Poštnina plačana v gotovini
Sped. In abb. post. II. gruppo
UREDNIŠTVO IN UPRAVA : Videm, Via G. Mazzini št. 10/1. Tel. 33-46 — Poštni predal (Casella postale) Videm 186. — Poštni čekovni račun (Conto corr. post.): Videm, št. 24/7418.
GLASILO BENEŠKIH
SLOVENCEV
NAROČNINA :
Za Italijo: polletna 300 lir — letna 500 lir — Za inozemstvo: polletna 600 lir — letna 1000 lir — Oglasi po dogovoru. Posamezna številka 25 lir
Leto VIII. — Štev. 11 (156)
UDINE, 16. - 30. JUNIJA 1957
Izhaja vsakih 15 dni
Industrializacija, Cassa in fondi za našn deželo
della comunità Carnica proučili ta projekt in ga dopolnili z naslednjimi predlogi :
1) Ustanoviti bi bilo treba posebno Casso za pasivne kraje Srednje in Severne Italije, in sicer takšno kot velja za Južno Italijo.
2) Ustanovljen naj bi bil poseben rotacijski fond, iz katerega bi se dajala posojila po 3% za obrtnike ter male in srednje industrije.
3J Fondi na razpolago Casse naj se raz-dele proporcionalno na posamezne dežele, po tem, ali imajo več ali manj pasivnih krajev.
Seveda bi veljali vsi ostali zakonski ukrepi kot veljajo za Južno Italijo. Tako bi bila nova obrtna in industrijska pod-
■ II mi i n m nn i n 1111111 m i im 11111 im i n n illlilin 1111 mn i n m miti um it i in n i iti iti i it i iti i i.it ti
Pripombe k opombam
Mraz, ki je uničil v mesecu maju 80% pridelkov v vseh vaseh Beneške Slovenije, je še bolj ostro pokazal, da tako kot zdaj pri nas, v naših hribovskih vaseh ne more iti več naprej. Vse kar naredijo naši komuni, videmska provinca, razni išpetorati kot n. pr. foreštalni ali pa za agrikolturo ali pa tudi konzorci in kom-prensorji za hribovsko bonifiko ne zaležejo nič več. Take stvari so šle pred vojno, ko niso imeli ljudje nobene izbire, ko fašizem ni pustil v svoji grandomaniji ljudi na delo v druge evropske države. Takrat so bili ljudje na kmetih navajeni trpeti. Zdaj pa tega nečejo več. Javna dela ne pomagajo več in z bonifikàcijami zemljišč ter s premijami kumetom ne pridemo daleč. Redito je v vseh vaseh Furlanije in pri nas tako nizek, da tega naši mladi ljudje ne prenesejo več. Ne mladi moški in ne mlade ženske nočejo več astati doma in delati na njivah.
Povedali smo že za medicinu, ki bi ozdravila smrtno bolezen naših krajev.
Tudi pri nas bi morali postaviti industrijo in ne samo po mestih. Kako pa to napraviti, je drugo vprašanje, ker ni noben kapitalist tako neumen, da bi šel zabijat denar pri sedanjih pogojih v naše hribe.
Vprašanje se postavlja tako: pri nas v Beneški Sloveniji moramo ustvariti take pogoje, da bo prišel k nam ali državni ali pa privatni kapital, ki bo postavil pri nas fabrike, magari mičkene, toda fabrike, v katerih bodo delali naši puobi in čečč.
Tako delajo v dorici in Trstu z raznimi rotacijskimi in drugimi fondi, tako v Siciliji, ki že ima svojo specialno deželo (regione) in tako začenjajo delati že celo v Sardiniji, ki je bila še bolj za luno kot mi, še bolj nazaj s kartami.
Kaj pa delamo mi, rispettivamente naši rapresentanti, naši župani in naši famozni komunalni sekretarji? Ti hodijo ha skupne sestanke k senatorju Gugliel-mu Pelizzu v Čedad, ki mu ni dosti očitati: ne slabega in na žalost tudi ne preveč dobrega, saj toliko dobrega ne, da bi mogel spremeniti situacijo pri nas na boljše. Ti sestanki so vsi bolj starega Štampa: tu neko popravilo ceste, tam neki konzorciji za vodovode, pa popravilo šol in komunalnih poslopij itd., drobnarija za drobnarijo. Dobro je, da se te stvari opravijo, toda življenje v naših dolinah se ne zboljša niti za en punto.
Nikjer pa nismo ne slišali in ne brali v žurnalih, da bi nekdo odkrito in konkretno predlagal za Beneško Slovenijo takšne zakone, takšne državne kontribu-te, da bi se tudi pri nas začela industrializacija.
Naši rapresentanti nimar capljajo zadaj za drugimi. Nimar so drugi, posebno Pa ljudje iz Karnije, ki predlagajo nekaj novega in ne samo stare flajštre na naše gospodarske rane. Karnijeli so hitro zagrabili projekt zakona, ki čaka na odobritev parlamenta in ki predvideva, da bi izdali podobne olajšave kot za Južno Italijo tudi za pasivne kraje Srednje in Severne Italije. Karnijeli so v svoji žunti
•HITI1111 lllll 11111111 lllll II 11 lil II II I UIHII11II lllll lllllllllllllll I l'MTTriTITIi|ili|i|l|!till|i|iMIM!lillllllllltlTTTIIII!MTIIII!tTllllll!IT
Paòec Zolijeve vlade
bilo oddanih 24 glasov več, kakor je znašalo število nasprotnikov. Zanjo so glasovali tudi neofašisti, ki jih je 23; ko so pozneje preverili izid glasovanja, so ugotovili, da je bilo štetje glasov zgrešeno za enega poslanca, čigar glas je bil prištet h gla^ sovom za vlado. Dejansko je torej znašala večina samo 23 glasov, to je točno toliko, kolikor je neofašistov v parlamentu. Senator Zoli je nato s svojo vlado odstopil. Glavni tajnik demokrščanske stranke Fanfani se zavzema za sestav vlade, v kateri bi sodelovali sredinske demokratične stranke, to je demokristjani, socialni demokrati, liberalci in republikanci. Večina strank se že pripravlja na volitve, ki bodo prihodnjo pomlad. Predčasnih volitev si stranke ne želijo.
jetja oproščena 10 let vsakega davka na r edito.
V Karniji forsirajo tudi, da bi se začelo z bonifikacijo gornjega teka Taglia-menta in Fele. Obrnili so se že na Ministrstvo za kmetijstvo in gozdove, da bi takoj proučili in izdelali projekte ter začeli vsaj s prvimi deli že letos. Dosegli so tudi, da Ente za hribovsko ekonomijo izdela plane za razna dela, med drugimi tudi za dve važni cesti.
Tako neprestano premleva ekonomske probleme Karnije njihova Giunta della Comunità Carnica. Kar naprej se njihova comunità obrača na poslance in senatorje Furlanije, naj bi za Karnijo sklenili nove zakone, nove olajšave in nove podpore. Tudi naši župani in zlasti njihovi komunalni sekretarji zbrani okoli senatorja Pelizza imajo pogosto neke sestanke, toda to, kar prosijo, ljudi ne zanima več, to kar prosijo, je navadna elemosina in z elemosino se ne delajo ekonomski programi, se ne zaustavlja emigracija, se ne zaustavi krvavitev Beneške Slovenije.
Pred kratkim smo brali o neki interpelaciji sedanjega misinskega poslanca An-fusa, ki je bil tudi zadnji Mussolinijev poslanik pri Hitlerju v Berlinu. Poslanec je naslovil interpelacijo, ki je šla nekam neopaženo mimo širše javnosti, na zunar njega ministra. V vprašanju opozarja vlado, da je na beneško-jugoslovanski meji še vedno kos ozemlja, ki ga ima Jugoslavija kljub mirovnim pogodbam še vedno neupravičeno v svoji posesti. Na koncu pripominja, da ta del italijanskega ozemlja obstaja iz rodovitnih pašnikov, ki predstavljajo za ondotno prebivalstvo precejšnje bogastvo.	'
K bistvu te interpelacije ni ndč kaj pripomniti, ker mednarodne pogodbe so pač dokument, ki se ga je treba obojestransko držati. Sicer pa obstoja tudi mešana komisija, ki bi morala taka vprašanja razčistiti in je samo čudno, da jih še ni.
Nas pa zanima pri stvari ozadje in kako je prišlo do interpelacije. Zadevo je namreč sprožil na pokrajinski seji v Vidmu svetovalec, polkovnik Olivieri. V svojem opozorilu, katero je potem povzel gospod Anfuso, pravi Olivieri, da so na zapadnem pobočju Kolovrata še vedno 4 kilometri zemlje obraščeni s pašniki in gozdovi še vedno svojevoljno pod sosednjo nadoblastjo. Ta svet visi v nekako 300 metrov pod nekdanjo vojaško cesto, ki pelje po Kolovratovem slemenu.
Kakor že rečeno, ne moremo se vmeša-vati v vprašanje, kod je obmejna komisija zakoličila mejo in ali ta pravilno poteka.
Pripomniti pa hočemo, da je omenjeni svetovalec z dvema argumentoma, ki k stvari prav nič ne dokažeta, podprl svoje vprašanje.
Najprej se spusti gospod polkovnik v filološko razglabljanje imena Kolovrat. On pravi, da to ime sploh ni slovensko, ampak da je popačeno iz latinskega Monte Aurato, kar naj pomeni »Poslačena gora«. Pozlačena pa zato, ker da jo sončni žarki zjutraj najprej pozlatijo.
