Katoliški
UREDNIŠTVO IN UPRAVA:	Polletna naročnina . .	... L 800
Gorizia, Riva Piazzutta, 18 - tel. 3177	Letna naročnina . . .	... L 1.500
PODUREDNIŠTVO:	Letna inozemstvo . .	... L 2.500
T r i e s t e, Vicolo d. Rose, 7 - tel. 37603	Poštno čekovni račun:	štev. 24/12410
L
Leto XII. - Štev. 9 (578)
Gorica - četrtek 3. marca 1960 - Trst
Posamezna številka L 30
Poročilo o letošnjem mesecu za katoliški tisk
Mesec in nedelja katoliškega tiska sta za nami. Oba sta imela isti namen: poživeti in poglobiti med našim primorskim ljudstvom zavest, da ni vsak tisk dober in da se moramo katoličani zavzeti za naš katoliški tisk, ga brati, se nanj naročati ter ga stalno podpirati.
Tudi letos, hvala Bogu in dobrim ljudem, trud in delo nista bila zastonj. V Prvi vrsti gre zahvala našim dušnim pastirjem obeh primorskih škofij, ki se živo zavedajo, da je katoliški tisk danes nujno dušnapastlrsko sredstvo in ga vneto priporočajo svojim vernikom.
Zahvaljujemo se tudi vsem laikom, ki Pri listu sodelujejo ali pa so pomagali, da je mesec katoliškega tiska tako lepo uspel.
Končno pa gre zahvala tudi našim zavednim ljudem, ki naš tisk berejo, so nanj naročeni, ga podpirajo in so pokazali zanimanje zanj z nabirko po naših cerkvah v nedeljo 30. jan. t. 1. Z velikim veseljem Ugotavljamo, da so bile nabirke skoro Povsod višje od lanskih, dokaz to, da zavest o potrebi in važnosti kat. tiska vedno bolj prodira med naše ljudi. Kar nas je Pa prijetno iznenadilo, je izreden porast naročnikov na KG. Pri tem gre posebna zahvala čč. gg.: dr. Prešernu, Kunčiču, Miklavcu in živcu s Tržaške in č. g. Kavalarju iz Francije. Stalni naročniki so največja opora tisku.
Vsak korak naprej nam mora biti vzpodbuda še k večji vnemi za naš tisk, da mu Pomagamo, da pride v vsako našo družino, v vsak dom, kjer bo klicar k verskim in narodnim dolžnostim sedanjemu *n bodočemu rodu.
UREDNIŠTVO IN UPRAVA KG
Nabirka na nedeljo za kat. tisk
GORIŠKA NADŠKOFIJA
Gorica :	
Stolnica	73.500
Sv. Ignacij	53.160
Sv. Ivan	10.000
Placuta	12.865
Devin	2.000
Doberdob	13.720
Gabrje-Vrh	—
Jamlje - Dol	800
Jazbine	2.200
Mavhinje	3.500
Mernik	13.160
Nabrežina	10.428
Devina	—
l*odgora	13.000
Rupa - Peč	27.655
Sovodnje	13.240
fcempolaj	3.200
Stmaver	680
^tandrež	18.000
s*everjan	6.500
^Sonik	6.000
TRŽAŠKA ŠKOFIJA
r s t
Novi Sv. Anton	21.200
Sv. Ivan	15.500
Rojan	17.250
Skedenj	19.000
Barkovlje	6J500
Sv. Jakob	6.123
Sv. Vincencij	14.000
Salezijanci	2.300
Sv. Ana	1.800
Mar. družba (ul. Risorta)	25.000
Bazovica	10.000
Sol junec	10.000
Boršt	3.050
Bollna	9.000
Katlnara	5.000
Kontovel	3.050
Mačko vi J e	3.450
Opčine	10.300
Prosek	5.000
Repentabor	
Bfcraanje	1.500
Sv- Križ	10.645
kramar	
Trebče	3.500
Vladna kriza v Italiji
Ministrski predsednik Segni je podal ostavko svoje vlade, ker mu je liberalna stranka odtegnila podporo, brez katere bi njegova vlada mogla le malo časa živeti. Zaradi tega ni niti čakal, da bi mu parlament izglasoval nezaupnico, ampak se je po posvetovanju s parlamentarnimi skupinami in vodstvom svoje stranke, KD, odločil za takojšnji odstop.
