aw Posamezna Številka stane 20 vinarjev. Bt. 113. Maribor, 16. decembra 1&19. L v mrlzličnih sanjah umirajočega častnika. Take mrzlične sanje so nekaj čisto naravnega, kar se često opaža pri umirajočem človeku. Niti z naturalističnega stališča ni mogoče ugovarjati, ker to ni supernaturalna vizija, ampak samo mrzlični sen nmirajočega. Ne glede na to, da je naturalizem v umetnosti že davno premagano stališče in je Orkan čisto simbolična igra. Nučič ima dobro, v oblasti glediško tehniko in je uvrstil nekaj jako učinkovitih prizorov. Štirje kratki stavki karakterizirajo tako drastično boljševika, kakor da bi ga vlil iz brona. Ali pogrebača, ki razdirata oder ! Ako bi hotel iztikati za posameznimi pomankljivostmi, bi bil podoben onemu čevljarskemu vajencu v znani bajki, ki je kritiziral na umetniški sliki vrvico pri črevljih. Tega pa ne maram. Razne novice. Naš regent Aleksander bo obhajal 17. t. m. svoj rojstni dan. V političnih krogih Demokratske zajednice v Beogradu se trdi, da je podpisan ukaz, s katerim je zasedenje zbornice odgođeno za 2 meseca. V Beograda, v finančnem ministrstvo, je začela delovati komisija za ureditev naše valute. Ta komisija bo delovala en mesec in nato bo izmenjava kron v dinarje v me-secu februarju 1920. Jugoslovanska delegacija v Parizu je podala izjavo za vstop v zvezo narodov. Sed Jugoslavijo in Vatikanom se pripravlja konkordat, ki bo sklenjen v najkrajšem časn. Ta konkordat bo nredil vse odnošaje med Jugoslavijo in khtoliško cerkvijo. V interesu Vatikana je, da se razširi staroslovenski cerkveni jezik na vse škofije naše kraljevine. >Hed Bolgarijo, Jugoslavijo, Grško in Romunijo se snuje balkanska zveza. Vrhovni svet mirovne konference je določil, da se razdelijo topničarke bivše Avstro-Ogrske med sledeče države: Poljsko, Jugoslavijo, Portugalsko, Grško in Romunsko. Te topničarke se bodo razorožile in dobi topove Italija. Državam, ki bode dobile te topničarke, je dovoljeno, nabaviti si za nje nove topove iz Anglije. D* Annnnzijo hoče nadaljevati svoje vojne pohode in se baje v Zadru pripravlja na napad Splita. 0’,Annunzio objavlja pogoje glede rešitve italjansko jugoslovanskega spora. In ti so: Vzhodna italijanska meja bi šla od reke Raše, zapadno od Plomina, proti severu do Karavank. Ta meja bi šla po takozvani ameriški črti. Neodvisna reska država se bo razprostirala v mejah, ki jih je določil Wilson. Državo bo nadzorovala zveza narodov, luko in železnico pa bo upravljala posebna komisija, ki jo bo določila zveza narodov. Po petih letih se bo yršil glede pripadnosti plebiscit. Obrežja od Raše do Reke bo nevtra- lizirano. Cela Dalmacija pripade Jngoslaviii. Zader postane svobodno mesto. Italija dobi otoke Pag, Pelagruško skupino, Cres in Lošinj. Slovansko prebivalstvo ha teh otokih dobi lokalno avtonomijo. Italija dobi mandat nad Albanijo. Vaiona z zaledjem pripade Italiji. Na Reki, na sušaškem mostu, so razpeli Italjani bodeče žice in zaprli prehod. V reško Inko ste pripluli dve laški torpedovki. Jasen dokaz, da dela Italija z D’Annun-zijem roko v roki. Italija zahteva za pristop k morebitni francosko-an-gleški zvezi izpolnitev vseh svojih zahtev v jadranskem vprašanju. Cehoslovaški socialisti razširjajo med ljudstvom Ce-hoslovaške letake, na katerih pozivajo narod na odpad od kat. Cerkve. Ti socialistični letaki končujejo z besedami: „Eno c. k., to je cesarsko kraljevo, smo že odstranili. Sedaj moramo še odstraniti drago c. k., to je katoliško Cerkev.