( Gorici, 28. januarju 1915. Leto VI. = „lNTovi Čas“ stane : === za celo leto...................4 K „ Nemčijo......................5 „ „ ostale dežele................6 „ „ posamezne štev. .10 vin. Oglasi po dogovoru. ---------------------- (Jpravništvo je v Gosposki ulici št. 6 drugi dvorišče. Lastnik: Konsorcij »Novela Časi« v Gorici. = „Novi Č5as“ izhaja: ob četrtkih popoldne. Rokopisi naj se pošiljajo ^do srede zjutraj na uredništvo v Gosposki — ulici št. 6, drugo dvorišče. — Odgovorni urednik : Anton Šinigoj. Tiska ,.Narodna Tiskarna11 v Gorici. Papež Benedikt XV. Čudovite reči se razvijajo pred našimi očmi. Narodi in države skušajo vniči-t: ali vsaj osla!.’. .Irit&i drug.?- V;* tla i svct:>v!a \ < 'J k 'i na tla; neizmerne žnve zahteva od ljudi; kar so lepega in velikega napravili ruši, nova dela one-mogočuje, povsod pa širi bojazen in skrbi radi temne in težke bodočnosti. Iz vsega tega nemira, razdiranja in pobijanja pa se vzdiguje pred strmečim svetom vedno više moč in vpliv papeštva in papeža v Rimu. Mislili so sovražniki katoliške cerkve, da papeštvo izgine samo po sebi, ka kor hitro bi mu vzeli Rim. Vzeli so mu res Rim 1. 1870, toda v svojem pričakovanju so se motili popolnoma. Papeštvo ni izginilo. Ostal je papež v svoji lastnini jetnik, brez države, brez vojaštva, brez svetnih sredstev, brez svetnega sijaja! Ostalo mu ni prav ničesar, po čemur se povsod drugod ceni in meri moč in oblast. In vendar se je vpliv papeštva vedno bolj dvigal pod Pijem IX., Leonom XIII. in Pijem X. Tako je po Evropi vihrala bojna nevihta, da se med poročili o bojih med različnimi sovražniki skcraj niti opazila ni važna sprememba v Rimu, ko je 20. avgusta umrl nepozabni Pij X. ter bil na njegovo mesto izvoljen Benedikt XV. Tiho in skromno je novi papež nastopil svojo vlado. Pogledal je po Evropi; srce se mu je streslo ob slikah, ki jih je tu videl: kri v potokih; vničena nešteta mlada življenja; solze sirot in vdov; mirno delo prekinjeno; sadove težkega truda poteptane in vničene. Eno silno željo je občutil pri tem: napraviti mir! Zaklical je vladarjem in voditeljem narodov, naj mirujejo. Niso se mu odzvali Vnovič je pred Božičnimi prazniki poskusil vojskujoče se države pregovoriti, da bi o Božiču, prazniku miru, mirovalo tudi orožje. Zaman je bil tudi ta poskus. Toda sv. Oče je poskušal naprej! Ce ni že mogoče pripraviti narodov do tega, da odlcže svoje krvavo orožje, naj se sa] način vojske omili. Vplivu in ugledu potrpežljivo delujočega papeža je vspelo vzeti vojski mnogo ostrosti. Tako se je predvsem omogočila zamenjava žensk in otrok v vojnem ujetništvu. Toda papež je svoje blagoncsno delo neumorno nadaljeval. Pred kratkim je, izvršujoč svoj samaritanski in mirovni program, ki ga je bil o Božiču razvil pred kardinalskim kolegijem, vsem voj lijočim se državam poslal poziv, da privolijo v zamenjavo vojnih ujetnikov in težko ranjenih, ki niso več sposobni za vc1-jaško službo. Njegov plemeniti nasvet so povsod rade volje sprejeli. Gorica, piavo slovensko mesto. (Iz spominov starega Goričana.) L. 1863 je izdal slovenski pisatelj P. Hitzinger, župnik in dekan v Postojni »Domač koledar slovenski za navadno leto 1863«. V tem koledarju beremo poa gornjim naslovom nekaj zgodovinskih podatkov o (iorici ter o prebivalstvu in narodnosti v Gorici 1. 1863. lam se glasi: »Imena Gorice ni spremenil ne Italijan ne Nemec toliko, da bi sc mu ne znala slovenska korenika. Kakor ime, tako je začetje tega mesta slovensko, in tako tudi še njegov sedanji značaj po večjim ostaja slovenski. Po besedah nekterih nekdanjih pisateljev bi se utegnilo sodili, da je v lej strani starodavni čas stala neka N 0-reja; pa gotovega se o tej reči ne da spoznati. Gorica se po tem imenu v pismih pervikrat bere še le 1. 949, vender se kaže, da je mesto že takrat zadosti veljavno bilo, ker je imelo premožne stano-vavce. L. 1001 je cesar Oton Ul. polovico Goriškega mseta dal patriarhu Janezu IV., polovico pa Verihenu, furlanskemu knezu. Krog 1. 1120 se pervikrat bere lastni g o r i š k i k 11 e z, Majnard z bratom tngelbertoni; od tedaj je Gorica imela dolgo lastne gospode, ki so dobili tudi Če bodo tisoči in tisoči pohabljenih težko ranjenih, bolnih vojakov vseh vojskujočih se narodov vrnjeni ljubeznjivi negi svojih družin, potem bo šla hvala za to papežu v Rimu. Ves svet daje svetemu očetu najiskrenejšo hvalo in se z občudovanjem ozira kvišku k modremu in dobrotnemu Benediktu XV., ki neumorno vrši svoja blago-dejstva. V čudovitem sijaju je zažarela podoba papeževega in papeštva! Iz Vatikana se svitajo prvi mirovni upi v teh dneh najstrašnejše vseh vojsk, ki je nad pol sveta in nad celo krščanstvo prinesla pogubo in uničenje. In glej! Države, ki bi pred kratkim še smatrale za poniževalno, imeti stika z Rimom, so začele v Rim pošiljati svoje zastopnike, da obnove ž njim diplomatične zveze. Anglija pošilja svojega zastopnika v Rim; Francija, ki je menila, da bo papeštvo strla, se trudi sedaj, da s papežem obnovi zveze. In naenkrat stoji papež, glavar katoliške cerkve, kot edini steber, ki se nanj ozirajo po miru hrepeneče oči po vojski trpečih in krvavečih. Govorite danes s komurkoli hočete, vsakdo, tud' najbolj zagrizeni nasprotnik cerkve in katoličanstva, bo vzdihnil: »Oh, da bi poslušali papeža! Da bi papež napravil mir! ...