Let® X., štev. 36.
Poštnin* piačftna f gotovini.
V LJUBLJANI, t sobota, 4. septembra 1926.
Današnja številka Din 1*50.
Izhaja razen ponedeljka in dneva po prazniku vsak d&n.
Začasno le enkrat na teden.
Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Velika Čolnarska ulica št. 19.
Naslov za dopise: Ljubljana p. p. 168.
Naslov za telegrame: :>Naprej«, Ljubljana. Čekovni račun štev. J4.398.
NAPREJ
Stane mesečno ‘25 Din začasno 6 Din. Za inozemstvo 35 Din, začasno 10 Din. Oglasi:
Prostor 1X55 mm 60 par. Mali oglasi: beseda 60 par, najmanj o Din.
Dopise frankirajte in podpisujte, sicer se ne priobčijo. — Rokopisi se ne vračajo.
Reklamacije za list so poštnine proste.
Glasilo Jugoslovanske socialno demokratične stranke G SDS).
Letnik VII., štev. 36.
Četrtkova wNapre{eva“ številka izhaja kot tednik:
LJUDSKI GLAS
Gia«ilo Kmctsko-delavske zveze
Stane letno 72 Din — mesečno 6 Din
Erbaut unter der glorreichen Regierung Seiner Majestat des Kaisers Franz Josef I.
Ta napis se blišči na portalu tunela takozvane > Karavanken-Tauernbahn« ki je bil dograjen menda leta 1906. Ko poznejši rod, ki ni bil očividec >gloriozne vlade , pride pred tunel, bo varan tako, kakor varajo Mojzesove knjige že več tisoč let človeštvo. Človek bo iz zgodovine poznal vse zlo dinastije Habsburgovcev, a nasprotno mu bodo velika dela vzbujala dvom: Gloriozno vladanje je bila sicer tiranija, da ji ni najti para, toda kar je res, je res, železnica in velikanski predor — to je vendar velikanski napredek, in ta napredek so zatiranemu ljudstvu dali Habsburžani!
Da se poznejšim rodovom ta dvom prihrani, je treba že današnjemu rodu vcepiti v spomin, kako in kaj je s tem veličastnim vladanjem Franca Jožefa I., vsaj z ozirom na to delo: na tunel železnice, ki nosi in oznanja to slavo.
Projektant in izvršitelj je bil sekcij-ski šef inž. Wurmb. Ta mož je pa bil za tiste čase »nekoliko preveč samosvoj«: in se ni hotel ukloniti nadvoj-
vodi Ferdinadu. Gloriozna vlada je upokojila Wurmba radi tega še pred-no je bil njegov projekt dovršen, niti k otvoritvi proge ni bil več povabljen. Wurmb je zastopal interese onih ljudi, ki so njegov projekt z delom izvrševali, zato je moral mož v pokoj in ni zaslužil, da bi ga bili vsaj formalno povabili k otvoritvi zgrajenega dela, ki je bil zamišljen po njem. Mož je umrl radi srčne hibe — portal tunela pa krasi zgoraj omenjeni napis.
Tunel so zgradile delavske roke, delo je bilo peklensko, saj je dan za dnem bil ubit kak posamezen delavec, tekom dela je bilo poškodovanih 14 ali 16 inženerjev, kar daje slikico, kakšne muke je moralo pretrpeti šele delavstvo pri tem delu. Pa kaj vse to! Tisn, ki so delo zamislili, tisti, ki so ga izvršili, tisti, ki so za delo žrtvovali življenje, kaj vse to, čast komur čast: To delo se je izvršilo pod gloriozno vlado Franca Jožefa I.«
Hvala napredku, da so ti temni časi minili!
Druga skupščina Delavske zbornice za Slovenijo.
(Nadaljevanje.)
»Debata« o brezposelnosti.
Rado Čelešnik: Za to leto je določenih •100.000‘Din za podpore brezposelnim, ki se izplačujejo potom posameznih pri Zbornici registrovanih organizacij.
O predloženem pravilniku, ki ga poznajo le generali, mislijo, da ga niti citat? ni treba. Seveda ga tudi objavili 4niso nikjer. Glasi se takole:
PRAVILNIK *a hrc&iHtsnlnc iu potne podpore iz fonda Delavske »bornice za Slovenijo y Ljubljani.
I. Splošna določila.
.Gl. i. Delavska zbornica za Slovenijo v Ljubljani ustanavlja v svrho podpiranja brezposelnih delavcev v kraju in brezposelnih delavcev na potovanju poseben fond.
Gl. 2. Podpiranje se izvršuje po določilih tega pravilnika
0
II.	Kdo ima pravico do podpore?
Čl. 3. Brezposelne podpore se dajejo le de-'‘'voljnim in delazmožnim ročnim in duševnim delavcem, ki so postali brezposelni brez ‘astne krivde in ki so bili zaposleni na teritoriju Delavske zbornice za Slovenijo v Ljub-Uani vsaj 6 mesecev v enem letu predno so postali brezposelni.
čl. 4 potne podpore se dajejo brezposel-mm ročnim in duševnim delavcem, ki gredo na novo službeno mesto, katero jim je bilo oakazano »od Borze dela ali njihove strokovne organizacije, ali so si delo preskrbeli sa-
čl. 5. Brezposelne in potne podpore se ne
izplačujejo:
a) stavkujočim in izprtim,
b) v bolniški oskrbi se nahajajočim, ako prejemajo deijarne dajatve v zmislu zakona o zavarovanju delavcev;
c) tistim, ki so zapustili delo brez tehtnega vzroka ali 80 ga izgubili po lastni krivdi ali pa se branijo sprejeti od Borze dela oziroma od svoje strokovne organizacije nakazano jim novo delo, ki vsaj približno odgovarja njihovi
'kvalifikaciji m je pla?a v skladu z njihovo tarifno pogodbo ali krajevnim razmeram primerna. Ali je podana lastna krivda, odloča Odbor strokovne organizacije.
.5) tistim, ki prejemajo kakršnokoli pokoj-nm° ,katera presega višino brezposelne podpore, določene v zmislu določb tega pravilnika;
d) seaonskim delavcem, ki eo bili tekom sezone vsaj 6 mesecev zaposleni;
• e) onim, ki bivajo izven države.
Kdor si skuša pridobiti ali obdržati brezposelno ali polno podporo z neresničnimi navedbami, izgubi pravico za dobo G mesecev. V ponavljajočem se slučaju se doba izgube pravic do podpore s številom slučajev za toliko pomnoži.
III.	Kako in kdaj se izplačujejo podpore?
Čl. G. Brezposelne in pot^ podpore 'prejemajo od Delavske zbornice in jih izplačujejo vse strokovne organizacije ali zveze delavcev in nameščencev (§ 36. zakona o zaščiti delavcev), ki take podpore predvidevajo v svojih pravilnikih in ki so registrirane pri Delavski zbornici.
Čl. 7. Registrirane organizacije ali zveze, ki izplačujejo brezposelne in potne podpore, >e morajo pri izplačevanju .podpor 'strogo držati določb svojih pravil in pravilnikov ter čl. 5 tega pravilnika.
IV Fond za izplačevanje brezposelnih in potnih podpor.