“ Vrhovni svet v Parizu bo sklepal o vprašanju prevzetja uprave Avstrije v svoje roke. Ogrska je sestavila končnoveljavno listo madžarske mirovne delegacije za Pariz. Delegacija šteje 7 glavnih odposlancev pod vodstvom grota Alberta Apponyi. Nemčija mora izročiti Angleški 200 parnikov, ki so že pripluli v svrho izročitve v Firth of Forth. Romunska delegacija v Parizu je podpisala saint ger-mainsko mirovno pogodbo z vsemi dodatnimi dogovori. Dalje mir z Bolgarijo in dogovor glede varstva manjšin v Rumuniji. Sedanja romunska zbornica bo še ratificirala mirovno pogodbo in sklenila nov volilni zakon, potem bo pa razpuščena. Na Angleškem prevladuje mnenje, da se bo izvedela mirovna pogodba tudi brez ameriške ratifikacije. To vest zatrjujejo tudi v Washingtons Angleška se. mora baje'tes-neje okleniti Italije in jadransko vprašanje se mora rešiti v prilog Italije. Zedinjene države v Ameriki so sklenile, dovoliti zaveznikom odgoditev plačevanja troletnih obresti za 2 milijardi funtov šterlingov, ki so jih posodile Zedinjene države za vojno. ministrstvo za notrajne zadeve je izdalo v Narodnem listu štev. 170 z dne 3. decembra t. 1. sledečo naredbo glede točenja alkoholnih pijač: 1. Po gostilnah kavarnah, žganjetočih in vseh prodajalnah alkoholnih pijač je prepovedano točiti in prodajati od sobote od 6. ure zvečer do pondeljka do 11. ure predpoldan : žganje, liker, rum in konjak. 2. Notoričnim pijancem je sploh prepovedano dajati alkoholne pijače. Pijanim gostom 6e ne sme dajati še več alkoholnih pijač. 3. Kdorkoli se zaloti v pijanem stanju, se kaznuje. 3. Gostilničar ne sme odrekati jedi gostu radi tega, ker ne uživa alkoholne pijače. 5. Osebam pod 16. letom se ne sme v javnih lokalih dajati alkoholnih pijač, če tudi so v spremstvu odraslih. Osebe pod 16. letom smejo zahajati v gostilne in kavarne le v spremstvu odraslih. Kdor prekorači to naredbo, bo kaznovan prvič z denarno globo od 100—500 K, drugič z 1000 K. Kazen zadene tudi gosta, ki bi se pregrešil zoper to naredbo. Pri denarni ne-iztirljivosti se spremeni denarna kazen v zapor. 20 K se računa za 1 dan zapora. Vse te denarne globe gredo v korist državne blagajne. Ta naredba stopi v veljavo istega dne, ko se razglasi. De. Pfeifer, sedaj vladni komisar v Mariboru, je začel stikati za žrtvami vsled raznih očitkov nje -govega poslovanja na mestnem magistratu. Napravil je tožbo proti dijaku Zdenku Verstovšek. Na svidenje pred sodnijo! G. dr. Viljem Pfeifer je stavil v mestnem sosvetu predlog, naj se mesto zaveže, da pokrije ves deficit, ki bi nastal pri mestnem gledišču. Ta predlog je mestni sosvet soglasno odbil. Zvedeli smo pa, da se je isti gospod dr. Viljem Pfeifer že nekaj časa poprej, kot je stavil v mestnem sosvetu ta predlog, izjavtf v neki enketi, ki se je vršila radi gledišča, da bo mesto pokrilo