Demokrščanski senator Zoli je sestavil »enobarvno« vlado, v kateri so bili samo demokristjani razen enega ali dveh strokovnjakov, ki ne pripadajo nobeni stranki. Proti takšni vladi so bili socialni demokrat, socialisti, republikanci in komunisti. Sami demokristjani nimajo v parlamentu zadostne večine. Demokratične »tranke so se bale, da bo Zoli vladal s Pomočjo desničarskih strank to je tudi s Pomočjo neofašistov (pristašev italijan-»kega socialnega gibanja). Zoli je brez posebnih težav dobil večino v senatu. Pred Vasovanjem v 'poslanski zbornici je izjar da bo njegova vlada odstopila, ako bi Vasovanje pokazalo, da je dobil večino z Peofa&stifcnimj glasovi. Pri glasovanju Je
Sedaj ne vemo ali hoče s temi žarki dokazovati, da ni ozemlje tistih štirih kilometrov etnično (pustimo politično) slovensko ali kaj drugega? Ce misli prvo, pripominjamo, da je Kolovrat točno slovensko ime in pomeni celotno zavito sleme od Hlevnika do Kuka. Po njem je vse polno pristno slovenskih imen: Na Brez’ (Bregu), na Draz’ (Dragi), Vajnica, na Gunjali; sama vas Dreka z noni-kom pomeni vlažno pobočje. V litavščini je pomen »drekti« vlažen biti; slično ime ima tudi Drežnica na nasprotni strani Soče.
Iz pačenja imen ali napačnega izvaja^ nja se ne da prav nič dokazati za politične ali meddržavne pogodbe. Saj beremo na nekem zemljevidu, da leži za Krnom »Lago Zero«. Spretni prevajalec je vprašal domačine, kako pravijo tisti kotanji vode. Rekli so mu »jezero« in mož je brž vrisal na zemljevid: »lago — zero«. Potemtakem tudi na tisti planini ni več etnično slovensko ozemlje. — Ko je svetovalec na pokrajinski seji nadaljeval v takem tonu, ga je celo predsednik Cando-linil prekinil: »Oprostite gospod polkovnik, opozarjam, da smo izven argumenta.«
Po jezikoslovnih pripombah, katerih se pa gospod Anfuso ni dotaknil, je svetovalec v Vidmu prešel na gospodarsko dokazovanje. Dejal je, da zguba tistih gozdov pomeni za deficitno občino (Dreko) težek udarec; ljudstvo da se mora zato izseljevati in da se v nadiških dolinah ne more razviti niti najbolj skromna industrija, dokler ne bodo meje pravično tekle, kakor so določene po mirovnih pogodbah.
Pritrjujemo, da pomeni za revno občino sleherni košček gozda ali pašnika zgubo. Pripominjamo pa, da ima splošno slabo gospodarsko stanje slovensko beneških občin, pomanjkanje sleherne industrije in temu sledeče izseljevanje dosti globlje korenike, kakor so pa samo tisti štirje kilometri pustega pašnega sveta.
Zdi se kakor da bi nekateri gospodje skušali zvaliti krivdo za revščino naših krajev na kako dejstvo, ki sicer škoduje eni občini, a je v sklopu celotne gospodarske slike Slovenske Benečije le eno izmed majhnih.
V našem listu smo ponovno dvigali glas, kako naj se odpomore našemu gospodarskemu položaju. Učakali pa smo, da ga nekateri takozvani zastopniki rešujejo na vse druge načine, samo iz gospodarskih vidikov ne! Zato smo še vedno tam kjer od vsega početka.
Hvaležno bi bilo vse naše prebivalstvo tudi poslancu Anfusu, če bi pri boljšem poznavanju naših razmer, zastavil vladi tudi vprašanje pomoči našim krajem in da bi ji tudi za to nakazal praktično pot. Seveda, takšne zadeve morajo vzeti v roke nepristranski gospodarstveniki, ne pa zastopniki, ki izhajajo iz ctugačnih poklicev.
STARA GORA
IITIlililllTTlITTIIlll 11IIIIITIITIMIIIIIIIII IT I II II I 1.11111 I I Il II I II I 111 11lllll II I 11 MII I ITIMI III I II I III 1111111 ■ 111111111I I
h n nta agli M Fili?
E’ un’atica verità che la piccola regione, della Slavia Friulana, sia stata trattata da secoli come figliastra di popoli e governi. Di questo angoletto non s’interessarono nè la Repubblica di Venezia, nè i Patriarchi, nè il governo austriaco e, dopo il 1866, neppure i nuovi successori. Anzi, a dire il vero, fu nella loro intenzione abbandonare questa zona allo sfacelo economico ritenendo che per le precarie condizioni gli uomini sarebbero emigrati e la rimanente popolazione, non potendo elevarsi culturamente, sarebbe rimasta immatura anche sul piano politico. Venendo a creare una tale situazione, secondo il pensiero dei governanti, ai confini orientali non avrebbe dato filo da torcere, ma la povera gente avrebbe umilmente piegato il capo, prendendo per vero qualunque cosa venisse dall’alto e avrebbe cosi continuato a sudare come gli avi ed i padri.
Di questo voluto e deciso stato di abbandono molto già fu scritto e detto; e il governo di Roma, che ha già annoverato alcune parti di questo paese fra le zone depresse, sa bene cosa manca a questa popolazione. Tuttavia si ritiene opportuno mettere in luce altre impellenti necessità cui bisognerebbe soddisfare.
Istruzione Pubblica
E’ un fatto che ormai non esiste parte d’Europa in cui il popolo non si possa unire in associazioni culturali, o formare complessi corali, o attingere alle biblioteche per crearsi anche autodidatticamente una cultura. Se gli Sloveni della Slavia Friulana prendono in mano un qualsiasi giornale e leggono come, per es. in Slovenia o in altre nazioni si presentano al pubblico i complessi corali, a malincuore pensano che fra le loro valli la canzone slovena tace. Eppure anche il più piccolo dei loro fratelli si rallegra a vedere ed a udire che altrove sulle scene, i drammi e le commedie si esprimano nella viva e forte melodia della sua madrelingua. E tutto ciò nella Slavia Friulana manca. Altrove il libro sloveno passa di mano in mano; in parecchie case contadine c’è in un angolo la scansia dei libri come un simbolo della cultura slovena. Presso gli Sloveni del Friuli è già molto che ci sia il catechismo redatto nel dialetto locale.
Di questa situazione che abbassa ancor più il livello dell’educazione intellettuale, non sono colpa solo gli abitanti del luogo. Si può riconoscere che molta incuranza sta nell’indole di questa gente, e di questo aspetto si riparlerà. In generale questo stato di arretratezza si può imputare alle circostanze create dall’odio degli avversari.
E' arcinoto che se qualcuno fra gli Sloveni della Slavia vuole venire incontro e darsi da fare per sollevare culturmente od economicamente quella popolazione, è subito additato come propagandista e traditore. Questa sistematica azione ostaco-latrice è una delle cause principali per cui in questa zona mancano associazioni culturali e di vario genere. Oltre al fatto che manchino persone di cultura disposte ad esplicare pubblicamente la loro funzio-zione per via del timore politico, manca
V,
in modo particolare anche un centro culturale, un locale che dovrebbe essere costruito in un punto medio della Slavia Friulana, per esempio a San Pietro.
Il nome stesso indica come nel passato questo paese sia stato il centro di riunione degli antenati degli Sloveni del Friuli. Quale elevatezza ne diverrebbe ai nipoti, se potessero di nuovo raccogliersi in discussioni di carattere culturale ! La fucina del sapere dovrebbe essere posta proprio lì, e a poco a poco creare una vasta rete di contatti. Da quella casa di cultura dovrebbero uscire gli indirizzi per l'annalzamento dell’istruzione pubblica e per la costituzione di piccole associazioni sparse nei paesi per dimostrare così che anche gli Sioveni del Friuli sanno presentarsi ai loro conterranei con canti e spettacoli, purché nessun ostacolo ne impedisca lo sviluppo. E se li lascieranno indi-sturbati nel lavoro, si formeranno da soli uomini di cultura. Si costruiranno da soli un centro per l’istruzione della loro popolazione. Così colmeranno da soli le lacune che impediscono l’innalzamento della loro cultura.
Istruzione Professionale
Altra manchevolezza è l’istruzione elementare e professionale dei giovani. In ciò anche l’interessamento locale non può avere forza, nè successo. Questo è compito del governo e delle autorità scolastiche. La realtà è che la situazione scolastica nella Slavia Friulana, è alquanto trascurata. Si osservino i locali scolastici in qualcuno di quei paesetti: peggiori delle stalle e delle cascine diroccate. Si dovrebbe vedere la scuola di Oborza fraz. di Pre-potto. E si che si trova nel cuore della cultura occidentale. La scuola è, sistemata in una baita cadente che ha il camino attraverso la finestra, legato con una corda per non essere spezzato via dal vento. E’ un esempio abbastanza eloquente. Dall’altra bisognerebbe legare non solo i camini ed i tetti, bensì anche il personale scolastico; perchè in taluni paesi le maestre si avvicendano in un anno perfino cinque volte. Per poco gli scolari non sanno neppure quale sia la loro vera «signorina». Il danno è evidente se i fanciulli, terminate le scuole, non sanno un acca.
Tuttavia la colpa non è dei maestri, ma delle autorità che non provvedono ad essi neppure un alloggio, nè garantiscono il vitto.
In stato peggiore è l’istruzione professionale. Non esistono corsi di agraria, noni di artigianato. E quella povera gente non può istruirseli a proprie spese; nè ciò le sarebbe concesso. E’ quindi il caso di paragonare quella popolazione al camino legato con lo spago.