Čl. 8. Delavska zbornic« votira vsako leto za izplačevanje teh podpor znesek, ki ga upravlja upravni odbor Delavske zbornice.
V.	Kako in v kakšni višini se izplačujejo brezposelne in potne podpore.
Cl. 9. V tem pravilniku predvidene podpore se izplačujejo samo tistim članom organizacij ali zvez, ki so registrirane pri Delavski zbornici, in kateri imajo po pravilniku svoje strokovne organizacije pravico do brezposelne podpore. Izključeni od teh podpor so tisti člani strokovnih organizacij, ki ne plačujejo prispevkov za Delavsko zbornico.
Čl. 10. Delavska zbornica prispeva iz svojega fonda k podporam organizacij za člana največ 10 Din dnevno brezposelne podpore, k potni podpori pa največ do polovične vožnje III. razreda po železnici za člana, njegovo ženo in otroke do IG. let in to~do najbližje postaje njegovega novega službenega mesta. — Skupna brezposelna podpora ne sme presegati dveh tretjin zadnje plače. Upravni odbor DZ more v slučaju večjih brezposelnih kriz v posameznih strokah čl. 10 primerno izpremeniti. Pravica do brezposelne podpore pričenja z dnem, ko dobi član po pravilniku svoje strokovne organizacije pravico do brezposelne podpore.
Cl. 11. Organizacije, ki so registrirane pri DZ, izplačujejo brezposelno in potno podporo obenem s svojimi podporami. V to svrho jim nakazuje zbornica iz fonda za izplačevanje brezposelnih in potnih podpor četrletno predujme po sklepu upravnega odbora DZ in v sporazumu z vsemi klubi zbornice. V slučaju nepredvidene in večje brezposelnosti v eni stroki sme upravni odbor od celega četrtlet-
nega predujma odločili posebno vsoto in sj-cer sporazumno z vsemi klubi v zbornici, ter isto v sporazumu z vsemi prizadetimi registriranimi strokovnimi organizacijami razdeliti na iste.- Ostala vsota se pa razdeli v zmislu določb tega člena.
Vse organizacije, katere dobivajo dotacijo iz podpornega fonda DZ morajo potrditi prejem te podpore na posebni od DZ izdani obračunski poli z dokazili o upravičenosti izplačanih podpor.
Ostanki predujmov, za katere bi posamezne organizacije koncem četrtletja ne obračunale, se vštejejo pri novi razdelitvi predujmov v njihovo kvoto.
Obračunske pole o izplačanih podporah predlagajo organizacije potom svojih strokovnih zvez Delavski zbornici in to v onem mesecu, ki sledi koncu vsakega četrtletja.
Čl. 12. Vse pri DZ registrirane organizacije so dolžne DZ predložiti pravilnike o brezposelnih in potnih podpora. Organizacije, ki tega ne store, nimajo pravice do v tem pravilniku predvidene dotacije.
VI.	Končne določbe.
Čl. 13. Ta fond upravlja upravni odbor I)Z pod nadzorstvom članov finančne kontrole DZ.
Čl. 14. Organizacije morajo o brezposelnih In potnih podporah voditi od ostalega poslovanja ločene knjige.
Čl. 15. Organizacija, ki bi izplačevala brezposelne in potne podpore proti določilom tega pravilnika, izgubi pravico do dotacije iz fonda DZ. O tem odloča upravni odbor DZ. Proti odločitvi upravnega odbora je v 14. dneh dopustna pritožba na plenum DZ.
Čl. 16. člani odborov strokovnih organizacij, ki odločajo o razdeljevanju brezposelnih in potnih podpor, so napram D,Z osebno in solidarno odgovorni za pravilno izvrševanje določb tega pravilnika.
Čl. 17. Ta pravilnik stopi v veljavo z dnem. ko ga potrdi plenum DZ in ostaja v veljavi v tej- obliki, dokler se ne vpelje za razdeljevanje podpor na podlagi dogovora med vsemi DZ v državi enoten pravilnik za vse DZ.
S. Al. Pevec: Mislim, da bomo zdaj obravnavali eno najvažnejših vprašanj, skrb za brezposelne. Ugovarjati moram določbi, da so deležni podpor le člani raznih strokovnih organizacij, ki so registrirane ipri DZ. Pri teh organizacijah po večini vladajo metode, po katerih se člani izključijo, kadar postanejo kaki osebi neljubi. Kje naj potem tak član dobi podporo? Smatram, da je upravičen prejemati podporo vsak elan DZ, ne pa le tisti, ki je Čobalti in Uratniku všeč. Zato predlagam sledeči .
Pravilnik za brezposelni fond.
PRAVILNIK za brezposelni fond Delavske zbornice za Slovenijo v Ljubljani.
Čl. 1 Delavska zbornica za Slovenijo v Ljubljani ustanavlja v svrho borbe-proti brezposelnosti delavcev in nameščencev brezposelni fond; višina tega fonda se določa v proračunu.
Čl. 2. Brezposelni delavci in nameščenci se podpirajo samo s posredovanjem dela in z dodelitvijo dela.
Čl. -3. V svrho takojšnje zaposlitve brezposelnih delavcev začne DZ takoj graditi v Ljubljani, Trbovljah in Mariboru lastne domove.
Dom D. Z. naj bo urejen tako, da bo nudil prostore vsem delavskih institucijam, posebno pa produktivnim in prosvetnim.
Čl. 4. V kolikor za te domove ne bo zadoščal fond, naj se vzame amortizacijsko posojilo, ki se vrača iz vsakoletnega brezposelnega fonda.
Čl. 5. Dela v teh domovih naj izvršujejo izključno le delavske produktivne zadruge. Ako v kaki stroki ni produktivne zadruge, naj se ustanovi.
Čl. 6. Vse produktivne zadruge, ki prevzamejo dela, *se obvežejo zaposliti pri izvrševanju teli del brezposelne delavce dotičnega kraja.
Čl’ 7. Za vrstili red zaposlenja brezposelnih naj veljajo sledeče določbe:*
Čl. 8. V prvi vrsti se sprejemajo oni, ki so dalj časa brez posla, imajo družino ter so organizirani v delavskih organizacijah.
Čl. 9. Dalje se sprejemajo na posel oni delavci, ki so izprti zaradi svojega političnega, strokovnega ali prosvetnega delovanja, ali zaradi štrajka.
Čl. 10. Ako ni na razpolago zgoraj navedenih brezposelnih, se zaposlijo v prvi vrsti oni
delavci, ki so dalj časa člani OUZD in s tem tudi člani Delavske zbornice, ki so oženjeni, ki nimajo možnosti nobenih postranskih zaslužkov ter nimajo nobenih dohodkov.
Čl. 11. Del brezposelnega fonda se uporabi za* podpiranje produktivnega delavskega zadružništva in za propagando zadružništva meif člani.
Čl. 12. S pomočjo brezposelnega fonda naj; •se ustanovi za člane OUZD in DZ Stanovanjska produktivna zadruga, ki naj zida stanovanja v glavnih industrijskih krajih v lastni režiji. Stavbena dela te zadruge naj se oddajajo izključno produktivnim Delavskim zadrugam, ki so osnovane ne na profitarskih principih, temveč zato da zaposlijo brezposelne in dvigajo razredno zavest svojih članov z dviganjem lastne produkcije.
