279ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 57 • 2003 • 3–4 (128)ZGODOVINSKI ^ASOPI  • 57 • 2003 • 3–4 (128) • 79–290
Peter [tih
Za~etki in razmah listinskega pismenstva na ozemlju
Slovenije do konca 11. stoletja*
Po pregledu listinskega gradiva za slovensko ozemlje do za~etka 12. stoletja, zbranega –
lahko bi rekli tudi raztresenega – po razli~nih de‘elnih in drugih diplomatarijih, se zdi naslov
tega prispevka preoptimisti~en. Ob stanju, ko za obravnavani ~as prakti~no ni (ohranjenega)
listinskega gradiva, katerega izstavitelji bi bili z dana{njega s slovenskega prostora, ko ima-
mo identi~no situacijo tudi glede prejemnikov, ki bi bili s slovenskega ozemlja in ko pozna-
mo le nekaj desetin dokumentov – v najve~ji ve~ini tradicijskih notic – , ki so sicer bili
napisani v tem prostoru, vendar od prejemnikov in za prejemnike izven njega, potem se zdi
vsekakor bolj upravi~eno govoriti samo o za~etkih in ne tudi ‘e o razmahu listinske pismeno-
sti. To oceno lahko dodatno ilustriramo s tem, da nimamo s slovenskega ozemlja niti ene
tradicijske knjige, ki so druga~e tako zna~ilne za bavarsko-avstrijski prostor1, da nam iz tega
~asa in tega prostora – z izjemo priobalnega dela, ki je spadal v Istro in je, kot bomo {e videli,
zato poglavje zase – ni poznana niti ena sama v subjektivni obliki zapisana charta in, da je
prva znana privatna listina, katere izstavitelj in prejemnik sta izvirala s slovenskega ozemlja2,
{ele iz ~asa kmalu po 1150: gre za nedatirano pe~atno listino sti{kega opata Adelpranda za
gradbenega mojstra tamkaj{nje samostanske cerkve z imenom Mihael; pa {e ta ni ohranjena
v originalu ampak v nekoliko kasnej{em prepisu3.
Vzroke za tak{no slabo stanje na podro~ju listinske pismenosti je po mojem mnenju iska-
ti v tem, da je slovensko ozemlje, le‘e~e na sami meji cesarstva, bilo politi~na, gospodarska
in tudi kulturna periferija. Produkcija listin in podobnega gradiva je zvezana s {kofijskimi
sede‘i in samostani, ki so tradicionalni centri pismenstva, ter z dvori posvetnih knezov in
velika{ev in nenazadnje tudi z mesti. Na slovenskem ozemlju v obravnavanem ~asu ni bilo
ni~esar od tega. ^e izvzamemo Koper, ki je v Istri, je bila prva {kofija na ozemlju kontinen-
* Slovenska verzija referata Die Anfänge und Entfaltung der Urkunden und urkundennahen Schriftlichkeit im
Gebiet Sloweniens bis zu Beginn des 12. Jahrhunderts, ki ga je avtor imel v okviru Akademie Friesach 2002: Wom
Wort zur Schrift. Anfänge und Entfaltung schriftlicher Kommunikation im Alpen-Adria-Raum.
1 Gl. Alphons Lhotsky, Quellenkunde zur mittelalterlichen Geschichte Österreichs (Mitteilungen des Institutes
für Österreichische Geschichtsforschung (= MIÖG) Erg. Bd. 19, Wien 1963) 165 sl.; Heinrich Fichtenau, Das Urkun-
denwessen in Österreich vom 8. bis zum frühen 13. Jahrhundert (MIÖG Erg. Bd. 23, Wien 1971) str. 77 sl., 135 sl.;
Heinrich Wanderwitz, Traditionsbücher bayerischer Klöster und Stifte, v: Archiv für Diplomatik, Schriftgeschichte,
Siegel- und Wappenkunde 24 (1978) str. 359 sl.
2 Seznam listin za Kranjsko od 12. stol. ima Du{an Kos, Pismo, pisava, pisar. Prispevek k zgodovini kranjskih
listin do leta 1300 (Gradivo in razprave Zgodovinskega arhiva Ljubljana 14, Ljubljana 1994) str. 210 sl.
3 Listina je zapisana na recto strani zadnjega folija sti{kega kodeksa iz ok. 1180, ki vsebuje pisma sv. Hieronima
in se danes hrani v Österreichische Nationalbibliothek, Dunaj, cod. 688, fol. 183r. Zadnji objavi: Nata{a Golob,
Srednjeve{ki kodeksi iz Sti~ne. XII. stoletje (Monumenta Slovenica 4, Ljubljana 1994) str. 195 (s fotografijo na
str. 26; Janez Höfler, Folknandus ali Aldeprandus ? K najstarej{i zgodovini cistercijanskega samostana v Sti~ni in
njegovi rokopisni zapu{~ini, v: »Hodil po zemlji sem na{i...« Marijanu Zadnikarju ob osemdesetletnici (Ljubljana
2001) str. 135 sl.
280 P. [TIH: ZA^ETKI IN RAZMAH LISTINSKEGA PISMENSTVA NA OZEMLJU SLOVENIJE ...
talne Slovenije ustanovljena {ele leta 1461 v Ljubljani4. Pozno so bili ustanovljeni tudi prvi
samostani. Najstarej{i in za srednjeve{ko pismenstvo na tem prostoru tudi najpomembnej{i,
cistercijanski samostan v Sti~ni, je bil ustanovljen {ele leta 1136, {tiri leta kasneje mu je
sledila benediktinska opatija v Gornjem gradu, leta 1164 kartuzija @i~e in za njimi ostali5.
Neobstoj tak{nih cerkvenih institucij v 11. stoletju je imel za neposredno posledico, da na
slovenskem ozemlju ne poznamo tradicijskih notic in tradicijskih knjig; to gradivo je namre~
v glavnem nastajalo prav pri svetnih prejemnikih, ki so imeli poudarjen interes za pismeno
varnost. Ni~ bolj{e ni bilo stanje na posvetnem podro~ju, se pravi v sferi visokega plemstva,
ki se je prvo za~elo uveljavljati kot listinski izstavitelj in je organiziralo lastne dvore s pisar-
nami. To plemstvo v glavnem na slovenskem ozemlju ni rezidiralo. Med tistimi nekaj izjemami,
kot so bili npr. Gori{ki grofje na samem zahodnem robu slovenskega ozemlja ali pa kasneje
Celjski grofje, je bil istrski mejni grof in hkrati glavni pretendent za dosego de‘elnokne‘jega
polo‘aja na Kranjskem, Henrik IV. Ande{ki († 1228), prvi, ki je imel v za~etku 13. stoletja v
svoji rezidenci Kamniku vsaj do te mere organizirano pisarno, da listine, ki jih je izstavljal,
niso ve~ pisali prejemni{ki pisarji ampak njegovi, izstaviteljevi6. V me{~anskih naselbinah,
ki so v notranjosti slovenskega ozemlja za~ele nastajati {ele v 12. stoletju, se je listinsko
pismenstvo razvilo {e bolj pozno in je povezano z uveljavitvijo javnega notariata in notarske-
ga instrumenta. Tako se prvi notarji v dveh najpomembnej{i kranjskih mestih, Ljubljani in
Kamniku, omenjajo {ele od {estdesetih let 13. stoletja7, medtem ko izvirajo prve mestne
pe~atne listine {e iz nekoliko kasnej{ega ~asa, iz sedemdesetih let istega stoletja8.
Povsem druga~ne razmere so bile v Istri, ki je na severu segala do vklju~no Trsta. V
razliko od prostora severovzhodno od nje, kjer je s slovansko naselitvijo konec 6. stoletja
pri{lo do enega najbolj drasti~nih prelomov v njegovem zgodovinskem razvoju, se je v Istri
{e naprej ohranila anti~na tradicija in tudi rimska dr‘avnost9. Polotok je pod oblastjo vzhodno-
rimskega cesarja ostal vse do 788, ko ga je osvojil Karel Veliki. Tako kot prej, je tudi v
frankovski dobi Istra {e vedno spadala v okvir regnum Italicum in {ele od 11. stoletja so jo
vedno bolj {teli v okvir regnum Teutonicum10. Ta premik lepo ilustrirata dve dobro poznani in
znameniti listini. V prvi, napisani na {kraltnem pergamentu, s katero je Oton II. leta 972 v
4 Gl. Jo‘e Mlinari~, Cerkev na Slovenskem v srednjem veku, v: Metod Benedik (ur.), Zgodovina Cerkve na
Slovenskem (Celje 1991) str. 61 sl.; France Martin Dolinar, L’istituizione della diocesi di Lubiana, v: Sergio Tavano-
Giuseppe Bergamini-Silvano Cavazza (a cura di), Aquileia e il suo patriarcato (Atti del Convegno Internazionale di
Studio (Udine 21–23 ottobre 1999), Udine 2000) str. 391 sl.