Infine un’altra dolorosa realtà è che non esistono assolutamente asili in lingua materna.
Esaminati questi problemi, sì deve concludere che questa minoranza etnica è abbandonata non solo materialmente ma anche spiritualmente, e non per colpa sua, perchè dove può si aiuterà da sola, ma dal momento che costituisce una parte dei cittadini italiani con tutti i diritti e doveri, può pretendere dal governo l’aiuto necessario che tuttora manca.
. M////J& n, « »
SV. PETER SLOVENOV
30 MILIJONU ZA LJUDSKE HIŠE
Končno se bo u špetru kmalu zmanjšala stanovanjska kriza, ki vlada u tjeh zadnjih ljetih. U kratkem bojo začel gra-dit ljudske hiše, za katjere je bluó že na-kaženo 30 milijonu lir. U tjeh hišah bo prastora za 10 družin.
KORS ZA EMIGRANTE
»Ente Friuli nel Mondo« bo u kratkem organiziru u špetru kors juških jeziku za emigrante. Usi tisti, ki bojo hodili na ta kors, se bojo naučil poleg jeziku tud kakuó se živi po svjete.
Kaduor je pred ljeti že hodu na kaj-šen tajšnih korsu dobro vje kulko dobrega se je tam maučiu. Zatuó naj bi tem mladim, ki mislijo drugo ljeto iti po svjete za kruhom, uzeli tist kors za rjesno rječ an se ga polnoštevilno udeležil.
AUTOBUS ŠPETER - LIGNANO
S 15. junjam je začela djelovat nova autcbusna linija špeter - Lignano. Autobus vozi usak dan ob teli uri: ob djelau-nikih odhod iz špetra ob 7,40; prihod u Lignano ob 9,55; odhod iz Lignana ob 17,15 an prihod u špeter ob 19,05; ob ne-dejah an praznikih: odhod iz špetra ob 7,10; prihod u Lignano ob 9,05; odhod iz Lignana ob 18,35 an prihod u Špeter ob 20,20.
KULKO JE PAR NAS AUTOMOBILU AN MOTORJEU
Preteklo nedejo so u naši vasi žegnali automobile an motorje. Ob tej priliki se je dalo zračunat kulko je par nas motornih prometnih vozil, človek skoraj ne more verjeti, de jih je tarkaj, a jih je še več, ker usi njeso parpejal žegnat: 147 motociklu, 47 automobiliu, en autobus, dva ka-mjona an dva traktorja.
Kajšen bi jau, de je naša vas zlo premožna, ker ima tarkaj vozil, a zmotu bi se, če bi takuó mislu, ker venčpart tjeh motoriziranih ljudi so forešti ljudje, ki učijo na inštitutu al pa financarji.
ŠČIGLA — Poročiu se je Remo Kja.bu-din z Onelio Oballa. Novoporočenca sta se potlé preselila u Švico, kjer bo on d j e-lu kot zidar, žena pa modistinja. želimo jima puno sreče.
PREZGUODNJI GROB
Po dougi an hudi boljezni je umru pretekli tjedan 25 ljetni študent Visentin Štefan iz Ažle. Pogreba se je udeležila velika množica ljudi, posebno dosti študentu an učitelj eu, ki so bounega Štefana ljubil. Družini renkega izrekamo naše so-žalje^
PO SILI ČEJO’ BIT ITALIJANI
Par nas se ušafajo tud tajšni ljudje, ki se užalijo, če jim rečeš, de so Slovenji, če-glih guarijo med sabo u tjem jeziku an dostikrat morebit drugega niti ne znajo. Nekatjeri med njimi pa pravijo, de so Slovenji po rodu, ampak so italijanske »kulture«. Kaj čejo s tjem povjedat morebit, de ne vjedo niti oni sami. Usekakor je zlo čudno gledati te po sili Italijane, ki ne
Majedan u bi ne nančej zdaleka pen-sóu pred kakimi desat ali dvajsetimi ljeti, ke če ve čemo mjeti pošječene naše senožeti, ve muoremo se sarvijati djeloune sile, ke na pride taz Breginja an okuolice. A na žalost, tu današnjih dni, to je ita-ko. Stotine judi iz Konala no nam pridejo sejč travo, kopat naše njive an u dosti kažou, popravjat naše hiše. Domače djeloune sile to nje, so sóusje po svjetu, tu minjerah od Francije an Belgije, tu ho-stah od Kanade an po visokih gorah Švice. Adnega samega djelouca tu našim ku-munu to je zlo težko obrjesti, dostikrat so nekatere vasi, ke no njemajo nančej judi za tu semetjerih nesti te martve. Ta domah so ostale ženč z otrocmi, bouni an stari judje. Tezjelé no naredejo tuo, ke no morejo, zatuó če na jim pride pomuoč iz drugega kraja kunfina so ji hualežni.
A, no opazko ve muoremo narditi: to vero koventa, ke no hodita po svjetu sou-sje naši judje; to torna kant kacej fame-ji poslati moža po svjetu na djelo za uo-dinjati te 1500 franke podne za poten ta domah uzeti djelouca, ke o košta dnako? Tikeri u če rejči, ke par nas to muore maso fadije djelati an zatuó to je parmuo-ran jeti po svjetu. A tu minjeri, po visokih gorah Švice a to se ne djela dnake fadije? An tuó, ke to je buj slabo, a to se ne pusti tu tjeh krajih pogostokrat še svoje zdravje? Zatuó dosti famej no bi ne mjele bizunjo poslati do zadnjega djela-zmožnega člana od hiše.
ŠVICARSKI ZURNALIST OBISKU NAŠ KUMUN švicarski žumalist Johann Schwarz od »Gazzette de Lausanne«, akumpanjan od
znajo italijanskega jezika an doma guarijo slovjensko. Sigurno je to njihovo gledanje posledica šovinistične propagande raznih »kulturonoscev«, ki so prišli u špeter an jim utepli u glavo, de je italijansko pleme nekaj višjega, Slovenji so pa dosti buj nizke varste, dobri kvečjemu morebit za hlapce. Ti ljudje se sevjeda potlé zlo čudijo, kadar spregledajo an vidijo, de je resnica dostikrat drugačna.
GRMEK
POROKA
Poročila se je naša vaščanka Pavletič Marija z mehanikom Karlom Brusini iz Čedada.
ČEDAD
NESREČA NE POČIVA
Valentino Butolo iz Tavorjane je ugriz-nu pes an je muorla zavoj tega iti u špi-tau.
Giaiotto Adelmo iz Fojde je padu iz čar-
Pred nedavnim so postavili v Učji temeljni kamen za mlekarno, ki bo stala v neposredni bližini cerkve. Tej cerimoniji so prisostvovali župan, občinski odborniki, domači duhovnik in dva funkcionarja videmskega inšpektorata za agrikolturo.
Ta pobuda je res hvalevredna, toda ljudje se vprašujejo, čemu bo služila mlekarna, ko se vendar ne pridela niti sto litrov mleka na dan, kar komaj zadostuje za vsakdanjo porabo. Pri nas je sedaj zelo malo živine in to zato, ker se je dobro tretjino ljudi za stalno izselilo v tu ali inozemstvo, tisti pa, ki so ostali doma, so sezonski delavci in žene ne morejo rediti živine več kot toliko. Ljudje niso tudi. nikdar čutili potrebe po mlekarni in Zlito so se vsi začudili, ko so slišali, da bc do gradili mlekarno, čudno, kajne, za 10( litrov mleka gradnja dragega poslopja, ko so druga javna dela mnogo bolj potrebna, kot na primer električna razsvetljava.
Toda prišel je na dan pravi namen mlekarne. Kakor znano, je bil nameščen v Učji pred parimi leti za učitelja nek laški duhovnik. Ta opravlja poleg učiteljske službe tudi duhovniško in je brez udobnega stanovanja. Oblasti so mu v tej »stiski« priskočile na pomoč na ta način, da bodo z državnimi prispevki zgradili mlekarno, v kateri bo imel kaplan tudi svoje stanovanje. Ce mlekarna ne bo de-
neketerih naših domačih političnih rapre-žentantou, je obisku naš kumun. Med svojim bivanju tle par nas je prehodu use naše vasi an se na lastne oči prepriču o socialnem stanju naših judi. Obeču je, de bó u svoj žornal publiciru adnó inkjesto oré čez naše žalostne kondicjoni. Mi smo sigurni, ke iz naših krajeu e nesu pouno njega korjanovo borso materjala za pisati an ve marnò živo šperančc/, ke je use tuó kar to par nas se dogaja vidu tu jušti luči.
»CANTIERE DI LAVORO«
Te, ke u pride tu naš kumun, kar u reva ta na tipaiski muost, kjer na se cjesta cjepi na Tipano an Viskoršo, u če vidati no veliko tabelo na tikeri te pišeno z de-belemi črkami »Ministero del Lavoro« — Cantiere di lavoro« itd. Zat, če u se ustavi za vidati kje so djelouci tega kantjerja u ne bo parmerkou majednega.
Te tabele so našje governanti storili oré lošti na puošte, zak’ če u pride kak fo-rešt u kudéj, ke governo za naše vasi u zlo se interesa. Zat, če tezjele nu pridejo tu kumun anu prosijo kako no stoje judje, našje mimštratorji no jim rišponda-jo: »Nessun lamento, qui la gente sta bene, basta osservare che nel »cantiere di lavoro X, nessuno ci vuole andare a lavorare«.