Predsednik republike Gronchi se je, kakor ustava predpisuje, takoj začel posvetovati z najvažnejšimi političnimi osebnostmi za določitev moža, kateremu naj zaupa nalogo sestaviti novo vlado. Posvetovanja so precej dolga, ker je kriza precej resna in sestava nove vlade zelo težavna.
TEMELJNI PROBLEM
Temeljni politični problem v I-taliji je sestava take vlade, ki bi imela v parlamentu široko večino, da bi ne bila več izpostavljena vsakodnevnim nevarnostim za obstoj. Demokristjani nimajo s svojimi dosedanjimi zavezniki (liberalci, socialdemokrati in republikanci) tako sigurne večine. Zato stalno pozivajo Nennijeve socialiste, naj se zavedajo svoje odgovornosti in naj se ločijo od komunistov, če jim je res mar usoda demokracije v Italiji. Nekaj korakov so socialisti sicer že naredili, toda še vedno stojijo neodločeni na sredi poti. Ko bi storili še en pogumen korak, to je, ko bi odločno pretrgali s komunisti, bi bila tla za sodelovanje med KD in socialisti pripravljena in vprašanje demokracije v Italiji rešeno.
Dokler pa teh potrebnih jamstev ni, mora KD reševati vladne krize začasno s podporo, ki ji jo nudijo druge manjše demokratične stranke.
To je bistvo vseh številnih vladnih kriz v Italiji!
SVARILO PREDSEDNIKA
SENATA MERZAGORE
V zvezi z odločitvijo liberalcev, da ne bodo več dajali podpore Segnijevi vladi ter s Segnijevim odstopom, je predsednik senata Merzagora iznesel ostre kritike na račun prevelikega vmešavanja političnih strank ter velikih na pol državnih in privatnih finančnih družb v področje vlade in parlamenta. Zlasti je obsodil povzročanje izven parlamentarnih kriz, kar jemlje ugled parlamentu kot najvišjemu od ljudstva izvoljenemu organu. Po njegovem bi se o usodi vlade ne smelo odločati v
strankinih tajništvih, ampak v parlamentu, ki je edini za to poklican.
Nato je ostro obsodil poseganje velikih podjetij, tako privatnih kot državnih, v politično življenje ter politično izprijenost in korupcijo, ki duši in zavira zdravo in pošteno upravo. »Tako ni moč več iti naprej, kajti, če se v italijanske politično življenje ne povrne spet poštenje, nas čaka žalostna bodočnost!« je zaklical Merzagora.
Njegov govor je imel v vseh političnih krogih v Italiji velik odmev, ker je na žalost govoril resnico. Tako odločnih govorov bi še potrebovali; sicilski dogodki so n. pr. samo en konkreten primer. *
Sedanja vladna kriza se je še bolj zapletla, ker je odstopil predsednik senata Merzagora. Njegov govor, ki ga je imel v senatu, je naletel na neugoden sprejem pri vodstvu krščanske demokracije. Tajnik Moro mu je poslal pismo, v katerem izraža neke pomisleke zoper njegove trditve v senatu. To pismo in tudi razne kritike po časopisih so nagnile senatorja Mer-zagoro, da je odstopil.
Nemška oporišča v Španiji
Precej prahu je prejšnji teden dvignila novica, ki jo je prvi prinesel »New York Times«, da Zahodna Nemčija namerava postaviti oporišča za svoje vojaške izstrelke v Španiji. V ta namen naj bi se trenutno vodila med špansko in nemško vlado tajna pogajanja.
