V Ljubljani, dnč 4. mojo 1905. Leto xuiii. movine dvigajo predrzno svoje čelo in prodajajo vse tujcem: našo zemljo, naš jezik, našega kmeta. Proti njim treba skupno nastopiti. Pozabiti je treba marsikaj in to poudarjati, kar nas veže. Za slovensko deželo pa velja tu prvo in neizpodbojno načelo: Središče vse naše politike mora biti kmet. Kdor tega ne razume, ali kdor neče razumeti, da je naš slovenski kmet prva moč slovenske domovine, ta je politiški slepar. Da je pa naša trditev prava, hočemo dokazati črno na belem za kranjsko deželo. Na Kranjskem seje naštelo 1. 1900 petstoosemtisoč, sto-petdeset (508.150) ljudi; med njimi se jih peča in živi s kmetijstvom tristošestinpetdeset tisoč, štiristoedenintrideset (356.431). Med sto ljudmi na Kranjskem se jih torej nad sedemdeset peča s kmetijstvom (70-14° j0). Z obrtmi (rokodelstvom in velikimi obrtmi) se živi 82.250 ljudi. Seveda so tu vštete tudi žene in otroci. Večina tega števila so delavci po rudnikih in tvornicah; manjši del so rokodelci. S trgovino se pa peča 22.952 ljudi z ženami in otroki. Pri obrtu in trgovini pa velja tista postava, ki se je drže ribe: velika požira manjšo. Fabrike gredo kvišku, rokodelec propada. Veliki trgovci napredujejo, manjši nazadujejo. V politiki pa vendar nima prve besede ne kmet, ne rokodelec, ne trgovec, marveč komandira par graf-ščakov in pa uradništvo po mestih. Uradnikovje pa na Kranjskem samo 1089; z družinami in uslužbenci vred je uradništvu pripadajočih oseb 5007. Notarjev in advokatov je 60; z rodbinami in pisarji 659. Revežev, kar se jih je naštelo leta 1890, je bilo v celi deželi 1084, torej toliko, kolikor uradnikov. Za vsacega uradnika — po en berač! Ljudstvo, ki delaš in si s svojimi žulji služiš borni kruh, vstani, združi se. Peščica ljudi, ki ti je tuja, ne sme biti tvoj gospodar. Zvršuje naj svoje dolžnosti, ker je plačana zato, politika je pa tvoja reč. Kdor dela, kdor plača, kdor daje svoje otroke v obrambo domovine, naj ima prvo besedo! Tako govore številke! Kotiček za a. p. m p. Ce se govori od pijače — in kedaj se n e govori od pijače ? — ali Se misli kdo na — vod«? »Veliko pijače", »dobra kapljica", saj Črno no belem. Med liberalci na kmetih imamo vrsti. Eni so taki, da že nič več drže na svojo kmečko čast in da škrici delajo ž njimi, kar jni so, če jim kak ali tudi le na pol gosposki hodi po glavi. V neko mesto pride kralj. Ob času pridrvi ves usopljen neki domu in že pri vratih kriči: , deca moja, kralja sem srečal ilja. In govoril je z menoj; sam je govoril s tvojim možem, z očetom, z menoj!" „Kaj je pa rekel?"-- „Grem po cesti, pa pridrdra ko-in kralj v nji. Pa izpregovori in : „Osel, beži s pota!" Taki so tisti kmečki liberalci, ki drže za škrice ljudem, kateri vpi-: »Neumni kmetavz!" Z njimi ne imeti nobenega posla. Pač hvala Bogu, tudi med kmeč-liberalci, še nekaj zrelih mož, niso še zavrgli svojega stanu, in drži pri liberalcih samo zabav-klerikalcem. To se da ; s takimi je mogoča pametna ker imajo še moštvo in drže svojo čast. Čas je resen. Izdajavci naše do- I n t • r« 11 u sprejemajo psi »ledetlh cenah- Enostopna petltvrata (leslina.Dotao-Ijubove* Širine, 34 mm) stane u enkrat 30 v (e tt tiska dvakrat 26 v, (c te tiska trikrat 24 v. Pri ve(kratnem objavljenju lasten popust — Reklamne notic« navadni garmondvrsta 60 v. Čekovni promet poltno - hranilnltnep urada ti. 824.797. wwsmwiWWWI Izhaja dvakrat ni meiec Id sicer prvi Četrtek po 1. In 15. v mesecu. Cena mu je I K 60 v na lelo, (za Nemčijo 2 K 8 v, u Ameriko (n druge tuje države 2 K 60 v). — Spisi in dopisi se poSilja|o: Ured-■lltvo .Domoljuba', Ljubljana, Seme-■like ulice 11. 2, naroCnina, reklamacije In ktsereU pa: Upnvnlttvu .Domoljuba' l|ubljani, Kopitarjeve ulice It. 2. SLOVENSKEMU LJUDSTVU V PODUK IN 2ABAV0.1 t* ae more teti druzega kot vino. pivo ali žganje. Voda je za pranje, za kuho ia za živino napajan, če je kdo drugače mislil, smo se mu smejali ia ga m i I o v a 1 i — dopredkratkim sploh! Odkar pa — Japonci tako zmagujejo, ki p« 3i , litra rede spijo na dan, so začeli pa radi pri nas pisati, da radi a a š človek potrebuje vsak dan 11, Litra ▼ode. Ali je pa res že toliko spijemo? Predkratkim smo se popraševali: A 1 i pijete že Cvekov brinovec iz Kamnika? Zanaprej se poprašujmo rajši: Ali spijete že po poldrugi liter vode aa daa? Gredoc povem, da ne vso naenkrat, le polagoma, po malih kapicah, Kaeipp pravi: po žlicah.' Le poiskusr.e, boste v deli kako zdravi ia kako lepi in lepe boste. Cisto lahko pa to ni! Se puste ljudje! Saj beš to de pil? Je hotel pred 30. leti mlad kaplan vodo piti, pa so fajmošter rekli: Kak! pri moji mizi se se bo voda pila! — Prav so imeli boste rekli tudi tak:, ki župniku ne daste radi prav Na k! niso imeli prav Je že marsikomu, rudi duhovniku, strašne škodila ,pijača*. Pa k neben otrok ni začel sam od sebe iz potrebe piti ,modnih- pijač. Piti je začel ker so ga silili, ali ker se je sam silil, koteč druge posnemati. Človeška aatara ne potrebuje alkohola. Pitja in pijančevanju je najbolj vzrok: neumno s i -Ijenje k pitju. So kraji, so prilike, so navade, se dražbe. so ljudje, pri katerih mora čievek biti že junak, da se ubrani , pijači* in pijanosti Junak brezobziren proti asem. ki si-1 i j o piti. bodisi iz napačne gostoljubnosti ali a umazane dc fcičkaiei rnesr.. So bili. ni še dolgo tega. ,vdespošto-tui' nozje. ki jim je bilo najrečje veselje spraviti gosta pod miza Je piačrval boter račun v gostilni zase za botro ia za babico — čez 12 kron — pa je bil ozmerjan od birta češ: če ne mislil rei zapiti, te hodi ti botri. Kakšna zamera tnintam, če ne boš d« dna izpil, ali ie hoče abstinent trkati — z vodo! So kraji, ne mislim ravno na Slovenskem, kjer si lahko tepen ali ubit, če ne bci pil iz njegove kupice vino. v katerem si je 00 prej izpral svoj jezik in sroje mostače. Zoper take neumne razvade, zoper to nasilsrvo kličemo: v boj! zbiramo vojske— Za vojsko, za vojska pa ni vsak. Tadi mi izbirama Tisti, ki pijo vino. piv« in žganje vsevprek in na vsako kemando, tistih n e m a-r a m o. Žganje, če je še tako t o r n o * ni pijača, je strup. Kdor »a noče pustiti, ni za našo vojsko. Vzamem« pa tiste, ki žganja nobenega, druge pijače pa le zmerno pija Zapišemo jih v prvi razred. Povem« pa že danes, da ne obrajtamo dosti teh, ki žganja sicer ne pijo, vendar pa mislijo. da vina in piva morajo imeti vsak dan opoldne in zvečer , s v o j o * merico. Zato se zapišite kar v drugi razred in recite, da tudi vina in piva ne bo-dete pili vsak daa ampak le taintam. da boste vsaj kak dan v tednu izpustili tudi to pijačo in pili vedo. Najrajši pa sprejemamo v tretji r a z-red: med abstinente, k: ne pij« n : č alkoholnih pijač. Ti bodo imeli največjo šario, bedo koj oficirji v vojski zoper alkohol. V jeseni 11 — 16 sept. b« v Budapešti kontrolni shod za protialkoholne vojake cele Evrope. Lahko smo Slovenci takrat vsaj med avstrijskimi narodi prvi po številu in kerajži G. urednik! ALi se je pri Vas oglasilo že kaj korajžnlh fantov? •) ' Nitaj ie pa aičcda k ae vetic. tesii im bo trifca kcra;ie. PoTejts jb -jd prioda;^' Političen pregled. Položaj v državnem zboru. V državnem z bera so se začele peč trn ce 11. aprila in so trajale do 3. maja. Zboroval bode petem državni zbor d« 17 maja; na t« bo sklican IS. maja češki deželni zbor. da se poravna nasprotje med Nema in Čehi. V državnem zboru je bil med poslance razdeljen načrt zakona, o izprememfci duhovniških plač. Poslanec dr. Šaš&eršič in tovariši so zložili interpelacijo na naučnegi ministra zaradi upokojitve ravnatelja meščanske šole v Krškem. Ivana Lapajneta. Zbornica je razpravljala tudi v načrtu zakona, s katerim se predrugačjo določbe glede vojaške priprege v mirnem času. Po tem načrtu se občine sicer precej razbremenjene, vendar to še ne ugaja vsem željam in zahtevam občin. Zakon v podaljšanju davčnih olajšav po peresu Prizadete Ljubljane, Kranjske in Štajerske je bil sprejet. Minjstenki predsednik Gauč je bil proti koncu, pretečnega zasedanja hudo bolan: zadnji čas se mu zdravje vrača. s«, da bode Gauč izpremenil min-stenh^ pred novim zasedanjem, vendar se to d* w dokler se ne doseže sporazum',en;e Čehi in Nemci Razmerje med Avatrijo in Ogersko. Že zadnjič smo poročali, da se je izT^ v avstrijskem državnem zboru posebaa k». misija, ki ima varovati avstrijske pmi«, Zanimivo je. kar je govoril o tea pn* Lichtenstein. Jako ostro j« ob sod.: iraiarske poizkuse izsiliti vladarja koncesije. Vsika 1 koncesija, bodisi vojaška ali pa gospodarska, ! »škoduje skupnosti države in oteži vladarju j stališče nasproti avstrijskemu držav*« zboru. .Naša domovina*.je rekel Litchtensteu, ki bo morala najbrže v kratkem času izrriiti važne dolžnosti na izhoda, ne sme mkik* postati odvisna od trme prešrn.3 Opor. Nepričakovani ruski porazi bedo povzrofili, da moč Rusije kot velevLast; ne bo prišla dolgo časa v evropski politik: do velja«. In zato bo morala Avstrija, če :o hoče ali ne, na Balkanu ščititi kristjane sn skrbeti za red. Napetost med Avstrijo in Italijo. Italija se polagoma pripravlja -a icjsko z Avstrijo Freosnovati hoče v peni kttk topništva izboljšala bode zastarek utrdbe pri Veroni in za to bo izdala 150 000 lir. Italijanski mornarici manjka samo snžaric in torpedovk; zato hoče italijanska vladi tadi u primankljaj že v treh letih odstraniti ker bode oddala delo tudi zasebnim ladjedelnici«. Ob tirolski in koroški meji so Lahi zgradili popolnoma moderne utrdbe - Tadi Avstrija se pripravlja, samo tak« neprev.daa je, da izvršujejo najvažnejša dela laški pedanki, med katerimi je baje mnogo preoblečenih ških častnikov. Avstrijski minister zuauji* zadev grof Goluchowski je obiska! 