ »e jo So col k'10 , i' vodo, naposled utonila. L to« vrata in hitel domov, da nabun-ka ženico, je odvetnik že sestavljal tožbo. In zdaj bo somborsko sodišče imelo priliko obravnavati to zadevo, ki je v sodni kroniki pač edinstvena. Res je marsikatera zakonska nevšečnost že prišla pred sodišče, ali da bi bil mož tožen še za zdravniške stroške hišnega prijatelja, tega sodna praksa Jugoslavije doslej ni poznala. Razume se, da se potek procesa pričakuje s precejšnjim zanimanjem. ,— RIBE IZPOD NEBA Med neurjem so v naselju Vrelih pri Derventi opazili nenavaden pojav, ki je neuko in praznoverno ljudstvo jselo o-strašil, čeprav se da lahko razložiti. Iz nizkega oblaka se je vsula nenavadno debela toča in ljudje so v največjih kosih ledu pozneje opazili v svoje veliko presenečenje zmrznjenje ribce. Nekateri kosi toče so tehtali preko pol kilograma. V največjih kosih so bile zmrznjene ribice, cele in tudi presekane. Po vsej okolici se je razširil glas o čudežu, ki pa se da razložiti takole: Orkan je nekje dvigal valove kake reke in odnašal tudi ribice, ki so v velikih višinah zmrznile in potem, obdane od ledu, spet padle na zemljo. NERODNI MOROSINI čitateljem bo še v spominu kako se je svoječasno italijanski parnik “Morosini” kakor nalašč zaletel v neki jugoslovenski parnik in ga skoro potopil. Afera je takrat povzročila veliko o-gorčenje v Jugoslaviji in celo v Češkoslovaški. Nedavno pa je spet prišlo do slične nesreče v splitski luki. Po nerodnem maneviranju je spet italijanski parnik “Francesco Morosini” treščil v jugoslovenski parnik. In sicer je s krmo zadel v desni bok parnika “Raba,” ki je last Jadranske plovidbe. K sreči je poveljnik “Raba” kapitan Gamulin, kot star in izkušen pomorščak še jb pravem času opazil “Moro- I - ENGLISH SECTION OF B ▼ Olf'cial °r9*n ▼ of the South Slavonic Catholic Union. AMPLIFYING THE VOICE OF THE ENGLISH SPEAKING MEMBERS Jbnn adei's of Nova Doba may have noticed a new col-1 3pt)i,ntfj)ear^n8' in the English section, headed with an tiemh ate title “Did you know that,” by Anna Prosen, # of lodge No. 173, SSCU of Cleveland, 0. . of fa, ls column consists of a widely assorted statement ’ *°n an^01? Ejects of direct interest to the average per-Jtewf. formation on subjects that may be entirely S^any. butj0n ^ou know that” column is a sparkling contri-irgari 0 the reading matter carried by our official I * w * ft TVi * *■ > ^ W)igilee Weeks ago Anna Prosen wrote a letter to the lie fon e(ntor suggesting a new column to be carried by > Doba. >, idea w)?‘' ,sevet'al weeks I have been pondering over an t* Settjfj lc” I am going to present to you with hopes of »«$ “Dna carefully considered reply,” started the author toout ti/0u know that,” continuing with “You see it is >ei7 int English section of Nova Doba. The page is CePtinS as far as Little Stan’s articles, editorial ^ a’iv 'ie^s> lodge notices, etc., are concerned, but I st* } .tl.e something could be added. For example: A ^ ^bjecto ^teresting facts about cities, states, and other 0 give may interest the reader. Enclosed are ten d ^ an idea of what I mean. My decision is to put %io-f a heading ‘Did you know that.’ I would be as ° su^niit the like every week or every two weeks, jPt oj l°il Would think best. So far I have a fairly long ® Pea.” ae^s- Please let me know what you think of my P9 letter was answered promptly, and she in (0rnPtly forwarded additional material for her I* J A * * * ^me. an English-speaking member of our splen-noC1 sP,tniZation writes a letter of comment on the Eng-niC^ish v of Nova Doba, it raises the spirits of the 8'imestcrl -tor, for it shows that our members are in-or 111 their official organ. Let the comment be criti-(fici6vSmPlimentary—the fact that the members are .Mri^. tly interested in the Nova Doba' places the man i gsMijj to serve the members through a newspaper 'vejjBtetyi-p1*1 a resP°nsive frame of mind. Just like the Poii."6 exljects her hubby to notice things around JV0 e they small or large. ’f PavpT u pureV impersonal point of view, an interest ”il8ilfovc by our members in their official organ augurs i( %e,. !e SSCU. It is through the Nova Doba that our ial 6*k (. s *eep in contact with their organization from Ss ,Week- And constructive criticism is anticipated , or 1 'vhioV,11 ^.e Pai't of the editorial staff, for the manner ii” Vari°us subjects relating to the SSCU and news je;| lose J*eneral are presented to the readers will retain 'v ■ It j„ ,e, lnterest of the members in the official organ, ■ef"hrough the Nova Doba that our lodges situated l'^ Post ?Wns and cities throughout the United States :jbc'!|j c! on what each branch is doing. Important etr'(i of es from the home office are carried to the I ly meach member. Truly our official organ is_ a od*1'« »%. Wenger who disseminates facts relating prin-veL' °Ur Union. . * * * s PUrPose of the editorial staff of Nova Doba eljf %i>i]vlteiUs which will interest the member-readers If 0(llil !NLl0Cal settlement fails to be mentioned, it is only -Jj n° one in that community is interested enough 3 Ce^W Sjme information about it to the Nova Doba. .f l'6PortS ePend upon reporters, and our members are an,, - ers- No reports, no stories. °/s Deaths V,I the XT . ’ as classi‘ H?’ 8how utl0nal Safety W 8 Hint home accidents H iii’ 6 cau«, °r Vehicle accidents »Nfc« death. Home ac-rV C'Hidles tota,eJ A r.coat? ;i i",’ N> let umpire fifty Us win the ball iC f "V J >«11 y KiJ'V H"e8Mhef°u ^st?” ,ii P1'! ^Pire was crook- ,)*' * Current Thought A NEW COLUMN Express Thanks Salida, Colo. — We wish to take this opportunity to express our deep gratitude to the brothers and sisters of lodge No. 78, SSCU, as well as to others who offered their deep sympathy and extended floral offerings, service and attendance at the interment of our beloved brother Philip Botz, who died suddenly on September 19th. The deceased was 23 years old. A fine young man, loved by all who knew him. The death of our dear beloved brother and son, Has brought us deep sorrow. It has saddened our hearts deeply, But it seems it was meant for him to go. To a more beautiful and peaceful valley. May his soul rest in peace. Survived by his father, mother, brothers Frank and Carl; sisters Emma, Hedda and Mrs. Stoffe Bryan and nephew Walter Shearer. We also wish to thank the SSCU for its prompt rendition of the death benefit check in time of need. We wish the SSCU continued success for the future, to see it expand in numbers and to receive the boost it merits. Mr. and Mrs. Frank Botz and Family WHEN THE WIFE’S AWAY My wife’s away. She’s been gone two weeks. I can’t find the bread knife and she took the comb with her. The light in the kitchen’s gone haywire. The radio’s gone cold . . . The dish towels are getting greasy and the table cloth is sticky .Th , J Vzn," 18 *n odvetniški; na- , i *?W MII tudi aktuarji. \* rova°^*San^ sem se udeležil zbo- () : tajniškega o d s e k a. j c Dri,, ' ° Prišla na vrsto različna „ ‘‘Porof-ii., • ' 11 ' boljša, Zu°Zlr0m na sPlošno b eij p Je bratskih organiza-I 'asa aZl)rav^jai° se Je za koliko DPrij.naj *^i se smelo člane sus- 1 rezervi, ki bi jo mo- s ^ itd v*6?