« i. t. d. In delo sv. Očeta bo imelo uspeli! On se ne zanaša na človeško diplomatič-110 delo. Njegovo mirovno orožje je m o-1 i t e v. Mirovni nagovor sv. Očeta. Dne 21. jan. je zbral sv. Oče okrog sebe svoje kardinale in jih nagovoril. Sv. Oče pravi, da je sklical kardinalski kon-zistorij, da bi z vredno slovesnostjo poskrbel za izpraznjene škofije, med katerimi jih je nekaj važnih. »Predvem pa, - - je izjavil sv. Oče, ne morem 'drugače, kakci- da Vam, častiti bratje, ki ste tukaj zbrani, z ozirom na združevalno vez, ki Vas veže z nami in ki po pravici delite z nami misli in skrbi, vnovič v Vaša srca vlijemo one tesnobe, o kateri veste, da stiska naše srce. Žal, da odhaja mesec za mesecem, ne da bi se niti od daleč vzbudilo upanje, da bo ta tako nesrečna vojska, ali pravzaprav krvi prelivanje skoro končalo. Pa če nam ni dano, da bi pospešili konec te šibe, vendar moremo lajšati njene bolestne posledice. V ta namen smo se dosojaj v resnici, kakor veste, kolikor je bilo mogoče, trudili in sc bomo tudi v prihodnje, v kolikor bo to zahtevala potreba. Brez dvoma je posebno dolžnost rimskega škofa, ki je od Boga postavljen za najvišjega razlagavca in variha večne postave, da razglaša, da ni nikomur dovoljeno iz kakršnega si že bodi vzroka kršiti pravičnost, in zato razglašamo bre/c ovinkov, ko vsako krivičnost, ki se zgodi drugod posesti po Istrii, Krajni in Korotanu, so tudi nekaj časa bili koroški vojvodi. L. 1500 je umeri poslednji goriški knez Leonard, ter je Gorico zapustil cesarju Maksimilijanu I., in od tedaj tista 0-staja avstrijanskim vladarjem v oblasti. Od I. 1751 je v Gorici nadškofijstvo vstavljeno, ker je papež Benedikt XIV. akvilejski patriarhat odpravil. Gorica stoji na levem bregu dereče Soče, v prijazni rodovitni ravnini, obdana z vinskimi griči; nad mestom se kaže na višavi grad, nekdanji sedež goriških knezov, pod gradom je veliki terg. Travnik imenovan. Mesto se loči v staro gornje, in v novo spodnje mesto; zraven je še dvoje predmestje, Placuta in s. Rok. Med stavbami je znamenita stolna cerkev s. Hilarija in Tacijana, ki jo je kneginja Katarina začela zidati 1. 1365, in je bila doveršena 1. 1400; posebno lep pri tej cerkvi je veliki kor. Eara je bila tukaj še pred I. 1334. ko je Henrik Vendenberski za župnika bil postavljen; pervi nadškof pa je bil ondi 1. 1752 Karol Mihael grot Atemski. Razun te cerkve ste še farne s. Ignacija v mestu, in s. Vida pred mestom, in podfarne s. Andreja in s. Roka. Dalje sta v mestu dva samostana, očetov kapucinov in uršulinaric, ste tudi dve bolnišnici, usmiljenih bratov in usmiljenih sester. Zmed družili stavb so znamenite, nadškofova palača, deželna hiša in vojaško n > tej ah oni strani, glasno obsojamo in cbzaljujemo. Toda niti primerno, niti koristno bi ne bilo papeževo avtoriteto vlačiti naravnost v spore vojujočih se strank Vsak. kdor premisli 111 presodi, ne more drugega kakor spoznati, da mora biti sv. Stolica v tem velikanskem boju, pa naj 1 o še v tako veliki skrbi, — popolnoma nepristranska. Ker je Pontifex romanus (najvišji rimski duhovnik) prvi namestnik Jezusa Kiistusa, ki je za vse ljudi in vsakega posebej umrl, mora z enakimi čuv-stvi ljubezni objemati vse bojevnike. Ker je nadalje skupni oče vseh katoličanov, ima med bojevniki obeh taborov veliko število otrok, za katerih blagor mora e-riako in brez razlike poskrbeti. Zato je prtrebno, da on v njih ne vidi njihovih posebnih interesov, ki jih ločijo, ampak skupno vez vere, ki jih dela brate med seboj. Če bi mi ravnali drugače, bi niti na no ben način ne koristili stvari miru, ampak bi — kar je še hujše — sejali odtujenje in sovraštvo proti veri in bi mir in notranjo sloge. Cerkve izpostavili težkim pretresom. Če tedaj ne držimo z nobeno stranko, vendar velja naša skrb obema enako, ko posamezne stopnje te vojske s skrbjo zasledujemo, ki je tem večja, ker se imamo bati, da silovitost napadov preseže vsako mero. Naravno je, če se naše misli neprestano obračajo tja v ono stran, kjer je med sinovi opaziti najbolj globoko ljubezen in spoštovanje do skupnega Očeta vernikov in o tem priča tudi, v kolikor sc to nanaša na belgijsko ljudstvo, pismo, ki smo ga pisali kardinalu nadškofu v Me-chelnu. V njem apeliramo na čuvstva člo-večanstva na one, ki so prestopili meje nasprotnih narodov in jih rotimo, da zasedenih ozemlj ne opustešijo v večji meri, kakor to brezpogojno zahtevajo razlogi vojaškega reda in kar je še bolj važno, da se brez dejanske potrebe ne žalijo čuvstva prebivalstva glede najdražjega: hiš in služabnikov božjih, pravic religije in vere. Kar se tiče onih, ki vidijo svojo domovino od sovražnika zasedeno, umevamo popolnoma, kako težko jim je biti podložnim tujemu gospodstvu, pa vendar si ne želimo, da bi jih njihovo hrepenenje, zopet dobiti neodvisnost, gnalo k temu, da bi ovirali vzdrževanje javnega miru in tako svoj položaj še znatno poslabšali. Drugače pa, moji častiti bratje, ne smemo vsled dejstva, da nas s toliko težo težita trepet in skrb, izgubiti poguma; nasprotno, čim temnejša se kaže bodočnost, s tem večjim zaupanjem se hočemo bližati prestolu milosti, da izprosimo u-smiljenja in milosti in dobimo primernega olajšanja za naše srce.« Sv. Oče je končal, poudajajoč potrebo, da se v vstrajni in ponižni molitvi o-bračamo k Gospodu, dobro pomneči, da ni brez božje volje mir zapustil sveta. poslopje. Deželnih vredov ima tukaj svoj sedež okrožno predstojništvo za goriško knežijo, in okrožna sodnija. Učilnih naprav ima mesto zadosti; bogoslovsko u-čilnico s semeniščem, višji gimnazi in realko, zraven več ljudskih šol. Kar se tiče obertnije. Gorica je ne pušča v nemar, ima fabrike za usnje, svilo, rozolj, posodo in drugo. Stanovavcov se zdaj šteje na 14.000, vmes je več kot polovica Slovencov, nekaj je Nemcov, drugi so Italijani in Furlani. Po takem se Gorica še zmiraj sme za slovensko šteti, dasiravno bi jo en del njenih stanovavcov rad vso poitalijančil. Blizo mesta na prijaznem griču v Kostanjevici je samostan očetov frančiškanov; titsi so 1. 1811 semkaj prišli namesti karmelitov, ki so bili tukaj 1. 1649 vpeljani. Poprej pa je bil v mestu frančiškanski samostan pri cerkvi sv. Katarine, ki ga je sv. Anton Paduanski 1. 1226 vtemeljil. Dalje od Gorice pa je sloveča božja pot pri cerkvi Marije Device na S v e t i g o r i; ta božja pot je bila znana že pred 1. 1376, sedanja lepa in velika cerkev pa je bila doveršena in posvečena 1. 