DEBELEŽ U ČE MJETI VODO Vas Debelež ne končno otenjila konce-sjon od vode akvedota »Kamahta«. Trideset ljet so muorli Debeleži čakati za tuó otenjiti an zatuó no ne morejo druzega koj ringracijati use te judi, ke so zatuó se interesali. Fin donas so se muorli judje sarvijati vode od potoka.
ješnje an si zlomu rebra. Zdraviti se bo muoru 20 dni.
Gaetano Simonitto, ki djela u djelou-nem centru u Cedronu, se je par djelu močno udaru u njeko skalo an je muoru iskati zavoj tega zdrauniško pomuoč.
Tud Koren Vittorio, ki djela par »Ital-cementi«, se je ponesreču par djelu. Kar je spušču po teleferiki kamanje u Lipo, ga je zadelo brjeme u čampno nogo.
Lucijan Zorza iz Gorenjega Marsina je padu an se močno udaru u glavo. Pejati so ga muorli u špitau.
Franko Skavnik iz Čedada je padu po stopnicah an si zlo poškodovou nogo.
Francu Gorjupu iz Grmeka je njeko deblo stlačilo nogo, kar je djelu u gozdu. Muorali so ga pejati u špitau.
Z automobilom sta se zaletjela u njeko hišo ob Nadiži maeštro Geremija Sitar an njegou tast Olivo Pinatto, oba doma iz Dolenjega Barnasa.
levala ni važno, važno je seveda, da bo imel duhovnik zagotovljeno gosposko streho, ker se z eno samo sebo ne more zadovoljiti v današnjih modernih razmerah.
Včasih pri nas sploh nismo imeli duhovnika in takrat je bil v Učji še enkrat toliko ljudi, kot jih je danes. Sedaj imamo duhovnika, na. državne stroške in še mlekarno bomo dobili, čeravno bo malo služila svojemu ramenu. Toda če bodo ljudje zapuščali svoje domove v tako velikem obsegu čemu bo služil duhovnik, mlekarna in njegovo moderno stanova-
nje? Če ne bodo poskrbeli, da bi ti naši ubogi ljudje dobili delo na domačih tleh ali v njeni bližini, bo ostal mladi kaplan brez ovčic in brez šolarčkov. To je najbolj važno in bi se moralo najprej rešiti. Gradnja mlekarne je samo nek izgovor, da bi prišel kaplan do svojega stanova-nja, seveda na račun davkoplačevalcev. Vladujoča stranka zna, kakor vidimo, dobro nagraditi svoje politične aktiviste.
TAVORJANA
IZSLEDILI SO TATU Trgovec Bazilij Baloh iz Mažerol je že večkrat konštatiral, de mu manjkajo sou-di u butjehi. Zadnjikrat mu je zmanjkalo kar 30 taužent lir an zatuó je rječ pri-javu karabinerjem, ki so tatu hitro izsledili. Ta nepoštenjak je 17 ljetni Marij Ma-korič iz vasi1. Sada bo muoru dajati odgovor za usa nepoštena dejanja.
BRDO
MUŠKI PEREČI PROBLEM Naš kumun u je zadnja. Ijeta naredu več djeu, pousod te se kej naredilo an moderniziralo, kuj našo vas u simpri von zapušča, razen ejeste, ki so nam jo komodah. Tu Muzac to pride simpri dosti judi k izviru Tera an usi foreštjerji no se zlo marvejajo, kar no vidijo tu oštarijah obješeno luč a petroljo. No vidijo pa, ke no se druge vasi našega kumuna zlo oljep-šajo anu postajajo simpri buj privlačni centri.
Bi ne nič diali, ke no bi muorli parpejati luč od buohvje kodre, u našem kumunu to e ’dna velika central elektrika, ke na daje nergijo še Vidmu. Tase pa ve plaču-vamo je 'dnako velike tej tu Teru ali tu Brdu, zakuó itako z nami djelati, ali ve njesmo sóusje 'dnaki.
KADA TELEFON TU ZAVRHU Zavrh to e ta najbuj velika vas od našega kiimuna. Zavrh to e ta vas, ke ne dala. največ souda.de štadu an največ tas plačala. Zavrh na bi muorla beti najbuj zatuó rišpetana.. A nia žalost to nje itako. Mi smo simpri te zadnji : smo bli te zadnji za mjeti pot pokomodano, smo bli te zadnji za kurjero mjeti trikrat po tjedne tu vasi e anjelé smo te zadnji za mieti telefon. Kuó to veja. na e itaka.
Zavrh z njega 130 hiš u njema telefona, notre na Tanameju, ke no so kuj dvje fa-meji, no majo žej od potim sem telefon.
A tah kemu no majo se cbarniti našje judje za a mjeti. To nje dougo od tega, ke so poslali ’dno domando tu prefeturo, a njeso nazat jeli maiedne rišpuošte. Ke na se bodi ta letera zgubila tu kačjem
škafalu? To zna še beti, zak’ to je facilo, špecialmenti tu prefeturi, ke to e malo impjegade. Zatuó to če koventati no drugo domando narditi. E naši možje, kuó no djelajo. Naj no mar še oni poštokajo tu kačjem oficihu, to zna beti, ke to če žo-vati. Ne moremo takole iti indavant.
ČENTA
Zadnje čase se naša ekonomija simpru buj slabša. Prejšnja ljeta so se ljudje naše okuolice, tuó so težje iz Romandulja, Se-dil, Potoka, štele an Samardenče, dosti pomagali s čarješnjami, tikere so prodajali na čentskem an videmskem marčadu. čentske čarješnje so poznane pousode zavoj dobrega savorja an durade an judje so jih radi kupovali. Anjelé pa to je tu naših krajih čarješeni simpri mankuj an: še te so boune, ker ne še par nas zlo razširjena čarješnjeva mouha. Dosti bounih čarješ-
SREDN.IE
GROB NA JUŠKI ZEMJI 2e dougi varsti slovenskih grobou na juški zemji se je pardružu še en. nou —■ umru je u Belgiji u miestu Liege Jožef Matevčič iz Gorenjega Tarbija.
Renki se je pred ljeti izseliu s svojo družino u Belgijo, de si je u tistih minjerah služu kruh. Ušafu je neozdravljivo boljezen — tumor u glavi — an ga spravila u prezguodnji grob. Zapušča, ženo an tri male otroke. Na zadnji poti ga je spremila velika množico vaščanu, ki djelajo u Belgiji.
KAMUNSKI KONSEJ Na zadnjem kamunskem kenseju so sprejel zbrano parcelo, na katjeri bojo sezidal u Srednjah novo suolo. Za nardit tisto djelo bo država posodila kamunu 14 milijonu lir. Na konseju so bli konsiljerji pod vodstvom našega šindika.
rbdUA
Kdo so ušivci?
Gospod urednik!
Oprostite, če je moja pisava slaba, sem rudar in zato je moja roka trda za pero. Namenil sem se Vam pisati pa zato, ker mi je pred dnevi prišel v roke nek ciklo-stiliran listič, ki nosi naslov »Slovenski glas« in ga širijo misjonarji. Meni, kakor tudi mojim tovarišem, re more iti v glavo, kako da je ta listič »glasilo beneških Slovenju u Belgiji«, ko vem, da ga naši delavci ne morejo ljubiti že zaradi tako nazadnjaške vsebine. Med drugim piše tole: »...Ne poslušajte slabih kompanju: pijancu, zapravjavcu, nečistniku, frama-sonarju, komunistu, socialistu an druzih ušivcu, ki so že prodali dušo hudiču in zato so zapuščeni od Boga. Vsi teli ljudje vas ne bojo mogli rješit, če vam bo točalo »iti hudiča kadit.v.
Potemtakem smo mi in skoraj vsi tisti, ki delajo v našem rudniku, ušivci. Zakaj nas zmerja, s takšnimi podlimi priimki? Za nas je vsak pošten človek tovariš, pa naj si bo veren ali ne veren, in ne ušivec, kot naziva omenjeni listič svoje politične nasprotnike. Ušivci so tisti, ki živijo na račun žuljev svojega bhžnjega. Misjonarji bi morali učiti le ljubezen, posebno ljubezen med delavci, ker vsi trpimo v rudniku. Morebiti smatrajo tudi nas za ušivce zato, ker nismo prispevali za nabavo njihovega luksuznega avtomobila, katerega so sli lani kupili na račun žuljev naših delavcev, ki niso imeli dovolj poguma, da bi jim pokazali hrbet.
Listič nas je užalil pa tudi zato, ker je pisal, da je prišla »božja štrafinga« nad Beneško Slovenijo zaradi »prešernosti in presitosti«. Kot je znano nam, je taka »štrafinga« prišla nad vso Italijo, ko je prejšnji mesec slana pežgala vse pridelke.
Zvedeli smo, da tisti misjonarji s svojo vsiljivostjo razpečajo precej teh žaljivih lističev po Belgiji. To pa ne bo trajalo več dolgo, ker so naši ljudje opazili, kateri je pravi namen tega lističa : sejati sovraštvo med ljudmi in prav posebno hujskati tu živeč a Slovence proti novi Jugoslaviji.
Prejmite mnogo srčnih pozdravov.
(Sledijo podpisi)
To pismo smo prejeli iz Belgije, katerega je podpisalo pet rudarjev iz Beneške Slovenije, in ga tu v celoti objavljamo v slovenskem prevodu.
Spoštovano uredništvo!
Zelo rad prebiram »Matajur«, na. katerega sem naročen. Večkrat vidim v njem naslikane kraje naše dežele, samo na moj rojstni kra.j še nisem naletel. Ker živim že 30 let v Argentini in nimam doma več sorodnikov, da bi mi pisali kako kartico, bi bil zelo srečen, če bi videl šs enkrat, vsaj na sliki, mojo domačo vas. Sem iz Marsina in nisem bil nikdar več doma odkar sem se izselil, ker sem si tukaj ustvaril družino. Za uslugo, če mi jo boste mogli narediti, se Vam iz srca zahvaljujem, obenem Vam pa tudi pošiljam naročnino za tekoče leto.