* ^an takoj od začetka, ^ r°^ij | ateri delegati so pripo- c cemn es^vico za tri in pol pro- ’ Var j, f- °*J1'esti. drugi so zago-\ vam \ štiriProcentno obresto- \ :ive ruj’ ^es’ da bi bilo v tem ozi-fo ;hS^aiTletno iti z obrestno me-iit11' tov Ves*ifij nazaj. Par delega- s ,t6«S ^['tiziralo, da se govori 1 S ,1>hče n "in®urancu,” da pa se , DiSljj, ° °^asi Slede zadeve bol- , P0(ipo '5°dpor, dasi so bolniške °fg °1 e na.jtežji problemi naših \ $ i Nekateri delegati 2 itak J1 da lestvice bomo pa , Šne ,m°rali sprejeti take, kakr-I ^ ° 0 zahtevale države. »e jgUg*.dan> to je 1. septembra, (r !*#* 1"'i(iela prava konvencija. t 5> l^tokkonBresaS.H.Had-'; ^ ■ vSv0 1 Je konvencijo otvoril, je x ta?*11 g0V0ru izrazil željo, da ] ^ bolt0nvencija napravila naj- x tty |hja* 2a^Uučke za vse bratske edai i 1 Je med drugim po- , ,8len ^overner preveč za- , J,’. da 1)1 mogel priti po-h Ntei \ nvGn“ijo. Pozneje je!, 4 krzojav, da bo governer j 0 Prišel pozdraviti konven- j lir h ')rzo-iav ni bil poslan '’Ibo').6 Sednika pripravljalnega ] litij n'1’ kateri ga je povabil, am- J, i% 1 11C^° drugo menda poli-^eil ■ Vu^n° osebo. Predsednik ; i^ille^a odbora je nato po- ; 1°1'0('HZ ’ da odbor nc pri- ( l*a bi se dotični brzojav ] <*>’ ^Pr n* '•’i' poslan na ] Hk0J?° mestw; zbornica pa da j Pi-f °r' kakor hoče. Zbornica j ^bo].!1*010^10 pripravljalnega j tol pQ? °dobrila in governer ni VeHcijj'an’ C*U govoril na kon-Colu : v irnenu župana mesta ! JUkSa> ki je bil odsoten iz ^ePho 'e Pozdravil delegacijo | ^av's> i° končni po- Kovor -ie imel Franklin I ^ Ijj..., Predsednik Ohijske-jj ^esa kongresa. I ^niCapai'y Baird, prva pred- H°ciati^ anadian Fraternal As-[ u(i, [‘on, j0 , v.Uil. v *epem govoru po- i j6 ^e(|jU’. da je tudi onstran me- ! °v in '-'^nih držav tisoče bra- 1 Poi^t«-, ki vneto delujejo i ^Al!* 1V'aternalizma. Mrs. i^^ica ( 3^ailder Tally, podpred- J°n8teSu r.odnega bratskega 1 Jn0r ’ izrazila mnenje, da t°'iki 0l.e '}iti včlanjene v tej I ^,lllizaciji vse ameriške idNilo°r8aniZacije' >1 H'° 'loro^ii° predsed-[ ' ^adleya, ki je med I °nienii> da je imel pri tnalih vso kooperacijo l^tn l(^,)0rn‘kov in da je bilo f)rn, a treba rešiti marsi-| (bifeju . em- Posebno en | b ',e Nameravano obdav- [ t^cij 0 podpornih orga-V j' ^ar0d S!'rani nekaterih drži ^ oz;, bratski kongres je I x\\,rU Vedno stal na stra-li'a (jj.s° podali svoja po-Df '’Ugi J]’1 °dborniki in odseki. I d0^n konvencije je bilo i drt^atj i.'° razpoloženje med ipS(!^. Ta'i^0 razdeljeni na ?° tiHo ■ {°nvencija ne zboru-*HhVencijplnu’v kakor zborujejo t ševlžacij naših podpornih or-^'je odsek dobi v re- Ve Probleme in, ko' :on>’ mr w'l i0' efl lini in^; w,! »v troit, kjer jim bomo skušali u-sluge deloma povrniti. Teden dni pri Potočnikovih je bliskovito minil. Zadnji večer pred odhodom nam je Mr. Medvešček zaigral nekaj poskočnih na harmoniko in povedal je marsikaj zanimivega o pridelovanju krompirja in fižola. Ker je bil pripovedovalec muzikant, nisem šla fižola gledat, samo Mrs. Medvešček sem pogledala,! pa sem vedela, da je vse res. Preveč prostora bi vzelo, če bi hotela omeniti vse prijazne rojake in rojakinje, s katerimi sem se seznanila v zeleni državi Washington. Omenim naj le, da jih bom ohranila v prijetnem spominu. Država Washington je zelo lepa, le škoda, da je tako daleč od nas. Prav lepa hvala naj bo izražena Mrs. Potočnik in sinoma Franku in Georgu, ki so nam izkazovali toliko iskrene gostoljubnosti tekom vsega našega tamkajšnjega bivanja. Upam, da ne bodo pozabili priti na vzhod in nas obiskati v Detroitu. Samo ne odlašati 6 let, kakor sem jaz. _Na povratku iz Washingtona smo potovali preko Oregona in Idahe v Wyoming, in sicer v Rock Springs, kjer smo se na-| stanili v hotelu Mrs. Kershisni-; kove. Tam sem obiskala nekaj; sorodnikov in Mrs. Kershisnik me je spremljala, kolikor ji je čas pripuščal. Bila je prav tisti, čas zelo zaposlena, ker so pre- j delovali hotel in je bila klicana zdaj sem, zdaj tja. Upam, da zdaj je vse dogotovljeno in da se je mogla nekoliko oddahniti. Najlepša hvala njej in hčerkama za vso naklonjenost, ki so nam jo izkazovale. Wyoming je država divjega pelina, to sem bila že .dostikrat prej slišala in sem bila radovedna kakšen svet je pač tam. Ko smo zapustili državo Nebrasko smo se kmalu vozili preko nepreglednih puščav, poraščenih samo s sivo zelenim divjim pelinom, pa mi je začelo rojiti po glavi, kaj neki je ljudi zaneslo v to puščave. Ko sem to svoje začudenje tudi na glas izrazila, je pripomnila hčerka, da tisto je ljudi tu sem zaneslo, kar je mene zaneslo v Detroit. Ko privozi človek iz tistih puščav v Rock Springsu, se mu zdi, da je prišel na drug svet. Nekaj dreves, trave in cvetja napravi čudovit vtis na človeka, ki se je prej stotine milj vozil preko pelinovih puščav. Kljub temu sem vprašala Mrs. Kershisnik, kaj jo je zaneslo v tako puščavo. Rojakom, ki potujejo skozi Rock Springs, priporočam, da se ustavijo v Pilot Butte hotelu, ki ga lastuje in upravlja Mrs. Kershisnik. Tam je dobiti lepe, moderno opremljene sobe, kjer sc človek res udobno odpočije. Ko smo odpotovali iz Rock Springsa, smo bili namenjeni voziti preko Colorada v Kansas, ker je sin želel videti svoj rojstni kraj, pa je usoda nanesla, da smo morali načrt spremeniti. Kakšnih 100 milj od Rock Springsa je sin nekaj zbolel, torej smo jo po najkrajši poti mahnili v Joliet, 111. Tam smo ostali par dni, da se je fant malo