M. Čobal: Ni prav, da g. Pevec pri teni razdeljevanju podpor vmešava mene in Uratnika. Zavračam vsak očitek, ker niti jaz, niti tajnik nima s tem opravka.
S.	A. Leskošek:	Pomislite mak)! V
pravilniku za brezposelne podpore, kr nam ga predlaga upravni odbor DZ, ni podpor za izprte delavce! Pomislite to krivico! Ali ni dzprt delavec brezposeln? Kakšna razredna predstavnica j© naša DZ, če hoče s takimi pravilniki vzgajati hlapčevske duše? Pričakujem, da bo plenum ta reakcionarni pravilnik odklonil.
Rado čelešnik: KDZ ni poslala svojega predloga pravočasno. (Tu se vidi. zakaj so sklicali DZ »na naglico«!) Poleg tega ba najbrž noben delavski zastopnik ne misli, da iz,prt delavec ni brezposeln.. (Nastal je nemir, tako da je v tej točki naš zapisnik nepopoln. Naj se oglasijo, tisti, ki so vse točno slišali.)
Pri glasovanju je bil tudi ta naš predlog kompaktno odklonjen in sprejet reakcionarni pravilnik.
Delavci vseh struj naj pa oba pravilnika študirajo, naj o obeh debatirajo in. naj izrečejo svojo sodbo. Spravite si ta »Naprej«! O tem bo še mnogo govora .. -
Mariborski športni škandal.
Proletarski športniki govorijo, da je neko mariborsko športno društvo dalo svoj glas mi razpolago kapitalistom in sicer zato, ker je prejelo protiuslugo v znesku 500 Din. Nemogoče bi to ne bilo* kajti različni »razredni borck delajo v različnih športnih društvih štafajo kapitalistom in zavajajo tja tudi delavske klube v celoti. Delavski športniki sploh še nimajo smisla za proletarski razredni program, nepolitičnost« jim je najvišji ideal, prav nič ne čutijo, da so pod krinko »nepolitičnosti« izročeni na milost in nemilost tistemir, ki — več plača, in to je seveda kapitalist, ki plača iz delavskih žepov! Taki športniki smatrajo seveda za zelo ugodno, če jim ni treba iti glasovat, po vrhu pa še dobijo 500 Din.
Mladini ni zamere, če ne zna ločiti med kapitalistično politiko . ki je> demagogija, diplomacija, partizanstvo, in med pravo politiko, ki pomeni skrb za napredek vse človeške družbe na vseh poljih gospodarstva in kulture. Zameriti je treba le voditeljem, ki ustanavljajo in vodijo nepolitične« klube in društva z namenom, da za hrbtom članstva vodijo kapitalistično politiko, članstvu pa vsiljujejo nepolitičnost«. Baje je z glasom mariborskih športnikov razpolagal neki
-	orjunaš!
Če bi bil šport res nepolitičen, čemu bi potem bilo treba klerikalnih in liberalnih športnih društev? čemu n. pr. vsi boji med orlovskimi in sokolskimi vrstami? Čemu posebne telovadnice, čemu posebne »mednarodne« tekme, Čemu vsa polita tinta po časopisju? Čemu prepla-čevanje telesno sposobnih članov, da prestopijo v nasprotne vrste? Čemu vsa
korupcija in demtralizacija? Res zelo naiven mora biti, kdor veruje v nepolitičnost športa.
Kadar bo šport res nepolitičen v sla- -Vrem pomenu, t. j. kadar ne bo strankarski in pristranski, partizanski, kadar ga ne bedo zlorabljali »voditelji« za svoje demagoške namene, takrat bo šport postal izredno važno politično vzgojno sredstvo za mlade in stare, politično v dobrem pomenu, ker bo vzgajal ljudi v svobodne občane svobodnih krajev v svobodnih državah svobodnega sveta, ki bodo vpoštevali vsakega človeka brez razlike, kakor zahteva socializem, in mu dali zato tudi enake pravice po demokratičnih načelih.
Kdor to hoče, spada v socialno demokracijo, čeprav se ne zaveda in čeprav se morebiti norca dela iz kulturnih sekcij socialno demokratične KDZ, ker so še premajhne in še niso kupile nobenega slavnega atleta ali telovadca, da bi z njegovo firmo lovile člane v svoje mreže! Niso kupile in ne bodo kupile, ker mora vsak sam priti. Naše kulturne sek-caje so namreč »politične«, ker zahtevajo od vsakega člana, da priznava socialno demokratični program, kakor zgoraj omenjeno, ne sme pa biti »političen« pristaš nobenega separatizma, ne verskega, ne narodnega, ne stanovskega itd.
Naše zedinjenje je programatično, zato raste -pcčasi, ker pristopajo le zavedni. Vaše zedinjevanje je pa »politično« v slabem pomenu, ker lovite nevedne v svoje »nepolitične mreže (ne za dosego »nebeških«, »narodnih in drugih idealov«, ampak samo zaradi športa), potem pa te mreže vlečete- v čolne svoje »politike« za nebeške«', »narodne« in druge »ideale« — a pri tem se vam mreže trgajo in čolni razbijajo tako, da kljub vsemu Našemu zedinjevanju nikjer ni nič zedinjenega, razen — korupcije »slavnih voditeljev«.
Mladina spregleduje — drugače bi se ne govorilo o tem, da je treba kapitalistični šport zapustiti!
..Brezalkoholna produkcija"
Lj.bljana, Poljanski nasip 10/34
pošlje vsakemu naročniku Napreja zanimiv cenik brezplačno. Zahtevajte ga takoj, ne bo Vam žali
Razno.
cicnalnih društev! Ali ne plačujejo za Del. zbornico vsi delavci, tudi neorganizirani? Ali je izobrazba za te škodljiva? Za te ne, ampak za gospode »voditelje« bi postalo škodljivo, če bi se delavci iz-obrazili. Potem bi Del. zbornica res zborovala in javno tudi o takih drobnarija« razpravljala, ne pa da odločujejo posamezni . izvoljenci« (prisleparjenci, ker volitve so bile sleparske!) ki odločijo vselej tako, kakor je njim prav, ne pu delavstvu.
Delavni čas pri OUZD se vendo m urejen. Zdi se, da so uradne ure za nameščence samo na papirju, zaradi lepšega. Delavni čas bi moral ureje vati lavaatelj, je- pa vsled razmer v vsakem oddelku drugačen. Nekatere dnevničar-ke garajo, boječ se za svoj borni kruhek, od zore do mraka. Dan je še dolg, pa se že dela pri luči. Ob prihodu v urad se mora vsak nameščenec podpisati določeno knjigo; od tega izvzeti meščenci kategorije A in B,
Današnji številki prilagamo položnice
ček. rač. KDZ št. 14.898 vsem naročnikom »Napreja«. Požurite se, pošljite naročnino za september takoj! Naročniki »Ljudskega Glasu« prejmejo položnice prihodnji mesec.