Vest o tem je v mednarodnih krogih dvignila precej hrupa. Veliko razburjenje je zlasti nastalo v Londonu. Angleži se ne bojijo toliko oporišč kot takih, ampak posledic, ki bi nastale v Atlantski zvezi z obnovitvijo političnega sporazuma med Nemčijo in Francovo Španijo. Angležem je namreč še vedno živo v spominu zveza med Hitlerjem in Francom. Zato se sprašujejo, ali je bilo res potrebno in umestno oživljati sumničenja, bojazni in polemike s podobnimi sporazumi.
Spričo tolikšnega vznemirjenja so v Bonnu začeli zanikati podobne domneve, v začetku bolj boječe, nato pa bolj odločno. Vsekakor zgleda, da se je zahodnonemška vlada potegovala pri vodstvu A-tlanske zveze, da bi ji dovolili o-porišča v Španiji. Vendar ji to ni uspelo.
Agencija »Italia« — V Beogradu so se začela 29. febr. italijansko-jugoslovanska pogajanja za sklenitev trgovinskega sporazuma za leto 1960.
Do sklepa o pogajanjih, na katerih bodo proučili možnost povečanja trgovinske izmenjave med Italijo in Jugoslavijo, je prišlo — na željo beograjske vlade — med obiskom ministra za zunanjo trgovino Del Bo-ja lani decembra v jugoslovanski prestolnici. Jugoslovanska vlada bi rada dosegla čim večje ravnovesje v trgovinski bilanci med obema državama, ki je skoro stalno aktivna za Italijo.
Priprave za obisk Hruščeva v Parizu
V Parizu so že začeli s pripravami za sprejem sovjetskega ministrskega predsednika Hruščeva, ki bo prispel tja 15. marca. General De Gaulle si od tega obiska mnogo obeta, ker upa, da se bo prestiž Francije spričo tega precej dvignil v mednarodnem svetu. Na čast in prestiž svoje domovine pa da veliko predsednik francoske republike. Na vsak način, če se bo Hruščev v Parizu tako obnašal kakor pred Gronchijem v Moskvi, bo moral De Gaulle marsikatero grengo požreti.
Govori se, da si bo poleg ostalih znamenitosti Pariza Hruščev ogledal tudi starodavno pariško katedralo Notre Dame, seveda kot turist. Zato ga v tem primeru ne bo sprejela na vratih nobena cerkvena osebnost, ampak ga bo vodil samo mestni vodič.
V ostalem pa francoski katoličani pričakujejo sovjetskega gosta brez posebnega zanimanja. Nikjer ga noben cerkveni predstavnik ne bo sprejel. S tem v zvezi velja pripomniti, da med Hruščevim obiskom ne bo v Parizu apostolskega nuncija, ker bo dosedanji zastop-
nik Sv. Stolice kardinal Marella zapustil svoje mesto še pred Hruščevim prihodom v Pariz. Kdo bo novi nuncij, se še ne ve; na vsak način novi vatikanski zastopnik ne bo prispel v Pariz pred 15. marcem.
Tako se bo apostolski nuncij na lep način izognil kakršnimkoli stikom s sovjetskim prvakom, ki bi jih kot dekan diplomatskega zbora moral nujno imeti.
Nabavljanje bencina v Jugoslaviji
Al — O edino veljavni razlagi člena 38 Videmskega sporazuma o malem obmejnem prometu bo odločilo kasacijsko sodišče v Rimu. Tako je sklenil odvetnik Aldo Terpin iz Trsta, ki je tožil carino, ker mu je naložila plačilo pristojbine za bencin, ki ga je kupil v Jugoslaviji kot imetnik obmejne prehodnice.