pozdravil, nakar smo se podali naravnost domov v Detroit. Tako so potekle moje prve počitnice. Moja želja je, da bi mi j drugo leto finančni minister spet dovolil vzeti počitnice, vsaj tako dolge kot so bile letošnje,: če ne daljših. Mary Bernick, članica društva št. 144 JSKJ. Milwaukee, H /s. — že je preteklo par mesecev, kar se nisem nič oglasila v našem glasilu Novi Dobi. Čakala sem, da se kateri drugi društveni odbornik ali član oglasi, pa je vse kar tiho. Danes naj omenim nekoliko zaradi naših mesečnih sej, ki so po navadi prav slabo obiskovane. To je bilo že parkrat prej o-menjeno, pa ni dosti zaleglo. Na seje navadno pride komaj toliko članov, da moremo seje obdr-ževati. Poleti je bil izgovor, da (Dalje na 6. strani) tu« inst do»ri ttie nas je podvorila s kosilom, nakar smo nadaljevali pot proti Iowi. Tem smo prenočili v mali kabini pri gasolinski postaji. Zjutraj zgodaj smo se podali naprej, ker naš namen je bil kar mogoče kmalu doseči naš cilj: Cumberland, Wash. V državi Iovvi so lepe farme s krasno koruzo, živino in prašiči. | Občudovala sem vse to, pri tem pa sem premišljevala, koliko neki bo farmer dobil za funt prašiča, za katerega je treba plačati v Detroitu 47 centov. Kmalu smo prevozili mejo Nebraske, kjer smo opazili, kakšno škodo so tam napravile kobilice in suša. Kar niso požrle kobilice, je uničila suša. Vse je bilo suho, samo divje sončne 1 rože so se košatile ob cesti, kot ^ bi se ponašale, da jih ne mara- •> jo kobilice in da jim tudi suša •) ne more do živega. Morda bi se ne bila zmenila za te cvetlice, pa L so me spominjale na prave son- i čne rože, ki so simbol države j£ Kansas, kjer je bil moj prvi dom 1 v Ameriki. Seveda, kansaške -f sončne rože so večje od divjih £ sončnih rož v Nebraski. Pa saj i so rojakom znane, ker so jih 2 pred par leti dovolj razkazovali i po vseh Zedinjenih državah. 1 Drugi dan vožnje smo dosegli | državo Wyoming, kjer smo spet j prenočili v kabini. Zgodaj z ju-traj smo se podali naprej proti ^ Rock Springsu, kjer sem hotela . presenetiti mojo prijateljico Mary Kershisnikovo, kar se mi j je tudi posrečilo. Mary je bila ravno namenjena v sprejemno | sobo, ko smo stopili skozi vrata i Pilot Butte hotela, pa je kar na stopnicah obstala. Potem je prišla še njena hčerka Ančka, s katero smo se bili seznanili ob pri- i liki 15. redne konvencije JSKJ v Clevelandu. Iznenadenje je bi- i lo perfektno. Potem smo se se- ! znanili še z hčerko Mary in si- 1 nom. Po prvih pozdravih je bila ' prva misel Mrs. Kershisnik, da i pokliče Mrs. Golob, mojo so- i rodnico, katere nisem videla že s kakih 34 let. Pripomnila sem, da je ni treba klicati, ker nameravamo iti takoj naprej, da bomo : nazaj grede šli v Yellowstone park in potem bomo vse obiskali. Mrs. Kershisnik je menila, da če hočemo obiskati Yellowstone park,'da naj ne odlašamo predolgo, da nas mraz ne prehiti : ali pa da bi bil park že.zaprt. V ; tem je prišla Mrs. Golob, ki me je naprej pogledala gori in doli, nakar me je pozdravila: “O, ti marela, ali si res ti!” Sledila je razprava, kako priti po najkrajši poti v park, in pri tem sem izvedela, da nedaleč od naše poti živi na farmi Mrs. Ber-toncel, sestra Mrs. Golobove. Jaz sem se takoj odločila, da jo moram videti, ker ona mi je dostikrat dala kaj dobrega za pod zob, česar nisem imela doma. Nato se je seveda pojavilo vprašanje, kako bomo našli Ber-toncljovo farmo, ki se z državne ceste ne vidi. Pa je Mrs. Kershisnik predlagala, Mrs. Golob podpirala in Ančka potrdila, da gredo vse tri z nami, Ančka pa da bo voznik in kažipot. Tako smo zasedli naš in Kershisnikov avtomobil in v dobrih dveh urah smo bili na Bertoncljevi farmi, ki je situirana pod visokimi hribi. Družina se je ravno ukvarjala s spravljanjem sena, gospodinja pa je pripravljala kosilo. Mrs. Bertoncel je bila vesela nepričakovanega obiska in po’prvih pozdravih me je tudi ona temeljito ogledala od vrha do tal, nakar me je počastila z dvomljivim priznanjem: “O, ti marela, kdo bi si bil mislil, da se boš tako zredila, ko so te bila včasih same kosti!” Z Mrs. Kershisnik sva nato odšli na travnik, kjer je gospodar seno grabil, da ga pokličeva h kosilu. Pa pravi Mrs. Kershisnik: “Jernej, ali to-le kaj poznaš!” Jernej me premeri z očmi in pokima: “Mislim. da je Mežnar jeva Micka, saj je skoro taka kot je bila njena mati.” Okrog 3. ure popoldne smo se poslovili z obljubo, da se spet j oglasimo na povratku iz Wash- ingtona. To pa se ni zgodilo, ker p smo bili spotoma izpremenili i načrt potovanja. Pa so včasih rekli, da obljuba sedem let drži, in tako upam, da jo bom ob priliki izpolnila, če me ne poš- ’ Ijejo prej po gobe. Do takrat pa naj bodo vsi pozdravljeni! V Yeliowstone park smo prispeli 31. avgusta zvečer in smo tam prenočili v slabo zgrajeni kabini, za katero so nam pa pošteno računali. Drugi dan smo si ogledali park, kolikor ga je pač mogoče videti v enem dnevu. Videli smo čredo bivolov, srne, medvede, vodopade in vroče | vrelce, katerih je vse polno v parku. Na splošno pa se mi je zdelo, da se je tudi v ta narodni park zajedlo raketirstvo, ker človeka pošteno oderejo, če se jim pusti. Za vsako reč računajo dvojno ceno ali več. Seveda, tamkajšnje naravne krasote je vredno videti. Visoke gore, ogromne skale vseli mogočih barv, globoki prepadi, kjer v globini šumi bistra voda, gozdovi jelk in smrek, kaj takega ni videti povsod, posebno ne na našem vzhodu. Kajpak, to zanima bolj tiste, ki takih stvari še niso videli, toda kdor je kdaj hodil po gorah Gorenjske, ki so tudi visoke, se vsega kmalu naveliča. Moj nasvet bi bil, da kdor ima čas, da ostane v parku dalj časa, naj vzame s seboj živil in pijač in posobo za kuhanje in priprave za spati, pa lahko ostane tam vse poletje za $3.00, kolikor se mora namreč plačati1 pri vhodu od avtomobila. Naj ne pozabi vzeti s seboj tudi dovolj odeje, ker tam so noči mrzle tudi poleti. Iz Yellowstone parka smo se nato podali skozi Montano in Idaho v Renton, Wash., kamor i smo dospeli okrog 9. ure zvečer. Spraševali smo, kje je Cumberland, pa nam nihče ni vedel povedati. Moj predlog je bil, da bi tam prenočili, toda sin je hotel | na vsak način še isti večer dospeti v Cumberland, zato smo poiskali hišo rojaka Peternela, katerega naslov smo imeli. Tani so že vsi spali, toda po dolgom ropotanju smo jih le