Čitalnica in knjižnica Kulturno - prosvetnega odseka Delavske zbornice. V prejšnjih prostorih ekspoziture OUZp v Gradišču št. 2 so se otvorili krasno urejeni prostori kulturno - prosvetnega odseka Delavske zbornice. Odsek je otvoril ■v svojih prostorih čitalnico, ki je brezplačno pristopna za vsakega delavca, delavko, nameščenca in nameščeuko, ki je član katerekoli delavske kulturne ali strokovne organizacije. V čitalnici so na razpolago vsi slovenski dnevniki, delavski strokovni in politični časopisi, jugoslovanske, nemške in druge revije ter ilustracije, čitalnica je odprta vsak delavnik od 10. — 12. ure dopoldne in od pol ti. do 9. ure zvečer, tako da jo lahko obišče vsak ob dela prostem času. Mladi in odrasli delavci, pustite beznice in rajši pojdite po delu v čitalnico Delavske zbornice! 15. septembra otvori odsek tudi knjižnico, ki obsega nad 5000 slovenskih*, hrvatskih, čeških in nemških leposlovnih in znanstvenih knjig. Knjižnica bo odprta ob istih urah kakor čitalnica. Odsek je priredil za člane dramatičnih odsekov .Krekove Mladine«, »Svobode« in Bratstva dramatično solo, ki se bo pričela sredi septembra pod vodstvom režiserja' narodnega gledališča g. Šesta. Pri svojih kulturnih in strokovnih organizacijah ali direktno pri kulturno-pro-svetnem odseku DZ naj se prijavijo vsi oni, ki žele obiskovati tečaj za knjigovodstvo in korespondenco. Vse druge informacije dobite v pisarni kulturno-pro-svetnega odseka DZ v zgoraj označenih Ufnl,. — Op. ur. Uradne ure so nezadostne. Zakaj je čez opoldan zaprto? Sicer pa se zdi, da na brezposelne zopet niso nič mislili. Čemu je tudi določba, da le za člane? Dramatična šola še celo samo za člane klerikalnih, socialrežimskih in na-
v za to so na-načelniki
oddelkov iu njih namestniki, posebno zanesljivi starejši nameščenci itd. Po teli določbah moraš vse one, ki niso izvzeti in se morajo podpisovati, smatrati za manj vredne in ne posebno zanesljive nameščence. V službenem pravilniku zaman iščemo določb o izjemah prt delavnem času; od kod jih je ravnatelj vzel, je uganka. Delitev nameščencev med privilegirane in neprivllegirane ne utrjuje službene morale in ne povzdiguje veselja do dela, že zato ne, ker posamezniki priznane jim privilegije temeljito izrabljajo. Mesto, da bi bilo bolje, so razne spremembe delavne razmere še poslabšale. Mnogi ne vedo nikdar, kdaj bodo popoldan ali drugi dan prosti. Cezure se množijo iz dneva v dan. Zadrega todi zadrego, nameščence prestavljajo od dela k delu, da so nekateri obredli že skoro vse oddelke in se nikjer niso mogli poglobiti v delo. Ni največja modrost, če se reče, to in to mora biti do tega in tega časa gotovo, pa se ne pomisli, da je tudi nameščenec človek s samo dvema rokama. Spričo gotovih dogodkov je marsikateri name-ščenki težko biti sami izven uradnih ur v uradu. Nameščencev je manj, kakor je sistemiziranih mest; zakaj se prazna mesta ne izpopolnijo? Skoro nihče ni več na onem mestu, na katero je bil preveden ali nastavljen z dekretom. Za skoro nobeno premestitev iz oddelka v oddelek se ne izda pismen odlok v smislu službenega pravilnika. Posle kategorije B opravljajo nameščenci kategorije C itd. Kaj pravi k vsemu temu organizacija privatnih nameščencev? Naj zadostuje za enkrat splošno konštatiranje, da se nam ne bo 'moglo podtikati slabih namenov, če borno primorani navesti podrobnosti.
To in ono. Baznik je pod prisego izpovedal, da je na zadnjem občnem. zboru Konsumnega društva za Slovenijo izjavil, da je slišal, da je to društvo baje pred konkurzom. Konstatiramo, da dru-štvo še ni vložilo tožbe zoper Baznika.
— Pastir je rekel: Saj nisem neumen, da bi pustil psa lajati v hišo na mene; rajši ga vzamem k sebi, da bode lajal iz hiše. na druge. In vzel ga je k sebi. Zdaj laja iz hiše na druge. — Gotmajer je še vedno član Delavske zbornice i« nadzorstva OUZD. — V prepiru, kdo je večji republikanec, ali Kristan ali Radič, je nekdo izjavil, da Radie, ki vsaj pove, kadar pride z dvora, kaj je tam slišal in govoril, dočim Kristan tega še nikoli ni storil; vsaj med delavci ne. — Ignacij Sitter še vedno ni potrjen za trboveljskega župana. Je preblizu Zagorja. — Cankarjevo nabrežje- je dobilo novo fili-alko v Ptuju. Ce bo nje registracija šepala, kal;sr dosedanje, bo potrebna proteza. — Franc Koren se je preselil v Ljubljano,' v Celju je pustil pekarno, pomočnika in tri vajence.
Dobro pozna gospodar svoje hlapce. Nova Pravda« od 31. julija piše: »Priznavamo, da organizacija javnih nameščencev že dolgo, ni več ono, kar bi morala biti. Vodstvo organizacij je po večini v rokah nameščencev, ki niso prav nič borbeni. Krivično bi pa bilo valiti vso krivdo neuspehov strokovne borbe le na vodstvo organizacij. Vodstvo katc-resikoli organizacije je le takrat lahko kos svoji nalogi, če se opira na disciplinirano članstvo. Ravno tega pa danes pogrešamo. Javni nameščenec sicer rad zabavlja in se razburja nad krivicami, ki se mu gede, če pa apeliraš nanj, da aktivno poseže v borbo za svoje pravice, takrat pa odpove na vsej črti. Bojazen za
položaje štrebarstvo iu partizanstvo so v veliki meri odvzele javnim nameščencem vsako borbenost. Pri takem članstvu tudi vodstvo organizacij ni zmožno izvesti dalekosežnejših akcij, ki bi bile* z lahkoto tako učinkovite, da'bi vladi prav hitro minilo veselje, odvzemati javnim nameščencem najvitalnejše pravice.« — Dobro pozna gospodar svoje hlapce, da se drzne jim očitati neborbenost, t. j. bojazljivost. Komu je pa bila borbenost proletariata najbolj na poti? Kdo je glasoval za zakon o zaščiti države? Samostojni demokrati in narodni socialisti, ki so še danes v prijateljskem objemu v Narodni strokovni zvezi. Kdo je vpeljal v urade, šole in zavede- partizanstvo, štrebarstvo in denunciantstvo? Samostojni demokrati! Kdo je preganjal uradnike, učitelje in denunciral dijake? Samostojni demokrati! Kdo je ustanavljal pri pošti, na železnici, po šolah in drugod politične krožke? Samostojni demokrati! Povejte, kdo sili nameščence k neznačajnemu dvoživkarstvu, da so mnogi izmed njih strokovno organizirani pri samostojnih demokratih, drugače pa pravijo, da so sociaListi. Ne po besedah, po dejanjih vas sodimo!