5 Gl. Bogo Grafenauer, Kulturni pomen samostanov v slovenskem prostoru v srednjem veku, v: France Martin
Dolinar (ur.), Redovni{tvo na Slovenskem 1, Benediktinci, Cistercijani, Kartuzijani (Ljubljana 1984) str. 11 sl. (in
statisti~na tabela na str. 15); France Martin Dolinar, Redovni{tvo, v: Enciklopedija Slovenije 10 (Ljubljana1996)
str. 133 sl. (in zlasti zemljevid na str. 134).
6 Gl. Kos, Pismo (kot v op. 2) str. 194 sl.
7 Du{an Kos, Javni notariat in notarski instrument na Kranjskem do uvedbe dr‘avnega notarskega reda 1512, v:
Vincenc Raj{p et al. (ur.), Grafenauerjev zbornik (Ljubljana 1996) str. 276.
8 Bo‘o Otorepec, Srednjeve{ki pe~ati in grbi mest in trgov na Slovenskem (Ljubljana 1988) str. 239 sl.
9 Gl. Peter [tih, Strukture dana{njega slovenskega prostora v zgodnjem srednjem veku, v: Rajko Brato‘ (ur.),
Slovenija in sosednje de‘ele med antiko in karolin{ko dobo. Za~etki slovenske etnogeneze/Slowenien und die Nach-
barländer zwischen Antike und karolingische Epoche. Anfänge der slowenischen Ethnogenese I (Situla 39-Razprave
SAZU I/18, Ljubljana 2000) str. 355 sl.; isti, Istra v ~asu ustanovitve koprske {kofije, v: Prispevki z mednarodne
znanstvene konference 1400. letnica koprske {kofije in omembe Slovanov v Istri (Acta Histriae 9/1, 2001) 1 sl.
10 Rudolf Hoke, Die rechtliche Stellung der national gemischten Bevölkerung am Nordrand der Adria im mit-
telalterlichen deutschen Reich, v: Zeitschrift der Savigny-Stiftung für Rechtsgeschichte. Germanistische Abteilung
86 (1969) str. 45 sl.; Walter Göbel, Entstehung, Entwicklung und Rechtstellung geistlicher Territorien im deutsch-
italienischen Grenzraum. Dargestellt am Beispiel Trients und Aquileias (phil. Diss. Würzburg 1976, tipkopis) str. 272.
281ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 57 • 2003 • 3–4 (128)
Rimu dodelil svoji bizantinski nevesti Teofanu nadvse bogato doto, je Istra ozna~ena {e kot
Italia provincia11; drugo listino, ki je pribli‘no stoletje mlaj{a, in s katero je Henrik IV. leta
1077 podelil oglejskemu patriarhu Sigehardu in njegovi cerkvi istrsko grofijo (comitatus
Histrie), pa je ‘e rekogniral kancler nem{ke pisarne12. Prav mo~na anti~no-rimska tradicija
in povezava z Italijo sta tako kot na {tevilnih drugih podro~jih bistveno opredeljevali tudi
listinsko prakso v Istri, ki so jo zaznamovale tudi nekatere lokalne posebnosti13. Za tamkaj{nje
listinsko pismenstvo pa ni bilo ni~ manj pomembno, da so istrska mesta ‘ivela kontinuirano
od antike naprej in da so v frankovsko in kasnej{o dobo pre‘ivele tudi tamkaj{nje {kofije v
Puli, Pore~u, Novigradu, Trstu in Pi}nu/Pedeni14. Edina {kofija na slovenskem delu Istre –
tista v Kopru – se sicer prvi~ omenja ‘e leta 600 ob samem zatonu antike, vendar je zelo
vpra{ljivo, ~e je pre‘ivela v naslednje obdobje15. Se pa v Kopru ‘e leta 908 omenja ‘enski
benediktinski samostan16, ki je tako dale~ najstarej{a monasti~na ustanova na ozemlju dana{nje
republike Slovenije. Zgodnji razmah meni{tva in samostanov, ki so prav tako bili eni od
centrov listinske pismenosti, je tudi ena od zna~ilnosti istrskega polotoka17.
Kontinuiteta in tradicija listinskega pismenstva v Istri se ka‘e ‘e v najstarej{i istrski sodni
listini (placitum) iz leta 804, ki jo je ‘e na samem sodnem zboru v kraju Ri‘ana na koprskem
teritoriju napisal po ukazu patriarha Fortunanta diakon oglejske (grade{ke) cerkve Peter18. V
tej znameniti sodni listini, ki je po svojem formularju {e najbli‘je tipu langobardske sodne
listine19 in katero je Ernst Mayer pred natan~no sto leti ozna~il kot »die wertwollste Urkunde
der italienischen Verfassungsgeschichte bis in das 11. Jahrhundert«20, je govora o breves, ki
so jih predlo‘ili pred frankovskimi missi prito‘ujo~i se Istrani in ki so bila za posamezna
mesta in ka{tele sestavljena za ~asa bizantinskega cesarja Konstantina in magistra militum
Bazilija, ter o cartulae enphitheoseos aut libellario jure, ki jih v razliko od starih ~asov
istrski {kofje niso ve~ spo{tovali. ^eprav pri brevih najverjetneje ne gre za listine ampak za
zapise gospodarske narave, pa pomenijo cartulae enphitheoseos aut libellario jure listinske
pogodbe o zakupih po rimskem pravu, ki so v Istri morale imeti neposredno kontinuiteto iz
11 Theodor Sickel (ed.), Die Urkunden Otto des II. (= D.O.II.), MGH Diplomata regum et imperatorum Germa-
niae II/1 (Hannover 1888) {t. 21
12 Dietrich von Gladiss (ed.), Die Urkunden Heinrichs IV., MGH Diplomata regum et imperatorum Germaniae
VI/2 (Weimar 1959) {t. 295.
13 Pier Silverio Leicht, Note ai documenti istriani di diritto privato dei secoli IX–XII, v: Miscellanea di studi in
onore di Attilio Hortis (Trieste 1910) str. 179 sl. (ponatis v: isti, Scritti vari di storia del diritto italiano 2/II (Milano
1949) str. 165 sl.; Milko Kos, Aus der Geschichte der mittealterlichen Urkunde Istriens, v: Günther Stökl (red.),
Studien zur älteren Geschichte Osteuropas I (Festschrift für Heinrich Felix Schmid, Graz-Köln 1956) str. 49 sl.
14 Gl. Ernst Mayer, Die dalmatisch-istrische Munizipalverfassung im Mittelalter und ihre römischen Grundla-
gen, v: Zeitschrift der Savigny-Stiftung für Rechtsgeschichte. Germanistische Abteilung 24 (1903) str. 255 sl.; Ernst
Klebel, Über die Städte Istriens, v: T. Mayer (Hg.), Studien zu den Anfängen des europäischen Städtewesens (Vor-
träge und Forschungen 4, Lindau-Kostanz 1958) str. 45 sl.; Rajko Brato‘, Istrska cerkev v 7. in 8. stoletju (od smrti
Gregorija Velikega do Ri‘anskega placita), v: Acta Histriae 2 (1994) str. 53 sl.
15 Rajko Brato‘, Koprska {kofija od prve omembe (599) do srede 8. stoletja, v: Prispevki z mednarodne znan-
stvene kobference 1400. letnica koprske {kofije in omembe Slovanov v Istri (Acta Histriae 9/1, 2001) 37 sl.
16 Luigi Schiaparelli (ed.), I diplomi di Berengario I. (Fonti per la storia d’Italia 35, Roma 1903) {t. 66.
17 Gl. Klebel, Städte Istriens (kot v op. 14) str. 53.
18 Cesare Manaresi (ed.), I placiti del »Regnum Italiae« I (Fonti per la storia d’Italia 92, Roma 1955) {t. 17; nova
izdaja: Anamari Petranovi} – Annelise Margeti} (ed.), Il placito del Risano, v: Atti del Centro di ricerche storiche –
Rovigno 14 (1983–1984) str. 55 sl. Za ostale izdaje in prevode gl. Harald Krahwinkler, Friaul im Frühmilttelalter.