Juretič Anton
Zal nam je, ker ne moremo ustreči Vaši želji. Razglednic Vašega kraia namreč ni mogoče dobiti, mi pa tudi ne moremo fotografirati, ker leži Marsin v pasu, kjer je fotografiranje strogo zabranjeno.
njovih dreves so u zadnjih ljetih posje-kli, a tega parasita še njeso mogli uničiti. Zgleda, ke no če beti čentske čarješnje u parih ljetih popounoma uničene. Naša ekonomija, ki na je že tekaj nazat, se je s tjem še buj poslabšala.
il,11 m 111111 il i ili il i:i 111 u 11 m n n 11 u nun il mi mi n 11 n 11 inmin m mi m 11 nun i iiniiniinnm
TIPANA
Iz Jugoslavije h nam za djelouca, naši pa u belgijske miniere
11 minut 11 h i 1111111 n n 111 m 1111111111 i i 11 Kiiiiiniiiiiioiiin HT'Ti'iiriii Mii:i:i!iiiii!iiiii;inii n i l'in • i n Hi*M * * i m m i
REZIJA
Mlekarna brez mleka
ZGODOVINSKA CERKEV V LIPI V N AD IŠKI DOLINI
Mravlje so dobra hrana za piščance
Letos so mravlje precejšnja nadloga. Marsikje se jih komaj otepajo. Vendar se 2 rjimi lahko tudi okoristite. Piščance navadite na lov zoper mravlje, ki se kar dobro izurijo za tak posel. Cisto majhne Piščance začnite krmiti z mravljinčnimi Jajčeci — bubami — brž ko začno piščanci jesti. Ker sprva majhni piščanci le malo jedo, ni potreben poseben trud, da jim taka jajčeca vsak čas prinašate, saj lih je na vsakem mravljišču dosti. Piščanci jih bodo začeli jesti in čez nekaj dni se jih bodo tako navadli, da jih bodo kar zaželeli. Saj imajo znatno hranilno vrednost in — kar je posebno važno ~~ vsebujejo beljakovine živalskega izvo-ia, ki so za rast mladih živali zelo važne. Po nekaj dneh dodajte mravljinčnim Gliham tudi po nekaj mravelj, ki jih bodo Mščanci radi pozobali. Storili bodo enako tudi vsak naslednji dan. Mravelj sprva de dajajte mnogo, da ne bi nastale prebavne motnje.
Ko piščanci že nekoliko dorastejo, jih nesite h kakemu mravljišču, katerega sami razbrskajte. Piščanci bodo živahno zobali. Tak izlet in vabo na mravljišče ponavljajte več dni zaporedoma, Kmalu bodo začeli piščanci brskati sami, brž ko jih boste postavili na mravljišče.
Kolikor piščanci rastejo, toliko spretnejši postajajo pri razbrskavanju mravljišč. Ko odrastejo, pa so sploh neumorni in ne puste v miru nobenega mravljica več. In ta sposobnost jim ostane vse naprej, tudi potem, ko docela odrastejo.
STD
Z
m
E
m
Im
0
Pretočite mošt
Pravilno pripravljen in negovan sadjevec je izvrstna domača pijača, posebno v vročih poletnih mesecih. Na žalost pa moramo ugotoviti, da večina naših sadjarjev ne zna pravilno strokovno ravnati s sadjevcem. Posebno velja to za nevinorodne predele.
Prvo napako naredijo sadjarji že pri predelavi hrušk ali jabolk v sadni mošt, ker sadja ne operejo. S tem pride v mošt različna nesnaga, ki pozneje škoduje kakovosti in povzroča različne bolezni in napake.
Drugo veliko napako napravijo pri posodi. Sodi za sadjevec morajo biti skrbno pripravljeni in očiščeni. Dostikrat pa na-letimo, da sadjarji točijo sadni mošt v pokvarjene sode, ki so zatohli, plesnivi, ci-kasti itd. Razumljivo je, da v takih sodih ne moremo pridelati dobrega sadjevca, ker prej ali slej dobi okus po plesnobi, postane cikast, navadno pa se pridružijo še druge napake in bolezni.
Tretjo napako napravijo s tem, da sadjevec hranijo v neprimernih prostorih.
»'‘IIIIIIIII1MII11 rllltllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll 11IIIII111 III 11 H i l l i I I I I I I I I I 111 ITI 111111111111 l ili III II M HHI M I
Kakšen je koloradski hrošč
Koloradski hrošč je približno 1 cm dolg, ha hrbtni strani izbočen, na trebušni pa ploščat. Spoznamo ga po rumenih pokrovkah, ki imajo vsaka po pet podolgovatih *rt. po trebuhu je rdečkastorumen. Ovratnik je svetlorudečkaste rumene barve in je popisan z enajstimi črnimi lisami, od katerih je srednja največja in bna obliko črke V.
Jajčeca imajo pomarančastorumeno barvo, so valjasto podolgovata in so združena v kupčkih na spodnji strani lista, hrošči prilezejo spomladi iz zemlje, kjer 80 prebili zimo.
Nekaj dni objedajo liste in nato se pa-djo. v tem času je odbiranje takih hrc-Cev in zatiranje s kemičnimi sredstvi dajbolj učinkovito.
Krompir pregledamo med 9. in 15. uro. Ko se namreč ozračje segreje, se hrošči Rjavijo na zgornji strani listov ter jih laže zasledimo. Vse rastline moramo pazljivo pregledati tudi na spodnji strani, da uničimo jajčeca. Vsaka samica lahko Cvi dve leti in v tem času lahko izleže 2400 jajčec. Ker preletava hrošč iz njive da njivo, ne smemo saditi krompirja na dtugo njivo toliko časa, dokler ne zatremo brošča na mestu, kier se je pojavil.
Solatni zavijač
že na zunaj vidimo, da v cvetnih glavah nekai ni v redu, ker so porjavele in Posušene. Res najdemo v njih 1 cm dolge, ddečkastos ive gosenice z rumeno glavo in rumenkastim trebuhom, ki žro seme ter deredko semenske glavice docela izpraz-dijo. v njih ostanejo le še med seboj Prepredeni drobni iztrebki gosenic. Rjav
metuljček, kateremu pripadajo gosenice, je 1 cm velik ter leta junija in julija. Rdečkasta jajčka odlaga v skupinah na solatne cvetne glave. Ko so gosenice ob vnetem žrtju semena dorasle, se spustijo po pajčevini na zemljo. Na njeni površini prezimijo v trdnem zapredku ter se konec maja zabubijo.
Razen zatiralnih ukrepov, ki jih izvajamo proti solatni muhi, škropimo cvetne glave z 2°/o tobačnim izvlečkom ali z 0,15% surovim nikotinom prvič pred pričetkom cvetenja, potem pa po potrebi še nekajkrat v sedemdnevnih presledkih.
Predvsem v nevinorodnih predelih naši sadjarji nimajo primernih prostorov ali pa si ne znajo urediti primernih prostorov za sadjevec. Zato naletimo čestokrat v poletnih mesecih na cikasti sadjevec; vzrok za to je največkrat slaba posoda in neprimerni prostori.
Četrta napaka pa je v tem, da naši sadjarji sadjevca ne pretakajo, temveč ga pustijo ležati na sadnih tropinah, dokler ga je kaj v sodu. če hočete ohraniti dober sadjevec do drugega pridelka, ga morate vsaj dvakrat pretočiti. Prvič sadjevec pretočimo ko je prevrel, to je navadno v decembru ali v začetku januarja. Drugič pretočimo sadjevec na pomlad. Kdor še ni drugič pretočil ali ga ni pretočil niti prvič, za tega je sedaj že zadnji čas, če hoče imeti čez poletje dobro pijačo.
Za pretakanje morate pripraviti dobro očiščen sod, ki ne sme biti plesniv ali cikast, ker s tem bi seveda nič ne koristilo pretakanje; sadjevec bi se v takem sodu kaj hitro pokvaril. Dobro očiščen sod pred pretakanjem rahlo zažveplajte. Zadostuje en in pol ali dva azbestna traka na po-lovnjak. Tako pretočeni sadjevec se bo dobro ohranil preko poletnih mesecev, ko je na kmetih naj večja potreba po dobri domači pijači.
ŽIVINOREJA
te Krava sama sebe izmolze
Da se krava sama sebe izmolze je razvada, katero le težko odpravimo. Proti tej razvadi uporabljamo lesen ovratnik s tako dolgimi prečkami, da žival z glavo le omejeno seže nazaj in da ne more doseči vimena. Uporabljamo tudi uzdo z ostrimi žičnimi bodicami nad nosom, pri katerem se krava pri vsakem poskusu izmolzenja vbode. Dalje uporabljamo proti opisani razvadi gost nagobčnik. Vsi ti ukrepi pa čestokrat nimajo trajnega uspeha in predstavljajo pogostoma le trpinčenje živali. Star, preizkušen živinorejec svetuje proti izmolzevanju krav tole: Seske namažemo s svežim volovskim žolčem (ali pa z nepremočno kreolinovo raztopino) ter ponavljamo to nekaj dni. Krava poskuša samo parkrat, da bi se izmolzla, čim pa čuti grenak okus vsled namaza, se po nekaj dneh odvadi izmolze-vanja. Ne smemo pa pozabiti seske pred vsako molžo temeljito očistiti, po molži pa spet namazati, dokler ni krava popolnoma opustila te navade.