zbudili. Priporočali so nam, da prenočimo pri njih, ker ponoči da bo težko najti Cumberland, toda mi smo bili odločeni iti naprej, Zato sta se Mr. Peternel in njegova hčerka napravila in se z svojim avtomobilom vozila pred nami, da smo srečno prišli v Cumberland k Potočnikovim. Tudi tam so že spali, ker je bilo že 11. ura zvečer. Ko smo jih zbudili, sem bila radovedna, če me bo sestričina poznala, ker se nisva videli 31 let. Parkrat me pogleda, nakar pravi: “Ja, saj si res ti, prav tako izgledaš kot oče!” V tem je prišel tudi sin Frank, s katerim smo se bili spoznali že na 15. redni konvenciji JSKJ v Clevelandu, kjer je bil delegat. Po kratkem razgovoru smo se zahvalili Mr. Peternelu, ki nam je bil pot pokazal, nakar smo se odpravili k počitku, katerega smo bili po dolgi vožnji res potrebni. Z Mrs. Potočnik seveda tisti večer nisva dosti spali, ker sva si imeli toliko za povedati in druga drugo vprašati. Seveda bi bila vsa tista vprašanja lahko počakala do drugega dne, pa kdo bo ukrotil žensko radovednost ! Potem nas je Frank Potočnik vozil po okolici Cumberlanda. Bili smo v Ellensburgu, kjer smo videli indijanski bojni ples. Nikoli prej še nisem videla toliko Indijancev skupaj in njihova paradna obleka je bila zelo pestra. V Tacomi smo obiskali Mr. Udoviča, ki je bil na 15. konvenciji JSKJ, in njegova prijazna soproga nas je postregla z okusno večerjo. V Enumclawu smo obiskali Mrs. J. Richter, katere sin Peter se je preteklo poletje mudil v Detroitu. Prijazna Mrs. Richter nam je postregla z vsem najboljšim, kar se na njeni farmi pridela, sinovi pa so nam nabrali svežih češpelj in j jabolk za na pot. Upam, da nas pridejo vsi kdaj obiskat v De- NAZNANILO IN ZAHVALA Globoko potrtega srca in močno žalostni naznanjemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, c!a je v Bogu za vedno preminul naš nadvse ljubljeni soprog in oče , y0^ je s svojim delom gotov, pride s Ir svojimi priporočili pred zborni- k co, katera jih včasi sprejme so- I glasno in brez debate, včasi pa o 1 k njih razpravlja. 2 Volitve odbornikov za prihod- r nje leto so se izvršile večinoma k soglasno, le za enega odbornika c smo glasovali z listki. Odborniki za leto 1937-38 so: Mrs. Dora k Alexander Talley, predsednica; ( C. L. Biggs, podpredsednik; S. j H. Hadley, Miss Frances D. Ij, Partridge, Walter C. Below, š Alex O. Benz, Farrar Newberry t in Joseph L. Kania, eksekutivni odborniki. Med njimi je le eden j Slovan, namreč Joseph L. Ka- j, nia, ki je zastopal neko poljsko j, bratsko organizacijo. j Na konvenciji so bile zastopa- j ne štiri slovenske in ena hrvat- i ska podporna organizacija. Ju- i goslovansko kat. jednoto sem na j konvenciji zastopal podpisani, ] SNPJ Matt Petrovich, KSKJ , Joseph Zalar, SDZ Max F. Tra- *. ven in Frank M. Sortz, HBZ pa ( John Badovinac in William M. ] Boyd. Druge jugoslovanske or- ^ ganizacije, kolikor je meni zna- £ no, na konvenciji niso bile zasto- f pane. s Narodni bratski kongres, v j katerem je združena večina ] podpornih organizacij v tej de-J želi, predstavlja veliko silo, katera more vplivati tudi na zvezni ( kongres in na posamezne držav- 1 ne postavodaje, da ne spre je- ^ majo bratskim podpornim orga- ^ nizacijam škodljivih postav. Po- 1 jsamezna organizacija ne pomeni mnogo, toda organizacija z • več milijoni članstva je moč, 1 katero morajo tudi visoki posta- ! vodajalci upoštevati. Taka konvencija, čim večja je po številu 1 delegatov in pridruženih orga- : nizacij, tem večji vpliv napra-ivi v javnosti in tem več rešpekta imajo pred njo razni politi-čarji in postavodajalci. Po mojem mnenju bi bilo pravilno, da bi pripadale Narodnemu bratskemu kongresu vse slovenske p6dporne organizacije. Po večini so sicer članice, toda ne vse. Ako bi se resno zavzeli ! in potrudili, bi lahko kdaj tudi kakega zastopnika slovenskih podpornih organizacij spravili v narodni odbor, saj vemo, da so iv istem zastopniki manjših organizacij, kakor so nekatere naše. Upoštevati bi tudi morali, da morajo svoje notranje delo voditi posamezne organizacije same, v široki ameriški javnosti pa inas morejo uspešno predstavljati le državni bratski kongresi in posebej še mogočni Narodni bratski kongres. Matt Anzelc. DOPISI Detroit, Midi. — Dolgih šest let sem gojila željo, da bi mogla enkrat obiskati državo Washington, kamor me je vabila moja sestričina. Ta želja se mi je izpolnila letos, ko sta se sin Lawrence in hčerka Mary odločila, da se napotimo v zeleno državo Washington, katero je pred leti tako lepo opisal urednik Nove Dobe. Na pot smo se podali 29. avgusta. že ob 4. uri zjutraj smo zapustili Detroit, ki je bil tisto jutro v taki megli, da bi bil mogel človek skoraj z roko dalje seči kot pa videti s široko odprtimi očmi. Kakih 100 milj iz Detroita smo naleteli na hudo avtomobilsko nesrečo. Dva avtomobila sta se bila zaletela naravnost drug v drugega. Posledice so bile grozotne. Oba prednja konca avtomobilov sta bila razbita, vse okoli je bilo krvavo in par oseb je bilo težko ranjenih. Tak prizor človeka res pre-: straši in ga ne pozabi zlepa. Naj človek sam še tako pazi, kaj si more pomagati, če pridrvi iz megle nasproti divjak in se ža-• leti v njegovo vozilo! Tako so po krivdi enega divjaka dostikrat nesrečne popolnoma nedolžne osebe. Po mali zamudi smo nadalje-j vali pot proti Jolietu, IH., kjer smo se ustavili pri Benedikovih. Mrs. Benedick, moja sestričina, Joseph Bradač Blagopokojni se je rodil dne 16. marca leta 1889 v vasi Mal3 Lese, fara Krka pri Zatični na Dolenjskem. Preminul je na svojem domu po dolgi in mučni bolezni previden s tolažili sveto vere dne 9. avgusta ob 1. uri popoldne. Položen je bil k večnemu počitku iz hiše žalosti po opravljeni zadušnlci v cerkvi Marije Vnebovzete na Holmes Ave. na Lakeview pokopališče dne 13. avgusta ob 9. uri dopoldne. Pokojni je bil član društva sv. Janeza Krstnika št. 71 JSKJ in društva Carniola Tent št. 1288 The Maccabees. Poleg močno žalujoče soproge Mary, sina Josepha in Alberta, zapušča tukaj brata Antona v North Randall. Ohio, brata Domijana v Bridgeport, Ohio, sestro Uršulo poročeno Skull v Newburghu ter sestro Ano poročeno Somrak. Tukaj in v stari domovini pa zapušča več bližnjih sorodnikov. Radi obilnih darovalcev za vence in svete maše se želimo skupno zahvaliti poleg zahvale, ki je bila vsakemu