deficit, ki bi nastal pri gledišču. Kako se je mogel izjaviti, da je stvar sklenjena', preden je bila sploh dana na glasovanje in kako misli m- daj držati svojo besedo, ko je bila odklonjena, je nani uganka. Na vsak način tako postopanje ni v korist slovenskemu gledišču v Mariboru. Slišimo, da je poslal g. dr. Vilko Pfeifer prvega državnega pravdnika iz Maribora Graselija v inozemstvo po premog. Od kedaj pa je državni pravdnik specialist za dobavo premoga?'Ali se hoče osmešiti dr. Pfeifer ne samo v Mariboru, ampak tudi v Cehoslovakiji? Pri sodniji nam manjka sodnih moči; državni pravdniki pa bodo začeli stikati Za premogom. Graseli ni romal v tujino na svoje stroške. Kedo in odkod se naj primerno nagradi prvega državnega pravdnika iz Maribora za tako misijo, ki nikakor ne pristoja Graselijevemu dostojanstvu? No, pa tozadevne zmožnosti menda g. Graseli res poseda, ker je pod staro Avstrijo kaj 'vestno igral ulogo špionaže oficirja. Stikal je za sovražniki rajne Avstrije, morda pa iztaknil tudi premog za Maribor. G. djc. Senekovič bi se naj posluževal mesto cenzure časnikov one svojih policijskih nadzornikih , da ne bodo žaljivo besedičili čez „Male Novice“ po gostilnah in javnih lokalih. Senekovičev višji policist je bevsnil pri „Zamorcu“ v blaženi nemščini: „Was, „Male NoVice“, das ist ein ordinäres Schmierblattl, und nur für gewisse Zwecke . . .“ Tako govori po -licijski nadzornik, Slovenec, v javnem lokalu! No, gospodine komisar policistov, svoje podložnike si cenzurirajte, ti so bolj potrebni stroge cenzure, kot nedolžno narodni „Gospodar.“ Ime necenzuriranega policista je gospodu nadcenzorju dr. Senekoviču na razpolago. Jako hud gospod je najvišja glava tukajšnje — policije. Na večer slavnosti Splošnega ženskega društva se je zadiral v gospode pri blagajni, kakor kak konjar. Ali ste, g. Senekovič, še vedno pod Avstrijo in v Trstu? In tako zadrézast človek zavzema vodstvo policijskega komisarijata v Mariboru? Pri policiji mora imeti človek mirno kri in debele živce, ne pa pri majnni postavi valovito razburkano kri in v jezljivosti in zadrčnosti razdrapano živčevje. Po mariborskih tratoarjih se je vgnjezdila čudna navada. Ravno zjutraj, ko hiti, trka in brzi šolska mladež po ulicah v šole, kp so ulice že vse vživljene, vidiš na tratoarju pred vsako hišo kacega hišnika ali* deklo, ki vleče z dolgo metlo po tlaku pred hišami in trgovinami. Nèpredovni oblaki prahu se valijo pri tem pometanju po ulicah, gnusne smeti pa frčijo izpod metel ljudem pod .noge in v hrbet. Malokateri pometalec ali pometalka se spomnita, da bi bilo treba pred pometanjem zaprašeni tra-toar zmočiti z vodo, da ne zakolobari prah pri srečanju z metlo v neprodimo, škodljivo in za obleko nikakor priporočljivo meglo. Magistrat mora zapovedati hišnim posestnikom, naj pustijo pomesti in osnažiti tratoarje v zgodnjih urah, ko še ulice niso tako obiskane. Dr. Senekovič iztakne in izvoha vse, večkrat še kaj preveč, le cestni prah privošči Mariborčanom in tujcem. Policistov imamo dovolj, da lahko pouče vsacega hišnika in vse dekle, kedaj je čas za pometanje tratoarjev. Po časnikih pometa Senekovič pri solnčni luči; mestne tratoarje naj zapove očistiti pri zgodnjem jutranjem svitu. Tudi red čiščenja predhišnih tratoarjev spada v delokrog Pfeiferja in Senekoviča. Naj si razdelita delo,t ako je preveč za ednega ! 