29.apriU laškega ministra Titonija v Benetkah. Istočasno pride v Benetke tudi nemški cesar Viljem ter bo sprejel oba ministri Velik fttrojk v Italiji* Italijanski železničarji so se vstal* vega zakonskega načrta za železničarje jak« razburili. Po novem zakonu bodo na«1® postali železničarji državni uradnik: in kot taki ne bedo smeli štrajkati. Železničarji p so s tem na črt om.se veda »ezadoveljai i«* začeli s kraj kom po celi Italiji, da bi s te» vplivali na zbornico, da ne bi odobrila zakonskega načrta. Vlada je skleni »J* to gibanje s silo, kar se ji je tudi Stavka se je prej pričeta kakor f v Kanil izvrševalni cdbor. Ker ni bilo med K)atci potrebne sloge in ker so različni Kvodi podpirali nesfavkujoče delavce, se ie Bavka ponesrečila. Italijanski senat je odobril m 109 proti 8 glasovom zakonski načrt v ■održavljenju vseh železniških prog na Ita-Sjanskera. Socialno demokratiški poslanci K odposlali k ministerskemu predsedniku Hoitisu odposlanstvo, da se z njim pogaja o Koncu stavke. Fortis je obljubil, da stavkujoči Klezničarji ne bodo kaznovani. Ločitev cerkve od države na | Francoskem. V francoski zbornici se nadaljuje raz rava o zakonskem načrtu glede ločitve ržave od cerkve. Predlog, da bi se cerkvi zelo vse premoženje in bi se dalo državi, e bil odklonjen s 473 proti 102 glasom, [prejela pa je zbornica 4. člen predloge ločitvi cerkve in države, ki pravi, da se »dda cerkveno premoženje verskim družbam, stotako je sprejela zbornica 3. člen omejenega predloga, ki govori o premoženju avnih verskih zavodov Ko je predsednik laznanil, da je sprejet četrti člen je zaklical aures: „Zdaj je dovršena ločitev cerkve od Iržave". Kreta združena z Grško. Zadnji čas so bile na Kreti velikanske lemonstracije za združitev z Grško. Kretska bornica je sklenila združenje z Grško, kar ma skoro gotovo le demonstrativno vrednost, ter vlasti bajč nočejo privoliti v združenje. Jrška se za ta sklep mnogo ne meni, ker e odločitev v rokah varuhov Krete: Anglije, rrancije, Italije in Rusije. Dohodki na Ruskem. Na Ruskem se nemiri še vedno niso »olegli. V Odesi je nek mlad mož streljal na »olicijskega nadzornika. V Moskvi je vrgel it kdo v veliko trgovino za žganje bombo, ti pa ni povzročila posebne škode. V Tam->ovu so vzbruhnili nemiri v semenišču. Vojaštvo je vdrlo v poslopje. Več semeniš-likov je bilo ranjenih z bajonetom. V Peterburgu so našli pred mornariško palačo zaboj, v katerem je bilo več z dinamitom napol-ijenih bomb. V Bjelostoku je streljal neznan napadalec na župana, a krogla ga ni zadela, marveč je usmrtila nekega kozaka, ki je šel mimo. V Peterburgu groze s prvim majnikom z nov* splošno stavko, ker ni bila dozdaj izpolnjena še nobena delavcem dana obljuba. RusKo-jnponskn uolslin. Na morju. S tem, da je rusko brodovje zapustilo afriSke vode, je pričelo z napadanjem. Mesece sta si stali nasproti sovražni bredovji, eno pri Madagaskarju, drugo pri Sundskem otočju; njihove poizvedovalne ladje so bile bližje skupaj, da opazujejo sovražno gibanje ter na ta način sestavijo napadalni načrt. Rusko brodovje je popolnoma neovirano preplulo Malaški preliv ter je neovirano došlo v Južno-kitajsko morje. Mudilo se je nekaj časa v francoskih vodah ob obali Kehinkine v zalivu Kamran. Odtod je odplulo na poziv francoske vlade na piano morje ilajbrže proti severu proti Formozi. Od tega trenutka nadalje, ko je rusko brodovje preplulo Malaški preliv, je japonsko glavno brodovje, kar izginilo in v bivanju Togovem ni duha ne sluba. Da pri Sundskem otočju ne bo prišlo do boja se je s precejšno gotovostjo lahko videlo že naprej, z ozirom na veliko oddaljenost Japoncev od domovine. Velike važnosti je vprašanje, kje se bo vršil spopad sovražnih brodovij, kje se bo bila odločilna bitka. Skoraj ne more biti nobenega dvoma, da bodo iskušali Japonci pričeti boj, kolikor mogoče blizu Formoze; vendar pa tudi ni izključeno, da bo morebiti rusko brodovje neovirano dospelo v japonske vode in ondi bilo odločilni boj. Za japonsko brodovje je na vsak način tem ugodnejše, čim bližje je svoji domovini. Odločitev te vojske je pravzaprav zavisna sedaj le od delovanja poveljnikov brodovja. Ce Rusi premagajo japonsko brodovje, je s tem japonski operacijski armadi v Mandžuriji pretrgana zveza z domovino in onemogočena vsaka pomoč od doma; premagajo po Japonci rusko brodovje, potem Rusija ne bo več nadaljevala vojske. V obeh slučajih bi bil torej konec sedaj že 14 mesecev trajajoče vojske. Francosko-japonsko nespo-razumljenje. Brodovje Roždestvenskega se je na poti proti severu ustavilo ob obrežju francoske Kohinkine v zalivu Kamran. Radi tega je silno razburjenje na Japonskem proti Francoski, kateri očitajo, da je kršila nepristra-nost, ker se je bajd preprijazno obnašala nasproti ruskemu brodovju. Merodajni krogi povdarjajo, da Francoska ni kriva kršenja nepristranosti. To je le slučaj gostoljubnosti, ki so ga francoske oblasti storile tudi napram japonskemu brodovju. V ministrstvu zunanjih stvari je pa vendar japonski poslanik storil korake zaradi ruskega brodovja v francoskih vodah. Glasi se, da ni uložil pritožbe, pač pa si je izposloval zagotovile, da se nepristranost ne bo kršila. Upati se sme, da se nasprostvo med Japonsko in Francosko kmalu poravna, zlasti, ker je — kakor se glase zadnja poročila — Roždestvenski že zapustil s svojim brodovjem francoske vode. Japonsko in rusko brodovje. Mislim, da bo zanimalo tudi marsikaterega Domoljubovega bravca, če tu podamo razmerje med ruskim in japonskim brodovjem. Japonsko brodovje: Pet bojnih ladij prvega razreda; osem oklepnih križark; 13 križark z zavarovanim krovom. Nadalje ima japonsko brodovje še pet nezavarovanih križark, 19 rušilcev in 60 torpedovk, Rusko brodovje: Brodovje Roždestvenskega: pet bojnih ladij prve vrste; dve ladji drugega razreda; pet križark prvega razreda; tri križarke drugega razreda; sedem pomožnih križark. Poleg teh ladij ima Roždestvenski še osem rušilcev torpedovk, štiri ladje črno-morskega prostovoljnega brodovja in pa bolniško ladje „Orel". V nekaj dneh dehiti Roždestvenskega tretje brodovje pod poveljstvom Nebogatova, ki ima jedno bojno ladje prvega razreda tri obrežne oklepnice in jedno križarko drugega razreda. Koncem aprila je odplulo na izhod še četrto brodovje pod admiralom Veselagom, ki ebsega 3 bojne ladje in 2 križarki. Poleg tega imajo Rusi še v Vladivostoku 3 bojne ladje. V Mandžuriji. Že več tednov se še ni nič posebnega storilo v Mandžuriji. Glavna ruska moč je še vedno na črti Caučun-Kirin. In da je delo v gorovju zelo težko, nam kaže počasno pomikanje japonskih čet v dolinah Hunho in Huifsko. Med tem, ko je oni del japenske armade, ki prodira eb obeh straneh železnice Mukden Harbin, prišel približne do Cautuna, je drugi del, ki prodira proti Kirinu, zelo zaostal zaradi grdega ozemlja. Posledica tega je, da se operacije vrše le počasi. Skoro se zdi, da so Japonci s svojim delovanjem v Mandžuriji toliko časa čakali, da počakajo odločitve na morju. LISTEK. Dobro je molčala. Žena se je bahala nasproti možu in prijateljicam, da zna molčati kaker grob, če treba. »Meni lahke brez skrbi vsakdo vse zaupa," je zatrjevala eb vsaki priliki »znam molčati kaker grob*. Mežu je nazadnje ta baharija presedala in sklenil je ženo popolnoma ozdraviti. Sar naenkrat se je pridel kislo držati, vedel se je tak* čudno ia nekaka zmedeno je tudi govoril. Žena je kmalu oparla. da lasem mi vse po volji ia strašno j« je imelo, kaj je vzrok temu. Vedno se je sukala okoli ncii in ga nadlegovala z vsemi mogočimi vprašanji. ,Kaj pa ti je vendar - Ali ti želodec nagaja ? Ali te je kdo razialii * Ab si »orda zgubil denar? Kaj ti je pravzaprav? Jaz ne morem gledati, da se človek tak« kislo drži, za božjo voljo povej no.' Ali mož p bil trd. molčal je. da hi ženo tako še bolj iael® Obraz pa je bil vsak dan bolj kisel vsak daa je postal bolj nemira, sam zase je nekaj mrmral ia godrnjal ia tako presedel cele ure v kota sobe sam zase: posadi pa se je premetaval semterra. stokal in tarnal. Ko je opariL kako pazi zlasti ponoči nanj. je vsklikniJ en ve- čer : ,0 da bi saj ubd ne bd :* 2>ema je pričela naglas jokati: .Moj Bog. moj Bog. moi je nekoga ubil." Janez se n delal kakor bi sa bil ravno zbadil in začad« je prašal: ,Kaj pa ti je. da jokaš** .Oš za bore. voljo4, je dejala ;-oka;e Tkako ne bc jekala: ali si res enega nbfl ?* — .Ja: aL nikar ne pravi nobenemu*, je tpriaa;a [uk: res žalosten in potrt. »To se saso od sebe nsntrf. da ne- Zakaj pa prej nisi povedal: pDve; no. kako je prišlo ako dakc * Kcga pa s ab L s &n in kako; kam si dejal telo?* .Drczega ne morem povedati, kakor da s-est rrzpio zakopal za svinjakom.« Toliko je povedal in nič rec ai bilo moč izvleči iz njega: etclče je vstal, se napravil in se vlekel iz sobe kakor zaznamovani Kajn. T odi žena je kmals vstala in fia po opravkih. A glej ga rpaka' Ni se ie debro zdanilo, že je prišla soseda pravit, da je njihovi liska dobila ponoči teLčka še veliko lepšega in pastavnejtšega kakor je sama A bi strogi edna soseda je tudi opazila, da je vsa objokana in sedaj je betela na vsak način vedeti zakaj. Ki ji bilo treba dolgo časa dregatj in Janezova žena je pridela: ,0 moj Bog. moj Bog, saj imam vendar fc eaega človeka, kateremu lahko brez skrbi razkrijem svoje srce; a molčati boš morala! Pomisli kakšna nesreča me je zadela: moj mož je nbijavec in zakopal ga je za svinjakom". , Jeze s - Marija', se je začudila soseda .tega sevede ne sme nihče vedeti. Zakaj ga pa je, koga in kako?' „Veš sama ne vem* je odvrnila nesrečna žena, ,veš, molči kakor grob.' Časih sen slišal, da kar vesta dve ženski ve potem ves svet, in v tem slučaju se je to tndi uresničilo. Ni preteklo fc pet minut, ie je bila soseda pri drugi sosedi in ji pripovedovala strašno novica. Kot pri-medek je pristavila: ,Veš ti si edina, kateri zaupala ta skrivnost Saj veš kakfat^ nesreča bi Uhko nastala iz tega; Janeza bi obesili in ona bi morala znoreti od same sramote in žalosti'. TI seveda, to ni treba še posebej praviti. Saj je jasno kot beli dan, da se mora o tem molčati. Niti besedice ne bom črhnila! Si lahko 6sto brez skrbi!