posebej po pešti poslana na dem. , Najlepša hvala za krasne vence, ki eo krasile tri sobe ob krsti blagopokojnega dobrega soproga in skrbnega očeta. Obilni venci so nam bili globok izraz najglobokejšega prijateljskega sočutja ob bridki izgubi nam najdražjega bitja. Vsi oni, ki so z venci okrasili pokojnikovo krsto naj prejmejo tisočero zahvalo. Iskrena hvala obilnim darovalcem za svete maše kot tudi onim, ki so prispevali velike vsote v dobrodelni namen. Nikoli nismo pričakovali, da ima blagopokojni toliko dobrih in iskrenih prijateljev, dokler nam niste to dejansko pokazali z darovi, ki ste ga obsuli ob krsti, ko je ležal na svojem domu pri zadnjem počitku. Tisočera hvala za obilne davove, v katerih je bilo izraženo globoko sočutje. Darovi za svete maše bodo poklonjeni v melitev in maše rajne in blage duše. Najlepša hvala Monsignoriu Vitus Hribarju za tolažilne obiske med boleznijo, za podelitev svetih zakramentov med boleznijo in poslednjih prod smrtjo ter za spremstvo iz hi?e ialo ti v cerkev in za opravljeno zadušnico ter cerkvene pogrebne obrede. Iskrena hvala Mr. Martinu Rakarju za zapete žalostnike v cerkvi pred dvigom krste na potu k večnemu poči.ku. Najlepšo zahvalo naj prejmejo vsi tisti, ki so dali svoje avtomobile za prevoz spremljevalcev na pokopališče brezplačno na razpolago. Obilni avtomobili so pričali, kako je bil blago- pekojni med prijatelji in sorodniki močno priljuben. Najlepša hvala vsem. Našo najlepšo zahvalo naj prejme pogrebni zavod Frank Zakrajšek za lepo urejen pogreb, vso najboljšo postrežbo ter veliko naklonjenost ob času bolezni in smrti blagopokojnega soproga in očeta. Težko je najti besed, v katerih bi se mogla do-voljno zahvaliti za izkazane dobrota ?a časa pokojnikove bolezni. Iskrena hvala pokojnega bratu Domijanu za obisk v bolezni, kakor tudi njegovi soprogi Mary za udeležbo pri pogrebu. Najlepša hvala družini Louis in Alice Kretič, njih sinu Ed-wardu, Mr. in Mrs. Victor in Faulini K'inc, Mr. in Mrs. Jakob in Verona Potočnik, Mr. in Mrs. Felix in Mary Surtz, Mr. in Mrs. Frank in Frances Kavčič, Mr. in Mrs. Frank in Frances Žnidaršič, Mr. Jim Lekan ter družini Mrs. Frances Oražem iz Carl Ave. za veliko pomoč ob času dolgotrajne bolezni ter tolažilne obiske na domu in v bolnici. Posebna zahvala naj bo izrečena Mrs. Frances Oražem za velikokratno pomoč in tolažbo ob času bolezni. Iskrena hvala vsem sosedom, prijateljem in znancem za vse, kar r:o nam ali b’.agopokojnemu v življenju dobrega storili. Hvala vsem enim, ki so prišli pokojnega kropit, so pri njem čuli, nas tolažili kot onim, ki so ga spremili na pokopališče k večnemu počitku. Hvala vsem, ki so ga obiskali v bolezni na domu in v bolnišnici. Najlepša hvala društvu sv. Janeza Krstnika št. 71 JSKJ in društva Carniola Tent št. 1288 The Maccabees za točno izplačano bolniško podporo in posmrtnino. Hvala društvenim članom za tolažilne obiske, kakor tudi društvenim uradnikom za izvršene pogrebne bratske obrede. Hvala tudi za vence in avtomobile ter hvala sobratom društev za izkazano zadnjo čast ob pogrebu. Teplo priporočamo ti dve društvi, da naši rojaki pri njih postanejo člani ter s tem koristijo sebi in onim, ki bodo po njih žalovali. Končno hvala vsem za vse, kar so nam dobrega storili ob največji tugi v družini. Dragi in ljubljeni soprog ter dober in skrben o?,e. Vsako uro in minuto nam tužno zre oko v daljavo ter išče Tvojega osvežujočega milega pogleda. Kakor jagnje si nosil gorje trpljenja na svojih ramah in zaklepal iz ljubezni v srce ono, ki bi drugega bolelo. Vedel si, da so Ti ure življenja štctD, vedel ;;i, da bo plakala Tvoja soproga kot tudi dva : inova, katerima si daroval vse svoje — ljubezen in življenje. Ob svežem prezgodnjem grobu kleči Tvoja ljubeča soproga, gladi trato natji Tvojim večnim domom, rosi zemljo in k Bogu vroče moli za blago dušo. Trudnih korakov stojita ob Tvojem grobu sinova, čujeta gorki utrip velike ljubezni ter s solzo v očesu gledata radi bolesti prebodeno očetovo srce. Močno žalostni ter polni jada in tuge Tl k Vsemogočnemu kličemo: Spočij se v miru v tuji zemlji do svidenja nad zvezdami. Žalujoči ostali: MARY BRADAČ, soproga; JOSEPH in ALBERT, sinova. MILLIE, sinaha. Cleveland, Ohio, 13. oktobra, 1937. OSO! KNTJT HAMSUN: [OBO m O o 0ZZ301 BLAGOSLOV ZEMLJE (Prevedel Rudolf Kresal) [OOOl [OEC Toda z nado, da se reši posestva, je bil Aronsen takoj vse drugačen: Njemu da ni treba prodati! če pojde odtod, tedaj ostane posestvo lahko kar pri miru; posestvo da je bom konstant, krasno imetje, proda ga lahko vsak dan. Saj vi mi itak ne plačate toliko, kolikor zanj zahtevam, je trdil Aronsen. — šli so skozi vse prostore, bili so v hlevu, v shrambi za živež, ogledali so si borne ostanke blaga: nekaj orglic, verižic za ure, škatelj z rožnatim papirjem, visečih svetilk s prizmami, vse polno stvari, ki jih naseljenec ne kupuje. Razen tega je bil tam še ostanek bombaža in nekaj zabojev žebljev. Elizej se je postavljal in si ogledal vse s strokovnjaško izvedenostjo. Take vrste blaga ne morem za kaj uporabiti, je dejal. — Saj vam ga ni treba kupiti, je odvrnil Aronsen. — Ampak jaz vam dajem za posestvo petnajst sto kron, tako kakor tukaj stoji, z blagom, z živino in z vsem skupaj, je dejal Elizej. O, njemu je bilo hudo vseeno, njegova ponudba je bila le roganje, hotel se je postaviti. Potem so se spet odpeljali domov. Ne, iz kupčije ni bilo nič. Elizej je stavil Aronsenu sramotno ponudbo in ga s tem užalil: Jaz sploh ne poslušam, kaj ti praviš, je izjavil Aronsen in ga tikal, tikal tega mestnega skakalina, ki je hotel trgovca Aronsena poučevati o blagu. — Kolikor jaz vem, nisem s teboj bratovščine pil, je dejal Elizej prav tako razjezen. O, iz tega je moralo nastati dosmrtno sovraštvo! A zakaj je bil Aronsen takoj od prvega trenutka tako napih- i njen in se je delal, kakor da bi ne bil prisiljen prodati? To je imelo svoj vzrok. Aronsen je namreč imel spet neko upanje. Doli v vasi se je vršilo nekako zborovanje, na katerem so go- i vorili o položaju, ki je nastal zaradi tega, ker Geissler ni hotel 1 prodati svojega hriba. Ne samo, da je zaradi tega trpela puščoba, ves okraj se je boril s smrtjo. Ali zakaj niso mogli zdaj ljudje prav tako dobro ali slabo živeti kakor tedaj, preden so bili pognali poskusni obrat? Ne, tega ljudje niso