6. Pfeiferju in Senekoviču v vednost. Preteklo nedeljo so od magistrata nastavljeni pometači pometali Gosposko in Tegetthofovo ulico od 9. —11. ure predpoldan. Nad to škandalozno novotarijo se je spodtikalo vse prahu in cestne nesnage boječe se občinstvo. To je pa res naprednost ! V promenadnem časn predpoldan in osobito pa zvečer je opaziti po promenadnih ulicah vse polno ženskih šetalk sicer na zunaj bogate Obleke, a na znotraj gnilo sumljive morale. Te tujke, katerih kar mrgoli v zadnjem času po Mariboru, čakajo in lovijo po ulicah z vabljivimi pogledi vojne verižnike in vojne dobičkarje, s katerimi nadaljujejo svoje orgije po končani promenadi po zakotnih lokialih. Pošteno mariborsko ženstvo se že ne upa več na ulico. Te vrste teh nepotrebnih obiskovalk Maribora bi pač lahko malo priredila naša policija, ker nam itak primanjkuje prenočišč za poštene potnike. Zvedeli smo, da niso plačali socialni demokrati Most-böckove tiskarne iz svoje blagajne, ampak g. Scherbaum iz Maribora je bil toliko darežljiv, daje pomogel socialistom iz denarne zadrege. No saj dobro in predobro vemo,- da socialistična internacionala ni nič drugega nego prusko zagrizeno — germau8tvo. Nemci, nemškutarji in socialisti so že v eni torbi proti vsemu jugoslovansko čutečemu življu v Mariboru. Najbrže, da se bodo pridružile tej protislovenski zvezi v Mariboru še vsi JDS doktorji, katerim so nemški in nemškutarski verižniki vsakdanji kruh. Na glavnem trgu v Mariboru vidimo šo vse polno nemških napisov. Ali m°:ùna gospoda nič ne vidi? Vsaj napis „Glas- und Porzellan-Gesebalt“ je tako velik, da bi ga celo lahko otipal slepec. Ce ste pa popolnoma brez vida, kupite si „špegle“, pa — kmalu ! „Tukaj se prodaja Jugoslavija.“ Ta napis se blesti v Mariboru na glavnem trgu nad lokalom, ki je vedno zamrežen. -Ali se dotičnemu kramarju ne bi naročilo, da si pusti napraviti pravilen napis, mesto sedanjega in vsakega Jugoslovana žalečega? Prodaja se vendar list „Jugoslavija“ in ne naša država na kose. Torej doli s takim nesmislom, da se nam ne bo smej ài vsaki nemškutarski vrabec! Iz delavnice jnžne železnice. Tukajšni socialni de-mokratje so začeli v zadnjem času celo z dejanskimi napadi na slovenske železničarje. Ako hočejo s tako surovimi sredstvi razširiti svojo rdeče-nemškutarsko organizacijo po vsej delavnici, se zelo, zelo motijo. Te človeškemu življenju nevarne pasme ljudje grozijo, da bodo Slovence v delavnici predvsem naklestili do smrti, na to jih pa bodo izmetali iz delavnice. Radi svojih dejansko nevarnih činov in groženj se bodo morali zagovarjati pred sodnijo. Tako daleč je že prijadral socijalistični internacijonalizem. Za plačilo, ker smo Slovenci delali v dobi štrajka iu pomagali naši državi, 'pa prejemamo za plačilo batine, brce in smrtne grožnje. Kaj poreče na to notico zveza železničarjev? Bistrica ob kor. železnici. V naši občini smo res reveži. Nemškutarija se drži tu, kot bi bili