« Ali komaj je soseda izginila, že jo je težila U strašna novica kakor skala: morala jo je razodeti sosedi, da si olajša srce. Kdo bi mogel to zadnjo sosedo siliti, da drži ona jezik za zobmi ? Skratka, novica je šla po vasi kakor Hist Vsak trenotek je bilo pričakovati, da zgrabi ubijavca roka pravice In res! prišla sta dva žandarja v družbi dveh drugih s krampi, moti kam i in lopatami obloženih, da izkcpljea cbitega ia primeta ubijavca. Po komisijo so seveda takoj poslali. Ko ye zagledala Janezova žena moža prarrce. hitela je v sebo in zavpila: „Tebe, Janez, iščejo. beži, skrij se!* — „Mene šaejo?* je prašal mož zategnjeno .saj živa d=£a ne ve nič. Si pa že zopet izblebetala, ti k spEaSa klepetuljasta, pojdi o Veliki r»š v on. se boš ja enkrat naregljala". Zeaa je nadevala svojo nedolžnost in prosila ac-ia na? a ji umor. .Sedaj tako nič ne pronagL kr pa vse izregljaš!« Nadaljni razgev« je prrrgal mož postave, ki je položil sfcravca roko na ramo in z osornim -J! resn ic glasom dejal: ,V imenu postave.* Med te« pa je pripravil drug žandar verigo 3 Jan« je bil kmalu ukleajen. Nič ni po-sigal jok ia prošnje žene .Ali za božjo voljo, gospod po sta jen a-čdaik. kaj naj pomeni vsa komedija?« se oglasi Janez. .Počaki. boš že dobil komedijo, da boš pomnil!* se je zadri žandar. „Odgo-varjaj na vprašaaja ia sicer govori resnico, če ne te čaka štrik Ali si res aekoga ubil?« TJa4 je odvrnil Jaaez z smehljajočim obrazom, ki je moža postave še bolj razburil. - Od zunaj se je čulo jezno mrmraaje. — „In kam si ga zakopal?« ,Tam zadaj za svia*ja-ko«»; pod tisto dilo je, samo pazite, da vas ne okavsa « Novo razočaraaje! Ljudstvo bi bilo najraje pobilo tega nespokornega ubijavca — Šli so kopat. Odstranili so dilo ia zastavili Da dolgo ia široko, a brez potrebe, kajti že pri drugem udarcu so izkopali ubi- te6»---petelina! Vsi so okameaeli; v tem trenotku pride še komisija__ Jaaez se od takrat ai nikoli več pritoževal zoper klepetavost žene, pač je pa dasih dejal, da je od takrat skoraj premoldeda. Pi. Spomin na dvestoletnico Marijine Božje poti v Kr0, Ako potuješ iz Podnarta postaja renjske železnice) v Kropo, zagledan levi roki na prijaznem griču lepo cerkvic imenovano Kapelico, že četrt ure pred« prideš v Kropo. Pod gričem je travnik, okolo katerega sta dve poti od ceste cerkvice: ena vodi s ceste skozi gozdj prav do cerkvice. Po tej poti radi (■ božjepotniki in domačini, ker izvira gričem studenček, iz katerega je napelji voda po cevi v znamenju posvečenem teri usmiljenja". Ljudje trdijo, da ima ta vodi zdravilno moč, o čemer so se nekateri baje prepričali; vsi pa priznavajo, da je dobri zdrava pijača. Gotovo je. da vsak poti pri tem znamenju postoji. pomoli, ter žejo ohladi. Nekateri se pa tudi vmivajo to vodo. Druga pot h Kapelici vodi | prav iz Krope. Nad cerkvico se mogoJno širi lepo obrasel gozd. Vse kaže, da morali ljudje prostor, kjer stoji ta cerkvica in hiša za duhovna in cerkvenika. nakopa« in nasuti. Prostor je tu okolo precej omejen. Če imenujem našo cerkvico Kapelico, moram povedati, da ni tako majhna, ampak precej prostorna in zelo lepa podružnica. Lahko rečemo, da je ena izmed večjih podružnic. Kapelico jo sploh imenujemo od njenega začetka. Začetek romarske cerkve je pa tale: Majhni fantiči so šli v gozd dne 22. rožnika 1705. leta nabirat jagod. Bili so ti le dva sina g. Jakoba Mortl, Andrej II let star in Lorenc 8 let star: dva sina Jerneja Popovec, Lenart 7 let star in Andrej 6 let star: sin Mihaela Klemenec. Jurij. 6 let star, ta je bil od rojstva nem ali mutast; Janez Krstnik Žigan star 7 let in Jurij Pehemb. star 8 let. Ko pridejo gozdu na kraj. kjer sedaj stoji kapelica, najdejo na tleh ležeJo podobico .Marije milostljivega srca" -Matere usmiljenja*. Ko so hoteli to podobico proč nesti, je mutasti deček Ju"! Klemenec to branil ter z rokami kazal, »I ostane ta podobica tukaj. Ni je pustil pr* makniti. Kazal je naj se napravi tej bici tukaj iz zelenja šatorček. na kar so s« drugi udali in napravili šator. v katere? so postavili podobico in jo začeli M1" Prvi je našel enako sliko pred 300 M general karmelitov č. g. oče Dominik a J«sl Marija v sipu kamenja in peska. Pod°blc) je bila zamazana, pobere jo z velikim spoštovanjem ter vzdihne: .O presveta vredna si, da bi ti očistil obličje z najdragocenejšo tkanino, a odpusti mi. ker nim» druzega kakor svoj raskov robec*. Nal0|( obriše, in glava na podobici se nagi* znamenje zahvale za izkazano čast. P" * mu je pa tudi obljubila*da bode vsli se, ki bodo pred to podobo molili za duše vicah. Na ta čudež jo je nesel domov in d tedaj jo je nosil vedno seboj. Prinesel je pozneje na Dunaj in jo podaril cesarici leonori, katera jo je izročila karmelitom v kraju »Leopoldstadt". Pred dvema letoma bila prenešena v novo karmeličansko erkev v DOblingu. Gotovo si je Marija izbrala pred 200 leti di v Kropi na podoben način kraj, kjer oče, da jo častimo, le s tem razločkom, a so čisto enako podobico našli otroci gozdu. Začetek češčenja Matere usmiljenja in ožje poti v gozdu, kaže stara slika na latnu, ki visi na steni v cerkvi. Na nji je aslikan šator iz zelenja. V tem stoji altarček lučicami, na njem pa podoba »Matere smiljenja". Pred njo pobožno molijo fantiči. Spomin dvestoletnice Božje poti y Kropi. Iz Marijinih ust so pisane besede Jezusove: »Pustite otročičem k meni priti" (Mark. 20.14.) Iz ust mutastega dečka pa: A, a, a, Gospod Bogi glej ne znam govoriti". (Jerem. 1.6.) Po priprošnji Marijini je izpregovoril mutec. Na strani je kruljec naslonjen na svoje berglje in govori proti Mariji: »Svoje oči vzdigu-jem na goro, odkoder mi pomoč dohaja". (Psal. 120, 1.) Na vrhu pa pojč angelji: »Iz ust otrok in sesajočih si si hvalo napravil." (Mat. 21, 16.) „Kar je slabo pred svetom je Bog izvolil". (1. Kor. 1, 27.) ln res je, da si je Marija izvolila majhne, nevedne, toda nedolžne otročiče, da so jo na poseben način začeli v Kropi častiti. Pokojni mil. gospod stolni prošt Jožef Zupan, po rodu Kropenčan, piše v svoji knjižici leta 1869: »Mnogi naših starih ljudi, ki so pred 50 leti, po 80 in 90 let stari, pomrli, so z imenovanimi dečki v poznejših letih od 1760.- 1775. leta govorili in potem z veliko gorečnostjo pripovedovali od začetka te božje poti". Ustno izročilo trdi, kar ni neverjetno, da je tedanji kropenski vikarij Erhard Benedikt Recisniger a Rosenheimb (1680 - 1717) podobico »Matere usmiljenja" hranil in zaprl na poseben prostor v farni cerkvi Prostor je neka bolj skrivna shramba v zidu. Fantiči in drugi otroci ž njim so bili zaradi tega žalostni, ali pomagati si niso mogli. Najbolj žalosten je bil mutasti Jurij Klemenec. Čudno zaupanje je kazal ta mutec v najdeno podobico. Če tudi je prejšnji dan videl, da so podobico vzeli iz šatora in odnesli v župnišče, je šel drugi dan zgodaj zopet k šatoru. Silno se je začudil, ko je podobo zopet našel v šatorčku. Hitel je po svoje tovariše, ki se niso nič manj veselili kakor on in opravljali so svojo pobožnost še bolj goreče kakor poprej. Pa še eno preizkušnjo je morala podobica prestati; gotovo le zato, da je rastlo zaupanje in se množilo zaupanje do Marije. Kar se je zgodilo, se je hitro izvedelo. Ljudje so začeli trumoma hoditi v gozd pozdravljat Maiijo. To je silno jezilo nekega fužinarja. In kaj stori? Vzame fantičem podobico in jo nese v fužino. Fantiči, sluteč kaj hudega od jeznega fužinarja, gred6 za njim. Kolikokrat jih zapodi, tolikokrat se vrnejo. Kaj morajo videti? V svojo srčno žalost vidijo, da hudi mož vrže podobico v linovo peč, kjer je siloviti ogenj topil železno rudo. Mutec Janez Klemenec je čakal in se ni dal odgnati, dokler ni bila ruda stopljena in so odprli linovo peč. In glej! Ko priteče železni plav iz peči, na vrhu priplavi Marijino podobico. Še dandanes pripovedujejo ljudje, da je mutec skočil ponjo, ne zmeneč se za veliko vročino in zavpil: »To je naša Mati usmiljenega srca!" Pobral je podobico iz plave pa se pri tem ni nič opekel. V večni spomin na to je podobica prišla iz peči in ostala na enem voglu roba vžgana. Seveda se je zbralo kmalu več ljudi. Z veliko častjo in globokim spoštovanjem so potem nesli med molitvijo podobico nazaj, kjer so jo fantiči našli. (Dalje prih.) Izkupil jo je. Bilo je okrog poldneva, ko je vozil vlak iz Zagreba v Sa-mobor. V kupeju je bilo več naprednih fan-tičev ki so seveda kot ljudje iz inteligence govorili o marsičem. Ker drugod ni dobil prostora, stopi v kupe „mladih" frančiškan. Kmalu ga ogovori eden izmed »mlade družb : -Častiti oče! Kaj veste novega?" — .Nevem ničesar," odgovori mirno frančiškan. .Kaj, Vi kot redovnik in duhovnik ne veste ničesar? Saj že vse govori o tem." — »Nevem, kaj hočete povedati" — »Res veseli me, da Vam morem prvi naznaniti vest, da je umrl vrag." Bučen smeh udari v družbi mladih naobražencev. „Tako?" pravi frančiškan, kakor bi se čudil tej neslani šali. »Prijatelj sem sirot, zato Vam dam tukaj teh 30 vinarjev, ki so mi ostali od voznega listka; nate jih za uboge vragove sirote, ki so izgubile očeta." — Vsi so omolknili, a predrznež odide v drugi kupe, mrmrajoč: .Ta frater me je pa izplačal!. Starček -birmovan na smrtni postelji. Pretresljiv prizor se je vršil pred kratkim v malem pritličnem stanovanju na Dunaju. V petek je obolelega 75 letnega krojaškega mojstra Jožefa Mi-chela previdel kurat pri Sv. Štefanu Friderik Sixt. Pri tem pa je starček izrazil željo, da bi bil rad birmovan, ker še ni bil. Prošnjo je kurat povedal škofu dr. Maršalu, ki se je v soboto ob treh popoldne napotil v družbi svojega ceremonijerja v stanovanje krojačevo. Da bi ne obračala nase preveč pozornosti, sta oblekla nase maš-niška obflačila še le v bolnikovem stanovanju. Ob bolniški postelji so priredili mizo za oltar in