To ni lepo, to ni prav. Socialrežimov-ce-m pisava »Napreja« ni všeč. Verjamemo. »Naprej, ne piše, da bi se komu prikupil, ampak pove resnico tudi takrat, ko je ta neprijetna in tudi če je nevarno pisati resnico. O priliki Faki-novega umora je »Naprej« nastopil možato, glasilo socislrežimovcev je- pa samo malo zajamralo«, tako zaradi lepšega, da bodo lahko oprali svojo vest pred zgodovino. Kakor v slučaju Fakinovega umora, nastopa »Naprej« tudi v vseh drugih primerih, kadar je treba nastopiti zoper krivico. Zaradi tega nekateri socialrežhnovski moralisti- hinavsko zavijajo oči proti nebu in -zdihujejo: »To ni lepo, to ni prav, kar piše »Naprej«; to so privatne stvari, ki ne spadajo vt|av-uost.« Tako? Napaka ne postane napaka šele tedaj, ko zve zanjo javnost, ampak je bila napaka takoj, ko je bila storjena, pa naj je bila storjena še tako tajno. Mnogi tatovi hodijo po svetu in veljajo za največje poštenjake, ker so bili izvršili svoje tatvine tajno. Človek postane tat takoj, ko je bil izvršil tatvino, ne pa šele potem, ko postane nepoštenost očitna in pride morebiti tudi pred sodišče. Ali ni tako? Kdor se radi razkrivanja napak razburja, je ali nevednež ali pa hinavec, ki se zavija v farizejstvo moralo in se poteguje za druge samo zato, da bi ga svet smatral za dostojnega in nesebičnega, v resnici se pa le boji, da bi ne prišle njegove lastne napake na dan.
Farizeji, to šo taki, ki drugače delajo, kakor uče, iiiiajo vedno pripravljeno dvojno moralo:"eno za-sebe-, eno za druge. Cim jih kdo razkrinka, zakričijo: vera je v nevarnosti, ne glejte, temveč poslušajte me itd. Posledice bi bile naravnost grozne, ako bi vsi samo le-po učili, drugače pa delali. Ako kdo, ki nastopa v javnosti kot sila dostojen in strog služabnik zakona, skrivaj atakira podrejene mu uslužbenke, ki riskirajo svojo eksistenco, ako se upro. je to ne samo nemoralno, temveč zločin. Potegniti takemu poštenjakoviču krinko z obraza, je -brez dvoma koristno delo, teni bolj, ako mu njegov socialni položaj daje priliko in moč, razširjati okrog sebe kugo, ne da bi se ogroženi mogli braniti. Ako ta-
kega poštenja ko viča pokažeš javnosti takega, kakršen je, takoj zakriči: »Zavodu nasprotujejo, težko pridobljene dobrine hočejo uničiti!« Kakor farizej identificira sebe z vero in bogom, tako se tudi tak razkrinkanec skuša skriti za zakon in zavod, kateremu bi moral služiti po zakonu. Naloga socialne demokracije je, pobijali tako dvojno -moralo povsod, kjer. se pojavi.
Beseda o sejninah in dnernieah v
predzadnji številki »Napreja« je marsikoga hudo zapekla. Starejši koncesioni-rani »delavski voditelji« kaj radi na vsa usta pripovedujejo o preganjanju delavskih zaupnikov ob prvih početkih socialističnega gibanja. Vse zato, da -bi sebe-obdali z večjo gloriolo mučeništva. Pripovedujejo, kako so bili preganjani, da so morali zborovati v gozdu; da so se vozili na svoje stroške na agitacijo, vzdrževali list, podpirali družine zaprtih, potujoče brezposelne sodruge- itd. Deloma je to res; zato je pa takrat socialistična ideja napredovala brez armade dobro plačanih in brezskrbno živečih tajnikov. Socialisti takrat niso pomežikovali z vlado in policijo; veljati za denuncianta je bila največja sramota. To je bilo nekoč. Kako je pa danes? Komaj mladič povoha med delavce, že je nastavljen, pa še spoštovan mora biti in priznan kot voditelj. Največji »mučeniki« si puste plačati vsak korak, vsako sejo, vsako vrstico, ki jo napišejo; če pr eno če. kakega so-druga, obesijo to na veliki zvon, toda za-molče, da so si tudi to — pustili plačati.
Demontaža socialne politike. K vestem o nameravani demontaži več poslovalnic OUZD, ki jih je priobčil »Naprej« 21. avgusta v članku s tem naslovom, prihaja nadaljna vest o razdvojitvi in celo raz-trojitvi samega OUZD. Trdi se, da je sedanji njegov delokrog preobširen. V zvezi s tem se imenujejo tudi osebe, ki upajo priti na svoj račun. Seveda: dva okrožna urada, dva ravnatelja; trije okrožni uradi, trije ravnatelji itd. Stvari bomo posvetili več pozornosti.
Od 4. do 13. septembra se vrši v Ljubljani pokrajinska razstava »Ljubljana v jeseni«. Razstavna legitimacija velja 80 Din. Z njo dobiš polovično.železniško vožnjo. Vstopnica za en poset velja 10 dinarjev. — Dne 5. septembra bo razstava konj, 8. in 9. septembra pa razstava psov. Trajno bodo. vrtnarske razstave i. dr.
je najboljša žitna kava!
Iz stranke.
s Članski setanek krajevne org&niaa-caje JSDS in KDZ v Ljubljani se bo vršil v petek dne 10. septembra ob 20. v prostorih centralnega tajništva v Veliki Čolnarski ulici 19. Dnevni red važen. Udeležba dolžnost. — Odbor.
JSDS in KDZ v Zabukovci. Dne 4. avgusta in tudi pozneje nismo prejeli nobenega obračuna. Ce ste ga poslali, se je izgubil na pošti. Za denar, znesek Din 111.20 smo pa šele dne 2. septembra 1926 zvedeli, da je prišel na ček. račun »Sloge« št. 13.807. Toliko na reklamacijo, zakaj da Zabukovce ni bilo v pregledu organizacij v zadnjem Napreju;. — Pošiljajte redno vse prispevke, naročnine itd. edinole po ček. položnicah KDZ št. 14.398.
Misleca, skrbna gospodinja ne uporablja drugega pralnega sredstva kakor neškodljivi dobri „Persil“. Nikdar še ni imela slabih izkušenj z njun.
BXJOajlBaLiiartMhilli' nTlf ' i lil ‘i ji fr i%i H i if ‘‘>71
Najboljši šivalni stroj in kolo
I	je	edino	le
O * H
§ w PO
M*
5
> D f P5 PO
za domačo obvl in Industrijo v vseh opremah.
Istotam pletilni stroi DlIBIED
Pouk v vezonju brezplačen - Vočletna garancija - Delavnica za popravila - Nizke cene, tudi na obroke
JOSIP PETEL1NC
LJUBLJANA blizu Prei*rno*eg« spomenika
Jiahor je dakda že BPasa *stara mati. bilo je frmwilno.
Kuhala ie svojo kavo samo s
Ftmim frandimkavnim pridatkom.
-|2KAAAMA.
Ta je danes Se vedno Tako fin kakor izvrsten pridatek K zrnah' in žitni Kavi rer bo to Tudi zmeraj ostal.