Stvar izvira iz novembra 1957. Terpinu so finančni stražniki dzmerili bencin v avtomobilu, ko je šel čez mejo in ko se je vrnil nazaj. Za razliko v količini je moral plačati carino, potem pa tožil zaradi nezakonitega ravnanja. Sodišče pne stopnje v Trstu je dalo prav njemu. Carina se je pritožila na apelacijsko sodišče, ki je zdaj odločilo njej v fjrid. Odvetnik Terpin bo zdaj gnal zadevo pred najvišje sodišče, čigar razsodba bo nedvomno zanimiva, saj bodo pri tem prizadeti nešteti tržaški in drugi lastniki motornih vozil, ki hodijo po gorivo v Jugoslavijo.
Umrl je v Rimu Luigi Pietrobono
V soboto 27. febr. je umrl v Rimu Luigi Pietrobono v visoki starosti 97 Jet. Polnih 52 let je učil pedagogiko in filozofijo v zavodu Nazzareno v Rimu. Spisal je veliko število filozofskih knjig, nadvse pa se je zanimal za Dantejeve speve in pripravni tudi Dantejev komentar za šole. Od leta 1934 do 1. 1940 je urejeval »Annuario Dan-tesco«. Prosvetni minister Gonella je ob Pietrobonojevi smrti izjavil, da je bil največji živeči proučevalec Danteja.
Skrivnost Marsovih satelitov
Moskva in Beograd
Kakor poročajo, se je minister Vukmanovič vrnil praznih rok iz Moskve. Namen njegovega poslanstva je bil v prvi vrsti doseči od Hruščeva, naj ustavi protijugoslovansko gonjo, ki jo vodijo vzhodne države, med katerimi se zlasti odlikujeta Albanija in Bolgarija. Toda Hruščev je baje imel gluha ušesa za jugoslovanske želje in ni hotel nič slišati o kakšnem vrhunskem sestanku med njim in Titom, na katerem naj bi ugladili nasprotstva, dokler se Tito ne odpove lastni zunanji politiki ter ideološki zmoti.
Ko je Vukmanovič predlagal Hruščevu, naj pošlje saj osebno poslanico maršalu Titu, mu je ta dejal, da mu nima ničesar povedati kot voščila za dolgo življenje. Jugoslovanskim voditeljem je na-
dalje očital, da po normalizaciji odnosov med Moskvo in Beogradom niso sprejeli v vojsko dve sto mladih jugoslov. kadetov, ki so se šolali v sovjetski vojaški akademiji in so se po normalizaciji odnosov med Moskvo in Beogradom vrnili v Jugoslavijo.
Na koncu razvnetega razgovora se je Hruščev takole poslovil od Vukmanoviča: »Ko se boste odločili, da menjate politiko, pridite zopet k meni.«
Iz tega se vidi, da je Tito v srcu Moskve še vedno preklet, ker se jim noče v vseh stvareh pokoriti. Kljub temu pa se sili podpirati sovjetsko zunanjo politiko, a Sovjeti mu niso zato prav nič hvaležni. Politika »dveh stolic« je pač tvegana stvar!
Dandanes se človeško oko večkrat ozira proti planetom, ki sestavljajo naš sončni sistem, ter išče še neznane tajne, ki jih zakrivajo ta nebesna telesa. Med temi je posebno planet Mars, naši zemlji najbližji sosed, ki vznemirja človeško radovednost že stoletja in stoletja. Na njem so namreč zvezdoslovci odkrili atmosfero ter znane kanale in s tem še bolj pomnožili ugibanja o obstoju življenja na rdečem pla-nuetu.
Ko je leta 1877 ameriški astronom Asaph Hall ugotovil s svojim še primitivnim teleskopom dve svetli točki v Marsovem območju, si prav gotovo ni mogel predstavljati, da bosta ti dve točki kdaj tako živo zanimali astronomski svet,. To sta bila Marsova satelita ali luni, ki so ju imenovali Fobos in Deimos. Znanstveniki so ugotovili, da sta ta dva satelita zelo majhna, prava pritlikavca v primeri z našo Luno. Vsak izmed teh satelitov ima po nekaj kilometrov premera, tako n. pr. Fobos le 15 km.