1544; očetje frančiškani so ondi imeli samostan od 1. 1565 do 1. 1786.« Take so bile tedaj razmere v Gorici pred pol stoletjem. Drugič zopet nekaj starih zanimivosti. Bog dopušča, da se ljudje sami, ki so vse svoje misli obrnili na posvetne tvari, z medsebojnim pokončavanjem kaznujejo. »Pridružili so se pa še drugi dogodki, ki silijo ljudi, da se uklonijo pred mogočno božjo roko, kakor oni zadnjih dni, čigar grozo in žalost vemo vsi.« Sv. Oče priporoča zasebno in javno molitev,.in vabi k slovesni zadostilni službi božji, ki je za celo Evropo določena na dan 7. februarja in za ves ostali katoliški svet na 21. marca. Sv. Oče je naznanil, da se bo prve daritve sam udeležil v Petrovi baziliki, in je končal z željo, da bi po priprošnji preči-ste Device bilo dano svetu, da se mir v Kristusu vrne vanj in se za stalno naseli med človeštvom. Molitev za mir. Sv. Oče je za ta dan molitve sestavil posebno molitev za mir, ki se bo molila med drugimi molitvami 7. febr. Zjutraj po farni maši se izpostavi Najsvetejše ter se moli psalm »Miserere« —. usmili se nas... Najsvetejše bo izpostavljeno ves dan. Če ščenja in molitev naj se udeležujejo os-,-bito otroci. Zvečer naj se moli sv. rožni venec in molitev za mir, ki jo je sestavil sv. Oče. Nato skupna molitev litanij vseli svetnikov s prošnjami križevega tedna in s kolekto za mir. Slednjič blagoslov. Sv. Oče opominja vernike, naj porabijo to priliko, da sprejmo sv. zakramente; zato podeljuje vsem, ki opravijo sv. spoved, gredo k sv. obhajilu ter se udeleže omenjenih pobožnosti, ali sploh enkrat ta dan nekoliko molijo pred sv. Rešnjim Telesom, popolni odpustek. Molitev sv. Očeta za mir se glasi: »Potrti vsled bojnih strahot, ki pretresajo ljudstva in države, se zatečemo, o Jezus, z največjim zaupanjem k Tvojemu ljubeznipolnemu Srcu. Vzdihujoči te prosimo, o usmiljeni Bog, dokončaj to bridko poizkušnjo; hrepeneče pričakujemo, o knez miru, da nam čimpreje podeliš naš mir. Tvoje Srce je nekoč izlivalo ljubezen na ta svet, da bi izginila vsa nesloga In vladala le ljubezen med ljudmi. Ko si bival na zemlji, si imel najnežnejše sočutje za vse naše človeške potrebe. O, naj se torej tvoje Srce usmili tudi v tej za nas tako težki, s strahom in sovraštvom prepojeni uri! Usmili se vseh mater, ki trepečejo skrbi za svoje sinove; usmili se vseh družin, ki pogrešajo gospodarjev; usmili se uboge Evrope, ki jo tlači tako huda poiz-kušnja! Navdahni vladarje in ljudstva z inisli-j°.pira. dokončaj krvave boje narodov, priženi ljudi, da se spravijo in si dajo po ljub miru, saj jih je pobratila cena tvoje krvi. In kakor si nekoč apostolu Petru, ki je klical na pomoč: »Gospod, reši nas, potaljamo se!« poln ljubezni odgovoril s tem, da si potolažil vihar na morju, tako usliši dobrotljivo tudi zdaj naše zaupljive prošnje ter dodeli, da zavlada na razburjeni zemlji zopet mir in tihota. O preblažena Devica! V vseh pretresljivih poizkušnjah .si pomagala, pomaga} tudi zdaj nam, varuj nas, reši nas! ---Amen.« Svetovna vojska. Boji z Rusi. Na naši fronti ob Nidi in Dunajcu se bijejo večinoma le artilerijski boji. Naše topničarstvo je tudi pret. dni rušilo z uspehom ruske postojanke. Sedaj je v Galiciji iit na Poljskem vsled snežnih zametov manj bojev. Dne 7. t. 111. je pognala naša artil. Ruse in njihovih postojank vzhodno od Zaklic-zyna. V nadaljnem poročilu generalnega štaba se pa zopet poroča v novih uspehih naše artilerije. Zahodno od Tarnowa so Rusi sredi decembra na posameznih točkah prekoračili Dunajec in se ustavili na zahodnem bregu reke. Neko veliko pristavo, katero so napravili za opirališče svojih postojank, je naša artilerija iz-premenila v razvaline. Nato so se Rusi pričeli umikati v razdalji kakih 600 metrov. Nek naš infanterijski oddelek je iz- rabil za Ruse zelo kritičen trenutek in je izpadel iz svojih strelskih jarkov ter zasledoval umikajočega se sovražnika. Ujel je več sto Rusov ter došel končno do reke, kjer so naši saperji razrušili ruski vojni most. Ostanek ruskih čet, ki je še ostal na zahodnem bregu Dunajca, je na tem delu brez zveze z vzhodnim bregom. Če se Rusom ne bo kmalu posrečilo popraviti mostu, kar bo naša artilerija gotove poskušala preprečiti, preti precejšnjim ruskim četam uničenje. Na Pruskem in na severnem Poljskem so Rusi prodirali nekoliko časa. Pri Guinbinu se jih Nemci odbili. Boji so se vršili tudi na desnem bregu Visle pri Lip-nem. Pred Varšavo se vrše manjši boji. Obe vojski sta dobro utrjeni. Nemci na posameznih točkah napredujejo. V Bukovini so naše čete vrgle Ruse daleč nazaj. Naši so zavzeli kraj Kirliba-bo. To je velik uspeh. V Karpatih so naši vrgli Ruse na posameznih krajih nazaj. Dne 23. in 24. t. m. so naši vjeli 1050 Rusov. Proti prancozom in Angležem. Tu se bijejo jivahni in hudi boji. Pri La Bassee so Nemci premagali Angleže. V Argonih so Nemci vzeli Francozom več strelnih jarkov. N a j n o v e j š e poročilo se glasi: Berlin, 27. (Kor.) VVoltfov urad poroča: Veliki glavni stan, 27. januarija: Pri Nituportu in Ypernu so se vršili le artilerijski boji. Pri Cuinchy, jugoza-padno od La Bassee, si je sovražnik poskušal zopet osyojiti včeraj zvečer izgubljene pozicije. Prizadevanja so bila brezuspešna. Napad se je razbil v našem ognju. Že včeraj naznanjeni boji na višinah pri Craonne so imeli popoln uspeh. — Francozi so bili pregnani iz višinskih pozicij zupsdno od L aCrente Fme in vzhod m 'd Husterbize iti potisnjeni na južno pobočje višinskega ozemlja. Več oporišč v širini do 1400 metrov je bilo osvojenih od Saksoncev, 865 neranjenih Francozov ujetih, uplenjenih 8 strojnih pušk, ena pijonirska zaloga in mnogo drugega materijala. Južno od Sv. Mihiela so zavzele naše čete neko francosko oporišče. Protinapadi Francozov so bili brezuspešni. V Vogezih je visok sneg, ki ovira naše operacije. Nemški zrakoplovi nad Angleško. — Pret. teden so nemški