Geschichte einer Region vom Ende des fünften bis zum Ende des zehnten Jahrhunderts (Veröffentlichungen des
Instituts für Österreichische Geschichtsforschung 30, Wien-Köln-Weimar 1992) str. 202 in op. 11.
19 Krahwinkler, Friaul (kot v op. 18) str. 210 in op. 40.
20 Meyer, Munizipalverfassung (kot v op. 14) str. 259.
282
antike21. Pagina emphiteusis se v zvezi z Istro omenja {e leta 1054, ko je opat samostana sv.
Marije in sv. Andreja pri Rovinju dal v zakup neko posest na obmo~ju Faenze v Italiji22.
Mo~na rimska in bizantinska tradicija se ka‘eta tudi v najstarej{i poznani istrski privatni
listini, v oporoki tr‘a{ke nune Maru iz leta 84723. Med desetimi podpisniki listine so bili po
dva tribuna, locisalvatorja in vikarja, ki jih poznamo kot predstavnike istrske komunalne
ureditve ‘e v bizantinski dobi in se omenjajo tudi v listini Ri‘anskega placita. Redakcijo te v
subjektivni obliki napisane in kot cart(ul)a testamenti ozna~ene listine, je po rimskem pravu
redigiral tabellio tr‘a{ke cerkve Dominik24. Tabelliones so bili obi~ajno mestni pisarji in tu
nastopajo~i cerkveni tabellio, je bil v Istri velika izjema25. Listina je zanimiva tudi zato, ker
je prvi primer za istrske srednjeve{ke listine do 12. stoletja tipi~ne formule datiranja, da se
navedba kraja (actum) ob sklicevanju na v protokolu ‘e navedene podatke o datumu, ponovi
tudi v eshatokolu26. Presenetljivo je komplecijska formula complivi et absolvi, s katero je
Dominik zaklju~il listino, v Istri edini primer »rimske« zaklju~ne formule27.
V istrskih listinah se druga~e do za~etka 13. stoletja najve~krat pojavlja komplecijska
formula complevi et (atque) (con)firmavi, ki se ne razlikuje samo od rimske ampak tudi od
»langobardske« (complevi et dedi) in »bene{ke« (complevi et roboravi) komplecijske formu-
le in je zato kot neke vrste lokalna posebnost in zna~ilnost dobila v literaturi celo svoje ime
»istrska komplecijska formula«28. Nanjo prvi~ naletimo v obliki chartae napisani listini iz
leta 93329. Listina je bila sicer izstavljena na Rialtu v Benetkah, vendar jo je na ukaz istrskega
mejnega grofa Wintherija napisal diakon in notar Georgij iz Kopra. Z njo so se mejni grof,
istrski {kofje in predstavniki tamkaj{njih mest obvezali bene{kemu do‘u, da v prihodnosti ne
bodo ve~ {kodovali bene{ki in grade{ki posesti na polotoku. V eshatokolu je listina ve~krat
ozna~ena kot repromissionis carta. Tako je bila ozna~ena ‘e listina Ri‘anskega placita iz leta
804 (repromisssionis cartula), tak{no ime pa je nosila tudi charta oglejskega patriarha Lupu-
sa II. iz leta 944, s katero je kon~al nek spor z Benetkami in ki je po svoji substanci identi~na
oni iz leta 93330. V to skupino kvazi »meddr‘avnih sporazumov«, ki pa so formalno promis-
siones privatnega prava31, sodi tudi listina, s katero so prebivalci Kopra leta 932 obljubili
bene{kemu do‘u Petru II. Candianu, ki je s floto vplul v koprsko pristani{~e, letno dobavo
stotih amfor dobrega vina32. Tako kot listino iz 933, je tudi to – le da tokrat per consesu
21 Oswald Redlich, Die Privaturkunden des Mittelalters (W. Erben, L. Schmitz-Kallenberg, O. Redlich, Urkun-
denlehre III, München-Berlin 1911) str. 17; Viktor Koro{ec, Rimsko pravo (Ljubljana 21980) str. 207 sl.; Krahwink-
ler, Friaul (kot v op. 18) str. 203 in op. 14, 239 sl.
22 Pietro Kandler (a cura di), Codice Diplomatico Istriano (=CDI) I (Trieste 21986) {t. 100.
23 Kandler, CDI I, {t. 59. Bolj{a izdaja: Renato della Torre, L’abbazia di Sesto in Sylvis dalle origini alla fone
del’200. Introduzione storica e documenti (Udine 1979) {t. 7.
24 Gl. Ugo Inchiostri, Intorno a un testamento tergestino del IX secolo, v: Miscellanea di studi in onore di Attilio
Hortis (Trieste 1910) str. 337 sl.
25 Kos, Aus der Geschichte (kot v op.13) str. 55.
26 Leicht, Note (kot v op. 13) str. 170; Kos, Aus der Geschichte (kot v op. 13) str. 60; bolj diferencirano Lujo
Margeti}, Osnove istraskog srednjovjekovnog obaveznog prava, v: Rad JAZU 433 (1987) str. 25 sl.
27 Kos, Aus der Geschichte (kot v op. 13) str. 56.
28 Kos, Aus der Geschichte (kot v op. 13) str. 56 sl.
29 Kandler, CDI I, {t. 71.
30 Kandler, CDI I, {t. 72; gl. Krahwinkler, Friaul (kot v op. 18) str. 298; Reinhard Härtel, Bischöfliche Staatsver-
träge. Die älteren Pakten Venedigs mit dem Patriarchat Aquileia, v: Von Sacerdotium und Regnum. Geistliche und
weltliche Gewalt im frühen und hohen Mittelalter. Festchrift für Egon Boshof zum 65. Geburtstag (Hg. Franz.Reiner
Erkens und Hartmut Wolff, Köln-Weimar-Wien 2002) 593 sl.
31 Reinhard Härtel, Tre secoli di diplomatica patriarcale (944–1251), v: Paolo Cammarosano (a cura di), Il
patriarcato di Aquileia. Uno stato nell’Europa medievale (Udine 1999) str. 236.
32 Kandler, CDI I, {t. 70; Gl. Krahwinkler, Friaul (kot v op. 18) str. 297; Salvator @itko, Pogodba med Koprom
in Benetkami iz leta 932, v: Du{a Krnel-Umek (ur.), Kultura narodnostno me{anega ozemlja slovenske Istre (Ljub-
ljana 1993) str. 105 sl.
P. [TIH: ZA^ETKI IN RAZMAH LISTINSKEGA PISMENSTVA NA OZEMLJU SLOVENIJE ...
283ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 57 • 2003 • 3–4 (128)
populorum in ne ex jussione domini Uuinterii marchionis – napisal koprski diakon in notar
Georgij. Leta 977 je zaradi uni~enja te listine v po‘aru pri{lo do obnovitve sporazuma iz leta
933. Poleg letne dobave stotih amfor vina Benetkam – in ne ve~ do‘u osebno – so se Kopr~ani
tudi obvezali, da bodo ob spo{tovanju cesarskih pravic, veljali za v Kopru ‘ive~e Bene~ane
bene{ki pravni obi~aji33. Tudi to, prav tako v Kopru izstavljeno listino (carta nostra confir-
matione [sic]), je napisal mestni notar, ki je bil diakon. Mestne notarje, ki so prihajali iz
duhovni{kih vrst, sre~amo v 10. stoletju tudi drugod po Istri34.
V razliko od sosednje Furlanije, kjer se je ‘e od srede 11. stoletja po~asi za~ela uveljav-
ljati pe~atna listina, ki je bila nato v 12. stoletju skupaj z tradicijsko notico prevladujo~a
oblika listin35, je v Istri {e vse do konca 12. stoletja vladala charta, ko jo je za~ela izpodrivati
druga vrsta notarskega dokumenta, v objektivni formi napisan notarski instrument36. Toda
istrska charta visokega srednjega veka, pa ne samo ona, v svojem bistvu ni bila ve~ dispozi-
tivna rimska charta v Brunnerjevem smislu, ki pravnega posla ni samo dokazovala ampak ga
je s traditio chartae tudi izvr{ila37. Dejansko so imele istrske chartae samo dokazilno in ne
dispozicijske mo~i38. Z drugimi besedami povedano, so tak{ne listine, ki jih poznamo tudi
drugod po Italiji in prav tako na germanskem severu, bile chartae samo po svoji obliki, po
svojem bistvu pa so bile navadne dokazilne listine, notitiae39.