mogli! Navadili so se zdaj j mlečne kaše in belega kruha, kupljenih oblek, visokih mezd, la-1 hkoživega življenja, da ljudje so se navadili na to, imeti veliko denarja. Zdaj pa se je denarna reka posušila, kakor da bi ulovek slanikov spet izginil v morje, ljubi Bog, kolika je bila ta stiska, kaj je bilo storiti? Ni bilo dvoma, bivši pristav Geissler se je hotel nad vasjo maščevati, ker je okrajnemu načelniku pomagala, da ga je odstavil, in tudi ni bilo prav nič dvoma, da je vas tega moža podcenjevala. | On ni bil tako neumen. S povsem preprostim sredstvom, da je | zahteval nesramnega četrt milijona za kos hriba, je ovrl ves razvoj občine. Ali ni bil mogočen? Aksel Strom bi tu mogel kako reči, on je z Geissler jem zadnji govoril. Barbro, Bredova hči, je bila povabljena v mesto pred sodišče in se oproščena vrnila spet domov, in tedaj je bil Geissler pri vsej razpravi navzočen! In kdor bi si nemara mislil, da je Geissler dogospodaril in da je na | tleh kakor kak majhen pijanček, tisti si naj le ogleda drage stro-! je, ki jih je podaril Akselu. Ta mož je torej imel usodo okraja v svojih rokah in z njim se je bilo treba pomeniti. Za koliko neki bi Geissler v najzadnjem primeru prodal hrib? O tem si je bilo treba priti na jasno. Švedi so mu ponujali zanj petindvajset tisoč, to je Geissler odklonil. A kaj, če bi torej vas, če bi občina ostanek navrgla, da bi prišlo do kupčije? če bi ne bila vsota kaj preveč okrogla, bi se izplačalo, j Tako trgovec doli v vasi kakor tudi trgovec Aronsen na Storbor-gu bi dala povsem natihem in povsem naskrivaj nekaj zraven, takle izdatek, ki bi ga napravila, bi dobila sčasoma spet nazaj. Nazadnje sta bila pooblaščena dva moža, da potujeta h Geis-slerju in ž njim govorita. In ta dva bi se morala zdaj skoraj že vrniti. Vidite, zato je Aronsen spet upal in mislil, da more proti človeku, ki je hotel kupiti Storborg, otresati prevzetnosti. Toda dolgo ne bo ostal prevzeten. Čez teden dni sta se oba odposlanca vrnila z brezpogojno zavrnitvijo. Ah, na jslabše pri stvari je bilo že takoj od začetka to, da je bil eden odposlancev Brede Olsen, — ker je imel toliko časa odveč. Moža sta Geisslerja tudi res našla, toda Geissler je samo z glavo zmajeval in se smejal. Le potujta spet domov! je dejal; a pot za povratek jima je plačal. In tako torej je moral propasti ves okraj. Potem ko je Aronsen nekaj časa divjal in je vsebolj izgubljal glavo, je šel nekega dne gori na Sellanrao in sklenil kupčijo. Da, to je storil Aronsen. Elizej je dobil, kar je hotel imeti, posestvo s poslopji in živino in blagom za petnajsto kron. Vsekakor se je pri prevzemu pokazalo, da je Aronsenova žena vzela večji del bombaža s seboj; za take-le malenkosti pa se vendar tak mož, kakršen je bil Elizej, ni brigal, človek ne sme biti malenkosten! je dejal. Toda po vsem tem ni bil Elizej nič manj kakor vzradoščen. Zdaj je bila njegova življenjska pot zapečatena, puščoba postane njegov grob. Vse svoje velike načrte je moral poslati po gobe; pisarniški uradnik ni bil nič več, pristav ni mogel postati, ne, on ni bil nili kak mesten gospod. Očetu in ostalim doma se je malo bahal s tem, da je dobil Storborg za natanko isto ceno, ki jo je tudi ponudil, tukaj da lahko vidijo, da stvar ume! Ali njegovo majhno zmagoslavje ni segalo daleč. Bil je tudi zadovoljen, da je hkrati lahko prevzel prodajalca Andresena, ta je bil v kupčiji nekako doma; Aronsen ga ni več potreboval, dokler nima nove trgovine. Elizej a je nekam prav posebno ščegetalo, ko je Andresen prišel in vprašal, ali bi ne mogel ostati; tedaj je bil torej prvič gospod in mojster. Lahko ostaneš! je dejal. Tukaj moram pri roki imeti namestnika, kadar grem po kupčijskih potovanjih in sklepam trgovske zveze z Bergenom in Drontheimom, je dejal. In Andersen ni bil slab namestnik, to je takoj videl, bil je priden in je dobro pazil ta čas, ko je bil gospod in mojster Elizej odsoten. Samo prej, od začetka se je kazal prodajalec Andresen tukaj v puščobi velikega in finega gospoda in temu je bil kriv njegov gospodar, Aronsen. Zdaj se je izpremenilo. Ko so se pomladi barja malo otajala, je Siver prišel s Sellanrae doli na Storborg in pričel pri bratu kopati jarke, — in tedaj je šel prav zares tudi prodajalec Andresen tja na barje in pomagal kopati jarke, — najsi se je že zgodilo iz kateregakoli vzroka, ker mu prav za prav ni bilo treba; ampak take vrste možakar je bil. (Dalje prihodnjič) me je bilo dosti, da je vsak lahko vedel kdaj in kje bo veselica. Ako bo naše društvo še priredilo kakšno veselico, bi bilo morda priporočljivo, da bi najelo avtomobile z godci, ki bi šli člane iskat na domove, potem naj bi se pa vsakemu dala še nagrada za udeležitev. Na ta način bi morda dobili večino članov na prireditev. Seveda, to bi stalo dosti denarja. Zato bo najboljše, da naše društvo ne prireja nikakih veselic več. čemu bi plačevali za dvorane, čemu bi hodili društveni uradniki na sestanke zaradi prireditve, če se večina članov nič ne zanima! Poglejmo druga društva, kako se' članstvo zanima, če društvo priredi kako slavnost, pri nas je pa tako mrtvilo! Pri tej priliki se spodobi, da pohvalimo naše natakarje in strežajke, ki so bili v polni meri kos svoji nalogi. Dalje naj bo izražena zahvala glavnima u-radnikoma Janku N. Roglju in A. J. Terbovcu, ki sta nas po-setila na naši veselici in se dolgo mudila med nami. Iz tega se vidi, da omenjena povsod delujeta za napredek društev in Jed-. i note. Nadalje se moramo zahvaliti našemu dobremu in aktivnemu članu Louisu J. Pircu, ki j je finančno že toliko pomagal naši blagajni. Tudi za to veseli-! co je obljubil $5.00 tistemu, kil pripelje pet ali več otrok na ve-1 selico. žal, da se nihče ni poslu-: žil te prilike. Vsekakor je omenjeni obljubil, da bo tistih pet dolarjev pa na kakšen drugi način dal v korist društva. K zaključku pozivam vse člane našega društva, da se prav gotovo udeležijo prihodnje društvene seje. Na tisti seji bo nekaj, kar še ni bilo na nobeni naših dosedanjih sej. Kaj bo, ne bom tu povedal. Kdor hoče izvedeti, naj pride na sejo. Bratski pozdrav! — Za društvo sv. Janeza Krstnika, št. 37 JSKJ : Joseph Rudolf, tajnik. Salida, Colo. — Tem potom se želimo iskreno zahvaliti vsem članom in članicam društva št. 78 JSKJ in vsem ostalim prijateljem iz tega in drugih mest za vence