zrakoplovi pripluli nad Angleško in vrgli 80 bomb. Ubitih ie 60 oseb, ranjenih 200, škoda ogromna. Poleta se je baje vršilo 6 Zepelinovih zrakoplovov. Morska bitka med Angleži in Nemci. Dne 24. t. m. dopoldne je prišlo v Severnem morju do bitke med 4 nemškimi oklepnimi križaricami, katere so spremljale štiri male križarice in dve flotili torpednih čolnov, in med angleškimi bojnimi silami, ki so bile štele 5 bojnih ladij, več malih križaric in 26 torpednih rušilcev. Angleško brodovje je po treh urah 70 morskih milj sevezahodno od Helgo-ianda prekinilo boj in se umaknilo. Po no-ročilih se je na angleški strani potopila ena bojna ladja in ena torpedovka, od nemških ladij pa križarka Bliiche. Vse o-stale nemške bojne sile so se vrnile v luke. Angleži pa taje, da bi se bila potopila kaka njihova ladja. Pozivni razglas. Na podlagi Najvišje zaukazanega sklica cele c. in kr. ogrske črne vojske se pozovejo na črnovojno službovanje z okrožjem, ako se na prebiranju spoznajo, da so sposobni zat o: 1. V letih 1891 rojeni črnovojni zavezanci, ki so bili na naboru ali na popre-skušnji spoznani za »nesposobne za orožje« ali so bili do 31. dne julija 1914 I. po vnovičnem zdravstvenem pregledu odpuščeni iz skupne vojske, vojne mornarice, deželne brambe ali orožništva. 2. V letih 1895 in 1896 rojeni črnovojni zavezanci in 3. tisti v letih 1878, 1879, 1 z njim razpolagalo z ozirom na potrle cele dežele. Tudi na Ibmškem so sklenili, da bode država prisihmn potom zasegla vse žito po zalegah in % potem razdelila po obči nah v razmerju^jjitevilom prebivalstva. V šali ustrelmfa^tno sestro. Dne 20. t. m. je sedel posestnikov sin Jožef Mulej iz t. Lovrenca v Prežinu na Štajerskem s svojo sestro Nežo v Mostah v sobi neke posestnice. Neža je vprašala brata, kaj bi storil, če pridejo zdaj tatje ali Srbi, nakar potegne brat revolver iz žepa, nakar meri na sestro, rekoč: »Vsakega bi ustrelil!« Po nesreči se orožje izproži in Neža Mulej se zgrudi mrtva na tla. Kroglja ji je skozi brado vdrla v glavo. Izvoz lesa v Italijo je za nekaj časa prepovedan, na kar se opozarjajo vsi lesni trgovci in drugi interesentje. Iz pisem naših junakov. Pc čem je bil na Kranjskem živež !- 1728. V Valvazorju se bere: Tedanji deželni upravitelj grof Strassoldo, vicedom grof Thurn in pa deželni predsednik N. so izdali razglas (po naročilu cesarja Karla VI.), da morajo oblasti dežele zabraniti vsako podraženje živil povodom prihoda Njeg. Veličanstva cesarja v deželo Kranjsko. Kazen za prekoračenje, tej odredb: priložene takse (tarifa) je bila zaplemba kupljenih oziroma na prodaj postavljenih živil. Taksa navaja sledeče cene živil, potrebnih cesarskemu dvornemu spremstvu: 1 divji petelin 2 gld., 1 star zajec 45 kr., 1 mlad zajec 34 kr., 1 kljunač 5 kr., 1 divja raca 12 kr., 1 prepelica 5 kr., 1 par tolstih kopunov 2 gld., 1 par nepitanih kopunov 1 gld. 25 kr., 1 stara gos 24 kr., I mlada gos 15 kr., 1 pitana raca 15 kr., 1 pit. kokoš 17 kr., 1 par piščancev 9 kr., 1 par pitanih golobov 14 kr., 1 malo slabej-še 34 kr.. 1 funt jelenjega mesa 12 kr., druge vrste jelenjega 9 kr., 1 funt srne ali divje koze 12 kr.. 1 funt slanine (stare) 9 kr., (nove) 7 kr., 1 funt Žmavca 12 kr., surovega masla 12 kr., deset jajc 3 kd., l cent ščuke 30 gld.. 1 cent postrvij 50 gld.. krapov 25 gld. ,100 rakov (najlepsih) 4 gld., srednjevelikih 2 gld., majhnih 1 gld. 8 kr. — Danes gotovo ni nobene gospodinje, ki bi si ne želela nazaj časov, ko se je za tri krajcarje dobilo 10 jajc in za 17 kiaj-carjev pitana kokoš! Zadnji pozdravi materi. Četovodja lovskega bataljona F. Palovec je pisal s severnega bojišča pismo, v katerem pravi med drugim: V okopih živimo kakor zveri v brlogu. Podnevi in ponoči prežimo na sovražnika in drug drugemu ne pustimo zaspati, zato si pa s pokanjem pusk kratimo čas. Pri tej zabavi marsikatri izgubi svoje življenje. Novinec Martin Vc-solak z Gomilskega bi bil smel po polnoči v jarku zaspati. Pa srce mu ni dalo pokoja; namesto da bi se vlegel k počitku. Je pisal svoji materi in ji želel srečnejše božične praznike. Pisma še ni dokončal, ko ga zadene v glavo sovražna krogla in mu v hipu ugasne življenja luč... Pismo sem poslal njegovi materi. Dne 20. decembra smo njega in osem drugih slovenskih mladeničev položili v hladno zemljo, kjer uživajo večni počitek po hrabrem boju... Med njimi je tudi novinec Mohorčič iz Sežane Pripeljal je bil na naše obvezovali-šče svojega tovariša, ki je bil v nogo ra njen in mu še skuhal kavo; ko se je vračal v okope, ga je šrapnel zadel v trebuh ter je bil na mestu mrtev. Pijomrji so na grobu napravili krasen brezov kriz, jaz sem pu vanj vrisal imena mrtvih junakov. Železniška nesreča. Dne 25. t. m. je na postaji Schmitz blizu Brna na Moravskem zadel delavski vlak v tovorni vlak, ker ni delovala signalna naprava. Tri o sebe so ubite, več ranjenih. Pozdrav ,,Novemu Šasu“ s francoskega bojišča. 80 frankov nagrade na vsako glavo naših topničarjev. Prijatelj in naročnik »Novega Casa« Anton Janež iz Zatolmina, ki služi pri motorni bateriji na francoskem bojišču, piše: »Vsem Slovencem in posebno naročnikom »Novega Casa« pošilja najlepše pozdrave rojak, ki se nahaja pri težkih trdnjavskih možnarjih Naši možnarji so strah naših sovražnikov; nam pa so v največje veselje, ker rušijo sovražniku njegovo najmočnejše trdnjavsko zidovje. Najbrže Vam še ni znano, kaj je proti nam ukrenil sovražnik. Dne 3. januarja so v francoskem in angleškem taboru razglasili, da dobi 80 frankov kdor ubije ali vjame enega od naše baterije. Čeravno nas je le malo, vendar smo vsi skupaj vredni čez . samo - i mi od naše baterije. Tu vidite, da naši so-mini^Nj^,.^niki čutijo, da smo mi in naši 30.5 cm. možnarji kot črv, ki se zaje da v njih vrsti Obenem naznanjam, da bi rad bral »Novi Čas«. Močno bi me veselilo, posebno', ker ga tudi doma bero naš očka. Še en pozdrav iz teh daljnih krajev! Bog živi naš dom in cesarja! Na svidenje!