ŽIVINA ZA ZAKOL
po kg.
Krave	L.	180	do	205
Voli	»	275	»	320
Jenice	»	285	»	335
Teleta	»	460	»	525
Jagnjeta	»	500	»	550
Kozliči	»	580	»	600
Ovce	.	»	170	»	180
Prašiči do 100 kg	»	270	»	280
ŽIVINA ZA REJO
po glavi
Krave mlekarice	L.	145000 od	185000
Jenice	»	145000	»	180000
Jenice od 5 do 12 mes. »	70000	»	85000
Prašiči (do 20 kg)	»	7000	»	9000
GRADBENI LES
Po kubičnem m. Bukovi hlodi	L.	20000	do	26000
Smrekovi hlodi	»	12000	»	18000
Orehovi hlodi	»	26000	»	29000
Bor za deske	»	16000	»	20000
Bor za podpreti	»	110000	»	16000
LES ZA KURJAVO
po kuintalu Bukova drva suhe	L.	1100	do	1250
Bukova drva surove	»	800	»	900
Raznovrstna drva	»	600	«	700
Oglje	»	3500	»	4000
SIR IN MASLO
Po kg.
Sir do 2 mes. star	L.	400	do	450
Sir čez 2 mes. star	»	650	»	700
Maslo	»	800	»	850
Kdaj škropimo trte?
V sedanjem času je vsak dež infektiven ali okuževalen in vsak dež pospešuje razvoj peronospore. Iz tega pa ne izvira, da moramo škropiti z raztopino modre galice po vsakem dežju. -Škropljenje takoj po dežju pa tudi nima smisla, ker peronospora potrebuje vedno nekaj dni, da se razvije. Znanstveno pravimo temu inkubacijska doba. Medtem ko znaša ta v zgodnji pomladi najmanj 15 dni, se potem skrči na polovico, na dober teden dni.
òe je torej deževalo, nima smisla, da škropite takoj drugi dan, lahko počakate teden dni, ne pa več kot 10 dni. Cim bolj je toplo, tem krajša je inkubacijska doba. Ce pa dežuje vsak dan in to za daljšo dobo, morate škropiti junija vsaj 10 dni po prvem deževnem dnevu, julija ali avgusta pa vsaj sedmi dan po prvem deževnem dnevu. Seveda, če dež takoj izpere škropivo, je bilo škropljenje zaman.
Grenkoba kumar
Kadar so kumare izpostavljene veliki vročini in suši, rade postanejo grenkega okusa. Zaradi tega nastane velika škoda zlasti pri kumarah, ki so gojene pod steklom. Gladke sorte postanejo prej grenke kakor sorte z bradavicami.
Grenkobo preprečite, če rastline zadosti zalivate in jih zasenčite. Na prostem jih zasenčite z vmesnimi nasadi. Odpravite pa grenkobo, če naribane kumare postavite za kratek Čas v vročo vodo.
Kolibo mleka dajejo hrane
Dobro bi bilo, da bi vodili v tem oziru podroben račun. Vsak dan bi morali zapisati, koliko je bilo namolženega mleka, in dobili bi pregled.
Povsod, kjer je živinoreja res napredna, imajo posebna društva, ki kontrolirajo mlečnost krav in istočasno tudi tolščo mleka.
Odbira ali selekcija je potrebna. Dobre krave držite, slabe prodajte mesarju.
Je že res, da krava pri gobcu molze, a ena bo dala pri isti krmi letno 2000 litrov mleka, druga pa 3000 litrov. Ena daje mleko, ki nima niti zakonitega odstotka tolšče, medtem ko znaša tolšča pri drugi 4% in več. Cim bolj mastno je mleko, tem več masla napravite. Za kg masla je potrebno mnogo manj litrov tolstega mleka kot pa pustega.
Zlasti nekatere sorte breskev obdržijo na drevesih več plodov kot jih morejo lepo razviti. Zato je potrebno, da redčimo plodove na drevesih onih sort, ki same ne vržejo pregostega nastavka. To delamo, ko dosežejo plodovi debelost oreha, vsekakor pa po naravnem odpadanju. Vendar pa ne smete s preredčevanjem predolgo čakati, ker prepozno redčenje ni več učinkovito in se puščeni plodovi ne razvijajo tako lepo, kot če ste jih pre-redčili pravočasno. Preredčujte z roko in sicer predvsem tiste plodove, ki se nahajajo po dva in dva na enem mestu. Prav tako odstranite enega izmed dveh, vštric na isti vejici rastočih plodov.
Na posameznih rodnih vejicah puščajte le 4 do 5 plodov in sicer le najlepše, razdeljene enakomerno po vsej dolžini
K
Dolar
Funt šterlino papir Francoski frank (100) švicarski frank Belgijski frank Avstrijski šiling
624—626
1638—1640
148—150
146—147
12,20—12,50
23—25
i n n ii 11111111 m n i,i 111 milili 111 m 11111 Hlinili n n i m 11 ih n niti n umi i nuni ii m i i i h i 11 i i m i ru n m i
Reòcenje breskev
vejice.
Ce pri sortah, ki zahtevajo preredče-vanje plodov, to delo opustite, ste na škodi, ker drevo uporablja brez koristi hranilne snovi tudi za one plodove, ki bi itak pozneje sami odpadli. Pa tudi plodovi, kolikor jih dozori na prepolnem, ne-preredčenem drevesu, ostanejo drobnejši kot če ste plodove preredčili. Upoštevati morate namreč, da potrebuje drevo za tvorbo koščic in semen mnogo več hranilnih snovi kot pa za odebelitev oplodja. Preredčeni sadovi so tudi bolj okusni!
Zato je redčenje plodov tudi iz gospo darskih razlogov umestno, ker debelejše in lepše razvite brekve laže in skoro še enkrat dražje predaste kot pregoste in nerazvite plodove. Breskov sad mora namreč kupca privabiti s svojo lepoto!
Navrhno gnojenje sirku
Navrhno gnojenje je tisto, ki ga izvršimo, ko rastlina že raste. Kdor ni ob setvi koruze dovolj gnojil, lahko gnoji tudi ob pletvi in najpozneje tudi ob osipanju. Gnoji se pa lahko le z gnojnico samo, ali gnojnico, v kateri smo raztopili na vsakih 100 litrov po 1 kilogram superfosfata, ali pa z umetnimi gnojili. Od slednjih pridejo v poštev samo dušičnata, in sicer samo hitro delujoča, ki so apneni nitrat, čilski soliter in amonijev nitrat.
Na vsakih 100 kvadratnih metrov vzamemo po 1 kilogram imenovanih umetnih gnojil in najbolje storimo, če raztrosimo polovico te količine (torej pol kilograma na 100 kvadratnih metrov) ob pletju, polovico pa ob osipanju. Umetno gnojilo naj se raztrosi v ped širokem kolobarju okoli rastline, kolobar naj se začne dva prsta od rastline same. Na vsako rastlino pride pri vsakem trošenju po pol male žličke gnojila.
Tako gnojnica kakor dušičnata umetna gnojila vplivajo predvsem na rast rastline, zelenih delov, torej slame in stebla, vpliva ugodno pa tudi na velikost klasa.
Ni pa potrebno gnojiti ne z gnojnico in ne z dušičnatimi gnojili koruzi, kateri ste obilno pognojili z dobrim hlevskim gnojem.
^IDOR PREDAN:
2.
Su,,»»«................................................................................................                        "....""""........
»Hudiča sem potegnil! Vprašaj raje, koliko so me potegnili in nategnili oni! Sa
nos so me potegnili, na, poglej, kako dolg!«
»Paj vendar nisi šel zastonj v Videm?« »Ne, ne, nisem šel zastonj, sem plačal,« Je Odrezano odgovoril on. Ko se je pomi-Ji je vse povedal, kako mu je šlo.
»No, pa morda nas ne bodo imeli za ^orca. Sedaj, ko si dal njim v roke, bo Krišlo hitro do izplačila. Tudi če potrpimo kaj- ne bo ob svet, saj smo potrpeli ®dajst let, potrpimo še ostalo,« ga je tolar Terezija.
Sedaj je začelo novo upanje in čakanje. Potekali so meseci za mesecom, a ^()grin ni dobil iz Vidma nobenega sporo-ila- šele ob letu je dobil drugo vabilo iz ^tega
urada naj se zglasi. Na kratko so tudi sporočili, da mu bodo izplačali V°jho škodo tisti dan, ki bo prišel v Vigerti.
»Hvala bodi Bogu in Bog bodi reščen,« rekla Terezija, ko so dobili to veselo
novico.
»Sedaj pa si bom lahko kupil nov klobuk,« je vzdihnil Peter.
»Tudi meni boš kupil predpasnik, ruto in kikljo, saj nisem imela kiklje, ki bi bila kaj vredna, od kar sem se poročila.
»No, pa sedaj jo boš imela. Najlepšo ti bom kupil! Tudi sebi si bom kupil močne žametove hlače,« ji je z veseljem odgovoril Peter. Drugi dan je šel v Videm. »Ali imaš kaj denarja,« je vprašal Terezijo, prej ko je odšel, »dovolj ga je, da pridem do Vidma, saj za nazaj mi bodo že oni kaj dali,« je dostavil. Terezija je šla molče v kambrico in mu prinesla tisočak rekoč: »Na, vzemi, pa ne zapij ga, s prodajanjem jajc sem ga spravila skupaj!«
»Ne jezikuj preveč, zvečer ti ga bom vrnil,« ji je odgovoril in odšel.