Povedano bi sicer lahko podkrepili s celo vrsto primerov40, vendar naj za ilustracijo zado-
stuje, da navedem le listino puljskega {kofa Megingaudija iz leta 1061, ki je danes hranjena
v Biblioteca Marciana v Benetkah, v okviru znamenite Fontaninijeve zbirke listin41. Listina
ni samo lep primer notitiae v obliki chartae, ampak je hkrati tudi edinstvena izjema v istrski
poslovni praksi. Iz listine izhaja, da je {kof Megingaudij ob posvetitvi cerkve sv. Klementa
podaril omenjeni cerkvi (in opatu ter samostanu sv. Mihaela) neko posest tako, da je polo‘il
kos grude na njen oltar in da je {ele kasneje ob prenosu posesti dal izstaviti ustrezno listino o
tem42. Pravni akt darovanja je bil sklenjen s polaganjem grude na oltar in ne z izstavitvijo ali
izro~itvijo listine. Odlo~ilni trenutek pravnega dejanja je bil torej sklenjen pred izstavitvijo
listine, ki zato ne more imeti dispozitivnega karakterja ampak samo tradicijsko (prenos pose-
sti) in dokazilno funkcijo43. Slednja je dovolj jasno napovedana tudi v arengi listine, ki po-
udarja pomen ohranjanja spomina. Listina je v Istri edini poznan primer uporabe germanske-
ga pravnega obi~aja darovanja v obliki simbola in je v tem pogledu velika izjema. Njegovo
uporabo bi bilo mogo~e razlo‘iti z nem{kim izvorom {kofa Megingaudija, ki pa ni doka-
33 Kandler, CDI I, {t. 81.
34 Npr. Kandler, CDI I, {t. 85, 88, 89.
35 Reinhard Härtel, Notariat und Romanisierung. Das Urkundenwesen in Venetien und Istrien im Rahmen der
politischen und Kulturgeschichte (11.–13. Jh.), v: Notariado público y documento privado: de los orígenes al siglo
XIV (Actas del VII Congreso Internacional de Diplomática – Valencia 1986, Valencia 1989) str. 888 sl.; isti, Diplo-
matica patriarcale (kot v op. 31) str. 229 sl.
36 Kos, Aus der Geschichte (kot v op. 13) str. 52.
37 Heinrich Brunner, Zur Rechtsgeschichte der römischen und germanischen Urkunde (Aalen 21961).
38 To je jasno pokazal Lujo Margeti~, O javnoj vijeri i dispozitivnosti srednjovjekovnih notarskih isprava s
osobitim obzirom na hrvatske primorske krajeve, v: Radovi (Instituta za hrvatsku povijest) 4 (1973) str. 49 sl.; isti,
Osnove (kot v op. 26) str. 18 sl.
39 Oswald Redlich, Geschäftsurkunde und Beweisurkunde, v: MIÖG Erg. Bd. 6 (1901) str. 1 sl.
40 Gl. Margeti}, Osnove (kot v op. 26) str. 18 sl.
41 Biblioteca Marciana Venezia, Ms. Lat. XIV 101 (=2804): G. Fontanini, Autographa membranea mss. Aquile-
iensia, fol. 304. Kandler, CDI I, {t. 103; bolj{a objava s hrva{kim prevodom: Lujo Margeti}, Pet puljskih isprava iz
X. i XI. stolje}a, v: isti, Rijeka, Vinodol, Istra. Studije (Rijeka 1990) str. 145 sl. (tam tudi slab posnetek listine).
42 //nos/.../Megingaudus episcopus tradimus et consignamus/.../terram/.../secundum quod eam in die consecra-
tionis prefate ecclesie sancti Clementis donavimus cespitem eiusdem agri super altare ferentes//.
43 Margeti}, Osnove (kot v op. 26) str. 18 sl.; isti, Pet puljskih isprava (kot v op. 41) str. 133.
284
zan44. Listino, ki je ozna~ena kot carta donacionis, je na {kofovo pro{njo napisal (puljski)
tabelius Peter; med dvanajstimi uglednimi pri~ami, od katerih so bili kar trije {kofje (iz Pule,
Pore~a in Pedene/Pi}na), pa je bil tudi istrski mejni grof Ulrik: ker ni znal pisati, je lastnoro~no
naredil znak kri‘a (Odolricus marchius Istriensis † Signum manus prefatum marchius qui
scribere nesciens signum crucis fecit). Ulrik, ki je v tej listini prvi~ izpri~an kot istrski mejni
grof, je izviral iz rodbine Weimar-Orlamünde in je bil ‘e od prej tudi mejni grof na Kranjskem45.
Ostale pri~e so bile iz Istre in med njimi je bil Ulrik edini, ki ni znal pisati. To stanje – ~e pa~
smatramo Ulrika prvotno na nek na~in za »Kranjca« oziroma za »severnjaka« – prav
simboli~no odra‘a bistveno razliko med zahodnim in ostalimi deli slovenskega ozemlja v
pismeni kulturi, ki je tako tesno povezana z listinskim pismenstvom, in ki je bila izpostav-
ljena ‘e na za~etku tega prispevka.
Ulrik in weimar-orlamündska rodbina sta imela v Istri bogato posest46. Osnovo je tvorilo
dvajset kraljevskih hub, ki jih je Ulriku za zvesto slu‘bo leta 1064 podaril kralj Henrik IV.47
Toda bolj kot ta vladarska darovnica nas v kontekstu na{e teme zanima listina, s katero je
Hartvik iz Pirana leta 1061 prepustil Ulriku grad Ka{tel (castrum Veneris) nad dolino Dra-
gonje ob dana{nji slovensko-hrva{ki meji. Listina ni ohranjena niti v originalu niti v prepisu,
ampak samo kot regest v inventarju oglejskega arhiva, ki ga je leta 1376 sestavil kancler
oglejskega pariarha Odoricus de Susannis48. Po ne preve~ dobrih objavah Schumija in Kosa49,
ki sta ‘e iz tako skromnega regesta naredila nov regest, bi bilo namre~ dopustno misliti, da bi
listina za Ka{tel lahko bila napisana tudi kot tradicijska notica; to je v obliki, ki je bila na
severu zelo raz{irjena, v istrski listinski praksi pa je bila nepoznana. Vendar Bianchijeva
kompletna objava regesta, ki ga je v 14. stoletju naredil oglejski kancler, ki je {e kako dobro
poznal in razlo~eval posamezne oblike listin, ne pu{~a nobenega dvoma: listina, s katero je
Ulrik Weimar-Orlamünde dobil Ka{tel, je morala biti napisana v obliki chartae. Odoricus de
Susannis je namre~ v svojem regestu listino ozna~il kot instrumentum publicum, s ~imer je
bil lahko mi{ljen le notarski dokument. To pa je v 11. stoletju bila charta (in ne morda kasnej{i
notarski instrument)50, za katero je bilo zna~ilno tudi datiranje po letih vladanja vsakokratne-
ga vladarja, kar je po predlogi povzel tudi Odoricusov regest51.
Do konca 11. oziroma do za~etka 12. stoletja sta mi iz Istre poznana samo {e dva doku-
menta, ki bi lahko nastala pod vplivom listinske prakse na severu. Gre za dve listini (notarska
instrumenta) iz domnevno leta 1040, s katerima naj bi plemeniti Wilburga in njena h~i Azica,
44 Gerhard Schwartz, Die Besetzung der Bistümer Reichsitalien unter den sächsischen und salischen Kaisern
mit den Listen der Bischöfe 951–1122 (Leipzig-Berlin 1913) str. 40; Leicht, Note (kot v op. 13) str. 174 sl.
45 Anton Mell., Die historische und territoriale Entwicklung Krains vom X. bis ins XIII. Jahrhundert (Graz
1888) str. 21 sl.; Bernardo Benussi, Nel medio evo (Parenzo 1897) str. 343 sl.; Ljudmil Hauptman, Entstehung und
Entwicklung Krains, v: Erläuterungen zum historischen Atlas der österreichsichen Alpenländer I/4 (Wien 1929)
str. 379 sl.