« gožja služba v grmovju tik pred sovražnikom Poddesetnik 27. črnovojniškega polka Valentin Humar, doma iz Banjšic, piše z južnega bojišča 20. jan.: »Naznanjam Vam, da smo prišli v ki je precejšnje mestece. Hodili smo več dni. Tu bomo imeli nekoliko po-čika; koliko bomo počivali, sami ne vemo. Hudo smo zdelani. Morda bomo tu en teden ali dva. PoTem se vrnemo na bojno polje. Joda tega se nič ne bojimo, samo Bog naj nam dodeli zdravja ali srečno smrt! Ta teden smo imeli- naša kompamja na bojnem polju sv. mašo. Sovražnik je med vso mašo streljal na nas, a nobenega zadel. Duhovnik; ki je imel tudi nagovor, je dejal: »Vidite Ju Božjo roko! Dva tisoč korakov od sovražnika imamo mašo in pridigo in hvala Bogu - nič se ni zgodilo.« In res! Maša s pridigo je trajala eno uro in pol tam na gmajni, med hrastovjem' in grmovjem. Sovražnik strelja iz daljave 2000 korakov, a niti eden ni bil ranjen. Se enkrat Vas pozdravim vse skupaj! Z Bogom !« V vojski se naučimo ljubiti Boga in cediti svoj dom. Lepo pismo je pisal domov svoji ženi na Ajševico Ant. Velikonja, črno vojnik, iz daljne Bosne dne 16. oktobra. » Doslej je še dobro, samo daleč od doma sem na bojnem polju, a tudi še daleč od sovražnika. Prosite Boga za srečno zmago. Daj za sv. mašo za moje rajnike. Dostikrat sanjam od njih. Pa zato ne bodi v strahu. Kar nam Bog da, sprejmimo za dobro. Dobro si zapomnite moje nauke, da bom zadovoljen, ko pridem domov. Če boste vredni, Vam Bog da, kar si želite. Njegova roka je vsemogočna. Vozili smo se sem 3 dni in 3 noči. Boga hvalim, da mi je dal videti toliko po svetu. Srečni smo in več ko srečni, da nam je dal tako lepe domove, ki jih nismo vredni. Da bi vi videli, kako narodi živijo tu in kakšne domove imajo. Znal bom sedaj bolj ceniti svoj dom in hvaliti Boga iz dna duše, da nam je dal, kar imamo. Več je vreden za me moj dom koi vsi ti kraji. I o življenje in ti ljudje se ne da popisati. Dosedaj ne kaže nič nevarnega. Se vedno smo zadaj. Molite in prosite Boga za srečno zmago. Bog nedolžne otroke rad usliši. Ne obupati. Blagor mu, ki do konca ostane stanoviten! Če boste prav prosili, boste gotovo uslisam Kogar vodi Božja roka, ga smrt ne bo zadela, m ce ga zadene, ga zadene iz ljubezni l istega, k ga je ustvaril. Kar nam je Bog določil, e-ga nam sovražnik ne vzame. Sovražnik je začel bezati. Bog daj, da bi se ne vrnil. Videl sem vjete Srbe m grobove padlih Srbov. Morda mi ne bo mogoče veckiat pisati. Mi ni mogoče nič dobiti. Smo v nekem gozdu. Če ne dobiš pisma, me se ne b0i Pazi na vse. Kar imamo, je dar Božji. Ne zametavati nobene stvari, prejmite tisoč pozdrav in poljubov od Vašega iz srca ljubečega soproga in očeta. Bog m sreča junaška! Pozdravljeni čez hribe in doline iz daljne Bosne. Z Bogom!« Življenje v bojni vrsti. G Ernst Terpin iz Gorice, ulica Vet-turini, enoletni prostovoljec, ki je pride-ljen brzojavnemu oddelku pri 4 armadi, piše domov svoji materi: 21. jan. 1915. Draga mama! Vaše poslane stvari sprejel! Se nisem mogel dovolj nasmejati, ko sem zagledal med piškoti dve škatljici, zaviti v fin rdeč popir. Mislil sem si: »Menda še nismo tako daleč, da bi nam gori pošiljali bombončke kot malim otrokom.« Odprem. »Ah, jej, mast za mojo živino!« T udi od sestre Tončke sem prejel en tak spomin, samo bolj črna mast je, za mojo belo koža bolj elegantna. Bil je že skrajni čas. Namazal sem se po celem telesu s to mastjo; bil sem kot masten dimnikar. Izprva me je žgalo, da sem se moral še bolj praskati. Drugi dan pogledam svojo spodnjo obleko. In glej! Prej vse živo vseh lazečih in plazečih družin, je bilo sedaj vse tiho in mirno. Niti ena mi ni o-stala za spomin. — Poslali ste mi tudi čokolado in 3 številke »Novega Časa«. Jako lepo je, da se me vedno spominjate. Priporočam se še za naprej, posebno za list. S tem pa še ni rečeno, da mi morate vedno pošiljali kake fine stvari. Sem sicer res bil nekoliko izbirčen, a po tolikem času tu v vojski se človek marsičemu privadi. Raje bi videl kakšne cigarete. S tobakom sem precej dobro preskrbljen. Poslali so mi Bog in dobri ljudje. Radi tistega perila, ki ste mi ga poslali pred časom, in ki ga nisem dobil, Vam ni treba skrbeti. Sicer je res škoda, a prepričan sem, da pride v roke kakemu potrebnemu. Jaz sem še vedno zdrav in isto pričakujem od Vas vseh. Upam trdno, da po končani vojski pridem zdrav in vesel dornov. Tu imamo' 3 dni prekrasno vreme. Čez dan sije solnce in ogreva ledene planjave, po noči pa plava luna po nebu, jasnem ko ribje oko. Človek bi mislil, da ni vojske. Ali naenkrat začno od vseh strani pokati puške, strojne puške, grme topovi, vse se meša in križa. tos tudi, a ne v taki meri. Druga stvar jim je bila ta Božič bolj na srcu: namreč naši ranjeni vojaki. Za-te je bilo nagromadje-nega mnogo sadja, peciva, posebno mnogo svalčic in cigar. l'e dobre reči so naslednje dni raznesle družbenice po tukajšnjih bolnišnicah. — L in 3. januarja vršila se je pa božičnica »Slov. Straže« za vbo-go slovensko deco. Oblačila je bilo razstavljenih 179 obuvala 15 parov: delo po večini družbenic v odboru »Slovenske. Straže« in v misijonskem odseku Marijine družbe. Božičnico je otvorila z lepim nagovorom predsednica Ivana Zafret. Sledil je govor preč. g. dr. A. Karlin, tržaškega škofa. Premilosijivi gospod je izrazil svoje veliko zadoščenje, da se je priredila ta božičnica v sredi naših krščanskih organizacij za naše vboge slovenske otroke. Živahno je postajalo med otroci, ko so se začela oblačila razdeljevati. Se Živah-neje je bilo med njimi, ko se je delilo sadje in slaščice. Na vsporedu so bili še: S. Sardenkova igra: »Biseri in cekini« in Prizori iz betlehemskih poljan. Igrali in vprizarjali žive slike so šolski otroci. Vmes se je glasilo lepo ubrano petje družbenega zbora. Posebno je v srce segel samospev angelja Tako