škof je podelil umirajočemu v prisotnosti cele njegove družine zakrament sv. birme. Za botra je bil starčkov zet. V 1400 ječrfh. Iz Likage poročajo: Neki Kishman, alias Texas Ed, alias Brake Rod, alias Cinders, alias Globe Troting Ted, kateri je bil že po vseh deželah sveta zaprt, se je vrnil v Chicago. Kiskman je podpiaal svoje ime po postajah železnic vsega sveta in je srečno dosegel rekord, da je bil zaprt radi vagabondaže v 47 raznih deželah. Število, kolikokrat je bil že aretiran, je pozabil, vendar pa dobro ve, da si je že ogledal nad štirinajatato ječ od znotraj. On je gledal skozi omrežje na večino večjih mest na svetu ter je prepotoval vsega skupaj 223,485 milj, ne da bi plačal za svoja potovanja samo odon cent. denarja. Edino potovanje po železnici, za katero je moral plačati, je bilo ono ii Hot Springs, Ark., v Malvern Junction, katera razdalja je dolga le 35 milj. Takrat je bil namreč tako bolan, da ni mogel potovati na strehah vagonov. Ogoljufal je železniške družbe pri potnini za pol milijona dolarjev. Tarif za tepei. Neki tovarnar iz Kostrome priAVolgi je objavil natančen tarif za pretepanje dijakov in delavcev. Sklical je sbod in naznanil v ognjevitem govoru, da plača za vsakega dijaka, ki ga bodo kje na-mlatili, 1 rubelj, za vsakega gimnazijca 50 kopejk, za vsakega revolucionarnega delavca, ki ga bodo za kazen nabili, 30 kopejk. Ta razglas je bil zelo zapeljiv, kakor piSe neko rusko glasilo. Brezdelni postopači so z veseljem pograbili to priliko, ki jim je nudila tako lahek zaslužek in so takoj pričeli z delom. Pretepli so kmalu več gimnazijcev in enega visokošolca. Razgled po domovini. Podeljene so župnije: Pre- 1 • k a , č. g. Matiju Kaduncu. tamošnjearj upravitelja, Sava. d. g Antonu Koblarju. ekspozitu ni Gori pri S^dralici, Lašče, č. g. Jakobu Ramovšu. def.cientu ni Prim-skovem pri Kranju, S v i b n o, č. g Petra Koprivco. kapelanu v Radolici, H o t i č , č. g. Janexu Hromcu. župniku na Šsnturški gori, Stranje, č. g. Joitfa Cegnarju, ekspozitu na Vrhpolju pri Moravčah. H o r-j u 1 č. g Josipu Pristov, župniku v Ribnem. Premeščeni so i C g Jakob Eleindienst, kaplan v Mirni peči. v Senožeče: č. g. Jakob Ogrizek, kaplan v Šl Rupertu v Mirno peč. in č. g. Fr. Gabršek. kaplan v Senožečah v jt. Rupert, čast. g. Anton T o m e 1 j, kapelan v Črnem vrhu nad Idrijo v Rado-lic* in č. g. J o s i p Pravhar, kaplan v Semiču v Črni vrh nad Idrijo. — C. g. Martin Stular. drugi kaplan v Semiču postane prvi kaplan ondi Umeščena sta bila č. g. Josip Borštnar na župnijo Rako, in č. g. Mihael Barbo, župnik v Horjulu, na župnijo Smlednik. Letošnji gg. novomašniki v ljubljanski škofiji: Iz IV. leta: Ore-h e k A n d r e j , S t e n o v e c Andrej; iz HL leta: B r a j e r Anton, Breznik Anton, Gole Anton, J e r e Franc, Ježek Matev, Noč Ivan, Vandal Anton. Umrl je, dne 17. aprila č. g. Simon Š m i t e k , župnik v Kresnicah. Pokojnik je bil rojen 26. oktobra 1865. in v mažnika posvečen 19 julija 1890. Kot kaplan je služboval v Laščah, na Vrhniki, v Mošnjah, ▼ Kropi, kot kurat v Begunjah, kot župnik pa od 1. 18% do 1900 v Dobaven, odslej pa v Kresnicah. Bolehal je že dalj časa in prav mislil prositi začasnega pokoja Jvetila mu večna luč! Premembe pri kanonični »i-zitaciji in birmovanju v ljubljanski škcfiji L 1905. Ker pojde premiL gospod kaezoškof ljubljanski 20 maja v Rim, zat6 se mora spored birmovanja izpremeniti v v toliko, da za letos odpade birmovanje v kočevski dekaniji v župnijah, v katerih bi moralo biti od 1. do 9. junija in pa v kočevskem mestu 8. in 9. julija. V kamniški dekaniji preneha birmovanje 19. maja; ta dan bo zjutraj birmovanje v Zgor. Tuhinju, popoldne pa v Kevljab; ostale župnije pridejo na vrsto, ko se premil. g. knezoškof povrne iz Rima, in sioer: Mengeš v četrtek, 1. junija, Trzin T petek, 2 junija, Goričica v soboto, 3. junija, Homec v nedeljo, 4. junija, Ra- domlje v ponedeljek, 5. junija. Rova v torek. 6. junija, Vranja peč v sredo. 7. junija, Dob v četrtek. 8. junija V ljubljanski de-Kiniji : Sv. Jakob cb Savi v petek. 9. junija. V moravški dekaniji: Ihan v četrtek. 15. junija. V Starem trgu pn Kočevju bo posveoevanje velikega altarja in birmovanje v nedeljo. 9 julija. Premeščena su č g. Karol G n i d o v e c , kaplan v Dolenji vasi za kaplana v Ribnico, č. g. Janez Traven, kaplan v Ribnici, za kaplana v Smartin pri Kranju Gorenjske novice. * Dragomelj - Ihan. Občni zbor mlekarske zadruge, Predavanje o pridelovanji krme. črtica iz domače preteklosti i. t. d Dne 16. mal. travna smo imeli občni zbor naše mlek. zadruge, pri g. blagajniku Pajerju v Dragomlju Od tega prizora naj omenim le neketere važne malenkosti. V letu 1904. se je zadruga prav dobro obnašala in plačala toliko na dolg, da če orjemo 5—6 let v tem tiru naprej smo udje brez dolga in posestniki lepe lastne mlekarne. Revizija od strani Zadružne Zveze v Ljubljani je bila povoljna Načelstvo je ostalo staro, v nadzorstvo pa sta bila soglasno voljena oba preč. ggda župnika združenih (v zadružnem ozirui župnij sv. Jakob in Ihan. gd. A. An tončič. gd. Sakser in 3 drugi možje, ki nam dajejo s svojo možato navdušenostjo dovolj poroštva, da smo storili korak naprej v dobri stvari. Ker nekateri udje močno šepaje na zadružnih nogah (odtod besede kot: rbom pa za v mlekarno malo vode pricurkala-, ali „majhno smetance moram vzeti z mleka, saj se ne bo nič poznalo', ali: .zdaj o postu bom raje nosila mleko v Ljubljano, je nekaj dražje kot v mlekarni" da se takej goljufiji nekoliko opomore, je sklenil občni zbor sledeče: „Vsak ud, ki krši zadružne dolžnosti v toliko, do mleko na kakršen koli način kvari ali ga prodaja drugam kot v mlekarno, se taknj izključi in mu obenem naloži denarna kazen v znesku najmanj 40 kron." Spremenili smo tudi, ozir. dopolnili § 5. naših pravil v toliko, da je dolžin ud ki odpove svoj delež, dajati mlekarni še naprej v mlekarno, (to se razume da le če ga ima, čarovnij pri nas nihče ne zahteva) in sicer še 6 mesecev po odpovedi, oziroma do konca poslovnega leta. Nato je govoril gd. Fr. Pengov, član akad. društva Zarje v Gradcu opravil^ stavi krme za živino, ali o redilne® r«, merju beljakovin na eni, ogljikovih ^ nov — tolšč (X 2> 2 na drugi strani. J razmerje je v čisti detelji preozko, v tratji preširoko Zato svetuje posebno za nekolike slabšo zemljo sejati deteljno travna nico. Pokazal nam je semena in suhe m. line raznih krmskih rastlin volčji bob,stn-šnica, najrazličnejše detel,e in trave). Slednjič nas je razveselil -.udi z mi) črto iz zgodovine nekdanje grajščine da gomljanske, ki kaze sedaj le žemajhBesk-dove nekdanje lepote in toliko bolj spričoje minljivost vsega zemskega. No za graščaki, ae točimo solza. Zgodovinar Valvazor, v«i gar III knjigi je opisana in lepo naslikam naša graščina, izvaja ime Dragomelj ot .draga t. j. leg in pašnik, ker se razprostirajo tam na okreg lepi in zel« veliki 1» govi, kot poslikan tepih." Grad je bil zelo močno pa tudi lično zdan. imel je velik] mlin, v katerem se je mlelo še do takrat pa ga je uničil požar in ž ostanek nekdanje slave. Krog zradu so U krasni nasadi. Stavbi su bili dvojni, notranji manjša tvrdnjava. krog in kreg obdata i vedo, in močna vnajna trdnjava, ki je imela tudi na vseh straneh globok jarek poli vode, vse to kot brambo zoper zakletep sovražnika krščanstva — rdeč*hlačnega Tu-čina. Ta je 18. julija 1528. vse v zi-ddii dvurazrednico na Robu in enorazredn c» pri Mohorju. Ljudje tega niso veseli. Tiaka je tlaka, naj je taka ali taka! t Sleparica. Neka revna žtna ho dila jc dalj časa k gospodu dekanu po podporo za sebe in tudi za druge reveže, čeS, da so tako slabotni, da ne morejo sami priti in so njo prosili naj tudi zanje pc prosi, j Zinska je pa ves denar, kar ga je dobila porabila za se. Seveda je prišlo to na beli dan, ženska pa v luknjo. Pred novomeškim okrožnim sodiščem dobila je za svoje delo tri mesece prostega stanovanja in tri poste, ker je revežem odjedala podporo. Toraj, gospodje »ahtejte" se tudi pred reveži! f Od šrocih ujst so mero vzeli. Take široke usta, od katerih so j naši pradedje mero vzeli, ko so žlice delati ; začeli, tiste široke usta so pravile, da prosi za izpraznjeno župnijo Lašče 42 duhovnikov. Zdaj smo pa zvedeli, da jih je prosilo sedem, drugih 35 duhovnikov pa je ostalo v tistih širokih ustih. Res, velikanska usta to! Široka usta in dolg —! f Bomo videli, kako bodo Dolenje-i vaščani zadovoljni s šolo, kakor jim je „iz-j komendiral" prigoriški Nace, ko se prične celodnevni pouk. f Hvaležnost je lepa. Blaga in plemenita gospa Josipina Kos, načelnica dijaške kuhinje v Ljubljani je naredila za cerkev sv. Gregorija lep altarni prt, ker poš jejo Gregorci vsako jesen nekoliko poljskih pridelkov za dijaško kuhinjo. Čast plemeniti gospej, ki se z delom svojih rok zahvaljuje za dobrote skazane učeči se mladini ! f Za Veliko noč dobila je struška cerkev dvoje lepih belih banderc s podobami presv. Reš. Telesa, Srca Jezusovega in Marijinega. Iz raznih krajev Dolenjske. f Studenec pri Krškem. Dve nagli smrti. V naši fari sta se pripetile v jednem tednu dve nagli smrti. V nedeljo dne 9. t. m. umrl je nagle neprevidene smrti nek Jos. Felicjan iz Rovišč, star šnopsar. V nedeljo popoldne se ga je napil, zvečer ob 9. je bil že mrtev. Menda že več let ni bil pri spovedi. Kakoršno življenje, taka smrt! V soboto, dne 15. t. m. ponesrečil se je pa na Bučki, vračaje se iz Škocijanskega sejma, tukajšni posestnik Mihael Koršenik starejši. Z nekim drugim tukajšnjim možem sta se vozila iz sejma. Iz Bučke proti Radii je silno navzdol. Kar naenkrat utrga se konju naprsna veriga in konj začne z divjo hitrostjo ' drviti navzdol. Franc Mandele iz Impole skoči iz voza, se nekoliko pobije, a ne nevarno, Koršenik hoče konja udržati, a ni šlo, in na nekem kanalu vrže moža raz voz, zaplete se v vajeti in med kolesa. Konj