Na Poljani v Mežiški dolini pri Hrastu se bo vršil v nedeljo 5. septembra ob 15. uri javen shoil Kmetsko delavske zveze. Dnevni red: Delavska zbornica in naše zahteve. Poročevalec s. Al. Leskošek, član finančne kontrole DZ. — Izrecno vabimo g. Arha, da se shoda udeleži.
Tiskovni sklad.
Zadnji izkaz 28. avgusta	9.697.80	Din
Fr. Vrb«.', Vič	6,—	Din
Boj proti alkoholu:
Angela črtančeva, Trbovlje	2,—	Din
Frane Kuhar, Trbovlje	2.—	Din
Janez Pencelj, Trbovlje	2.— Din
Marija Ovsenkova, Trbovlje	2,—	Din
Neža šančeva, Trbovlje	2.—	Din
Karl Kisovec, Ljubljana	20.-=-	Din
Skupaj 9.733.80 Din
Zavarovanci v smislu objave v Socialističnem koledarju za leto 1926.
340. Maks Valenta (05), -dninar, Prevalje, Lg. 500 Din; 341, Vinko Zaletel (88), rud. dninar, Leše, Lg. 500 Din; 342. Mirko Kuzman (05), dninar, Leše, Lg. 500 Din; 343. Matevž Hodnik (83), dninar, Črna, Lg. 500 dinarjev; 344. Jurij Uranc (70), rudar, Prevalje 250 (Din; 345. Ivan Singer (72), dninar, Videm-Krško, Lg. 500 Din; 346. Jože Osterman (09), dninar, Mežica, Lg. 500 Din; 347. Ivan Predolnik (900), težak, Prevalje, Lg. 500 Din; 348. Ivan Presnik (79), tesar, Leše. Lg. 500 Din; 349. Jernej Hercog (78), dninar. Črna, Lg. 500 Din.
K našemu poročilu o skupščini Delavske zbornice. Ker se delavstvo najbolj zanima za boj proti brezposelnosti, smo oba pravilnika in tistih par besed, ki tvorijo edino debato o tem, objavili že danes, dasi po vrstnem redu še ne. bi pri-' šla na vrsto. Res je to vprašanje najvažnejše in prav na tem vprašanju se tudi najbolj razločno vidi, komu gre za stvarni napredek delavskega razreda, in komu le za zlorabljanje, delavskega denarja.
—	Kapitalisti vseh barv in kapitalistični sorodniki od levičarskih do desničarskih so vsi enakih misli, da se da odpraviti brezposelnost s 300.000 Din, ki so razdeljeni na direktno podporo 250.000 Din, na potnine pa 50.000 Din. Ali bi T>il0 kaj pomagano rudarju, če bi dobil v brezposelnosti 10 Din na dan?A tudi, če bi mu bilo kaj pomagano in če bi jih dobil, koliko časa bi trajala taka podpora? Samo 1000 brezposelnih rudarjev podpirajte z 10 Din, t. j. 10.000 na dan, v 25 dneh pa že ni več denarja... Ali misH kdo, da ta enotna fronta tega ne ve? O ve, ve, a ona noče resno pomagati proti brezposelnosti, pač pa hoče s praznimi obljubami svojih pravilnikov prisiliti delavce, da bi se< organizirali v žoltih organizacijah, ki jih za slepilo imenujejo — »razredne«. — Vse je odvisno od tega, če bo delavstvo samo premišljevalo in' sodilo!
Dopisi.
Mežica. (Pretep med delavci.) V Mežici so se v nedeljo, dne 29. avgusta t. 1. delavci Potočnikovega tesarskega podjetja stepli, ker so bili pijani. Omeniti je treba, da je zaposlenih pri te.j tvrdki nekaj ljudi iz mesta, M se sklicujejo, da so organizirani delavci in socialisti; verja-
memo jim pa ne, če se med seboj pretepajo itd. Naj hi opomin za sedaj zadošča.
Liboje. V ponedeljek, dne 23. avgusta t. 1. se je vršil pri nas sestanek, na katerem je poročal s. Leskošek. Na sestanku, se je razpravljalo o delovanju Delavske zbornice in o starostnem zavarovanju delavcev. Naše stališče glede tega je znano. Sicer pa se je še sklenilo, da delavstvo zahteva, naj OUZD svojim bolnim članom še nadalje izplačuje lirana-rino po poštnem čekovnem zavodu, ker je to bolj praktično, kakor pa, če bi morali v Celje, hoditi po denar. Nadalje se je ugotovilo, da učitelj »Svobode« v Zabukovci ni več član organizacije JSDS in KiDZ; sodrugi naj vzamejo to na znanje, da se ne bo slepomišilo.
Zabukovca. V zadnji štev. vašega lista z dne 28. VIII t. 1. čitam obširen članek »Delavstvu v premišljevanje«, kateri pa je naperjen na neresnični podlagi tudi proti moji osebi, to pa zato, ker trdi g. M. Pevec, da sem jaz pravil drugim da je Fr. štamol simulant, ter da sem pomagal g. ravnatelju na tem, da ga zdravnik spozna zdravim in da se odpusti iz službe. Resnici na ljubo naj bo povedano, da jaz z g. Štamolom nisem imel drugega opravka, kakor da sem ga zastopal po svoji moči, čemur mora biti priča tudi sam Pevec in kar je tudi lahko razvidno iz zapiskov raznih sej, ki so mi v slučaju, da ne prekličeta obrekovanja, tudi moji dokazi. Nasprotno je pa res, da sem g. Štamola opozarjal, da naj ne pisari po raznih instancah, ampak če . se čuti, da je to, kar so proti njemu izjavili ljudje, neresnično, naj toži pri sodišču. Za krivico, katera se mu godi po pravilniku o br. skl., pa se naj pritoži na razsodišče brat. sklad, v Ljubljani. G. M. Pevec pa naj le pove, da je tudi on glasoval za moj predlog, da je bil pa odklonjen, ker so glasovali podjetniki nasprotno. Delavstvo pa naj sodi iz sledečih številk potem bo tudi lahko imelo sodbo, kakšne težkoče imajo delegati pri raznih intervencijah. Fr. Štaniol je prišel v službo drž. rud. v Zabukovci dne 24. oktobra 1924, ter začel bolehati in dvigoval hra-narino, kakor je razvidno po blagajniški knjigi za 1. 1925 sledeče: Od 30. I. do 11.
II. — Od 8. V.'do 30. V., od 31. V. do 13. VI., od 14. VI. do 16. VII., od 17. VII. do 18. VIII., od 19. VIII. do 12. IX. — Od 1.
X. do 14. X. od 15. X. do 31. X., od 1. XI. do 3. XI. —, V 1. 1926 pa od 28. II. do 29.
III., od 30. III. do 15. V. Bil je zaposlen -1 leto in 7 mesecev. Ozdravel je torej 5-
krat, boleval 253 dni in dvjgnil na hrana-rini 7514.49 Din. Nato je bil denunciran radi postranskega posla od več delavcev.