so nam potekli lepi božični dnevi: nekoliko božjega veselja težkih dneh, v katerih se nahaja naša zemlja. Obenem je pa naše gibanje dokaz, da pojmimo zahteve ki jih stavlja do nas naša ožja in širja domovina. Pod ruskimi šrapneli. — Bolan na koleri. F. Č. iz Vrtovina št. 28. piše domov... »Praviš, da bi radi vedeli, kaka se mi je godilo, torej ti malo povem od začetka. Pisal sem Vam, kako se mi je pripetilo, ko me je ruski šrapnel vrgel. Eksplodiral je zraven mene; jaz sem ravno stal po koncu. Kar naenkrat prižvižga po zraku šrapnel in me odnese 5 metrov v stran. Ko se zavem, čutim, da se nemorem dvignit; od tal. Gez neicaj časa pa se vendar poberem, ni bilo pa več naših vojakov o-koli mene. Šli so naprej; samo kar jih je ostala: na bojišču so bili krog mene: seveda mrtvi. Po kolenih se splazim do bližnje meje kakih dvesto korakov. Medtem se naredi trdna tema. Sklenil sem ostati tam čez noč. Odgrebem sneg, pogrnem na listje »celtno« in ležem. J’ako čakam dneva. Bil sem prav blizu Rusov, zakaj za menoj v gozdu sem slišal njih glasove; pa se nisem nič bal, ker je bila tema in sem bil dobro skrit. Dolga je bila noč, mrzla in brez spanja, pa vendar je prišel počasi dan. Bil sem malo boljši, vsaj čutil sem, da bom lažje hodil. Počasi grem. Ko hodim kaki 2 uri, pridem na cesto. Tam me vzamejo na voz in me peljejo v bližnjo bolnišnico, kjer sem bil 5 dni. Peti dan sem čutil, da tne nekaj v trebuhu kolje. Povem zdravniku, ki me preišče. Ni trajalo 10 minut in sem bil vzet od drugih bolnikov in me denejo čisto samega v sobo. Potem pa kmalu na voz in hajdi na Ogersko. Tam sem prišel v bolnišnico, kjer so bili bolni na koleri, tako da nisem imel več upanja, da pridem kdaj ven... Peti dan pa sem prestal nevarnost.« Milosrčnost ruskega častnika. Vojni poročevalec »Lokal - Anzeiger-ja« je poslal svojemu listu naslednje zanimivosti o Rusih v Novem Sonču. Ruski častnik je šel v svOji visoki sibirski papaši (neke vrste čapka) po ulici. Srečala ga je žena, ki je peljala dečka za roko. Ko je fantiček zagledal častnika, je glasno rekel materi: »Glej mama, kakšen grd Moskal!« Častnik (najbrže Poljak) je razumel in se nasmejal. Prestrašena mati se je hotela hitro izgubiti. Častnik pa jo je pomiril, pobožal dečka z roko po glavi v znamenje, da nima nič proti temu. Ruski stotnik si je na ulici hcitel^ kupiti kruha in je vprašal mimoidočo žensko po pekarni. Rekla mu je, da ne ve. Častnik jo je debelo pogledal in jo vprašal, ni-li morda iz tega mesta. Ko mu je povedala, da je, jo je začudeno vprašal, kako da ne ve za peka. »Pozabila sem že,« mu je s solzami odgovorila. »Nekaj dni že nisem jedla kruha; zadnjič sem imela še malo riža, včeraj nas je sosed poživil s koščkom kruha, danes pa že s svojimi štirimi otroci trpim lakote.« Iz daljšega pogovora je stotnik spoznal, da je žena vdova^ po profesorju, zdaj brez vseh sredstev. Lastnik si je zapisal njen naslov, poklical podčastnika, ki je šel ravno s trenom po ulici, in mu dal listek z nekim navodilom. Nato je vzel bankovec za 10 rubljev in ga dal braneči se ženi v roko. »Judi jaz imam ženo in rad bi imel, da bi tudi moji družini v podobnem slučaju kdo tako jremagal,« je rekel stotnik. Vsled te sreče presenečena žena se je vrnila domov m našla tam osem vreč moke, dve vreči kromphja, kruh. sol in druga živila, z eno v besedo živeža za tri mesece. Teda s tem še ni bilo konec. Častnik je naznanil poveljniku, da vdova že dva meseca ni dobila pokojnine, in poveljnik ji je ukazal izplačati 600 kron iz fonda, ki je bil poprej po raznih krajih v Galiciji konfisciran. Lastnik, ki je tako človeško, ljudomilo ^stopal z vdovo se imenuje Aleksandrovič in je stotnik pehotnega polka iz Jalte na Krimu. Marijin dom v Trstu. V vojskinem času utihnejo modrice, pravi latinski pregovor. V nas so le deloma. Seveda veselih hrupen smeh vzbujajočih nastopov na našem odru ni bilo, odkar je vojska. 1 oliko bolj so se pa vzbudile vile milosrčnice. Nabrale so lepo svoto denarja za »Rdeči križ« in vboge družine vpoklicanih vojakov, napletle mnogo toplih predmetov za naše v vojski prezebajoče vojake in odposlale gališkiin in dalmatinskim beguncem 2 velika zaboja stare obleke. Privedle so v našoi sredo tudi svetli topli Božič. Prvi in drugi božični praznik so se zbrale Marijine družbenice okoli svojih lepih jaslic. Za drago božično drevo se nam je letos zdelo škoda denarja. Voditelj je govoril o betlehemskem detetu in njegovih nasprotnikih s posebnim ozirom na na-še vojne čase. Deklaniovale so se M. O-pekova:' »Luč sveta«, Romonova: »Rojenice so pele....«, prav izrazito S. Sur-denkovi: »Materna« in »Očetova«. I medilo se je tudi nekaj živih slik z deklamacijami. Vmes so se pa glasile nase nnene božične pesmi. Zanimivi so bili darovi oh jaslicah. Druga leta so se družbenice z darovi druga druge spominjale, da si taKo nekako utrde vez ljubezni med seboj. Le Vesele dogodbice iz naborov črnovojni-kov. Listi poročajo o veselih dogodbicah, ki so se vršile ob naboru črnovojnikov. Tako je n. pr. močan mlad mož prišel k naborni komisiji. Polkovni zdravnik ga je vprašal, ima li kako hibo. Mož je odgovoril, da na nobeno uho nič ne sliši. »Nezmožen«, jerekel zdravnik čisto tiho. Gluhec se hitro obrne in hoče oditi. »I oca-kajte«, pravi zdravnik, »ker ste slisali ta moj »nezmožen«, ste gotovo zmožen.« Neki drug rekrut trdi, da je kratkoviden. »Zmožen«, odloči zdravnik, »k pešcem! Pridete v prvo vrsto.« . Drugi trdi zopet, da je preveč dalc-koviden. Komisije vendar to ne spravi v zadrego. »Zmožen in sicer k zrakoplov-nemu oddelku!« Neki drug rekrut zatrjuje, da je vsled srčne napake popolnoma nezmožen za vojno službo. Zdravnik se trudi, da bi hal našel, toda ne more nič konštatirati. »rt kateremu zdravniku ste hodih.« Rekrut pove. Nato pravi zdravnik: »Lestitam vam, imeli ste izbornega zdravnika, popolnoma vas je ozdravil, hvaležni smo mu za dobrega vojaka.