drvi z vozem in možem naprej nekoliko časa, in ko so voz ustavili, je bil Koršenik brez vse zavesti. Prenesejo ga v bližnjo hišo, hitro pošljejo po g župnika, ki precej pride in ga mazili s sv. oljem. To je bilo ob 4. uri popoldne in ob 11. uri ponoči je irož umrl, ne da bi se bil še kaj zavedel. Prepeljali so ga precej v Rovišče, kjer bo pokopan dne 18. t. m. Mož je bil pošten in je rad hodil v cerkev in tudi večkrat k spovedi. Sveti naj mu večna luč! f Iz Boštanja. Hvalevredna je da-režljivost naših Amerikancev. Podružni cerkvi Matere božje na Topolovcu, ki je obenem Marijina božja pot, so poslali naši vrli Amerikanci lepo velikonočno darilo — 300 kron K tej vsoti so s precejšnjimi doneski prispevali tudi Amerikanci več sosednjih župnij. Gotovo so storili to v hvaležen spomin na znano jim Marijino božjo pot. Dobljeni denar se bo .obrnil v to, da se Marijino svetišče kolikor mogoče olepša. Vsa župnija je bila vesela tega darila. V znak hvaležnosti za ta velikodušen dar se je opravila na belo nedeljo služba božja v namen vseh darovateljev. Nebeška kraljica, povrni vsem skupaj stotero! f Z dežele. Kakor znano, je kranjski deželni šolski svet izdal prepoved, da noben šolski otrok ne sme nositi na dom političnih časopisov, češ, da šolski otroci ob tej priliki prebirajo razne neprimerne članke in se tako pohujšujejo. Seveda je to le pretveza Edini namen te prepovedi je uničiti v v prvi vrsti »Domoljuba", ki je nekaterim gospodom v deželnem šolskem svetu trn v peti. A slavna liberalna gospoda naj pomisli, da bo s to prepovedjo dosegla ravno nasprotno. Vrli »Domoljub" se bo širil še bolj po deželi. Ljudje po deželi so že izprevideli pravi namen ter prepovedi ni se bode še bolj naročevali na »Domoljuba". Pa pustimo to na stran! Recimo, da bi dotična prepoved imela le namen zabraniti šolskim otrokom brati politične liste, da se ne bi pohujšali. Gospodje, če vam je otročji blagor tako zelo pri srcu, prosimo vas, poskrbite, da ne bodo po prodajalnah, kamor zahajajo tudi šolski otroci, zavijali blaga v političen list, kakor je »Slov. Narod". Poskrbite, da ne bodo šolski otroci zavijali svojih knjig v papir umazanega .Slov. Naroda" in drugih sorodnih mu listov. Skratka, delajte na to, da se bodo iz vseh izložb odstranile vse pohujšljive knjige in slike! Zakaj tudi to je pohujšljivo za otroke. Če slavni deželni šolski svet izda temu primerne ukaze, si bo pridobil s tem nevenljivih zaslug za blagor šolskih otrok. Notranjske novice. — V Knežaku se je obnesel prav surovo gospod župan nasproti ženi pe-domače Žefa Frajtova. Kako pa? Šla je na praznik M. božje zjutraj po vodo za njo je šel njen otrok. Nanj plane pes gosp. župana ni ga vrže na tla. Za te se gre žena pritožit v županovo hišo, povd materi naj psa pri-vežejo. To sliši sin priteče po stopnicah, udari z nogo ženo v stegno tako močno, da se ji kri strdi. Žena grd k zdravniku ter ji napravi spričevalo. Seveda mogoče je, da bo gosp. župan in nadučitelj v Knežaku skušal zanikati ali vsaj olepšavati ves dogodek, a kaj pomaga, ko je samo c. kr. sodišče v Ilirski Bistrici obsodilo ravnanje gosp. naduči-telja in sicer na sledeče kazni 1) 5 gld. v blagajno ubegih radi psa, 2) 15 gld. ali 30 kron ženi za udarec in 24 ur zapora. — Kdo dela nemir? Odgovor je lahak : saj tudi v onih krajih ni bilo miru, kjer je gosp. župan služboval in ga tudi v Knežaku — tako pravijo - iz lepa nebo. — Smeh vzbuja gosp. župana šoln po Knežaku zato ker so ga nesli k prvi obravnavi in rekli, da niso mogli dosti udariti, a žena je rekla, da ni bil samo šoln, ampak tudi noga v šolnu. — V Knežaku so obetali županovi ričet Knežanem najprvo, a prvi ga grč jest gosp. župan sam za te bodo tudi Knežani radi šli — če bo treba — saj imajo lep vzor in kažipota. — Kak tolovaj bi bil gosp. župnik ali gesp. kaplan v Knežaku, da bi se od njune strani dogodil tak slučaj. »Narod in Notranjec" bila bi polna samega tolovajstva a tako vse molči. — Spravili so se na žene. Po Knežaku grd tudi govorica, da gosp. bode vsakega ložili, ake kde reče, da je gospod nadučitelj obsojen v zapor. In res tožijo neko revno ženo, a ne radi tega, ampak radi neke druge stvari. Spravili so se na žene in »babe", tako goverijo po Knežaku, a čudna je, ako iščejo pri ženah svoje izgubljene časti — Jim že menda manjka mož. — Mlekarska zadruga v Zagorju na Pivki je imela meseca svečana 11. svoj tretji redni občni zbor, ki se ga je udeležilo do 100 članov. Iz tajniko-vega poročila se je zvedelo, da ima zadruga 228 rednih udov in sicer v treh občinah te je v Knežaku, Zagorju in Št. Petru. Tukaj se je napravila še posebna nabiral-nica 1. marca 1904. z namenom, da se na ta način pripravi pot prihodnji samostojni zadrugi, kakor se je dogovorilo s tačasnim č. gospodom kuratom Zupanom, g. županom in drugimi šentpeterskimi občani. V istem času je pa začel tam pebirati mleko tudi trgevec Bole, ki je meseca novembra otvoril lastno mlekarno. Zaradi tega je bila naša . zadruga prisiljena ž njim konkurirati in plačuje liter mleka po 7', kr, kar je najvišja cena na vsem Kranjskem. Vzlic temu stoji naša zadružna mlek»rna na take trdnih nogah, kakor malokateta druga, kar je razvideti iz bilance za I. 1904. V tem letu je prejela zadruga mleka skupno 215.333 litrov in je izplačala zadružnikom 23.995 K 77 h. Čistega dobička je imela nekaj nad 5000 K, ki se je porabil za poplačilo dolga Naša mlekarna in orodje je j veljalo okoli 20.000 K; od teh je plačala . naša zadruga v teku dveh in pol let sve-jega obstanka okoli 12.000 K in ostanek 8000 K je zagotovljen v mlekarničnem poslopju in orodju. Ko bi bila naša mlekarna v rokah zasebnega podjetnika, bi se ves ta dobiček združil v žepu enega samega; zato pa ni čudno, ako so se vsi raz sodni kmetovalci takoj oklenili naše zadruge tudi v šentpeterski občini dobro vedoč, da bode enkrat oni sami deležni čistega dobička; med tem, ko oni ki nos jo mleko Boletu le njemu polnijo žep, kar je vsakemu gotovo popolnoma jasno Zato vrli šentpe trski občani le trdno se združimo v zadrugi, ki dela v vašo lastno korist. Sezimo si bratski v roke in Beg nam bode pomagal! — Izvrsten zgodovinar ja »Notranjčev" člankar. V 9. številki »Notranjca* se je posebno izkazal V celih desetih vrsticah načrtal je vso zgodovino Slovencev tje do leta 1848 Zato pa ta člankar in vsa deveta številka »Notranjca" zaslužita, da prideta na prvo svetovno razstavo. Samo eno vas skrbi, to namreč, kako bi oboje tja poslali. Naš nasvet bi vam bil tale: Clankarja zavite lepo v »Notranjca", zraven naslova pa zapišite: Muster ohne W e r t. — Krasne pa resnične besede je zapisal »Notranjec" v temle stavku: V našem narodnem čebelnjaku je vedno manj prostora za trote. Res je to! Samo veliko in važne vprašanje je, kateri so ti treti v slovenskem narodnem čebelnjaku ? Liberalci sami ste že čestokrat priznali, da je na Slovenskem resnično delavna stranka le klerikalna. Zato so se pa ti mladiči, ki v „ Notranjca" mažejo, lečili od ljubljanskih liberalcev. Kdo je terej trot? Ali je trot naša stranka, ki je vstanevila toliko posojilnic in hranilnic? Ali je trot naša stranka, ki je že poklicala v življenje toliko izobraževalnih društev? Ali so trotje naši poslanci, ki so že priredili toliko shodov? Ali naj so tretje naši poslanci, ki se že mnoge dosegli za svoje volilce? Rakom se pojte žvižgat vi liberalci, če nimate toliko poguma, da bi poiskali trote v vaših vrstah in jih pometali iz našega slovenskega čebelnjaka. Da, pri sebi , iščite trotov! Pokažite, kaj ste storili za Ba!. ljudstvo! Naša stranka je delala res Za prj presto ljudstvo, vi ste se pa ^ kramarjev in jih čuvali, da so ložje dri; ljudi. Veste zakaj? Zato, ker ste sami kra marji! Z Bogom trotje! - Se nekaj od trotov, p^ čebelar sovraži trote; v našem narodna čebelnjaku so trotje prava smrt naroda, h kaj ste storili vi liberalci? Reko se vaa ponudili naši poslanci, da bi s skupnoeo^ vrgli par trotov iz deželnega zbera, IBtj: S svojimi glasovi ste peljali nove trote v naš narodni čebelnjak, da se bodo tu pasli in gospodarili. Sramota! Dalje: Na e«® mestu pisati čez trote, na drugem jih pa v diti v čebelnjak, to pa imenuje Slaven« hinavščino! — Kmet se probuja, pravi „Ko. t r a n j e c ". Da, čez 39.000 mož je ie neslo volilni listek na volišče, da bivrgline. potrebne in hinavske trote iz slov. narod, nega čebelnjaka. In vrgli so jih že neka; Bodite pa prepričani, da se bode kmet pro-budil še toliko, da bo očistil popolnemaui slovenski naredni čebelnjak in pometal ii njega tudi vas, trete! — Naš kmet sovraži brezverca. I)a je »Notranjec* brezverski list dokaz je tale stavek: Gesle: rMoliii Bog ti bo pomagal" z g u b I j a bilj in bolj svojo vrednost. Kje? AS pri notranjskem kmetu? Ne! Notranjski kmet ve, da je Bog še nad njim in da mu non Ie Bog pomagati, da se bo rešil notranjski! oderuhov, Ali pa veste, kje je to geslo M izgubilo vso svojo vrednost? Fri vas liberalcih ! Cerkev vam ni nič, duhevnik nid, litev nič, samo eno geslo vi vpoštevate« to je: I a s t n i ž e p. - Gospodje pri t r a n j c u"! Kmet se probuja! Kmet je * čel samostojno misliti in samostojno del« Bodite pametni in pustite vero pri miru,(" šite o trotih. Ce ne, vas bo kmet sorraiJ in vrgel iz hiše kot trote. - Visoka politika. Notri U- sko narodno ljudstvo sesei take visoko po'1; Reveži! z a ne briga t i k o, pravi »Notranjec' Kaj pa je vam visoka politika ? Ze vett Vam je visoka politika vse to, česar se ^ mujete ljudstvu povedati. Menimo Pa»da to tako visoka pelitika, da naj se iz fl zastopov odpravijo Nemci in nadomesti) slovenski deželi s Slovenci. Ubogo lju in malo zavedno bi bilo, ake bi tako T nostavno reč imelo že za visoko p«11 marsikatera reč viso* No vam politika. je še dr«*' - Kazino« - v odborih be sv. Cirila in Metoda. Au Postojni nek uradnik vpisan v kazi ^ jednem pa v odboru podružnice