še kje v Prusiji, •če greš po dolini Bistrice proti Pohorju se ti pri Glaser-jevi žagi blesti napis: „Verbotener Weg“, ako greš naprej vidiš: „Ortschalt Laak, Gemeinde Lobnitz“ in „Das Betreten der Wiese ist verboten“, „Privat-Weg verboten“. Torej tako se izpolnjujejo ukazi vlade, ki zahtevajo odstranitev vseh nemških napisov. Kdo je kriv te.malomarnosti? G. roparja, ki mi je oropal sinoči pod železniškim viaduktom denarnico, pozivam, naj mi vrne iz listni«e vsaj razne dokumente in listine, denar v znesku 400 K mu darujem in pustim. Apeliram na roparsko poštenost in sem pripravljen jo tudi nagraditi. Listine naj prinese v lekarno Prull na Glavnem trgu. Pisma ni treba frankirati. Telovadba stare vrste Orlov danes v torek zvečer v telovadnici šole v Reiserjevi ulici (vhod Elisabetna ulica 16). Začetek ob pol 8. uri. Planinski ples se vrši v Mariboru dne 1. februarja 1920 v vsih zgornjih prostorih Narodnega doma. Vse cenjene dame in gospodi, kateri hočejo sodelovati na tem planinskem plesu, kakor tudi vsi gg. predsedniki odsekov/so uljudno vabljeni, da se udeleže seje aprovizacijskega odseka, ki se vrši v sredo, dne 17. t. m„ ob 7. uri zvečer v Čitalnici. — Odbor mariborske podružnice SPD. Seznam telefon?liih naročnikov izide v najkrajšem času. Dobi se ga pri „Vzdrževalnem odseku za brzojav in telefon v Mariboru“, glavna pošta, H. nadstropje. Gledališki portreti. Hinko Nučič. Videvala sva se pred mnogo, mnogo leti. Jaz sem bil takrat „izgubljeni literat“,' a on „obetajoči umetnik“. Srečavala sva se „Pod lipo“, kamor so zahajale razne osebe umetniškega kova ter.; njihovi planetje ia različni drugi, katere je osoda nalašč! ali pa po naključju vodila po tej stezi, pa tudi solidni meščani, katerih uzor je bila dobra svinjska pečenka s kakršno je znala postreči debela Rezika. V njegovem spremstva je bila njegova mlada soproga, ki je takrat igrala ulogo pohlevne glediške sufleze. Bil je najsolidnejši med vsemi: ni pil, ni kvartal, ni kadil. Vrag. si vedi, od česa je živel ! — V tem trenutku sem se spomnil Angele, ki je tudi zahajala v dotično družbo „Pod lipo“. Nekoč čitam v časnikih, daje umrla. Pravijo, da je lepo pela in pela je povsod: v Glasbeni Matici in v cerkvi, dokler se ni slednjič izpela. Eden se izkašlja, drugi izpoje, tretji izigra, tako .poj demo vsi, kar nas še tava po svetu. Vsi smò kot igralci, uasto-pamo, ko smo odigrali, obiskovalci zaploskajo; mi pa gremo. .Svet, je gledišče. Hinko Nučič je vzel svojo nalogo, kot nalogo življenja in gledišče je za njega, svet.— Nikdar ni posedal dolgo, ako$ga ni bilo in snip!-vprašali po njem, se je reklo ; „Uči se uloge“. Učil se je5-.pridno in neprestano. Ako je šlo s predstavo slabo in igralci niso niti znali ulog, se je kritika glasila: „Samo Nučič;je znal ulogo“. „Nučič je bil dober“. Pozneje sva se razšla. Svet je kot kolodvor. Ljudje se srečujejo in razhajajo. 