A odbor mu je izplačeval zmiraj vse, brez vsakega odtegljaja. Torej sodrugi po tem rezultatu se vidi, da je stanje delavskih zaupnikov zelo otežkočeno in tudi razne intervencije so lahko brezuspešne, ker so še povrhu ljudje, ki ti gredo za hrbtom pa drug drugega denuncirajo. Zelo lepo bi pač bilo, da bi zavladalo med delavci bratoljubje in da rajši drug drugemu po-
maga. Načelo javnosti pa naj bo zmiraj tako, da se slišita obe plati zvona, in konec bo demagogije, delavski razred pa bo postal složen v svojih razrednih organizacijah. Sodrugi ne demagogija, ampak sloga nas bo rešila krivic in kapitalističnega jarma. 30. VIII. 1926. S sodr. pozdravom. Fr. J ude c.
Holmec nad Prevaljami. ( Velik Arhov javen shod). Za nedeljo 29. avgusta je bil plakatiran pred našo jamo, javen shod Delavske zbornice z opombo: »Kdor ima interes za svoj kruh in obstanek, naj pride« poslušat.« Velike-priprave! Obratovodja Kašpar sam protektor priprav. V jami se v soboto zvečer krog 8. ure začne agitacija. Predsednik krista-novske strokovne org. Čebul, Kasparjev prijatelj, naznanja veselo novico, da je obratovodja dal 1 uro vsem delavcem prosto, da se morejo udeležiti zborovanja. Res čuden je ta Kašpar, kajti še pred začetkom dela gleda, da se sleherni vsaj četrt ure že nahaja pred jamo — sedaj pa taka velikodušnost! Gotovo pride Arh ali pa kali drugi »šestinšestdeset« iz Francoske. In res, Arh je prišel. Pod lipo pri Hrastu se je zbralo 6 članov in 6 nečlanov. Med navzočimi sta bila tudi paznik in nadpaznik, drugače bi bila dokumentacija kristanovstva nemogoča. Tudi obratovodja Kašpar je prikukal, ko pa je zagledal nekaj »hudobnih« delavcev med dvanajstorico — se je umaknil v notranje prostore Hrastove gostilne, kjer je sigurno >izrabljal postrežljivost gostilničarja«, kakor piše neka ovadba napram delavskemu revežu. — Arh razlaga pod lipo delovanje ministrov ter pride končno na svojo visoko politiko. Srednja pot, zlata pot, pravi Arh. Prebrisani Arh pravi, kako hodi srednjo pot med klerikalci, komunisti in orjunaši v Delavski zbornici, »hi zdajpazdaj povem kaj.« Tu mi da prav orjunaš, je komunist hud, mi da klerikalec prav — je komunist hud, mi da komunist prav, pa pokažeta druga dva zobe. Veljava Arhovih besed raste, uspeh najbrž tudi, le mi ga ne vidimo. Škoda, da ne vodi Arh kake politične šole. Tedaj bi se šele videlo, kako raste mali mož v nadnaravno višino in kako mu je zadovoljen obraz, ko jih je vse tri kapitalistične bratce razdvojil. — Storil je to Arh,«, bi pisala zgodovina naše zbornice. Škoda talenta!'
Udrihati je začel sedaj čez »Naprej*:. Arh poudarja načelno stališče visoke kri-stanovske (pravzaprav Arhove lastne) politike, da bodo orjunaši učili ljudi svoj nacionalizem z granatami, komunisti ter bernotovci pa s krvavo revolucijo, »mi pa ostanemo mirni pri kruhu.« Žal ne moremo drugega ko vprašati Arha — s kom pa se družite vi kristanovci, ali ne sedijo v vaši politiki krvavi revolucionarji«, komunisti Makuc, Sedej in Štukelj? Konštatiramo, da je Arha srečala vsaj že pamet radi kruha, kajti ni še dolgo, ko je nekje pri nas razlagal svojo revolucijo pred par leti, ko je s krivo palico tekel po strmih pobočjih po trnjevih
potih, čez vode in jarke — ko je bil še on sam »krvavi revolucionar«. Kako na-prejevci cenijo komuniste, pa bomo še pisali. — Vendar pa Arh čita »Naprej«, ki je prinesel 9 točk vprašanj. Vprašal je na »shodu« če je vse to res. Predsednik Čebul izjavi, da je vse res, samo da tedaj, kadar pride na resnico, ljudje repek stisnejo (menda kakor predsednik sam) in pisci ostanejo sami, ter riskirajo lahko še celo kazen. — Lepo vzgajajo Kristanovci delavstvo k samozavesti. Lepšega potrdila njihove strahopetnosti ni! — Ubogo delavstvo tam, kjer je predsednik tak in kjer je zaupnik II. delavske skupine paznik, kakor pri nas. — »Naprej« je torej resnico pisal in njegova vprašanja je potrdil predsednik Arhove strokovne sam. — Mi pa imamo tista vprašanja deloma že potrjena s pričami, ki bodo pod prisego potrdili to, kar se naš predsednik niti ne upa naznaniti svojim šefom radi ljubega kruha. — Shod se je zaključil in prvo je bilo, da so »strokovničarji« takoj zapustili Arha ter rajžali v notranje prostore k svojemu šefu Kašparju, da mu poročajo o izidu »velikega javnega shoda« pod lipo. Arh je videl torej efekt svojega klobasarenja o Delavski zbornici, ki ni bilo drugega ko čisto navadna »nepolitična politika«. Strokovni predsednik niti ni interveniral za svojega soodbamika Glinika, ki je bil po krivici odpuščen, ki ne dobiva nobene podpore in ga sploh ne pozna več strokovna organizacija, še Arhu baje ni nič znanega. Nadalje ni strokovni predsednik prinesel nobenih pritožb radi ravnanja s strani navzočega paznika Medveščka in njegovega svaka, nadpaznika Kosa, in ne radi krivic, ki jih reže Kašpar delavcem. Ko bi »Naprej« ne bil nič prinesel, bi Arh še danes ne vedel, kaj se godi na Holmcu. Ker pa je javen shod ^potrdil krivice vpričo Arha, ga poživljamo, da poroča Delavski zbornici in da stori vse, da izgine inozemec Kašpar, sicer bomo mnenja, da je Arh radi kruha njegov prijatelj, čeprav se ne vseda k njemu za mizo kakor delata strokovni predsednik in zaupnik Medvešček.
3. IX. 1926. — 2400.
Priporočamo tvrdko
JOSIP PETELIHC
LJUBLJANA, blizu Prešernovega spomenika za vodo.
Najugodnejši nakup
otroških majic, kopalnih hlač, nogavic, žepnih robcev, brisalk, klota, šifona, kravat, raznih palic, dežnikov, nahrbtnikov, potrebščine za šivilje, krojače, čevljarje, sedlarje, Solingen Škarij in nožev.
Na veliko! Na malo!
Novost za Ljubljano so
Mara čevlji
     €€
ker so samo ročno delo, najnovejše oblike in najceneje, ker so najboljše kvalitete, se dobijo samo v
Lfjblfani Sv Petra cesta 30
SAMO ENKRAT
poskusite In kupili bodete vedno pristno angleško in češko sukno, kamaarne, sevijote za moške in najnovejše volneno modno in
perilno blago za spomladanske ženske obleke po znižani ceni v manufakturni in modni trgovini
Miloš PSeničnik
Celje
Na željo se pošljejo vzorci	Postrežba	solidna	1
Vabilo
II. redni obilni zbor
Stavbene in gostilniške zadruge .Delavski dom1 r. z. z o. z. v Celju
ki se bo vršil v torek, dne 14. sept. 1.1. ob 7 uri zvečer v gostilni .Zeleni travnik* v Zavodni.