sv. in Metoda? Ali že delate po ljubljanskem zgledu? Mi moramo to strogo obsojati! Štajerske novice. š Slovenski romat* v Rimu umrl. Dne 2. t. m. je umrl v Rimu eden najveljavnejših, najznačajnejših jareninskih kmetov Jožef P o 1 a n č i č. Z dunajskim romarskim vlakom podal se je 22. marcija zdrav in čvrst v večno mesto, dne 2. aprila pa, namesto da bi se pedal zopet v domači kraj, moral je nastopiti od kapi zadet drugo pot — pot v večnost. Polančič je v Rimu imel najlepšo smrt in tudi kaj lep pogreb. V četrtek, dne 30. marca je prejel še zdrav in vesel sv. obhajilo na grobu sv. Alojzija v cerkvici sv. Ignacija v Rimu. Popoldne istega dne je dobil papežev blagoslov in je poljubil sv. očetu roko, kateri so ga, kakor je sam pravil svojemu prijatelju, posebno dolgo gledali. Obiskal je še vse glavne cerkve večnega Rima, še poljubil na skali santi sled Gospodov in kmalu potem, ko se je že pripravil na odhod iz Rima v petek zvečer brezzavesten postal in v nedeljo zjutraj, ko so vsi drugi romarji zapu-st li večni Rim, v Gospodu zaspal. Umrl je, kakor je bil vedno rad v družbi duhovnikov, v rokah svojega domačega kaplana Sveča, katero je nekaj dni prej rabil v temnih katakombah ob grobovih sv. mučenikov, mu je svetila pri smrti. V torek ob 10. uri je bil pokopan na nemškem pokopališču (Campo santo) blizu velikanske cerkve sv. Petra. Pri maši so peli pevci slavne gregorijanske šole, maševal pa je ob asistenci dunajski župnik Eisterer, ki je bil duhovni voditelj romarskega vlaka. Pri pogrebu so bili slovenski čč. gg. od Anime, dvorni svetnik Schreiner in dr. Kar je pa pogreb nad vse povzdignilo, je bilo to, da so se ga udeležili sam lavatinski škof, ki so bili ravno tisto jutro prišli v Rim. Solze so vsem v oči stopile, ko so videli vladi ko kleče na tleh moliti za rajnega, tako daleč ed domovine umrlega. Tako lep pogreb bo malo-kateri imel. Tam torej leži blagi pokojnik v sveti zemlji blizu kraja, kjer je mučeniško umrl prvak apostolov sv. Peter. Zaslužil si je tako lepo smrt in tako lep grob s svojim lepim življenjem. Zavidal sem ga, ko sem sam žalosten odpotoval nazaj v domovino. Nisem si zaslužil take smrti. V miru počivaj, blagi pokojnik! š Velik ogenj. V vasi Sešice v celjski okolici je popolnoma pogorelo 35 poslopij. Veter je bil tako silen, da ognjegasci niso mogli gasiti. Zažgal je neki otrok. Drobtine. Strašen potres je bil 4. aprila v Severni Indiji (Azija). Porušenih je brez števila poslopij, mošej in cerkva, zlasti v velikem mestu Lahore. Več sto oseb je mrtvih. Ta potres je najstrašnejši, kar jih ljudje pomnijo v Indiji. Zlato v jadranskem morju. Iz Zadra javljajo, da se osnuje angleško društvo, ki namerava iz morske vode na dalmatinski obali pridobivati zlato. Angleški kemiki so dokazali, da ima v sebi voda Adrijanskega morja mnogo zlata. Bošnjak — japonski major. Pred leti je vstopil v japonsko vojno mornarico Bošnjak Sunarič, doma iz Dolca pri Travniku. Te dni je pisal Sunarič svojim sorodnikom, ki žive v Sarajevu. Kaker je povzeti iz pisma, se je Sunarič udeležil na japonskem brodovju obleganja Port Arturja. Ker se je v boju odlikoval, je bil po kapitulaciji Port Arturja povišan v čast majorja ali pomorskega kapitana I. razreda. Kako se je ujel ? .Na nekem pariškem trgu se je zbrala pred dnevi velika množica gledalcev, ki so gledali, kako se je mučil neki kočijaž, da dvigne svojega konja. Med množico nahajala se je tudi prodajalka zelenjave iz okolice, ki se je vračala od tržnice Zena je kupila tudi past za krte, ki jo je vtaknila v veliki svoj žep. Naenkrat začuje grozen krik, ki ga je zagnal zraven stoječi mlad mož; ta je namreč posegel ženi v žep ter prišel s svojo roko v odprto past Žepnega tatu, ki mu je past odtrgala dva prsta, so morali nezavestnega odnesti. Podgane snedle 100.000 frankov. V Parizu sta branila neka mož in žena vrednostne papirje. Ko sta hotela od-striči odrezke, da potegneta obresti, sta našla le male koščeke zgrizene od podgan. Papirji so bili vredni 100.000 frankov. i Promet z vinom vJCrškem in drugod. Odkar so vinogradniki krškega okraja večino svojih, po trtni uii uničenih vino gradov zopet obnovili in z boljšimi vrstami zasadili, in odkar so pričele nove, cepljene trte tudi dobro roditi, t. j. v zadnjih desetih letih, pohaja leto za letom vedno več kupcev v te kraje in dosledno se oživlja tudi vinski promet. V povzdigo vinskega prometa v krškem okraju so razen deželne vinske kleti v Ljubljani, kjer je občinstvo pričelo spoznavati pravi okus novih kranjskih vin, najbolj pripomogli že tretje leto marca in novembra vršeči se javni vinski semnji. V dokaz tega naj služijo naslednji zanesljivi podatki: Leta 190 3. se je oddale samo na želez, postaji Videm« Krško: Oktobra 421, novembra (I. vinski semenj) 2576 in decembra 2559 ton; skupaj 5556 ton = 55.560 metriških stotov. Leta 190 4. sejeoddalo: Januarja 1076, februarja 745, marca (II. vinski semenj) 1136, aprila 1230, maja 672, junija 433, julija 238, avgusta 295, septembra 201, oktobra 877, novembra (III. vinski semenj) 2943 in decembra 2118 ton; skupaj 12 764 ton = 127.640 metriških stotov. Leta 190 5. seje odposlalo: Januarja 905 ton, februarja 1125 ton in marca (IV. vinski semenj) 977 ton; skupaj 3002 toni ali 30.020 metr. stotov. Marca se je zmanjšal izvoz le radi slabega vremena, ker v mnogih od kolodvora oddaljenih krajih ni bilo mogoče ne polniti, ne prepeljavati na kolodvor. Promet se je povzdignil šele proti koncu marca, namreč po vinskem semnju, in je bil zlasti v prvi polovici aprila prav živahen Ako računamo, da znaša teža p< sode 20 do 25 %, ali povprečno največ 23 %, t. j. 23 kg za hektoliter prazne posode, se je oddalo same na postaji Videm - Krško leta 1904., na podlagi gorinavedenih 127.640 metr. stotov, skupaj 98 379 hI., in v letošnjih prvih treh mesecih 23.120 hI. Z mirno vestjo pa lahko trdimo, da se je preteklo leto oddalo na tej postaji okroglo 100.000 hektolitrov ali 10,000.000 litrov vina, katerega pretežna večina, in sicer 80 odstotkov, je iz krškega okraja. — Tu hodijo v prvi vrsti v poštev občine Krško, Sv. Križ, Cerklje, Kostanjevica, St. Jernej, Raka in Bučka, dočim se vina iz ostalih, pod krški okraj spadajočih občin (Vel. Dolina, Studenec, Boštanj. Mokronog, St. Janž, Tržišče, Skocjan, Smarjeta i. dr.) nalagajo na postajah Brežice, Sevnica ter deloma v Novem mestu in Trebnjem. — V druge bližnje kraje se pa prevaža naravnost z vozom, zlasti kar ga Novomeščani nakupijo. Z zadovoljstvom moramo priznati, da se je tega vina razposlalo največ v Ljubljano in na Gorenjsko. Faktično se more sedaj v Ljubljani količkaj dobra gostilna ponašati z okusnim, pristnim dolenjskim cvičkom, česar se je popred jako pogrešalo. To tudi tujci priznavajo. Pa tudi na Gorenjskem izpodriva dolenjski cviček vedno bolj razne tuje, v prvi vrsti tirolske mešanice. Sedaj je največ od konsumentov gostov odvisno, ali se promet in kupčija z domačim vinom še bolj povzdigne ali če pade. z,al, da ne morem glede vinske kupčije enako poročati tudi o Vipavski in Belokra-jini. Tudi v teh krajih se prideluje prav veliko in izborne vinske kapljice, toda glavni vzrok, da se v teh krajih vinski promet ne oživi tako kakor ravno v krškem okraju, je v prvi vrsti skrrjno neugodna železniška zveza, zlasti v Belokrajino. Pa tudi državna cesta, ki vodi čez Gorjance v Metliko in Črnomelj, onemogočuje vsako težko vožnjo vsled nevarnih, jako strmih klancev. Čuditi pa se je našim domačim vinskim trgovcem in drugim podjetnikom, da se nihče ne loti v Ljubljani z razprodajo domačih vin v steklenicah, enako, kakor sta pridela sedaj razprodajati dva tuja trgovca dalmatinska in hrvaška vina. Posebno Vi pivska, ki prideluje vendar tako dobra vina kakor n. pr. nemški in italijanski rizling burgundec, silvanec rulandec zelen i. dr. da se lahko kosajo z vsakim tujim vinom bi morala priti v tem oziru kot prva v i r>štev. In vendar si v Ljubljani ne morejo priboriti zasluženih tal ne vipavska, ne belokranjska vina. Ce si že posameznik ne upa pričeti s takim podjetjem, naj se pa ustanovi kon zorcij, ki bi otvoril tako trgovino z vipav skim in dolenjskim vinom, drugače se bo v Ljubljani kmalu naselil še kak Tirolec, Niže-avstrijec in naposled mogoče še Oger s svojimi pridelki ter tako vedno izpodrival do mače blago. Sedaj ni sicer ne na Vipavskem in ne na Dolenjskem posebno velikih zalog sta rega, za steklenice sposobnega vina, toda za prvi začetek še vedno v zadostni množini. Sedaj se noče noben zasebnik poprijeti tega •bčekoristnega in za povzdigo domače vinske kupčije jako važnega podjetja, takoj pa bo nastala nekje pravcata revolucija, ako se bo dežela sama ali katera diuga javna korpo-racija za tako podjetje odlačila F G o m b a č, deželni potovalni uč telj. Tržne cene. Semen« i Domača detelja novo blago R 55'— do K 58 -; nemška detelja (lucerna) K 125' do K 135'—; gorenjska repa K -■- do K -•—; lanenoseme, domače ozimno K 11 50 do K12'—; konopno seme K — do K ——; kuminovo seme K —'— do K ——. "Uoli Rudeči ribniški K 1350 do Ki« 50; rudeči Mrvat K 12 50 do K 1350; prepeličar (koks) K 14 50 do K V-. (Vse cene semen in fižola veljajo ta 50 kg blaga, kakor ga kmetovalci pripeljejo naprodaj In sicer novo blago.) Krompir 60 kg K 4 —, ou ie čeipljei v dimu sušene K ■— do K —•— , , brez dima sušene K18'—do K19-— O.