in cvetlice, za udeležbo pri pogrebu in za vse druge izraze naklonjenosti in sožalja ob priliki smrti in pogreba našega ljubljenega sina in brata Phili-pa Botz-a, ki je nagloma preminil dne 19. septembra 1937. Obenem se želimo zahvaliti J. S. K. Jednoti za točno izplačilo njenih obveznosti napram pokojniku. Točno in pošteno organizacijo kot je J. S. K. ednota toplo priporočamo vsem, ki želijo biti zavarovani pri dobri podporni organizaciji. Ti pa, ljubljeni sin in brat, počivaj sladko v rodni zemlji ameriški. Kruta usoda Te je'vse prehitro iztrgala iz naših vrst, toda mi Te bomo ohranili v ljubečem spominu do konca naših dni. žalujoči ostali: Mr. in Mrs. Frank Botz, starši; Frank Botz, Jr. in Carl Botz, brata; Emma Botz, Iledda Botz in Stef-fie, omožena Bryan, sestre; Walter Shearer, nečak. P seli, ker žalne spomni vzbu j a ta čas. j “Leto dni že gomila Te v hladni zemlji počivaš i* sonce jesensko na R1'0'1,., medlo sije, v srcih pa na draga Frances živiš!” Frances Korit" tajnica društva št. 99 " ~ Jli Meadow Lands, Pa- društva sv. Janeza Krsti" 175 JSKJ pozivam, da self goče polnoštevilno uc^e^W hodnje redne seje, ki sc “ šila v nedeljo 17. j omenjeni seji bo treba ^ važnih zadev. '■ Ker smo prejšnji seje izgubili, se bo ^ .ja vršila pri sobratu ^ Feerliču, 196 Hal lam St> dow Lands, Pa. Člani so prošeni, da . vajo novi prostor za se'' a se iste udeležijo v ^al i* J jem številu v nedeljo * ‘J bra. Bratski pozdrav! štvo št. 75 JSKJ : AndrewJMj^aujc^^ai štorklja jo je namreč obdarila s krepko hčerko, ki smo jo takoj vpisali v mladinski oddelek našega društva. I)ne 5. septembra se je tu s kratkim obiskom oglasil Little Stan iz Elya, ki se je mudil v Milvvaukeeju. Razume se, da je bil dobrodošel in da bo dobrodošel tudi v bodoče, če ga še kateri-krat pot prinese v Milwaukee. K sklepu še enkrat apeliram na vse člane in članice, da se udeležijo redne seje v nedeljo 17. oktobra, še posebej pozivam na sejo vse angleško govoreče člane, da kaj ukrenejo glede rednih sej v angleškem jeziku, pa tudi kaj glede kakšnih zabav za dolge zimske večere. Na svidenje 17. oktobra in sestrski pozdrav vsem ! — Za društvo Združeni Slovani, št. 225 JSKJ : Pauline Vogrich, tajnica. Cleveland, O. — Člani društva sv. Janeza, št. 71 JSKJ naj ne pozabijo, da bo v nedeljo 17. oktobra zadnja seja pred društveno veselico. Starši, ki imajo odrasle fante in dekleta, naj jih pošljejo na sejo, in seveda naj tudi sami pridejo'. Treba bo določiti delavce in delavke za veselico in ni priporočljivo, da bi bili sami stari. Ko vidita oče in mati svojega otroka veselega, postaneta tudi sama vesela in dobre volje in tako se zabava razvija in razširja, če bomo skupno delali, bo uspeh gotov. Naj se nihče ne izgovarja, da je prestar. Leta ne pomenijo mnogo, dokler je človek aktiven. Mi vsi se staramo z vsakim dnem, zato moramo pa še posebno dajati naši mladini korajžo in vzgled, da bo aktivna v naših organizacijah. Ako bomo pravilno nastopali, bomo stari in mladi kot ena sama velika družina. Lahko si vzamemo vzgled na drugih društvih, ki imajo lepe uspehe z njihovimi prireditvami. Vzrok je v tem, ker mladi in starejši skupno delajo in se skupno udeležujejo teh prireditev. Zakaj bi tudi mi ne poskusili kaj takegty! Mislim, da je približno pet let, odkar smo imeli našo zadnjo prireditev. Zato mislim, da je spet enkrat čas, da priredimo nekaj in da malo podkrepimo našo oslabelo blagajno. Še enkrat: člani in članice društva sv. Janeza Krstnika, št. 71 JSKJ, ne pozabite priti na sejo v nedeljo 17. oktobra ob pol desetih dopoldne! Matevž Leskovec, član nadzornega odbora. 5 pota. — V Minnesoti imamo še kar naprej lepo indijansko poletje. Res, da je slana rastlinstvo že nekoliko opalila, toda dnevi so lepi. Krompirja je letos mnogo in poceni, po 40 centov bušelj in še ceneje. Dalje je mnogo zelja, korenja, kolerabe in sličnih pridelkov. Letos, ko večkrat dež zemljo namoči, je tudi ugodna letina za jedilne gobe. Ljudje jih kar polne vreče nosijo iz gozdov. V Gilbertu, Minn., bodo v nedeljo 24. oktobra zborovali zastopniki JSKJ društev za železno okrožje Minnesote. Ta dan bo namreč federacija društev JSKJ za Minnesoto imela svoje zborovanje v mestni dvorani. Matija Pogorelc. Cleveland, O• — Veselica društva sv. Janeza Krstnika, št. 37 JSKJ, ki je bila prirejena v proslavo 35-letnice ustanovitve tega društva je minila. Take veselice ne bo več, ker 35-letnica društva je le enkrat. Veselica je bila še precej dobro obiskana, pa ne toliko od članov našega društva kot od drugih ljudi. Da je bil poset od drugih Jjudi tako dober, se imamo v prvi vrsti zahvaliti dobri godbi; kjer igra Rays Blue Barons orkester, je po navadi prireditev dobro obiskana. Toda, kaj je z našimi člani? Od 450 odraslih članov jih je bilo na veselici komaj 50. Kaj je preprečilo, da se ostalih 400 Slanov ni mogl° udeležiti proslave 35-letnice, ne vem. Rekla- t DOPISI > ___________________ (Nadaljevanje s pete strani) je prevroče sedeti v dvorani. N( ;vem ,kakšen vzrok bodo zdaj na-j šli tisti, ki ne marajo prihajat na seje. Sobrat Jacob Smrekar, predsednik angleško poslujočega odseka, me je opozoril naj potorr dopisa pozovem vse tu rojen« naše člane, da se Udeležijo seje ki se bo vršila v nedeljo 17. oktobra. Seja angleško poslujočega odseka se bo vršila takoj pc naši redni slovenski seji. Torej, mladi člani, pridite polnoštevilno na sejo 17. oktobra, da se pogovorite o zabavah in prireditvah zimske sezone. Seveda je tudi potrebno, da se mladi člani kar mogoče dobro seznanijo s poslovanjem dru-! štva. Na prihodnji seji bodo preči-tani tudi trimesečni računi in podana bodo poročila društve-| nih nadzornikov. Vsak dober član društva bi se moral zanimati, kako društvo finančno obstoja. Ni seji meseca oktobra je bilo sklenjeno, da vsak član in ! članica odraslega oddelka plača jv novembru in decembru po 25 ! centov v društveno blagajno, j Letos nismo imeli nikake zabav-, ne prireditve v korist društva, zato je bilo treba naložiti to društveno naklado, da se bodo pokrili društveni stroški za leto 1937. Ta naklada se bo plačevala z rednim asesmentom v novembru in decembru. Pri tej priliki naj še omenim, da asesmente bom sprejemala samo še zadnji dan v mesecu, kajti 2. dne prihodnjega meseca mora biti asesment poslan glavnemu blagajniku, en