»Ne pozabi nia predpasnik, kikljo in ruto! Poglej, iz te, ki je imam na glavi, se vidijo že lasje!« je zavekala za njim.
»Ne boj se!« ji je odgovoril in šel svojo pot. Tokrat ni imel težav v Vidmu, da bi
dobil urad, na katerega so ga vabili, ker se ni ustavil pred uradom, da bi pomislil, je vedel že od zadnjič, kje se nahaja. Niti kaj bo govoril z uradniki. »Saj jim bom dal vabilo in oni mi bodo izplačali,« je rekel sam sebi. In res, ko je prišel na urad, je tako storil.
»Veste,« mu je rekel tisti uradnik, ki je zadnjikrat govoril z njim, »Danes vam bomo izplačali vojno škodo, a na žalost Vam moram povedati, da je majhna vsota.«
»Koliko je?« ga je nestrpno vprašal Peter.
»Sedem sto in petnajst lir,« mu je ta odgovoril.
Ce bi bil kdo v tistem trenutku porinil Petru nož v srce, bi se mu ne bila pokazala kaplja krvi. Od velike jeze in žalosti je mislil, da ga bo doletelo. Krčevito je stiskal pesti, a beseda mu ni šla iz grla. Na uradnika je pogledal s srepim pogledom. Ta se ga je prestrašil in za nekaj korakov odstopil.
»Ce Vam ni prav, Vam bomo napravili pritožbo (riccorso),« mu je rekel, da bi ga potolažil.
»Ne, nočem nič, nočem! Sami imejte še to, da boste bolj bogati, pride naj vam
hudič po kcžo!« je rekel v slovenščini, se srdito obrnil in odšel. Uradniki ga niso razumeli. Vedeli so samo, da je jezen. S pomilovanjem so gledali za njim. On pa je godrnjal po stopnicah in izrekel sto in sto kletvic, prej ko je prišel na ulico.
»Boš imel, Peter, žametove hlače, boš imel, Peter, nov klobuk! Boš nosila, Terezija, novo ruto na glavi, nov »vertuh« in novo kiklio! Hudič jih vzami! Da bi jih strela na jasnem udarila! Uh, zlodej jih ustreli! Ce bi se bil znal kregati po italijansko, kakšne bi jim jih naštel!« je govoril s stisnjenimi zobmi sam s seboj Peter. Užaljen in obupan je zavil v prvo gostilno, ki je bila na vogalu. Tu je zapil Terezij in tisočak. Ostalo mu je le toliko, da se je pripeljal do doma. Ko se je bližal hiši, ga je zagledala Terezija iz balkona. Videla je, da je pijan in da se opoteka. »Jih je moral potegniti dosti,« si je rekla.
»Kaj si prišel praznih rok?« ga je vprašala, ko je prestopil hišni prag, »ali pa si morda vse zgubil, ker si pijan kot Noet. Kje je moja ruta, kiklja in predpasnik? Kje je tvoj novi klobuk in žametove hlače?«
Srepo jo je pogledal in jo s hripavim
glasom nahrulil: »Veš kaj? K farju poj-deš po ruto, predpasnik in kikljo, po moj novi klobuk in po žametove hlače, saj si na volitvah volila zanj in za tiste, ki so me danes tako lepo ogoljufali!«
Terezija je takoj razumela, da je šlo Petru slabo.
»Veš, Peter, nič se ne huduj name, saj si tudi ti volil, kar sem jaz volila. Se še lepo spominjam, ko si mi rekel, naj volim križ.«
»Ne, to si ti meni rekla in jaz ubogi norec sem te poslušal, a te ne bom nikoli več!«
»Molči, molči! Ko bodo druge volitve, ne boš vedel več, kaj se ti je danes zgodilo in volil boš kot jaz, le križ na križ!«
»Ne, nikoli več!« je jezno odgovoril Peter.
»Molči! sem ti rekla, saj te poznam! Enkrat te bodo peljali na alpinsko aduna-do, ti plačali en par litrov vina, potem boš še hujši, kot si bil do sedaj !«
Peter ji ni odgovoril. Sedel je na klop, oprl glavo na mizo in hitro zaspal, ker pa je imel precej v glavi. Sanjal je, da so tiste zadnje besede, ki mu jih je rekla žena, gola resnica.
Izidor Predan
Noč na Gorjancih
I. GRUDEN:
Slamica, bobek in kamenček
V mislih imate gotovo pravljico. Odkar je živel Trdina, si Gorjancev brez pravljic ne moremo misliti.
Tej moji zgodbi je samo za las manjkalo, pa bi jo lahko šteli med podobne dogodivščine z Gorjancev, v katerih je en sam korak velikanov tako dolg, kakor je od Ljubljane do Maribora, ali kjer trebu-harji popijejo cele reke in jezera, kjer medvedje govorijo kakor ljudje in kjer lene in nerodne želve silijo na kraljevske prestole in segajo po žezlih.
Jaz pa sem tisto noč na Gorjancih stal na trdnih, resničnih tleh. Stal sem v dolgi vrsti, ki je imela za tipalke sprednje straže, in to doli v dolini nekje pri Krki. Te tipalke so iskale varno pot preko reke. Za njimi pa se je potegnila vrsta šest sto, sedem sto ljudi, konj in mul, celi dve brigadi, ki je segala daleč gor v Gorjance in še naprej, kdo naj ve, kako daleč, če je sploh imela kje kak konec.
Noč temna, nebo strašno oblačno in neprestano je deževalo. Po šatorskem krilu, ki sem si ga potegnil čez glavo, so škopotale kaplje. In tisti tek, tek, tek po šatorskem krilu me je začel uspavati. Ce smo na pohodu postali, me je spanec vedno napadel. Spal sem kar stoje in nikdar prej in nikdar pozneje nisem slaje spal.
Ali je bilo tisto spanje na Gorjancih dolgo ali ne, tega ne morem povedati. Nikdar pa ne bom pozabil, da me je prebudil nekak šum in da svojim lastnim očem nisem mogel verjeti tega, kar sem videl. Zazdelo se mi je, da nisem več na mrzlih pustih Gorjancih, temveč v pravljični deželi, kjer se je drevje spremenilo v velikansko grmovje belih tako, da so premagale trdo temo. Pravo grmovje pa se je spremenilo v čudežne male mizice, ki so čakale, da kdo postavi nanje visok domač kruh, klobase in potice.
Gledal sem vse to, pa nisem vedel, kaj se je zdaj z menoj zgodilo, šele šepet:
»Naprej !« me je dokončno zbudil. Noge tolikih ljudi in konj so se premaknile navzdol proti Krki. Jaz pa sem segel po svojem šatorškem krilu in otipal na njem dva ali tri prste na debelo snega. In s tistim mokrim snegom, ki sem ga tako stoje pričakal v spanju, se je moja pravljica na Gorjancih nehala, še preden se je sploh začela.	Ferdo	Godina
Kam se jadro je razpelo, v vetru, ki od Krasa veje? Proti Trstu jadro belo vse močneje, vse hitreje poje vedro, plove smelo, ne pozna nobene meje, ve za sončno le radost, vetra in morja prostost.
II IB 0
Bilo je takrat, ko sem še bičke pasel pod Uršljo goro.
Treba je bilo vstati ob zori in napasti bičke do šole, ki se je začela ob devetih. Do šole pa je bilo dobre pol ure hoda. Jaz sem seveda spal kakor ubit imi težko me je bilo ob tej uri spraviti pokonci. To se pravi, kadar me je budil oče, to ni bilo težko. Komaj sem začul njegov robati glas: »Halo, sonce je že nad Pohorjem!« sem že treščil iz postelje, čeprav sem vedel, da sonce še dolgo ne bo nad Pohorjem. Ce bi tega ne bil storil tako urno, bi mi bila iz postelje pomagala očetova težka roka.
Teže me je bilo spraviti pokonci, kadar me je klicala mati. Ta se je tiho splazila do postelje, in ko me je videla, kako trdno spim, se je spet oddaljila po prstih in šepetala:
»Pet minut ga še pustim, saj je siro-tej ...«
Cez pet minut, ki so bile zame silno kratke, me je spet prišla klicat. Navadno sem jo slišal že prvikrat, toda sem se vedno po ta j il.
Tudi zdaj sem se zvil v klopčič in se delal, ko da bi najtrdneje spal. Mati me je nekaj časa tiho opazovala, potem pa vzdihnila :
»Sirotej, kako bi še rad spal !«
Počasi se je le odločila in me poklicala : »Bičke se že derejo!«
NEKDANJA TRDNJAVA SLOVENCEV
2.
Landarska jama
Pred tem letom je jama bila naravna, le kapelica sv. Ivana ob strani jame je bila umetno zidana. Iz lope vodita v jamno cerkev dva vhoda: prvega imaš takoj pri vratih lope, onkraj globine po kateri se steka voda iz jame. Nizek, umetno obokan predor, vodi v notranjost pod cerkvenimi tli. Na koncu predora stopiš v prostorno jamo in od tam prideš po stopnicah takorekoč iz pritličja v prvo nadstropje, zasučeš se nazaj ter dospeš v jamsko cerkev od zadaj, nasproti glavnemu vhodu.
Večji del lope je vdolben v skalo in spredaj odprt, da se lahko iz nje prosto uživa zanimiv razgled čez obzidje nad velikim prepadom na vasi nediške doline. Naraven, okorno obtolčen steber podpira strop lope. Tik za stebrom je prizidana stara peč za peko kruha, v notranjosti jame same je v skali vdolbina, v kateri so pšenico tolkli. Odtod prideš po zadnjih stopnicah naravnost v cerkev. Ta vhod nima nič podobnega vratom, nego je le široka, naravna odprtina z nizkim zidičem na desni, da ne padeš v lopo. Na zidišču stoji kamenita posoda »kropiunjak« z blagoslovljeno vodo, nad glavo pa ti visi zvon izpod skalnatega stropa.