-ehi domači: K 13"- do K 14-— Jožice nove: K 6'— do K 625 Med s čebelami: po K 37'— do K 38 50 ta 50kg. Kože. Goveje, težke nad 40 kg po K 50 - do K 52 —. , teikeod30do40kg , , 44'— , , 46--. , lahke , , 42-- „ , 44-. (Te cene veljajo ta 50 kg in sicer ta kote itdelane fo tukajšnjih običajih t rogom vred) Bikove kože po K —'70 za kg. Telečje kože: K — 65 za kg. Kozličeve kožice po IC 125 do K 1 30 za kg. Svinjske kože: Čiste brez napak K 40 — Druge vrste K —"28 do K. - 30 za kg. Kože lisic po K 10"— do K 11 — , kun belic , , 30-— , , 31'— , rumenic , , 36 — , , 38' — , dihurjev , , 6'— , , 650 , vidr , , 24— , , 25- Kože zajcev po K 50"— do K — ■— za 100 kom. Pepelika (potošl) po K 32'— za 50 kg. Žito. (Tržne cene za mesec april. Veljajo za trgovce, ki kupujejo blago po teh cenah. Vse cene so zaračunane za 100 kg, blago postavljeno v Ljubljani. Za drobno prodajo pa veljajo cene po pogodbi.) Ogrska pšenica K 2V - ; hrvatska K 19 40; kranjska K 21-20; rž K 18 00; ajda K 17 —; ječmen K 17 00; proso K 18-70; koruza (ame-rikanska) K 16-40; činkvantin K 19 00; oves (domaČi) K 16-20; oves ogrski K 17-50; oves hrvatski K 16-20. Za jmeii in lirateb Jas. Besedni^uganki. Kdor obe prav reši in bo izžreban,Jdobi za nagrado lepo knjigo. I. Stvar prečudna mi je znana, vem, da ti poznaš jo tudi. Včasi trda je kot kamen: pa nikar se nič ne čudi: — nova njena je podoba, kadar mehka stvar postane. Včasi pa postane lahka in se dvigne nad zemljane. Gori plava med oblaki in na zemljo doli gleda, kdaj nazaj se k nji povrne. — To zgodi se ji, seveda. II. V nobeni hiši je ne manjka, povsod je stara, dobra znanka. I)a teče, to mi vsakdo reče pa le nikamor ne priteče. Ne zna prav nič, a vedno kaže, zato velikrat celo laže. in ne živi, pa vendar bije. Kdo dela take hudobije? Reiitev besednih ugank v zadnji Številki: I. Noč in dan. II Dnevi v tednu. Nagrado je dobil: Rado Pebevec, Ljubljana. Rešitev zastavic: 1. Beseda: škofjeločan 2. Pijanci. 3. Alkohol (žganje . 4. Zvon. 5 Smrt 6. Ničla (-§•) 7. Noč. „Prosimo, ne pljuvati po tleh." Ta napis beremo sedaj večkrat pojavnih prostorih, na železnici itd Ta poziv ne temelji samo na zahtevi estetike, marveč mnogo bolj zahtevajo to zdravstveni ozlri. Izmeček mnogih na pljučih bolehajočih je češče prvi povzročitelj najgrozovitejše bolezni, jetike, ki se tako prenaša na druge ljudi. Zelo važno je torej za vsakega takega bolnika, da ima sredstvo, s katerim si izmanjšujc izmeček. To sredstvo pa je od mnogih zdravnikov priporočeni .Sirolin", kije prijetnega ukusa ter uspešno odstranja znanilce jet.ke (kašelj, izmeček, slab tek, hiranje, potenje, mrzlico) v težkih slučajih pa znatno lajša. Neki dunajski zdravnik piše v medic, kirurg, listu m. dr,, da Fellerjev fluid po d.ignani preiskavi na kliniki popolnoma zasluži svetovni sloves v širši javnosti, ki si ga je pridobil doslej. Vsak vč, da učinkuje Fellerjev - Elsafluid srce pomirjajoče, slez odstranjujoče, krče odpravljajoče ter urejuje tek; posebno ga hvalijo pri trganju ter rev-matiških in sploh takih boleznih, kijih je povzročil prepih. Prihodnja številka „DOMOWUBa-■Izide dn6 18. maja 1905. Loterijske srečke. Oanaj, 12 aprila Gradec, 12. aprila Tr«t, 29. aprila Llac, 29. aprila 85 53 80 86 12 17 9 70 67 59 69 27 85 28 2 34 60 74 8 37 Mlin * oljarico, Zajo In n ivo *• Proda U proste roK*. Več povč Jak. Lokar, Predoslje št. 2l, pršta Kranj. 789 D 2-J Lepa birmanska darilo! — ^•»•■■■snfc Kra-na darila tf-^&S^f* SO /a birmo, ^J^T _ kakorure,ve- rižice, kr.žce, obeske, prstane, zapestnice, sploh najrazličnejšo zlatnino in srebrnino v modernem secesijonističncm slogu po najnižjih cenah priporoča p n občinstvu, Fran Čuden urar in trgovec » Ljubljani, Preiernove ulice, filijalka na Mestnem trgu. 256 52-13 Novi ceniki tudi po poŠti brezplačno. V trgu Mokronog je takoj oddati 898 D služba orjanisfa in cerkvenika. Cccilijanci, vajeni voditi večje zbore, imajo predno!'' Ogrsk. fraic. zavarov. dražba, Bndapest „Franco Hongroise" Glavno zastopstvo v Ljubljani, Mestni trs l prevzema kakor neprestano že 25 let, tudi letos »p zavarovanja prolUL po najnižjih določenih premijah. Škode se likvldujejo in točno plačujejo. Od leta j|o mi-konca 190« je zavarovalnica izplačala naa Ijonov odškodnine svojim zavarovana- Sprejmejo se spretni tastopniki pri č01 891 D 1-1 glavnem tastopstvu. renj<" Vsak tankoviden pameten človek vč, da je Fellerjev prijetno dišeči zeliščni esenčni fluid z znamko ,,Elsa- fluid" 60.000 zahvalnih pisem od hvaležnih ljudi, ki so ga rabili, mnoga priznanja zdravnikov, in zlate svetinje na razstavah zaslužil edino le> radi svoje posebne zdravilne moči in gotovega učinka pri raznih boleznih. Iz mnogih zahvalnih pisem se razvidi, da Fellerjev fluid z znamko „Elsa fluid" lajša bolečine, razredčuje slez, odpravlja kašelj in krče, in pospešuje tek Vsak \ d, koliko bolečin pretrpe revmatični in nervozni, dalje oni, ki trpe na trganju, bolečinah v križu in mišicah, kijih bOde, bole zobje,oči, glavainprsa,ki težko sopejo, imajo nahod ali trpe na kaki drugi bolezni, ko so si jo nakopali s prepihom ali prehlajenjem. - Tisoče zahvalnic dokazuje, da je Fellerjev fluid z znamko ,.EIsa-fluid" naglo in gotovo učinkoval pri takih, četudi najtrdovratnejših boleznih. 675 D 2—2 12 malih ali 6 dvojnih stekl. franko K 5'— 24 , , 12 , , , 8-60 48 , , 24 „ , „16"- Bolcčine v želodcu, slabost', vzdiganje, slab tek, zaprtje, ter g ircčica povzročujejo velike težave, ako se premalo ozira nanje, in v tem slučaju so se glasom nešteviinih priz-nalnic z največjim vspehom rabile Fellerjeve odvaalne Rhabarbara krogljice z znamko „Elsa-krogljice". Zavoj s 6 škatlj;cami stane franko 4 K proti povzetju ali če se denar pošlje naprej Varujte se pred ponarejanji in vsakdo naj naslovi naročilna pisma rasiočno na: E.V.Feiier v Stubici, trg Elso 16, Hrvatsko. 1903 D 24 Popolno prepričanje, d* Je lekaraarja Thlerry-a Balsam In centif. mazilo £. TKfli notr. baletnih, Influenrl katarlb, rflb Id tneglb taeb »rit, «l>bo«tlh. motenja v prebatl, ranah, abareslh In te-Imnlh poikodbah Itd. nedoaeJ.no tapetno »redatvo, Vnm pojasni pri naročilu bal-■on» >11 n teljo posebej bre/.plafno poslana knlUira a tlaof Ir.tlr. zabralnlb planil kot domači avetov>le<\ 12 mal >11 i) dtojnlh atekl b>li>m> 5 kron. 00 m>llb >11 80 dvojnih ateklenlc K 15. - D« lon?k> eentlfolU»ke(t> m>r.ll> franko li li 110 T. Proalm naalorltl n> lekarnarja A. THIERRY v Pregradi pri Bo«r> tkt*Hlatinl. - l*on>r. In razprod ponarejanj ae aodnljsko zasledujejo. Karlovarski želodčni In prebavni praiek s poprovo moto, zakonito zajamčeno, ima prijeten okns, je zdravnitko priporočen in se uporablja pri neredni prebavi, kroničnem želodnem kati.ru, krčih v želodcu, zgagi, gorecicl, pehanja, slabem okusu, bljuvanju, pomanjkanju slasti. Co se rabi vstrajno, prenehajo vse želodčne bolezni. Priznalna pisma dohajajo vsa« dan. , Cena: Ena škntljica 9 kroni. pri testih Skatljicah franko. Izdeluje in razpošilja: lekarna pri medvedu T ■or. 8ehoaber(fu 47. Dobiva se skoro v vseh lekarnah; kjer ni zalogo, naj se naroča naravnat. «57 D (13_3) Svarilo! Dektorja pl. Trnkoczy-ja kranjski rediini prašek za prašiče je dobiti pristen le pod zakon, zaj imenom Mastin Ponarejalei se zakonito kaznujejo. Za pra&iče, pujske, krave{ teleta, vole, ovce, konje, perutnino itd. Svetovnoznano, najboljše, zdravo, dietetiško redilno sredstvo, se porablja kot dodatek h krmi Je prejelo tisoče zahvalnih pisem o dobrih redilnih vspehih in na razstavah v Londonu, Parizu, Rimu in na Dunaju gornje najvišje odlikovanje. 19t>3 D (5) Zavoj za 50 vin. pri vsakem trgovcu. I'o pošti 6 zavojev pod naslovom: lekarna Trnkoczy, Ljubljana. Prekupci rabat. 6 mesecev na poskušnjo pošljem vsakomur svetovnoznano, eJino pravo zistem 482 D 4—2 Strapaz Samo 2 gld. z verižico in futuralom. RosKopfpatent remontoiruros sidro plombo in šarnir - pokrovom za odpiranje patent-priprava za nategovanje peresa, 36 ur idoča, email. kazališče, v črno imit. jeklenem ali ni-kelnastem okovu, in se zavežem, isto tekom 6 mesecev vzeti nazaj in vrniti denar brez vsakega prMržka. Tisoči zahvalnih pisem dokazujejo svetovni sloves moje Strapaz Roskopf-ure. Izvirne tovarniške cene z verižico in futeralom so: 1 komad 2 gld. Ista ura, (imenovana ura bodočnosti) s krasno relief, sliko, s c. kr. državnim orlom, sliko rapeža Pija X, M. B„ konjem z jezdecem, kmetom s plugom, lovsko ali drugo pokrajino 10 kr. več. Ista ura z dvojnim pokrovom gld. 3 40, zlata plaque gld. 4- — v pristno srebrnem okovu gld. 3--, z dvojnim pokrovom gld. 5'-. - Izvirne „iele*niike Ros-kopf"- ure z rubini (nezist. Roskopf) veljajo gld. 3-50. K vsaki uri triletno pismeno lamstvo. potllja le proti povzetja prva In največja zaloga ur Md!!(.„„| urar, Dunaj IV. ax bo W ne I, Margarethenstrasse 38. Dobavnik c. kr. driavnlh uradnikov. Nalveila ln najstarejša tvrdka. Ustanovljena 1840^- NjJvfJJe odlikovanje Gr>nd l'rlx ln velika zlata .vetiaja Pari-. 1104. . Cono cistern Bo.kopf ure, ki se sed»j pnvs,di ponujajo, se dobe pri meni le za eld. 1 60. Pazite torej natančno na mojo izvirno plombo ^trapaz Itoskopf". Velik cenik » nad 1000 slikami o vseh vrstah ur, tlat-nini in srebrnini sastonj in franko. 378 D 20—3 Samo 6 dni! Ha vr e -New-York vozijo zanesljivo najhitrejši brzoparnlkl francoska prekomorska družba. Edina naj kraj fta črta čez Bnzcl, Pariz ln Haure u Ameriko. Veljavne vozne liste in brezpl. pojasnila daje edino oblastveno potrjena potovalna pisarna KI) ŠMARDA v LJUBLJANI, Dunajska cesta 18, nasproti znane gostilne pri „Figovcu". OOOOOOOOOOOOOOOi Kmefska posojilnica ljubljanske okolice registr. zalraga z leoaejeoia poroštvo« v LJUBLJANI, v lastni hlSi na Dunajski cesti št. 18, na vogaln Dalmatinove nlice * obrestuje hranilne vlo $e po 2 D 12-5 brez odbitka rentnega davka, katerega le-ta posojilnica sama za vložnike plačuje. Uradne ure od 8.—12. in od 3.-4. uro popoldne. Hranilne vloge sprejemajo se tudi po pošti in potom poštno-hranilničnega urada Stanje rezervnega zaklada K 98.238 41. — Varnost hranilnih vlog je tudi zajam-čena po zadružnikih. Upravno premoženje Kmetske posojilnice znaša 5,245.845-40, stanje hranilnih vlog K 5,089.883-14. Denarni promet K 23,806.306-40. Poštno-hranilničnega urada št. 828.406. iOOOOOOOOOOOOi „fl m e r I k a". o E IX » ta "c M O » n M« E. Kristan oblastveno koncesijoni-rana potovalna pisarna za » Ameriko -e v Ljubljeni, Kolodvorske ulice 41 (18 -2) (na dvorišču.) 