dan časa pa moram imeti, da uredim knjige in račune. Vsi tisti, ki ne bodo imeli svojih asesmentov plačanih DO prvega dne v mesecu, bodo suspendirani in potem naj sami sebi pripišejo posledice ako jih v času auspendacijei zadene bolezen ali nesreča. Zgodi se, da pridejo do mene člani 4. ali 5. dne v mesecu in me vprašujejo kdaj da bom poslala asesment naprej. Tistim priporočam, da bi včasih vzeli v roke naša pravila in se prepričali, do kdaj mora biti asesment plačan. Rada bi vedela, če ima naše društvo le enega člana, ki bi skozi par let za asesmente zakladal tudi do $70.00 mesečno, kakor sem večkrat jaz. To kljub temu, da sem pri nekaterih še izgubila vse, kar sem zanje založila. Za mesec oktober sem kar za 62 o-trok založila asesment. V bodoče se bom strogo držala pravil. Kdor ne bo asesmenta pravočasno plačal, bo suspendiran. In ako se mu v času suspen-dacije kaj pripeti, naj se ne jezi na društveno tajnico, ampak na svojo lastno brezbrižnost, čudno je, da nekateri člani tako lahko pozabijo svoje obveznosti napram društvu, toda, če se pojavi bolezen v hiši, takoj vedo, kje je društveni tajnik ali tajnica. Seveda, priznati je treba, da so pa nekateri naši člani in članice vneti za društvo in točni s svojimi obveznostmi napram istemu. S takimi je veselje poslovati. želim si le to, da bi bili vsi taki. Potem bi se res počutili kot ena sama velika družina. Nesreče nikoli ne počivajo. Naš društveni nadzornik sobrat Matt Musich je bil 19. septembra še navzoč na naši društveni seji, 21. septembra je bil pa že v bolnišnici, kjer se je moral podvreči nevarni operaciji na ledvicah. Upamo, da kmalu in popolnoma okreva, že dalje časa je bolna sosestra Antonija C.ert-vežnik. Katarina Zaverl se je nahajala tri mesece v bolnišnici. Josephine Erchull se je bila morala podvreči operaciji. Joseph Simoncich je že dalje časa privezan na bolniško posteljo. Vsem želim, da se jim skoro povrne ljubo zdravje. Družini Jacob Smrekarja čestitam k prirastku v družini; berski seji društva sv. Štefana, št. 26 JSKJ je bilo sklenjeno, da se, kakor po navadi, tudi letos priredi veselico ali zabavni večer na Štefanov praznik. Zaradi tega prosim vse člane in članice, da se kar mogoče polnoštevilno udeležijo naše prihodnje seje, ki se bo vršila 17. oktobra. Na o-menjeni seji se bomo pogovorili na kakšen način naj se priredi omenjena veselica, da bo tem več užitka za člane in tem več dobička za društveno blagajno. Torej, na svidenje na seji v nedeljo 17. oktobra! — Za društvo sv. Štefana, št. 26 JSKJ : John Jurgel, tajnik. Goivanda, N. Y. — Tem potom naznanjam članom in članicam društva sv. Jožefa, št. 89 JSKJ, da je bilo na seji meseca septembra sklenjeno, da se priredi domačo zabavo v sobbto 30. oktobra. Zabava bo prirejena v korist društvene blagajne in se bo vršila v spodnjih prostorih Slovenskega doma. člani in članice ter znanci in prijatelji so prijazno vabljeni, da se udeležijo te zabave, ki bo prva te sezo-i ne v Slovenskem domu. Društvo j št. 89 JSKJ bo udeležencem odi drugih društev skušalo naklonjenost povrniti ob prilikah prireditev njihovih društev. Poskrbljeno bo za dobro godbo in seveda tudi za dober prigrizek in okusno pijačo. Torej, na svidenje v Slovenskem domu v soboto 30. oktobra na zabavi društva št. 89 JSKJ! v/ Martin Matekovich, tajnik. | Moon Run, Pa. — članstvo j društva sv. Frančiška, št. 99 JSKJ pozivam, da se polnoštevilno udeleži prihodnje seje, ki se bo vršila v nedeljo 17. oktobra ob 1. uri popoldne v Sloven- i ski dvorani. Prihodnja seja boi trimesečna in bo na isti podano finančno poročilo, tikajoče se! našega društva. Upam, da bomo imeli za sprejeti tudi kaj novih \ članov na prihodnji seji. člani in članice, potrudimo se, da bomo mogli izkazovati nekaj na-1 predka, kajti leto se bliža svojemu koncu. Naj mi bo dovoljeno pri tej j priliki se spomniti moje bivše sosede in prijateljice, Frances Troha, ki je bila pred enim letom, to je 18. oktobra 1936, ubita od avtomobila pred njeno hišo : “Mesec oktober je zopet v deželi, jesen nam jemlje cvetje in kras, ni nam do petja, nismo ve- Važno za vsakoga KADAR pošiljate deuar v stari kraj; K ADA It sto namenjeni v stari kraj; IvADAR želite koga iz starega kraja ; KA:m prodajamo za vse boljše parnike po najnižji celil in seveda tudi za vse Izlete. Potniki so z našim posredovanjem vedno zadovoljni. Denarne pošiljke izvršujemo točno in zanesljivo po dnevnem kurzu. V JUGOSLAVIJO V ITALIJO Za $ 2.55 100 Din Za If 100 l.ir Za H.00 200 Din Za 12.23 200 Lir Za 7.20 300 Din Za 20.50 500 l.ir Za 11.(IS 500 Din Za 57.00 1,000 l.ir Za 23.00 1,000 Din Za 112.50 Z.000 l.ir Za 45.00 2,000 Din Za 1G7.50 S,000 Lir Ker se cene sedaj hitro menjajo so navedene cene podvržene spremembi gori ali doli. Poilljamo tudi denar brzojavno ln IzvrSujemo izplačila v dolarjih. V VaSem lastnem interesu je, da pišite nam, predno se drugje poslužlte, za cene ln pojasnila. Slovenic Publishing Co. (Glas Naroda—Travel Bureau) 216 West 18 St. New York. N. Y. , SI v tie 'Ije < f Hče ‘celo GLAS NAROlJ NAJSTAREJŠI NEOD'1^1 SLOVENSKI DNEVNI V AMERIKI . je najbolj razširjen sMjj# list v Ameriki; donasa ^ nje svetovne novosti, « izvirna poročila iz stare ^ vine; mnogo šale to .Jtuf, 1 romanov najboljših P*sa Naročnina za celo za pol leta' $3.00; za N*T|0 lf,,| City in Evropo pa za $7.00. GLAS NARODA i 216 W. 18th St., New ' I URE,PRSTANI, ZLATNINA, SREBW I IN DRUGO! J Zenith in Sparton K8*'1 I refrigeratorji- ■ Svilnate društvene zaS I regali je. (I Popravimo ali prenovi 'h stare zastave. I IVAN PAJ» ! 24 Main St., Conemaj^\ DDOBNFJš*; I POTOVANJ® I M Sedaj, ko je poletni n«vl" • Evropo pojenjal, bo pota' J«n^c ^ 0*jM 1 prijetnejše. Ako ste pred B°ž* ^ v strni kraj. mi čim prej I parnikov, cent* kart in Urini« * J Cene za denarne ^ f Din. 20(1 ..za $5,- Ur .3? '> » 350 ..za 8.40 ,> I 500 —za 11.05 'i 1000 —za 23,- ,3 S M • 2000 ..za 45.-- 1(M) f Pri večjih zneskih Pošiljamo tudi v am- d Sorodnike iz starega ! je sedaj mogoče dobiti, ako ^ ^ p° j. H ; nudi zadostno garancijo. PlšK® (Ofy, • nosi1 / ‘M Notarski in drug« *• v Hibbingu, Minn. NAJCENEJŠI SLOVENSKI DNEVNIK ™«,K, J. ENAKOPRAVNOST Naročnina za celo leto izven clevelanda je $^* Društvom in posameznikom se priporočamo tiskovina. Unijsko delo—zmerne c®*! 6231 ST. CLAIR AVE. Cleveland,