« Najoriginalnejšo bolezen je imel gotovo poljski jud. »Kaj vam manjka,« ga vpraša zdravnik. »Nič mi ne manjka, go- spod regimentsarcat,« pravi žid, »toda svetujem vam, da bi me ne vzeli. Kamor pridem, tam je smola.« Ta »bolezen« pa seveda vseeno ni nič pomagala. Kmečki sin iz vzhodne strani države se je predstavil komisiji. Slišal je. da je Platfus (ploskonogost) bolezen, ki varuje pred potrditvijo. Zapomnil si je to. Polkovni zdravnik ga vpraša, ima-li kako bolezen. Modri fant se prime za vrat, napravi žalosten obraz in pripoveduje, da ima platfus. Ta nepcznanost razlike med vratom in nogo mu je prinesla običajni »geeignet«. Veselo dogodbico iz sedanjega nabora pripoveduje prostejovski »Hlas Lidu«: Ko je z resnim korakom korakal pod mero gospod R., nadpivovar, je nastala v naborni dvorani slavnostna tihota. Zapi-sovatelj prečita iz starega protokola, zakaj gospod R. pred leti ni bil potrjen: »Vsled splošne telesne slabosti.« Nihče se ni mogel več zdržati. Nasmejala se je vsa slavna komisija od gospoda stotnika pa do tistega pri meri, zastopniki uradov in zapisovatelji. Nazadnje je še v vrstah nagcev prestalo za trenotek šklepetanje zob. Izmed vseh najbolj se je režal gospod nadpivovar. Stotnik ga modro vpraša: »Tako, koliko tehtate, gospod nadpivovar?« — Malo, gospod stotnik, samo 152 kil.« — »Tako, torej pojdite domcv in pitajte se.« — »To tudi storim, gospod stotnik!« Ves Prostejov se raduje nad rekordom gospoda nadpivovarja. Boji v zraku na življenje in smrt. V zadnjih tednih so avstrijski večkrat poleteli iz obleganega Przemysla, ne da bi jih zadeli sovražni streli. Sedaj pa se ie odločil ruski aviatik stotnik Andrijevič zasledovati avstro - ogrskega. Še prej pa je pisal svoji družini poslovilno pismo, napravil oporoko, in ko je zapazil avstrijskega letalca nad trdnjavo, se je dvignil z naglim vzletom proti našemu letalu, ki ga je vodil letalec Pran Malina. Kmalu nato se je zaslišal strahovit ropot obe letali sta v največji hitrosti zadeli in padli na tla. Letalec Malina, doma iz Prage, je umrl junaške smrti pod svojim letalom. O nemško - francoskem boju v zraku, pri katerem je bil smrtno zadet stotnik pl. Falkenhayn, nečak načelnika nemškega generalnega štaba, poroča Reuterjev urad: Neki francoski letalec je s svojim spremljevalcem opazoval v bližini A-miensa nemške postojanke. Na povratku, kakih 20 km daleč vstran od Lille, so zagledali Francozje nemškega goloba (letalni stroj). I akoj so začeli lov, ki je trajal eno celo uro. Pri Amiensu se je Francozom posrečilo priti goloba v oddaljenosti do 15 metrov. Tedaj je nemški stroj spre jel boj. Pač z namenom, da podere sovražnika, je nemški letalec obrnil svoj letalni stroj in se spustil naravnost proti Francozu. Velik obrat je slednjega rešil pred poginom. Francoski opazovalec ie oddal štiri dobr: namerjene strele. Prva kroglja je^ zadela nemškega opazovalca, stotnika Falkenhavna, v srce, druga ie razbila pilotu ramo, tretja ga je ranila na vratu in četrta je šla v motorjev hladilnik. Kljub hudim poškodbam se je vodite Iju stroja (pilotu) posrečilo, spraviti svoj stroj srečno na tla. Oba aparata sta prišla na tla sredi francoskih vrst, kjer so boj v zraku opazovali z veliko nestrpnostjo. In sedaj se je dogodilo nekaj, kar je na gledalce napravilo velik vtis: Počasi je izstopil s svojega aparata nemški pilot (letalec) se približal francoskemu opaz valeti in, ponudivši mu neraujeno reko, ga odgovoril v lepi francoščini: »Četudi seje končal boj v našo nesrečo, gospod, sem vendar ponosen, da sem se boril s tako junaškim nasprotnikom.« Stotnik Falkeu-hayn je bil takoj mrtev .Papirjev niso našli pri njem nobenih. Vrhovni poveljnik Francozov Joffre - -katoličan. »Aargaucr Volksblatt« objavlja iz Lyona o francoskem vrhovnem poveljniku to - Ie: »Svoj čas ste z drugimi listi vred pisali, da je Joffre prostozidar in le kot tak imel pred (generalom) Pan prednost. Ta trditev ni resnična. Tudi Joffre je katolik in svojega verskega prepričanja nikdar ni prikrival. Ko je 1. 1907 nevarno zbolel, se je kljub odsvetovanju zdravnikov dal peljati v Lurd, in pisec teh vrstic je bil 1«. avgusta istega leta v votlini priča, kako je visoki častnik s prekrižanimi rokami pobožno klečal dolgo časa pred milostno podobo in molil. Razna Joffrova dnevna povelja v sedanji vojni pričajo o velikem zaupanju v Boga. V nasprotju z vlado izpoveduje Joffre Boga javno. Joffre je tudi namenjeni udarec vojnega ministerstva zoper duhovščino, da je bila poklicana na fronto, izkušal kolikormogicče popraviti s tem, da je duhovnike takoj poslal kot instrukterje čet nazaj za bojno vrsto ali jih je pustil korakati s četami kot rezervne častnike in izpolnovati posel vojaškega duhovnika. 1'udi Pau je ravnal tako. Oba v teh namenili čestokrat zadeneta na odpor podrejenih voditeljev; ker to je že treba reči, da je armada od lože čisto okužena. Vendar pa je pomembno znamenje, da ravno trije najimenitnejši vojssovodje, ki jim je dala vlada v roke meč le z nevoljo, ker ga drugim ni mogla izročiti z mirno vestjo, niso junaki lože (prostozidarji), ampak katoličani; ker tudi Castelnau je hraber katoličan. Morda se je v inozemstvu opazilo, da je vlada odlikovala celo vrsto generalov, le teh dveh ne, ki bi bila to najbolj zaslužila — Joffra in Paua ne. Zakaj neki ne? Vsi se bodo še spominjali, da je doživel Joffre v prvem mesecu vojne od strani klike generalov tako opozicijo, da je hotel odstopiti. Vlada je pa potem le spoznala resnost položaja in je raje pustila pasti tri svojih najljubših bratov, da b: mogla obdržati Joffra — ker ga je potrebovala. General Joffre je tudi v moralnem oziru zelo blag človek. Z najostrejšimi sredstvi je napravil v armadi konec nečistovanju in je dal zdravnike zapriseči, da bodo naznanili vsakega spolno bolnega častnika. Veliko jih je zletelo in so se prišli