468 ,> n n « VM < O M< 39 3 n *« ar O I m t r I k a". p«, pr.« H AfitSBS letLm um,mm; mm«. Kdo naj jemlje Slrolin? 1 Vsakdo, kdor dat jc časa boleha za kal- Ijent. Kajti boljše je, bolezni prcprc-fitl, nego jih zdraviti. 2 Osebe s kroničnimi bronhljalnl- ml kotarl, katere ozdravila Siroltn. 3. Kdor Ima naduho katero Slrolin zdatno olajša. i Skrotuloznl otroci i oteklimi ileza-iiii očesnimi in nosnimi katari Itd., pri' katerih Slrolin sijajno vpliva na splošno hranitev. Svarilo! Nahajajo se manj vredni ponarejeni izdelki' Treba je paziti na to, da ima vsaka steklenica našo posebno znamko .Roche* in zahtevati vedno le Slrolin ,Roche". " 15 12 »jRoche Dobiva se z zdravniškim receptom poji K steklenica F. Hoffmann - La Roche & Co., Base! IŠvica) Grenzach (Badensko). fl m* »s* Franc Stupica v Ljubljani Marije Terezije cesta 1 (zraven Figovca) trgovina z železnlno, poljedelskimi stroji in špecerijskim blagom, priporoča: Portland- in Romancemet, železniške šine In traverze za oboke, štorjo za strope, strešni klej in izolirplošče, razne štedilnike, peči, kovanje za okna .Patent Austrija", železno pocinjeno in cinkasto p'očevino, mreže za sejanje peska, mreže in bodečo žico za ograjo, ter vse druge stavbene potrebščine, tehtnire in uteže, vodne žage, nagrobne križe, samo-kolnice. orodje za mizarje, tesarje, koiarje, ključavničarje in kovače. Navadne in stranske (Fliigel) pumpe, pumpe za gnojnico, železne, pocinjene in svinčene cevi za napeljavo vode. Ročke za mleko, stroje za posnemanje mleka, vso opravo za mlekarne, razno kuhinjsko opravo, lične ptičje kletke ! Velika zaloga slamoreznic, mlatilnic, gepeljnov, čistilnic, trijerjev, preš za grozdje in sadje, strojev za košnjo, plugov in bran. Preproge za vozove, svetilke za kočije! Semena za poljedelce, poljski mavec svetovno-znani redilni prašek za živino, korenine in fibris za izdelovanje ščeti in čopičev. Vedno sveie špecerijsko blago in rudninske vode. 471 L) (12—4) OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO! X Stanje vlog 30. nov. 1904: preie: Qradl«e 1, sedaj: Dcnarni promot 30. dot. ?i o OOOOOOOQOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO( čez 10 milijonov kron. Kongresni trg 2, I. •• 1904: čez 42 milj. kron. Najboljša in najsigurnejša prilika za štedenje! (ji Ljudska posojilnica sprejema hranilne vloge vsak deiav- ■ 11 ni brez kakega odbitka, tako, da mk od 8. ure zjutraj do 1. ure po &JLUL sprejme vložnik od vsacih vloženih poldan ter jih obrestuje po 7 I* 100 K čistih 4 K 50 h na leto. Stanje vlog 30. novembra 190*: K 10,586.128-71. Denarni promet do 30. novembra 1904:42,500.883'08. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se obratovanje kaj prekinilo. Za nalaganje po poiti so poštnohranilniine položnice na ratpolagn. V LJubljani, dne 1. januvarja 1905. « I2"5 Josip Šiška, knezoškofijski kancclar, podpredsednik. k 1: Dr. Ivan Susteršič, predsednik. O d b o a n Josip Jarc, veleposestnik v Medvodah, Anton Belec, posestnik, podj. in trgovec v St. Vidu nad Ljubljano, Dr. Andrej Karlln, stolni kanonik v Ljubljani, Karol Kauschegg, veleposestnik v Ljubljani, Matija Kolar, župnik pri I). M. v Polju, Ivan Kregar, svet. trg. in obrtne zbornico v Ljubljani, Frančišek Leskovi«., zasebnik in blag. Ljudske pos., Karo! Poli«, tovarn, in posestnik v Ljubljani, Greg. Slibar, župnik na Rudniku, Janez Smrekar, mestni katehet v Ljubljani. Posojilnica - na Vranskem registr. zadruga z neomejeno zavezo ima 52211 K 73 v. rezervnega zaklada za eventualne izgube in obrestuje hranilne vloge s 4"„ od 1. dne po vlo-ženju do zadnjega dne mesca pred dvigom ter izplačuje hranilne vloge vsake visokosti v.-.ako sredo brez prejšnje odpovedi. 879 1) 3-1 Prva tovarna finih švicarskih vezenin Išče dame / večjim krogom znancev apntt svojih izdelkov, čipk, bluz, robcev itd. z uorup visoki proviziji. Cene v avstrijski veljavi, dm poštnine in carine prosto. Prijave pod Ui B na Rudolfa Mosse, St. Gallen, Švica. u ■ Pred^ŠkofSo 3. JT OSŠ1J) SSLOK*dXIl Pre d ^Škofij o 3. N priporoča svojo bogato zalogo vsakovrstnih zanesljivih semen ^ ,knah^L t™ l?cerV in ™deče atelje, esparsete, velikanske rumene, rudeče F in bele pese, m korenje za kr no. Raznih semen graha, vseh vrst trav: travnišnice. me- K sane za suho in mokro zemljo najboljša krma za živino in konle lesensk.reoa vse vrste C solate, kakor sploh vseh kuhinjskih zelišč in kmet?jsktt to __PoMmm Potem izvršujejo se naročila točno in solidno. 481 D U-* iminnnmmimnniin v HERB*B»y-Jev ^m podfosfornokisll ipneni= železni sirup. Ta pred 35 leti vpeljani, od mnogo avnikov odobreni in priporočeni pr prsni sirup sle* odstranjujoče lu kaSelj pomirjajoče edatvo. Ker ima v sebi grenke tvarine vpliva , dober tek in prebavanje in pospeBuje ■ditev. To za tvorjenje krvi tako važno lllezo je v tem sirupu v lahko asimilirani bilki zastopano. Zelo koristno je za sla-Dtne otroke, posebno za utrjevanje koiti, er ima v sebi fosforovo apnc-no sol. Cena eni steklenici Jlerbabnjjeviega pnenega železnega sirupa K 2-50, po poŠti b več M zavijanje. L5 «2 P m is OUIIOB HEBf>«BNV HIEU 2007 D 14—10 Svarilo! onakim ali podobnim imenom razširjene, kar se tiče sesta vj a in učinka našega originalnega preparata, čisto različne pona-redbe našega že 35 let bstoječega fosfornokislega apneno-železnega rupa, prosimo tedaj, vedno odločno zahte-ati „HerbabnjJev apnenoleleznl strup" in i to paziti, da se bodo zraven stoječa, ob-stveno vknjižena varstvena znamka na steklenici nahajala. Bdloo Itdeloranje In glavna raipošlljate?; )r. A. Hellmanns Apotheke „zur Barmherzlgkelt" Wicn, Vlit Kaiserstrasse 73-75. loga akoro v vaeh lekarnah. V zalogi je nadalje pri gg. lekarnarjih: Ljubljani: M. Mardetschlager, I. Mayr, . Piccoli, U. pl Trnk6czy; B e 1 j a k: L. Ass-ann, Jobst & Schneider; Breže: G. ElsSsser odiči; Celje: M. Rauscher, O. Schwarzl & '); Celovec: P. Birnbacher vdova P. Hau-er & I. Pichler, V. Hausers R. pl. Hillinger, , Kometter; Črnomelj: P. Haika; Reka; i. Mizzan, F. Prodam, G. Prodam, A. Schindler; lovodenj: F.Kordon; Št. Vid: A. Schiebl; ?rbiž; I.Siegl; Trst: A.Filippi, E.pl.Leiter-rg, P. Prendini dediči, M. Ravasini, Dr. J. Se-»vallo, A. Sutina, C. Zanetti; Ve 1 i k o v e c: Jobst; Volšperk: I. Huth. 1968 18-14 Slovenci! le o domačo trgovino 479 D 19 4 su. Cirilu in Metodu su. Cirilu In Metodu v LJubljani, Lingarjeve ulice 1 ms- nasproti loteriji -m kjer se dobiva fino moško sukno, najnovejše volneno blago za ženske obleke. Najnovejše rute vseh vrst. Bela in ru-java kotenina =as po zolo nizkih cenah. Poštena in prijaena postrežba. tsa 0. Ernest Hammerschmidt-a nasl. Madile, Wutscher & K trgovina železnin in kovin, LJUBLJANA, Valvasorjev trg 6, Prešernove ui. 50. Velika zaloga strojev ooogooppooooooooooo, Zahtevajte j>ri nakupil 702 D 25 Schicht-ovo štedilno milo Varstvena znamka. mmmmm z znamko jelen. Ono jo zajamčeno čisto lu brez vsake škodljive primesi. Pere izvrstno. Kdor hoče dobiti zares jamčeno pristno-perilu neškodljivo milo, naj pazi dobro, da bo imel vsak komad ime „SCHICHT* in varstveno, Dobiva se povsod I znamko .JELEN". JURIJ SCHICHT, Ustje, največja tovarna te vrste na evropski celini. OOOOOOOOOI tooooi >0000000 x //A .^m^ Jk —ket;_ok. u asoco 4 ovi-Otfiii po 4 : njm Oev K 14. S OCČeii' po JC -■K I K. ti. i odilelk.'314 po m mrielf k i ml - — P*4«4> ii t W —/« . i K laa-rujc u*** ta I K . j.i hi. »»n „- J. MMli^ » >« i" J.lit* !>.« JU ' -VJ11- S* * tu * umnči:* v •rj. ?53 "J • J Leopold Vake, ■iai » vajenca glavnfRorsUf o&rt Igralci na citre "M dob« C predlog i cenik l'zastonj pri J, !i4Ut-:3iKTii. So •< u tat i D 3-3 + Suhost + M dj.lfšr* 3 np-Jf^ld* rit.t. n^Om. »r^A i M Mi'. J «*.*».<. x n*R. v M L*tniv /m t« v ^m x r T* Glava* t«i<}n :a \«ttrg • ^O^jvj w«iko j I J0.I 3 Učenca j. ja ^rfieni. za pekovsko obrt .»a«» spretni« pod .dko-god 3 2 pcjtojem Lnj«st Dtrcjr. pekovsk ne; >:er t Saor^es pr. L t". <-i.'D j—I M :i 3 J3u:a u -trr^.aic . Jož. \ «n-na Kar Bin e 2ot':sc t ic a Ticčna i 'a.;a ii 1 ; 11J ?• -l*3. rnK iaa.i i; a ; ; i ; * 40 gld. ^40, -C -jjfi p,- j«;>a«n ■ -... a. 2 ruisa. -.ti ;riii- o.aiači^ jc^io. n la- -7-icne krttrs. k oa: na :a.) :a Čevlji _ i /i M n :j.-j-3iii n -naisiJi ar. rumiaic. -r«- TTKaUL v. ioanov, JT-JŠOT. isj. ir auii Tsanjvi-^aia ,-čii. ju atm li/Jt; jaii. — Pogrmb. Tuii aajtsza ivji-a.' .-r-sm ?ou ^orostvont ki uča»ničarske ?cmcčrjike :a jraoinsaj 3 ji-j D 3c • -1 t^omr suiiuh. ; HM* Htete pomočnfKs ^.fctio W r? c, mar. BUiStUT t 3i.' #7 J) t_* Kormi? * firmo -a tipnJie ric m* Traurjva Litiiika ristanti Lorenc Rte«;! aaa iitaintlt i^j.n a ta «, T .1 _:t G-ann r-j; ^ .^J. Pozor Amerikanci oUiek TE3 i«mač*$m zieika. Viuiu ^ -■ -_____ . aaae ršerc^ - ^ ^ ^ 3 '-r : tior e »uJ r i-icaH »lak« »r»t« K morajo »krbna /»-„,M »tako nrtnafo. ,rt* i.r J J.t > .».i« «, jI t, , •.i i'l ' '-»i* s (.4. »., -v. » > » • • a. -J i -nai-lo < - . 'f,1«» • .ir .. ^^^ Raipoiiija i* »iak ian L JI- r., . sj^ar .» «»"tt 1». 1 ,. V Vfi i"si*rr. jernertj^g trgovina -- jjranjikfn, rc./j^iA. jsienjadruA cv*tb£*Jt stmn .<3 in ar-ftna. 7i r^At ioM' napiji xa.ror mnagO'.rytnt n-tf.^tvisnA ^•ponronc pmims -- vj: . '« trs^piačno ^-•'ivc.o »j -s-jcc.j-- Siviiii strti: 2 s• »tf«. w*ia :a iflKrnu mvnt« ^ zT W la*a ntzk: i«ni. b ar ^T ','1 s; ?r »a 4 ae aa nusc-iae cr "r a iimaao wxea;tt aa i-; ?i.sC.ijt n , iiiaa fiimp mm u t2 portiand - c«m«nta :n peska 5 ' £ag«S S«ausr-ni:i4 EJiai ia S-HP** Janko Trami LsJetovateij cematai«. Gl;acs Lepo posesivo ^ »ti ki Loki sa -- i d - r.- -ro. le * larmm! ^ -...-a « a {• M F«« ?lU ^ . H šii r.jatia. : tiiani« j" titfč. i.-ta : -MJ (i i -aaio trt joii v jrar Aifcnai -a3^ 'jI itcrtk .*» ^-ijctv«. -ta' Na ,J ^ j lil- -_jo! T«e :n j-vsia *»'-- ^ 'UjPU-I ^ciMatarik ajViiii. ■ i- ? •**"