Cerkev obsega srednji del jame, dolga je 16 in široka 10 metrov, visoka pa od 12 do 14 metrov. Stene in strop so iz žive skale, kakor jo je Bog ustvaril. Samo kos stene od spredaj z malim oknom proti dolini je zadan, potem mala zakristija in dve tretjini prezbiterija. Prezbiterij je zidan preprosto, a v čisto gotskem slogu. Iz prezbiterija vodijo vrata v zakristijo, ki je zelo majhna in ima dve okni nad prepadom proti dolini in odprtino v ladjo cerkve.
Iz zakristije vodijo druga vrata na majhno naravno teraso za prezbiterijem, nad prepadom. Ta terasa je služila izključno duhovnikom, da so mogli na zrak in na sonce. Iz te terase je pred letom 1007 vodila nevarna pot po razpokah na dve terasi, opisani v začetku.
Furlanski zgodovinarji imenujejo to jamo »la fortezza degli Slavi« (trdnjava Slovencev) in mislijo, da je bil zaprt v njej tudi čedadski vojvoda Pemmo, ko so ga bili pregnali z langobardskega prestola in se je bil zatekel med Slovence. Je res trdnjava, ker-od nikoder ne moreš do nje, ako ne greš po »štengah«. Zadostuje pa en sam človek, da iz lope podere v prepad sovražnika, ki bi silil po »štengah«. Niti v času zadnje vojne si niso nemški vojaki, Kozaki, Mussolinijevi republikanci, upali pogledati v jamo, ko so po okolici stikali za partizani. Bolj varnega zavetja si ni mogoče misliti.
Prav gotovo je ta jama obstajala že iz Noetovih časov. V čedajskem muzeju hranijo okostje »jamskega medveda«, ki so ga našli v tej jami. Ugodnosti in varnost, ki nudi jama, nam da misliti, da so ljudje že v prazgodovinski dobi, ko so še živeli po jamah, bivali tudi v tej jami. Morda prav zaradi te jame niso mogli Langobardi pregnati Slovence iz Nediške doline. Vsakikrat ko jim je uspelo prodreti v dolino, so se Slovenci zatekli v Lan-darsko jamo in od tam so delali vpade nad Langobarde, dokler jih niso zopet potisnili proti Čedadu. Iz te dobe je legenda Kraljice Vide, ki je z »mernikom pšenice pregnala kralja Atilo iz Nediške doline.«
Cerkev sv. Ivana Krstnika prav gotovo sega do dobe pokristjanjenja beneških Slovencev in zato je najstarejša cerkev v Nediški dolini.
Pod obokano odprtino, med zakristijo in ladjo cerkve, je vzidan napisni kamen (1.73X0.68 m), ki pokriva ploščo, pod katero, do prve svet. vojne, je bilo več človeških okostij. Napis se lepo čita, se glasi: »IACEO INDIGNVS HIC TVMV LATVS EGO FELIX AD FVN DAMENTA ScorCVM EcclAE IOHIS BAPTISTAE AC EVANGELISTE NDCIRCO OBSECRO OMS ASCENDEN TES ET DESCENDENTES VT PRO ME IS FACINORIBVS DM PRECARE DIGNE MINI«	(Sledi)
Navadno me je morala klicati dva - ali trikrat, preden sem se skobacal iz postelje, ki je bila postlana morda le dvakrat v letu. Moja mati je imela zelo mehko srce in kadar me je klicala ona, sem pridobil vsaj pol ure. Mogoče je tudi oče imel mehko srce, toda tega nam otrokom ni smel pokazati, ker je bilo življenje naše družine pretrdo.
Prežihov Varane
Na požeti njivi so ostali Slamica, Bobek in Kamenček. Slamica je bila zmeraj vesela. Kar plesala je ob jesenski sapi. Bobek pa je dolgočasno kukal iz odprtega stroka. Ves žalosten je bil, ker ni imel na njivi nobenega tovariša več. Poleg njega je ležal Kamenček v prsti in potrpežljivo čakal zimo.
Lepega popoldneva pripleše Slamica k Bobku in ga nagovori: »Veš kaj, dolgčas je na prazni njivi. Pojdiva popotovat !«
»Pa pojdiva!« pravi Bobek in se izvali iz stroka.
Tedaj pa se oglasi še Kamenček: »Jaz ne bom sam. Še mene vzemita s seboj.«
»Ce ne boš prepočasen in prelen, pa pojdi!« mu dovoli Slamica.
In so šli. Veselo je frčala Slamica, Bobek je koracljal za njo, Kamenček pa se je ves truden valil za Bobkom.
Pod večer pridejo do potoka. Nobene brvi ni bilo čezenj. Stali so na bregu in premišljevali.
O. ŽUPANČIČ:
Mhù&d in stholilo-
P
USIt
7.
n
d
lili
čiv-čiv, čiv-čiv, še dolgo bom živ, živ-žav, živ-žav, še dolgo bom zdrav, na sredi polja tri vreče prosa! čiv-čiv, živ-žav, vse prav? Vse prav!
čiv-čiv, čiv-čiv, saj nisem jaz kriv, živ-žav, živ-žav, če mož je brljav, če metlo ima, pa mesti ne zna. čiv-čiv, živ-žav, vse prav? Vse prav!
Lukec In njegov škorec
Lukec je skrbel za škorca, še sanjal je o njem. Ptič se je udomačil in postal zvest kakor pes. Stopical je po izbi in skakal okoli koče. Mačka in psa se je bal. Ce ju je zagledal, se je skril in strašno vpil. Vse leto je plesal in uganjal norčije. Le jeseni ko so odleteli njegovi bratci na jug, je postal žalosten in nemiren.
škorec je dobro poznal svojega gospodarja. Rad ga je imel. Zamijavkal mu je kakor mačka, zacvilil ko psiček, zakrulil kakor prašiček. Izgovoril je besedo, zažvižgal kakor kos, kar si je Lukec želel. Ce
se Lukec ni zmenil zanj, mu je sedel na ramo in ga potegnil za uho: »Luka! Luka!«	F. Bevk
FRANCE KOSMAČ:
Mlin
Mlin stoji v globeli, mimo je kolo.
Most polomljen, trhel, niha nad vodo.
Mlin samotni v trudno je zavit meglo.
Mimo partizani tiho v noč gremo.
Kar poskoči Slamica in zakliče:	»ž®
vem, takole bomo napravili. Jaz ležem čez vodo, vidva pa pojdeta po meni čeS potok. Ko bosta na drugem bregu, poteg' neta še mene na suho!«
»Izvrstno!« zaploska Bobek, Kamenčefc pa nič ne reče.
Slamica leže čez vodo. Bobek stopi nar
n
njo in previdno koraka po nevidni brvi. Na sredi mu skoraj spodrsne, pa se naglo ujame in pride srečno na drugi breg.
Za njim poskusi Kamenček. Zelo se boji, toda Bobek ga hrabri. Kamenček gre, se guga, opoteka in omahuje. Bobek se mu začne smejati, Kamenček leze in lezo in krili z rokami. Bobek se mu smeje ih se tolče po kolenih. Tedaj Kamenček omahne in se prekucne v vodo. Poredni Bobek mu ni šel pomagat, ampak se jo smejal in smejal. Celo na Slamico je pozabil in je ni potegnil na suho. Kamenček je utonil, Slamico je odnesel potok.
Nenadoma zaboli Bobka trebušček. Neha se smejati, se otiplje in vidi, da je od smeha počil.
»Ojoj, ojoj, počil sem!« milo potoži Bobek in se zvija na bregu. Na sreči pride mimo čevljar Smola in zasije Bobku trebušček s črno krpo.
In zato ima Bob še danes črno zaplato-F. Finžgar
BRANKO RUDOLF:
m
Sonce sije, dež rosi, mavrica se zablešči, lok nad poljem, svetel trak, zgoraj pa je črn oblak.
Steber mavrice stoji blizu hoste, daleč ni.
Lepa, rosna mavrica, še otrok bi prišel tja;
Stric je rekel: »Tja bi rad? Pojdi! V dlan ti pade zlat.«
Stric je prav prijazen bil, le nasmeh je v brkih skril. Jožek stricu ni verjel, v polje pa je vendar šel.
Rosne čeveljčke že ima, mavrica se mu smehlja,
Jožek se poti, hiti, mavrice pa ne ulovi.
Končno postoji, zdaj ve:
Nihče ni ujel mavrice.
— Svetli lok se nam smehlja, ujeti se nam pa ne da.
Tolstojeva zgodbica
Vlak se je ustavil na postaji Zaseka-Tedaj se skozi okno skloni gospa in pokliče preprostega moža, naj ji iz čakalnice prinese vode. Mož ji prošnjo izpolni, gospa pa mu da malo postrežnino. Ko p» možakar odide, ji ljudje povedo, da jo mož slavni pisatelj Tolstoj, in lahko si mislite, kako jo je bilo sram, da ga jo imela za postreščka. Skočila je za njim, češ naj ji ne zameri, saj ga ni poznala, pa naj ji postrežnino vrne, ker ga ni mislila žaliti.
Tolstoj pa se ji nasmehne, denarja P9 ne vrne, rekoč : »Saj sem ga pošteno zvr služil.«
Odgovorni urednik: Tedoldi Vojmir Tiska: Tiskarna L. Lucchesi - Goric9