Ker se pa Fobos in Deimos nekam čudno obnašata v primeri z drugimi nebesnimi telesi, je to privedlo v zadnjem času nekatere ruske znanstvenike s prof. šo-klovskim na čelu do drznih, skoro fantastičnih domnev. Ti znanstveniki namreč menijo, da so Marsovi sateliti umetni, to se pravi, da naj bi jih bila zgradila in vrgla v vesoljski prostor neka razumna bitja, morda pred milijoni in milijoni let. Ti sateliti, ki naj bi bili po mnenju teh učenjakov danes že nekako preraščeni z debelo skorjo kamenin in drugih meteo-ričnih odpadkov, naj bi še edini pričali o nekdanji slavi Marsovih prebivalcev.
Na kakšni podlagi pa so mogli postaviti to svojo »teorijo«? Vsekakor ne moremo odrekati tem dokazom resne znan-
stvene podlage. Seveda pa s tem še ni rečeno, da vse to že stoodstotno drži. Ruski astronomi so dognali, da sličijo Marsovi sateliti v marsičem zemeljskim umetnim satelitom. Predvsem so zelo majhni (čeprav velikanskega obsega glede na naše satelite), vrtijo se v veliki bližini Marsa in opravijo svojo krožno pot v zelo kratkem času. Tako se v teku enega Marsovega dne (ki je skoro enak zemeljskemu), Fobos zavrti trikrat okrog svojega planeta, Deimos pa porabi malo več kakor en dan. Da razumemo pomen teh kratkih kroženj, moramo vedeti, da rabi naša Luna (satelit Zemlje) 28 dni za krožno pot okoli Zemlje. Poleg tega je znano, da se sateliti nikdar ne sučejo hitreje od svojih planetov, kot se izjemoma to dogaja Marsovim spremljevalcem.
Še več. V teku zadnjih desetletij so dognali, da Fobos stalno pospešuje svojo hitrost, in se torej obnaša kakor naši umetni sateliti, ki stalno krčijo svoje krožne poti, čim bolj se približujejo atmosferi, in s tem hitreje krožijo. Seveda se n. pr. Fobos ne bo razkrojil v teku kakega meseca ali leta, temveč bo proces trajal še več milijonov let; tako počasi namreč se ožijo njegove krožne poti. Razen tega naj bi bil Fobos tudi votla krogla in ne zvezda oz. telo s svojo maso. Debelina te krogle naj bi ne presegala 20 on; satelit naj bi bil tako kljub svoji precejšnji velikosti zelo lahek. Po mnenju zgoraj navedenih zvezdoslovcev je vse te lastnosti težko pripisati delu same narave.
Nemogoče se je še zaenkrat izreči o tej novi in vsekakor zelo drzni hipotezi. Mislimo pa, da nam bo zanesljiv odgovor dala že bližnja bodočnost, ko se bo človek sam lahko prepričal koliko je na tem resnice, ko bo poletel na Mars.
naš teden v cerkvi ||e bodo umazali časti kardinalu Stepincu
Otroke je zelo skrbno vzgajala za krščansko življenje.
V mirno družinsko življenje je prišla poskitšnja: moža so konfinirali in so mu vzeli vse premoženje, en sin pa je bil postavljen za talca.
Frančiška se ni pritoževala nad Bogom. Ponavljala je besede potrpežljivega Joba: »Bog je dal, Bog je vzel.« Preskušnja ni dolgo trajala.
Ko ji je mož umrl, je stopila v samostan v Rimu, kateri samostan je bila sama sezidala.	\
Velika modrost je, biti potrpežljiv, vdan v trpljenju. Velika sreča pa, obvarovati se zapeljivega sveta.
6.3. nedelja, 1. postna: sv. Perpetua in Felicita, muč.
7.3. ponedeljek: si'. Tomaž Akv., c. itč.
8.3. torek: sv. Janez od Boga, spozn.
9.3. sreda, kvatrna: sv. Frančiška Rimska, vd.
10.	3 četrtek: 40 mučencev
11.3. petek, kvatrni: sv. Sofronij, škof.