46 Franz Schumi (Hg.), Urkunden- und Regestenbuch des Herzogtums Krain (=UBK) I (Laibach 1882/3) {t. 67.
47 D. H. IV., {t. 135.
48 Josephus Bianchi, (ed.), Thesaurus ecclesiae Aquilejensis. Opus saeculi XIV (= TEA) (Udine 1847) {t. 541.
49 Schumi, UBK I, {t. 42; Franc Kos (izd.), Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku III (Ljubljana
1911) {t. 217
50 Kot instrumentum publicum je Odoricus de Susannis npr. ozna~il tudi listino, s katero sta Ulrikov sin Ulrik II.
Weimar-Orlamünde in njegova ‘ena Adelajda leta 1102 podarila oglejski cerkvi ve~ino svoje alodialne posesti v Istri
(Bianchi, TEA, {t. 505). Ta listina, ki je bila napisana v Ogleju, je ohranjena tudi v celoti in ne samo v regestu
(Schumi, UBK I, {t. 67). Po svoji obliki in pravnem pomenu glede sklenitve posla je prava dispozitivna charta, kajti
kot lahko beremo na koncu konteksta, sta zakonca: //et bergamena cum hanc trementario destera leuauimus, me
paginam Waltiloni notarius, (et) iudex tradidi et scribere rogaui//. Komplecijska formula pa se glasi: Ego qui supra
Waltilo notarius et iudex scriptor huius cartule ofersionis post tradita compleui et dedi.
51 //anno Henrici regis V. indictione XIV.//
P. [TIH: ZA^ETKI IN RAZMAH LISTINSKEGA PISMENSTVA NA OZEMLJU SLOVENIJE ...
285ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 57 • 2003 • 3–4 (128)
ki sta pripadali ebersber{ko-eppensteinskemu sorodstvenemu krogu52, podarili samostanu
sv. Mihaela nad Limskim kanalom (na mestu dana{njega zaselka Klo{tar) obse‘no posest53.
Listini sta v poznani obliki gotovo ponaredka, najverjetneje sfabricirana v samostanu samem
ne pred 13. stoletjem54. Toda njuna objektivna oblika in oznaka brevis scriptiuncula v nara-
ciji obeh listin, s katero notar zagotovo ne bi imenoval svojega izdelka (ki je bil poleg tega {e
zelo obse‘en) in bi prej pristojala tradicijski notici, sta indica za domnevo, da sta ponaredka
nastala na podlagi ene ali dveh pristnih tradicijskih notic, s katero oziroma s katerima je s
severa izvirajo~a dru‘ina istrskega grofa Wecelina obdarovala imenovani samostan55.
^eprav je Istra vedno bolj spadala v okvir regnum Teutonicum in ~eprav je bilo v njej od
konca 10. stoletja vedno bolj prisotno bavarsko in drugo plemstvo s severa, ki je v pokrajini
za~elo dobivati na pomenu in zasedati tudi najpomembnej{e oblastne pozicije56, ni to v istr-
ski listinski pismenosti v obravnavanem ~asu pustilo mo~nej{ih sledi in polotok je {e naprej
ostal prostor vladavine chartae.
Na ostalem slovenskem ozemlju, to pomeni na njegovi veliki ve~ini, ki jo nekako lahko
zaobjamemo s pojmoma Kranjska in slovenska oziroma spodnja [tajerska, pa so na podro~ju
listinske pismenosti vladale do za~etka 12. stoletja povsem druge razmere, ki jih karakterizi-
ra odsotnost vsakr{nega doma~ega listinskega gradiva. Te‘ko si je sicer predstavljati, da tu v
obravnavanem ~asu ne bi nastal niti en dokument privatnopravnega karakterja, katerega pro-
ducenta bi lahko ozna~ili kot doma~ina, vendar dejstvo je, da tak{no gradivo ni niti ohranjeno
niti poznano. Na drugi strani sicer obstaja listinsko gradivo, ki se nana{a na slovensko ozem-
lje, vendar ga zaradi na~ela pisarni{ke provenience, ki je eno najbolj bistvenih pri diplomati~nih
raziskavah, tu ne moremo upo{tevati, saj so bili njegovi producenti od drugod. Tako npr. v to
obravnavo ne more soditi sporazum oglejskega patriarha Sigeharda in freisin{kega {kofa
Ellenharda iz leta 1074, pa ~eprav sta z njim regulirala medsebojne cerkveno-upravne zadeve
na Kranjskem57. Producent tega nenavadnega v Ogleju napisanega dokumenta, ki se je ohra-
nil v originalu in je po svoji listinski obliki pe~atena tradicijska notica, ki je isto~asno {e
cirograf 58, je bil namre~ tamkaj{nji patriarh in okvir za obravnavo te listine je lahko le diplo-
matika oglejskih patriarhov59. Enako velja tudi za nekoliko starej{i (1063/68), vendar vse-
binsko podoben sporazum med Sigehardovim predhodnikom, patriarhom Ravengerjem, in
briksen{kim {kofom Altwinom, ki je bil sklenjen celo na dana{njem slovenskem ozemlju
(vendar v takratni Furlaniji!), v Tolminu, in se nam je v prepisu ohranil v tradicijskem kodek-
su briksen{ke cerkve60.
Briksen{ka cerkev je v drugi polovici 11. stoletja, v ~asu dolgega vladanja {kofa Altwina
(1049–1097) pridobila veliko posesti na obse‘nem prostoru od Tirolske preko Koro{ke do
52 Gl. Peter [tih, »Villa quae Sclavorum lingua vocatur Goriza«. [tudija o dveh listinah cesarja Otona III. iz leta
1001 za oglejskega patriarha Johannesa in furlanskega grofa Werihena (DD. O. III. 402 in 412) (Nova Gorica 1999)
str. 98 sl.
53 Schumi, UBK I, {t. 30, 31.
54 Gl. Kos, Gradivo III, {t. 110 in op. 1. Za ~as nastanka teh falsifikatov je najbolj izpovedna notarska vrstica
druge listine, po kateri naj bi notar listino overovil celo s svojim signetom (et signo meo consueto munivi); to pa je
nekaj, kar sre~amo {ele v notarskih instrumentih od 13. stoletja naprej.
55 Gl. Härtel, Notariat und Romanisierung (kot v op. 35) str. 912 in op. 119, 918 in op. 143.
56 Gl. Benussi, Nel medio evo (kot v op. 45) str. 322 sl.; Klebel, Städte Istriens (kot v op. 14) str. 56 sl.
57 Schumi, UBK I, {t. 50.
58 Posnetek v: Dokumenti Slovenstva (Ljubljana 1994) str. 54.
59 Gl. Oswald Redlich, Siegelurkunde und Notariatsurkunde in den südöstlichen Alpenländer, v: Carinthia I 103
(1913) str. 24; Härtel, Diplomatica patriarcale (kot v op. 31) str. 237.
60 Oswald Redlich (Hg.), Die Tradionsbücher des Hochstifts Brixen (=TB) (Acta Tirolensia. Urkundliche Quel-
len zur Geschichte Tirols I, Innsbruck 1886) {t. 183.
286
Kranjske in Furlanije. Pri~a te energi~ne dejavnosti {kofa Altwina je kar 329 tradicijskih
notic, ki so se ohranile zapisane v dveh {kofijskih tradicijskih kodeksih (t.i. cod. A in cod.
B)61. Od tega se jih ni~ manj kot 46 nana{a na Kranjsko62, kjer je Brixen na Gorenjskem
predvsem zaokro‘eval svojo posest okrog Bleda, za katerega je prvo kraljevo darovnico prejel
‘e leta 100463. Predmet teh tradicij je bila v glavnem precej skromna posest, ki jo je {kofija
pridobivala od tamkaj{njih doma~ih tradentov64. Ve~ina teh tradicij ima actum Chreine, s
~imer je lahko mi{ljen le Kranj, centralni kraj takratne Kranjske65, kjer je v najve~ji meri
prihajalo do sklenitev oziroma zapisa pravnih poslov66. Prav zaradi nastanka teh tradicijskih
notic na Kranjskem in zato, ker je bila ena stranka v sklenjenih pravnih poslih (tradenti) s
tega prostora, lahko smatramo te tradicijske notice za znanilce listinske pismenosti v osred-
njih predelih dana{nje Slovenije. Kajti ne glede na to, da je bil njihov producent prejemnik,
ki je svoj sede‘ imel drugod, so te tradicijske notice prvi znani primeri v kontinentalnem
slovenskem prostoru, da je bil pravni posel fiksiran v listinski obliki, pa ~e je bila ta {e tako
rudimentarna.