'Samo v časnikih sem srečaval Djegovo ime in iz njih razvide!, da raste neprestano, raste ne samo vsled svojega talenta, nego tudi vsled sveje marljivosti in solidnosti. Letos po Veliki noči pridem v Ljubljano. Zvem. Tuje sedaj slovensko gledišče samo za dramo, ravnatelj je Nučič. Takoj potem pride v Ljubljano neka poljska misija, bil je minister Ku-tylowski, in njegovo osobje, gospodje in dame, čez 20 oseb. Naroči se mi, naj'jih peljem v gledišče, v deželno ložo. Pogledam: igrajo „Tugomera“. Strese me mraz. Igraje tako lesena, izpadlo bo slabo, gostje bodo dobili slab vtisk. Ko * se prične igranje, me kmalu strah mine. Igrali so izvrstno, gostje so bili polni navdušenja, če prav niso razumeli besed. Občutil'se.rn v polni, meri napredek, ki se je izvršil pri ljubljanskem gledišču in s tem napredkom je tesno zvezan Hinko Nučič. Pozneje, po preteku mesecev, Se ne- j nadoma srečava v mariborski ulici. Vsa pota sveta peljejo j: skupaj ! Kaka razdalja med prvim srečanjem Pod lipo in j tem v mariborski ulici. Med tem časom mu je dalo življe- l nje umetniško slavo in tiho rodbinsko-srečo,., pred meno I stopita Črtomir in Bogomila ob kriju njegove soproge. A j kaj prinese Maribor? Želimo še nadalje njemu in gledišču j srečne osode. f OGLAS „UNION-PROPAGANDA*, MARIBOR. Barva Kemično «s« vsakovrstno blago. 1 i69B—488—208 obleke. Pere in svetlolika ovratnike, zapestnice in srajce. Tovarna JOS, REICH, MARIBOR, Gosposka ulio* it. 38, Poštna naročile, se izvršujejo točno ZAHVALA. Izrekam najsrčnejšo zahvalo visokospošto-vanemn gospodu primariju dr. Matku, ker mi je z naglo pomočjo in velikim trudom rešil že celo umirajočega, eno leto starega. otroka gotove smrti. 216 Ivana Žamot. ir Kdor oglašuje, ta napreduje, -est posebno pa pS ZAVODU ZA OGLAS IN REKLAMO „UNION-PROPAGANDA“ Maribor, Gosposka ulica 25, Pri dravski havbični diviziji se 17. decembra 1919 zjutraj ob 9. uri trije majhni konjiči ua dražbi-prodajo. 245 Zlata zapestnica se je našla v gostilni pri Kmečki posojilnici v Kamnici. Dotična gOBpà, katera je že vprašala po njej) naj pride po rjo- 1786—244 Mariborska eskomotna banka v Mariboru. Prospekt. Izredni občni zbor z dne 9. septembra 1919 je pooblastil upravni svet Mariborske eskomptne banke, da sme zvišati svoj akcijski kapital od 2 na milijonov kron. V ta namen naj izda 10.000 komadov novih delnic pod sledečimi pogoji: 1. Starim delničarjem se pri tej emisiji ne dovoli opcijska pravica. 2. Emisijski tečaj novih delnic znaša K 560‘— netto. 3. Nove delnice so deležne na čistem dobička od 1. januarja 1920 dalje. 4. Po odbitku stroškov in kolkovne pristojbine se dodeli dobiček na tečaja rezervnemu zakladu. 6. Zajedno s prijavo se mora vplačati polovica kupnine. Oslanek po se mora po ložiti najkasneje do 31. decembra 1919, Denar, kateri se vloži v svrho subskripcije se hode obrestoval do 31. decembra 1919 s 5 odstotki. Za tozadevno vlogo dobi stranka posebno potrdilo ter se ji bodo pozneje proti vrnitvi istega izročile nove delnice. 6. Prijave se sprejemajo pri centrali v Maribora, pri njen! podružuici v Murski Soboti, čas vpisa je določen od 1. novembra do 31. decembra 1919.4 7. Repatricijo delnic si pridružuje upravni .svet. Maribor, due 31. oktobra 1919. 1779-620-242 Upravni svet Mariborske eskomptne banke. Izdajatelj in aalažnik: Katoliško tiskovno društvo. Odgovorili urednik: Franjo Zebot Tisk tiskarne sv. Cirila v Maribora.