Dnevni red:
1. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora,
2. Poročilo načelstva.
3. Čitanje revizijskega poročila,
4. Poročilo nadzorstva,
5. Sprememba pravil,
6. Volitev novega odbora,
7. Slučajnosti.
Načelstvo.
A. Streher
Usnje
in čevljarske potrebščine
CELJE
Aleksandrova cesta
belo, necufano, 1 kg po 25'— Ko belo, cufano, 1 kg po	45'—	Kč
pošilja po povzetju najmanj 4 kg R. Freund, trgovina s perjem, Praha I., Benediktska ulica 1.
Priporoča se Vam, da imejte vozni red vedno pri roki, najbolje v denarnici in nikoli Vam ne bo odšei vlak pred nosom. S tem, da imate mali priročni vozni red brez reklamne navlake, prihranite mnogo časa pri iskanju. Vi iščete vaš vlak, ne pa n. pr. „žajfo“ itd. Reklama sploh ne spada v. vozni red, ker nima smisla, da jo vlačite po Vaši listnici oziroma po Vaših žepih. Tak mali — brez reklame — vozni red dobite že za S dinarjev v vsaki knjigarni. — Zahtevajte isrecno
Podpečan vozni red
brez reklame mali format. Vozni red mora biti mal in priročen, da ga lahko denete v telovnikov Sep, ne pa velik kakor n. pr.
kuharska knjiga
»Kuhaj dobro«.
Krojni šolslcf svet Okolica Celje.
stavbenih del za zgradbo novega šolskega poslopja okoliške deške osnovne šole v Celju.
Krajni šolski svet v Celju za okolico razpisuje stavbena dela za zgradbo novega šolskega poslopja okoliške deške osnovne šole v Celju in sicer:
Instalacija vodovoda, 7. Stolpna ura,
S. Šolska oprala: kl&pi, table, omare Itd.,
9. Telovadno orodje
1. Pleskarsko in slikarsko delo,
3. Steklarsko delo,
3. Ključavničarsko delo,
4. Lončarsko delo,
5. Električna razsvetljava,
Stavbeni operat (načrti, proračunski sestavek, in stavbeni pogoji) je razpoložen na vpogled v pisarni upravitelja okoliške deške osnovne šole v Celju, Razlagova ulica št. 5 vsak delavnik od 8. do 12. ure dopoldan. Proračunski sestavek in formular ponudbe se dobijo proti plačilu nabavnih stroškov.
Pismene ponudbe, opremljene s kolkom 100 Din, se imajo izročiti ločeno za vsako razpisano skupino
v zapečatenem zavitku z zunanjo označbo „Ponudba za.dela pri zgradbi okoliške deške osnovne
šole v Celju ponudnika I. I.“ do petka 1. oktobra 1926 do 12. ure opoldan v pisarni upravitelja okoliške deške osnovne šole v Celju, Razlagova ulica št. 5. Kolekovati je vse priloge. Vsaki ponudbi je priložiti 5 . kavcije v gotovini ali pupilarnih vrednostnih listinah. Ponudnikom, kojili ponudbe ne bodo sprejete, se vrne kavcija tekom 14 dni. Pozneje dospelih in nepopolnih ponudb se ne bo upoštevalo. V ponudbi morajo staviti ponudniki cene tako, da bodo stalne, to je obvezne, naj bi se zvišale cene bodisi gradivu, bodisi delavni moči.
Upoštevale se bodo samo ponudbe opravičenih podjetij in obrtnikov. Ponudniki morajo podpisati izjavo, da poznajo dražbene in stavbene pogoje in da pristanejo se točno po njih ravnati.
Krajni šolski svet si izrečno pridrži pravico oddati dela po lastnem preudarku brez ozira na višino stavljenih ponudb.
KRAJNI ŠOLSKI SVET V CELJU ZA OKOLICO, dne 25. avgusta 1026.
Načelnik: B>R. KRAŠOVEC.
PERILO IN OBLEKE)
platno, sukno, plavino, volneno blago, nogavice, *
naramnice, robce, kravate, predpasnike, posteljno g perilo, itd. kupite najboljše pri tvrdki	p
‘M
E
MARIBOR' Aleksandrova cesta štev. 13. ^
Bi'1
I. N. Šoštarič
Anton Koser
j Uradno koncesijonirana inštalacija vodovoda in j centralne kurjave.	:
^ “ : Ljubljana, Aškerčeva ul. 17. j
I MIRI inHSKl ^ POKRAJINSKA
UELESElEMlSaERAZ STAVA
4. — 43- septembra 1926
„ Ljubljana v jeseni"
pod pokroviteljstvom Nj. Vel. Kralja.
Kmetijska razstava. — Vrtnarska razstava. — Umetniška razstava. — Hlgl-|er>*ka razstava. — Radio razstava. — Automo bliska razstava. — Industrijski proizvodi.
5.	septembra; Razstava plemenskih konj.
8.	in 9. sept.: Mednarodna razstava psov.
Leollimaclio, ki velja Din 3« —, upravičuje do polovične tolnje no oaebnih In brzotlakih. • Dobi sc v denarnih zarodih, kmetijskih In tujskopromelnlh organizacijah iid. Noj večja rasatava v naSl drftavl.
Oglejte sl Jo!
KOLESU
samo pri
Oorcu
Palača ljubil kreditne banke
Tvornica dežnikov in solnčnikov
L. MIKUŠ, LJUBLJANA
Mestni trg štev. IS
priporoča svofo bogato zalogo dežnikov v kakršnikoli  	velikosti	po najnižil ceni.	-
Nova trgovina manufakture
Nova trgovina manufakture
Josip Šlibar
Ljubljana, Stari trg, poleg Zalaznika
Cene:
Rjava kotenina . Din 7 50, 10'—, 18"— Bela kotenina Rjuhe
Sifon .... Gradel pa hlače Gradel za modroce
12-
28'-
13-
15'-
35-
14'—, 16' — 30'—, 36 — 16'—, 20 — 26 —
45 —
Cene:
Julet .... Din	18'—,	20'—
Odeje (kovtri) „ 180'—, 290'—
Mizni prti .	.	»	65'—,	70'—,	85'.—
Brisače	»	16'—*	22'	,	20'—
Brisače, frotirke	„	28'—,	40’	,	48’—
Robci, ducat .	.	70'—,	90'—,	120	—
Ob sredah In sobotah prodaja ostankov.
UČITELJSKA TISKARNA
Ljubljana, Frančiškanska ulica štev. 6
^egtstrovana zadruga as omejeno zavezo.
Tiskovine za šole, županstva in urade, najmodernejše plakate in vabila za veselice, letne zaključke. Najmodernejša uredba za tiskanje časopisov, knjig, brošur itd.
Stereo tiplja.
Litografija.
IidajatolU«* in od**Ton»a urednica: IZA PRIJATELJEVA (v imenu I»vr. odbora JSDS in KDZ). - Za tiskarno »Merkur« t Ljubljani: A. SEVER.