Po Redlichovih raziskavah namre~ vemo, da predstavljajo tradicijske notice v obeh
briksen{kih tradicijskih kodeksih kasnej{o redakcijo prvotno na posameznih listih zapisanih
tradicij, ki so jih hranili v {kofijskem arhivu. Te originalne tradicije, ki jih Redlich imenuje
akti67, so nastale ob sklenitvi pravnega posla samega. Redlich celo meni, da so bili v normal-
nih primerih akti, ki so bili zapisani pri poslovanju izven Brixna, takoreko~ brez listinske
forme in so vsebovali samo najpomembnej{e vsebinske podatke o traditorju, objektu, pri~ah
in actum. [ele v Brixnu, v {kofijski pisarni, so nato ti akti dobili bolj listinsko formo in {ele
te, na novo formulirane in zapisane posamezne tradicijske notice so bile kasneje neposredna
predloga za vpise na posamezne (nevezane) lege (te so bile v oba tradicijska kodeksa uveze-
ne {ele v 17. stoletju!), do katerih je prihajalo kmalu po smrti vsakokratnega {kofa, pri ~emer
so se pisarji o~itno trudili posamezne notice tudi stilisti~no polep{ati68.
61 Redlich, TB, str. XI.
62 Redlich, TB, str. 355.
63 O briksen{ki posesti na Gorenjskem v 11. stol. gl. Peter [tih, Prva omemba Bleda v pisanih virih. Listina
kralja Henrika II. za briksen{kega {kofa Albuina z dne 10. aprila 1004 (D. H. II. 67) (v tisku za zbornik ob~ine Bled
ob 1000 letnici prve omembe kraja).
64 Gl. Ljudmil Hauptmann, Razvoj du‘abnih razmer v Radovlji{kem kotu do krize petnajstega stoletja, v: Zgo-
dovinski ~asopis (=Z^) 6–7 (1952–1953; Kosov zbornik) str. 270 sl.; isti, Staroslovenska dru‘ba in obred na kne‘jem
kamnu (Dela SAZU I/10) str. 109 sl.; Milko Kos, Naselitev Gorenjske v ranem srednjem veku, v: Arheolo{ki vestnik
21–22 (1970–1971) str. 10 sl.; Andrej Pleterski, Uporaba arheolo{kih najdb in zgodovinskih virov pri srednjeve{kem
zgodovinskem raziskovanju (na primeru Bleda in razvoja tamo{njega briksen{kega gospostva), v: Z^ 32 (1978) str.
391; isti, @upa Bled. Nastanek, razvoj in pre‘itki (Dela SAZU I/30, Ljubljana 1986) str. 91 sl.
65 Gl. [tih, Strukture (kot v op. 9) str. 374.
66 Da s Chreina (ipd.) ne more biti mi{ljena Kranjska gora (kot je mislil Kos, Gradivo III, s. v.) ali pa Kranjska,
ampak le Kranj, je razvidno iz tistih briksenskih tradicijskih notic, kjer kot tradenta nastopata plemeniti Henrik in/ali
njegova ‘ena Wezala. Z eno od njih (Redlich, TB, {t. 228) sta zakonca v zameno za svojo posest na Koro{kem prejela
v do‘ivljenski u‘itek vso briksen{ko posest in loco Chreina. Nekoliko kasneje (Redlich, TB, {t. 236) sta od te posesti
prepustila Briksnu quandam munitionem loco Chreina sitam, ki pa sta jo kmalu dobila nazaj v u‘itek (Redlich, TB,
{t. 237: munitionem quam in loco Chreina possedit), dokler jo ni (vdova) Wezala dokon~no prepustila {kofiji (Redlich,
TB, {t. 282: quandam munitionem loco Chreine sitam). Gl. tudi Milko Kos, Gradivo za histori~no topografijo Slove-
nije (za Kranjsko do leta 1500) I (Ljubljana 1975) str. 282 sl.
67 Redlich, TB, str. XLI; gl. k temu Fichtenau, Urkundenwesen (kot v op. 1) str. 135.
68 Redlich, TB, str. XLIX; Fichtenau, Urkundenwesen (kot v op. 1) str. 136 sl.; Giuseppe Albertoni, Die Herr-
schaft des Bischofs. Macht und Gesellschaft zwischen Etsch und Inn im Mittelalter (9.–11. Jahrhundert) (Veröffen-
tlichungen des Südtiroler Landesarchivs/Pubblicazioni dell´archivio provinciale di Bolzano 14, Bozen 2003) 40 sl.
(za vpise na lege).
P. [TIH: ZA^ETKI IN RAZMAH LISTINSKEGA PISMENSTVA NA OZEMLJU SLOVENIJE ...
287ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 57 • 2003 • 3–4 (128)
Pa vendar je Redlich tudi pokazal, da so v posameznih primerih predloge za vpis na lege
(v tradicijsko knjigo) lahko bile tudi formalno prave listine in ne samo enostavne tradicijske
notice. Eden tak{nih primerov je ‘e omenjena pogodba med oglejskim patriarhom Ravenge-
rjem in briksen{kim {kofom Altwinom iz Tolmina, kjer je v ohranjenem zapisu v drugem
briksen{kem tradicijskem kodeksu datum zapisan v podalj{ani pisavi in kjer je tudi govora o
nostra convenctionis pactum69. To bi lahko pomenilo, da imamo pred seboj izvle~ek iz v
subjektivni obliki zapisane pogodbene listine, iz katere je po pisarjevi pomoti ostal nostr’ v
druga~e objektivno formulirani notici70. Podobno je z dobrimi razlogi domnevati, da so bile
listine tudi predloge za tri notice v taistem tradicijskem kodeksu, s katerimi sta nek visoko-
plemeniti Henrik, ki bi lahko bil sin furlanskega grofa Werihena71, in/ali njegova ‘ena Weza-
la v zadnji ~etrtini 11. stoletja podarjala in zamenjevala posest s {kofom Altwinom72. Tako se
tradicijska notica, s katero je Henrik v Brixnu podaril {kofu Altwinu in njegovi cerkvi vso
svojo dedno posest v Gorici in njeni okolici, za~enja z invokacijo, ki je poleg tega v kodeksu
zapisana v za listine zna~ilnih podalj{anih ~rkah73, medtem ko imata ostali dve notici, s
katerima sta tradenta zamenjevala s {kofom pomembno posest (med drugim tudi munitio v
Kranju!), koroboracijo, ki je druga~e pri tradicijskih noticah povsem neobi~ajna74. Ker je {lo
za pogodbi o zamenjavi, v katerih sta obe strani nastopali kot enakovredna partnerja, ne bi
bilo presenetljivo, ~e bi bili listini izgotovoljeni v dveh izvodih; morda prav v obliki cirogra-
fa, ki smo jo sre~ali ‘e pri pogodbi med oglejskim patriarhom in freisin{kim {kofom iz 1074.
Del listinskega formularja se je, kot se zdi, ohranil tudi v tradicijski notici, s katero je nek
prav tako visokoplemeniti Ludvik, ki je prejkone identi~en z istoimenim furlanskim grofom75,
podaril briksen{ki cerkvi posest na Koro{kem in ki ima obse‘no pertinen~no formulo76.
Primeri ka‘ejo, da so bili zlasti pri pomembnih pogodbah ali tudi pri pomembnih traden-
tih pravni posli lahko sklenjeni z izstavitvijo listine in ne samo zabele‘eni s preprosto tradi-
cijsko notico. Med tak{ne pomembne briksen{ke tradente je vsekakor sodil tudi nam ‘e po-
znani kranjski in istrski mejni grof Ulrik Weimar-Orlamünde, ki je enkrat pred letom 1063
podaril briksen{ki cerkvi neko posestvo na Gorenjskem77. Ta tradicija je zabele‘ena v obeh
briksen{kih tradicijskih kodeksih in ve~ indicev govori za domnevo, da je tudi njena predloga
morala biti listina. Na to ka‘e ‘e izraz pagina v pozornost vzbujajo~i frazi, ki uvaja pri~e (Et
ut res acta permaneat rata, testium est asstipulatione roborata, quos et presens refert pagi-
na) in za katerega se zdi, da je bila z njim mi{ljena prav listina. To se dobro sklada s tem, da
ima tradiran tekst arengo, ki je v tradicijski notici obi~ajno ne bomo na{li. In kon~no, zapis v
prvem od obeh tradicijskih kodeksov uvaja kri‘, ki ga velikokrat najdemo na za~etku listin in
69 Redlich, TB, {t. 183.
70 Redlich, TB, str. LI; gl. tudi Härtel, Notariat und Romanisierung (kot v op. 35) str. 889 in op. 32.
71 Gl. [tih, »Villa« (kot v op. 52) str. 103 sl; isti, Lastniki in posestniki Gorice do nastopa gori{kih grofov v 12.
stoletju, v: Peter [tih, Srednjeve{ke gori{ke {tudije (Nova Gorica 2002) 30 sl.; Heinz Dopsch, Origine e ascesa dei
conti di Gorizia. Osservazioni su un problema di ricerca genealogica, v: Sergio Tavano (a cura di), La contea dei
Goriziani nel Medioevo (La Clessidra di Clio. Collana di testi e studi storici 23, Gorizia 2002) str. 41 sl.; Reinhard
Härtel, Görz und die Görzer im Hochmittelalter, v: MIÖG 110 (2002) str. 13 sl. Druga~e: Therese Meyer – Kurt
Karpf, Zur Herkunft der Grafen von Görz. Genealogische Studie zur Genese einer Dynastie im Südostalpenraum, v:
Südost-Forschungen 59 (2000) str. 39 sl.