zdravit na jug. Sam je ženstvu nedostopen in v znanih ženskih krogih odnek-daj razkričan kot »ozkosrčen moralist«. Manj znano bo morda, da je Joffre svoj čas z grožnjo odstopa odklonil, dati čete od svojega armadnega zbora, da bi izpraznile samostane in zatrle punte, ki so nastajali zavoljo viharja zoper samostane. Tedaj ni manjkalo mnogo, da ni bil odpuščen. Zaplesti so ga hoteli v neko špio-nažno zadevo, pa konečno se le niso u-pali napraviti iz nje drugo Dreyfusovo komedijo«. Iz naše organizacije Otalež. Občni zbor slov. kat. izobr. društva v Otaležu se vrši dne 2. febr. na svečnico po službi božji v župnišču z običajnim dnevnim redom. Vse člane in članice uljuduo vabi k udeležbi odbor. »Kmetske hran. in pos. v Hudijužni« je I. 1915 imela naslednjo imetje: Inventar K 463.10, posojila 32.248.48, zaostale obresti K 1.133.02, naložen denar K 193.625.21, blagovni promet K 1.544.45, lastni deleži K 80, vojno posojilo K 975, gotovina K 1.642.43, skupaj K 231.711.69. - Dolgovi: Deleži K 358, hranilne vloge K 225,961.45, Predpl. obr. 1915 K 112.68, rentni davek 1913. K 151.21, rentni davek 1914. K 162.13, res, zaklad K 3.783.14, čisti dobiček K 1.183.08, skupaj kron 231.711.69. Blaga se je prodalo 1. 1914 za K 31.933.50. Cisti dobiček blagovnega prometa znaša 1. 1914. K 629.28. Rezervni sklad koncem I. 1914. K 4966.22. Skupni rezervni sklad 1. 1914. K 5595.50. Darovi. Darovi »Alojzijevišču«. Po 20 K: monsig. J. Pavletič, J. Peternel, dekan; po 15 K: Ig. Valentinčič, dekan, Iv. Reščič, vodja; po 10 K: mons. dr. J. Ujčič, dr. A. Pavlica, Fr. Pahor katehet, Vinko Tomagnin, kurat, I. Leben, kurat. Fr. Cerv vikar, N. Magajne, Divača, mesto venca na grob dragega Franjo-ta po upr. »Novega Časa«; po 7 K: Iv. Rojec, dekan; po 3 K: mons. Iv. Murovec, Al. Širca, oskrbnik; po 2 K: N. Kenda, kurat, dr. Knavs, dekan; po 1 K: I. Vodopivec, kurat; gospa Bratuž, pekova: 60 kolačev. — Bog plati! Z boječim srcem trkamo tem potom na usmiljena srca, ker se zavedamo, koliko denarnih žrtev zahteva sedanji čas. A ker vzgaja »Alojzijevišče« naš up: našo m 1 a d i n o, iz katere naj bi po grozni vojski, ki zahteva toliko naših najboljših moči, vzklili novi delavci, nova moč, da zaceli rane krvavih dni, upamo, da nas dobri ljudje ne pozabijo, ker vedo, s kaki ■ mi težkočami se bori »Alojzijevišče« ob sedanji draginji. Prosimo! — Odbor. Zahvala. Slovenska nabiralnica je prejela naslednjo zahvalo: Ruzlhof, 25. jan. Podpisani se srčno zahvaljujem za poslane darove (perilo, tobak). Bog plačaj! Spoštovanjem: Josip Rekar, lovec. . Za naše vojake. Slovenski nabiral niči v Gosposki ulici 6 je poslal č. g. Val.. Batič iz Pečin kot zbirko vikarjanov 1 vrečo in 1 zaboj raznega blaga za »ase vojake. Bog plačaj! M1HAELJ TURK Gorica — na Kornu štev. 6 — Gorica priporoča slavnemu občinstvu svojo brivnico. Zagotavlja točno postiežbo. Sprejema naročila za maskitanje po smernih cenah. zuimviiisi) m zutidibumsii Dr. I. Eržen GORICA Jos. Verdi telkaližče stov. 37 Umetne zobe, zlato zobovje, zlate krone zlate mostove, zobe na kaučukove plošče: uravnavanje krivo stoječih zob. Plombe-vsake vrste. Ordinira v svojem ateljeju sd 9 ure dop. do 5. ure pop. Vozni red. Trst-Kor m in in nazaj. Brzo \ Osebni j Osebni j usebm [ Brzo vlak. i vlak ; vlak. . vlak. j vlak. 835 902 900 915 920 920 937 1230 12« 1250 1257 410 425 431 437 450 811 822 822 I 822 910 928 952 957 1003 1008 1020 ]06 112 117 128 5H 517 522 527 538 858 912 920 939 947 1003 1037 1044 1054 1100 1108 1117 ]33 140 149 154 202 211 545 552 621 622 611 622 10 08 1021 1120 1131 1136 1141 1148 216 ; 220 j 225 : 929 235 622 622 637 611 647 921 922 921 911 912 _9žl 1021 14111 ® od h. doli. y odh. I V doti. | H odh. I Trst Miramar Grljan Sv. Križ Nabrež na Bivij Vižovlje Devin-Sesljan doli. A J odh. I doh doli. | odh. I V doh. Tržič Ronki 7. agraj Gradiška-Zdravščina Rubije-Sovodnje Gorica Ločuik Moša Kopriva K or min J odh. H ) doh. A f odh. I djh. odh. g Osebni Osebni Osebni Osebni B 7.0 vlak. vlak. vlak. vlak vlak. 735 1 1 148 410 7ii S12 724 1138 400 722 1 720 1 134 356 721 822 714 1128 350 722 705 1118 1 712 >12 657 1 102 1 653 822 651 1056 344 611 643 1049 337 610 636 1043 331 621 622 1020 318 621 7ii 611 1024 313 616 i 712 605 1018 307- 612 737 557 1010 257 622 29 550 1005 948 553 541 957 240 546 718 532 945 930 ; 534 712 524 923 214 514 722 520 919 209 j 510 515 914 204 505 510 909 158 ' 500! 503 903 150 452 i 6 2l ZAHVALA. Za vse blago dokaze tolažilnega sočutja, ki so nam bili izraženi ob nenado-mestni izgubi našega iskreno ljubljenega soproga, očeta, brata, strica in svaka, gosp. FRANCA PEČENKO, pomožnega uradnika na c. kr. okrajnem glavarstvu v Gorici, 'zrekamo vsem prOsrčno zahvalo. Posebno se zahvaljujemo preblag, gosp. namestil, svetniku Rebeku in vsem gg. uradnikom c. kr. okr. glavarstva, g. agr. kom. Dr. Baltiču, preč. g. Dr. Pavlici, g. poštnemu kontrolorju Dietzu, zastopstvom akad. fer. duRtva .Adrije" in c. kr. orožništva, g. prof Fistravcu in gospicam gojenkam ženskega učiteljišča, gg. dijakom višje gimnazije, vsem bivšim kolegom ter sploh vsem, ki so spremili nepozabnega nain pokojnega k večnemu počitku. V GORICI, dne 27. januarja 1915. Žalujoči ostali. Ljubljanska kreditna banka podružnica v Gorici. Centrala Ljubijati a, podružnice: Celje, Celovec, Salajevo, Split, Trst. Delniška glavnica K 8,100.000 Rezervni zakladi „ 1,000 000 Vloge na knjižice po 412°|0 v tekočem računu po dogovoru. Nakup in prodaja vrednostnih papirjev vseh vrst, deviz-valut. Borzna naročila. Promese za vsa žrebanja. Vnovčenje kupi/nov iu izžrebanih vrednostnih papirjev. Eskont menic. Stavbeni krediti. Predujmi vrednostni na papirje. Srečke na obroke. Sprejemanje vrednot v varstvo in oskrbovanje Safes. Nakazila v inozemstvo. Kreditna piuma. Naznanilo. Naznanilo. i\cr sl cio ko n Ld icdi u v arja moict izpiti/iiin sLCi