72 Redlich, TB, {t. 236, 240, 282.
73 Redlich, TB, {t. 240 in str. LI.
74 Redlich, TB, {t. 236, 282 in str. LI.
75 Gl. Redlich, TB, str. XXIX; [tih, »Villa« (kot v op. 52) str. 100 in op. 399.
76 Redlich, TB, {t. 246.
77 Redlich, TB, {t. 74a. Gre za Le{e jv. od Tr‘i~a (Lêsach), kjer je bila tradicija tudi izvr{ena (actum Lêsach); gl.
Kos, Gradivo III, {t. 143; Kos, Gradivo za histori~no topografijo I (kot. v op. 66) str. 316.
288 P. [TIH: ZA^ETKI IN RAZMAH LISTINSKEGA PISMENSTVA NA OZEMLJU SLOVENIJE ...
bi ga redaktor lahko prevzel iz predloge78. Na podlagi arenge, ki izpostavlja tradentovo ‘laht-
no namero, lahko celo domnevamo, da je moral biti formalni izstavitelj listine mejni grof
Ulrik, ~eprav nam to {e ni~ ne pove o tem, ali je listina pri njem tudi nastala, kot tudi ne za
kak{no zvrst listine je {lo. Ti informaciji bi seveda bili za na{o temo zelo zgovorni, ~eprav je
dovolj pomembno ‘e to, da lahko pomaknemo na podlagi tega sre~nega primera za~etke
listinskega pismenstva na Kranjskem oziroma v kontinentalnem delu Slovenije skoraj do
srede 11. stoletja nazaj.
Prvi nastavki za to zvrst pismenstva pa se v tem prostoru po mojem mnenju ka‘ejo ‘e v
vladarskih listinah, s katerimi je bila po koncu mad‘arskih vpadov podeljevana posest na
dana{njem slovenskem ozemlju. Za Kranjsko sta najstarej{i listini tak{ne vrste dve darovnici
cesarja Otona II. iz leta 97379, s katerima je podelil {kofiji v Fresingu obse‘en teritorij v
centralnih predelih takratne Kranjske in s katerima so bili polo‘eni temelji enega najpo-
membnej{ih zemlji{kih gospostev na slovenskem ozemlju, gospostvu [kofja Loka, ki so mu
freisin{ki {kofje gospodovali do sekularizacije leta 180380. Listini, od katerih je v originalu
ohranjena le druga, ki je v avstrijskem prostoru {e najbolj poznana kot predlistina za Ostar-
rîchi listino iz leta 99681, nista prejemni{ki izgotovitvi, ampak sta nastali v cesarski pisarni82.
Meje podeljene posesti so opisane skrajno natan~no na podlagi odli~nega poznavanja lokal-
ne topografije. V cesarski pisarni s tak{nimi podatki, ki predstavljajo klju~ni del dispozicije
listine in brez katerih listine ni bilo mogo~e niti koncipirati, sami po sebi niso mogli razpola-
gati, ampak so ji morali biti posredovani, {e prej pa so morali biti na terenu zbrani. Predstav-
ljamo si lahko, da so meje podeljene posesti dolo~ili izstaviteljivi predstavniki, pri ~emer je
v prvi vrsti misliti na kranjskega mejnega grofa, ki je tu zastopal cesarjeve interese, in na
njegove ljudi; ni~ ~udnega pa ne bi bilo, ~e bi pri dolo~anju meje sodelovali tudi prejemniko-
vi predstavniki. Kakorkoli ‘e je bilo, nedvomno je, da je v navedenih dveh kot tudi v drugih
primerih, kjer je {lo za podelitev posesti z natan~nim opisom meja, le-ta lahko nastal samo
»in situ« in da predstavljajo te predloge, s katerih pomo~jo so bile nato v cesarski pisarni
koncipirane in napisane vladarske listine, prve zametke listinskega pismenstva v kontinental-
nem delu dana{nje Slovenije.
78 Redlich, TB, str. LI.
79 DD. O. II. 47, 66. K tema listinama gl. Peter [tih, Diplomati~ne in paleografske opombe k listinama Otona II.
o podelitvi lo{kega ozemlja {kofiji v Freisingu (D.O. II. 47 in D.O. II. 66), v: Z^ 51 (1997) str. 301 sl.
80 Gl. Pavle Blaznik, [kofja Loka in lo{ko gospostvo 973–1803 ([kofja Loka 1973) str. 11 sl.
81 Heinrich Appelt, Zur diplomatischen Beurteilung der Ostarrîchi-Urkunde, v: Maximilian Weltin (Red.), Ba-
benberger-Forschungen (Jahrbuch für Landeskunde von Niederösterreich N. F. 42, 1976) str. 1 sl.; Heide Dienst,
Paläographisch-diplomatische Bemerkungen zu D. O. III 232 (sogen. »Ostarrichi-Urkunde), v: MIÖG 104 (1996)
str. 1 sl.; Siegfried Haider, Zur Entstehung der Ostarrichi-Urkunde vom 1. November 996 (DO.III.232), v: Fest-
schrift Walter Jaroschka zum 65. Geburtstag (Hg. Albrecht Liess, Hermann Rumschötel und Bodo Uhl, Archivali-
sche Zeitschrift 80, 1997) 96 sl.
82 [tih, Diplomati~ne in paleografske opombe (kot v op. 79) str. 318 sl.
289ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 57 • 2003 • 3–4 (128)
Z u s a m m e n f a s s u n g
Die Anfänge und Entfaltung der Urkunden und urkundennahen Schriftlichkeit im Gebiet
Sloweniens bis zum Ende des 11. Jahrhunderts
Peter [tih
Die Produktion von Urkunden und urkundennaher Schriftlichkeit ist mit Bischofssitzen und Klö-
stern, den traditionellen Schreibzentren, sowie mit den Höfen weltlicher Fürsten und Großen und nicht
zuletzt mit den Städten verbunden. Im Inneren des slowenischen Gebiets sind solche Einrichtungen bis
zum Ende des 11. Jahrhunderts nicht zu verzeichnen. Ganz anders lagen die Dinge in Istrien. Im Unter-
schied zum nordöstlich davon liegenden Raum, der mit der slawischen Landnahme Ende des 6. Jahrhun-
derts einen der drastischsten Wendepunkte in seiner geschichtlichen Entwicklung erfuhr, bestanden in
Istrien die antike Tradition und auch die römische Staatlichkeit fort. Gerade die starke antike und römi-
sche Tradition sowie die Verbundenheit mit Italien bestimmten somit in vielen anderen Bereichen ent-
scheidend auch die Urkundenpraxis in Istrien, die auch durch einige lokale Besonderheiten gekennzei-
chnet ist. Für die dortige Urkundenschriftlichkeit ist nicht weniger bedeutend, dass die istrischen Städte
seit der Antike kontinuierlich bestanden und dass auch die dortigen Bistümer Pula/Pola, Pore~/Parenzo,
Novigrad/Cittanova, Triest/Trieste und Pi}en/Pedena das fränkische und das darauf folgende Zeitalter
überdauerten.
Kontinuität und Tradition der Urkundenschriftlichkeit in Istrien spiegelt sich im placitum von Ri‘ana
wider, der ältesten Gerichtsurkunde Istriens aus dem Jahre 804. Darin ist von breves die Rede, die die
sich beschwerenden Istrianer den fränkischen missi vorlegten, sowie von cartulae enphitheosos aut
libellario jure. Obwohl es sich bei den breves höchstwahrscheinlich um keine Urkunden handelt, son-
dern um Aufzeichnungen wirtschaftlicher Natur, bedeuten cartulae enphitheoseos aut libellario jure
urkundlich festgelegte Pachtverträge nach römischem Recht, die in Istrien eine unmittelbare Kontinu-
ität seit der Antike darstellen. Eine starke römische und byzantinische Kontinuität weist auch die älteste
bekannte istrische Privaturkunde auf, das Testament der Triester Nonne Maru aus dem Jahre 847. Diese
in subjektiver Form abgefasste und als cart(ul)a testamenti bezeichnete Urkunde wurde von Domini-
cus, dem tabellio der Triester Kirche, nach römischem Recht redigiert. Die Urkunde ist auch deswegen
von Interesse, weil sie das erste Beispiel für die für istrische mittelalterliche Urkunden bis zum 12.
Jahrhundert typische Datierungsform darstellt: Die Ortsangabe (actum) wird unter Berufung auf das im
Protokoll bereits erwähnte Datum auch im Eschatokoll wiederholt. Überraschenderweise stellt die Voll-
ziehungsformel complivi et absolvi das einzige Exemplar der »römischen« Schlussformel in Istrien dar.
In istrischen Urkunden kommt sonst bis zum Beginn des 13. Jahrhunderts meistens die Vollziehungs-
formel complevi et (atque) (con)firmavi vor, die sich nicht nur von der römischen, sondern auch von der
»langobardischen« (complevi et dedi) und »venezianischen« (complevi et roboravi) Vollziehungsformel
unterscheidet und daher als eine Art lokaler Besonderheit in der Fachliteratur sogar eine besondere
Bezeichnung erhielt: »die istrische Vollziehungsformel«. Zum ersten Mal trifft man sie an in einer in
Form der charta abgefassten Urkunde aus dem Jahre 933. Mit ihr verpflichteten sich der Markgraf, die
istrischen Bischöfe und Vertreter der dortigen Städte vor dem venezianischen Dogen, in Zuknunft nicht
mehr den Besitz von Venedig und Grado auf der Halbinsel zu beeinträchtigen.
Im Unterschied zum benachbarten Friaul, wo sich seit der Mitte des 11. Jahrhunderts die Siegel-
urkunde langsam durchzusetzen begann, die dann im 12. Jahrhundert zusammen mit der Traditionsnotiz
zur vorherrschenden Urkundenform wurde, war die charta in Istrien die übliche Form, noch bis zum
Ende des 12. Jahrhunderts, als sie durch eine andere Art des Notariatsdokuments, das in objektiver
Form verfasste Notariatsinstrument, allmählich ersetzt wurde. Dennoch war die istrische charta im
Hochmittelalter in ihrem Wesen keine dispositive römische charta in Brunners Sinne mehr, die ein
Rechtsgeschäft nicht nur bestätigte, sondern durch die traditio chartae auch vollzog. In der Tat hatten
die istrischen chartae nur eine Beweis- und keine dispositive Kraft. Mit anderen Worten, derartige
Urkunden sind nur ihrer Form nach chartae, in ihrem Wesen waren sie übliche Beweisurkunden, die
notitiae.
290
Auf dem übrigen slowenischen Territorium, das man ungefähr mit den Begriffen Krain und das
slowenische bzw. Untersteiermark umreißen könnte, herrschten bis zum Beginn des 12. Jahrhunderts
im Bereich der Urkundenschriftlichkeit ganz andere Verhältnisse. Sie sind durch das Fehlen jeglichen
einheimischen Urkundenmaterials gekennzeichnet. Es ist kaum vorstellbar, dass im behandelten Zeit-
raum nicht einmal ein einziges Dokument privatrechhtlicher Natur entstanden wäre, dessen Aussteller
man als einheimisch hätte bezeichnen können. Tatsache ist jedoch, dass derartige Aufzeichnungen we-
der erhalten noch bekannt sind. Demzufolge sind als erste Vorläufer der Urkundenschriftlichkeit in den
zentralen Gebieten des heutigen Slowenien die Traditionsnotizen des Hochstifts Brixen zu betrachten,
in welchen Rechtsgeschäfte festgelegt wurden, aufgrund deren das Hochstift die Besitzungen um Bled/
Veldes erwarb und die zum Großteil in Kranj/Krainburg abgeschlossen wurden. Dank Redlichs Unter-
suchungen weiß man nämlich, dass die Traditionsnotizen in den beiden Brixener Traditionskodices
eine spätere Redaktion der ursprünglich auf einzelnen Blättern verzeichneten Traditionen darstellen,
die anlässlich des Rechtgeschäfts selbst entstanden sind. Redlich vertritt sogar die Ansicht, dass in
Normalfällen die Traditionen, die bei den außerhalb Brixens abgeschlossenen Geschäften sozusagen
keine Urkundenform besessen und lediglich die wichtigsten Inhaltsangaben über Tradent, Gegenstand,
Zeugen und actum enthalten hätten. Erst in der Bischofskanzlei in Brixen sollen diese Akten eine
Urkundenform erhalten haben bei der Eintragung in einzelne Lagen, die erst später zu zwei Traditions-
büchern zusammengebunden worden sein sollen.
Dennoch zeigte Redlich auch, dass in Einzelfällen auch formal echte Urkunden als Vorlagen zur
Eintragung in die Lagen dienten und nicht nur einfache Traditionsnotizen. Vor allem bei bedeutenden
Verträgen oder bei bedeutenden Tradenten wurden Rechtsgeschäfte auch urkundlich festgelegt und
nicht nur in einer einfachen Traditionsnotiz verzeichnet. Zu solchen bedeutenden Brixener Tradenten
gehörte zweifelsohne auch der krainische und istrische Markgraf Ulrich von Weimar-Orlamünde, der
vor 1063 dem Hochstift Brixen einen Besitz in Gorenjska/Oberkrain schenkte. Diese Tradition ist in
den beiden Brixener Traditionskodices verzeichnet, und mehrere Indizien bekräftigen die Annahme,
dass eine Urkunde als Vorlage gedient haben muss. Aufgrund der Arenga, die die edle Absicht des
Tradenten hervorhebt, kann sogar angenommen werden, dass der formelle Aussteller Markgraf Ulrich
gewesen sein muss, obwohl das nichts darüber aussagt, ob die Urkunde bei ihm auch entstanden ist und
um welche Urkundenart es sich gehandelt hat. Diese zwei Angaben wären für unser Thema natürlich
sehr aufschlussreich, obwohl schon die Tatsache von Bedeutung ist, dass man dank dieses glücklichen
Umstandes die Anfänge der Urkundenschriftlichkeit in Krain bzw. im kontinentalen Slowenien bei-
nahe in die Mitte des 11. Jahrhunderts zurückverlegen kann.
Die ersten Ansätze für diese Art Schriftlichkeit findet man in dem behandelten Raum bereits in den
Herrscherurkunden, mit denen nach Ende der Ungarn-Einfälle die Besitzungen im heutigen sloweni-
schen Gebiet verliehen wurden. Die ältesten Urkunden dieser Art sind in Krain zwei Schenkungs-
urkunden Ottos II. aus dem Jahre 973, mit denen der Kaiser dem Hochstift Freising ein umfassendes
Territorium im zentralen Teil des damaligen Krain verlieh und damit die Grundlagen zu einer der be-
deutendsten Grundherrschaften im slowensichen Raum, der Herrschaft [kofja Loka/Bischoflack, ge-
legt wurden. Die beiden Urkunden enstanden in der kaiserlichen Kanzlei. Die Grenzen des verliehenen
Besitzes sind mit größter Präzision eingezeichnet aufgrund der ausgezeichneten Kenntnisse der lokalen
Topographie. In der kaiserlichen Kanzlei konnte man über solche Angaben an und für sich nicht verfü-
gen, sondern sie wurden dorthin vermittelt, nachdem sie an Ort und Stelle gesammelt worden waren.
Man kann sich gut vorstellen, dass die Grenzen des verliehenen Besitzes von den Vertretern des Aus-
stellers abgesteckt wurden (Markgraf bzw. sein Personal). Es würde nicht weiter verwundern, wenn bei
der Grenzziehung auch Vertreter des Empfängers anwesend gewesen wären. Wie auch immer, es steht
außer Zweifel, dass in den beiden angeführten sowie in anderen Fällen, wo es sich um die Verleihung
von Besitz mit genauer Angabe der Grenzen handelte, die Grenzbeschreibung nur »in situ« entstanden
sein konnte und dass die Vorlagen, mit deren Hilfe anschließend die Herrscherurkunden in der kaiserli-
chen Kanzlei konzipiert und abgefasst wurden, die ersten bekannten Ansätze der Urkundenschriftli-
chkeit im kontinentalen Teil des heutigen Slowenien darstellen.
P. [TIH: ZA^ETKI IN RAZMAH LISTINSKEGA PISMENSTVA NA OZEMLJU SLOVENIJE ...