12.3. sobota, kvatrna: sv. Gregor Veliki, papež, c. uč.
*
SI/. FRANČIŠKA RIMSKA (1384-1440) plemkinja, je od zgodnje mladosti živela zgledno in pobožno.
Tudi ko se je poročila, se je skrbno varovala nevarnih tovarišij in veselic ter grešnih zabav in podstav.
1. postna nedelja
Začenja se postni čas — priprava na Veliko noč. Liturgija nas spominja na duhovne dolžnosti. Postni čas pomenja dobo molitve, posta in pokore. Vse to nam je potrebno in koristno. — Potrebo in korist molitve vsak dober vernik prav dobro razume. Molitev nikoli ne sme izostati, če nočemo, da gre življenje narobe. Post vršimo zlasti v duhovnem smislu: vzdržimo se vsakršnih grehov in vsega grešnega! Vzdržimo se vsega nedovoljenega! Nadalje nam je potrebna še krščanska zmernost v dovoljenih rečeh (v jedi, pijači, zabavah itd.). Hranimo se vedno po naših potrebah! Ne jejmo in ne pijmo nikoli preveč! Požrešnost in nezmernost škodita duši in telesu, dušnemu in telesnemu zdravju. Končno nam je potrebna še pokora, katero že samo življenje nalaga. Prenašajmo voljno žrtve, ki nam jih pošilja Bog! Ne pozabimo resnice, da živimo za nebesa, za večno srečo! Zatorej molimo in živimo popolno krščansko življenje! — Zveličar nas opominja in nam kliče: »Delajte pokoro!« — »Če se ne spokorite, boste vsi pogubljeni.« — »Nebeško kraljestvo trpi silo in silni ga otemajo.« — »Vstopite skozi ozka vrata; zakaj široka so vrata in prostorna je pot, ki drži v pogubo, in mnogo jih je, ki v pogubo po njej hodijo. Kako ozka so vrata in tesna je pot, ki drži v življenje in malo jih je, ki jo najdejo!«
Vzljubimo in naložimo si pred-
•J: življenji Cerk
vsem pokoro svetosti, pokoro krščanskih čednosti in lepega življenja !
Sv. Pavel nam v berilu pove globoke in življenjsko važne resnice: »Bratje! Opominjamo vas, da milosti božje nepridoma ne prejemajte! — Glejte, zdaj je čas milosti, zdaj je dan rešitve. — V vsem se skazujmo kot božji služabniki, v veliki potrpežljivosti, v nadlogah, v potrebah, v stiskah, v ranah, v ječah, pri uporih, v trudih, v prečutih nočeh, v postih; s čistostjo, z znanjem, s prizanesljivostjo, s prijaznostjo, s Svetim Duhom, z nehinavsko ljubeznijo...«
Cenimo na vso moč sv. milost! Sodelujmo zvesto z njo ! Izrabimo jo do dna! Dobri Stvarnik nam ponuja vsak dan nove milosti. Ne prezrimo in ne zapravimo nikdar nobene, marveč vse hvaležno sprejmimo in skrbno uporabimo! Več ko bo milosti, več bo sreče. A božja milost mora obroditi sad svetosti, sad popolnega kršč. življenja. Trudirpo se za to, ker sicer Bog ne bo z nami zadovoljen! Ne zanemarjajmo vsakdanje molitve, pogostega sv. obhajila, vsakdanjega rožnega venca in drugih kršč. dolžnosti!
Evangelij nas spominja na Zveličarjev post in skušnjave hudega duha. Živimo skromno in zmerno življenje po Zveličarjevem zgledu! Borimo se trajno zoper hudega duha, ki nas vedno zasleduje in skuša! Vedimo in spominjajmo se, da je on naš sovražnik!
Preganjalec Cerkve postal redovnik
Veliko pozornost je vzbudil v Španiji korak Rafaela Sancheza Guerra, ki je bil najožji sodelavec predsednika rdeče vlade (1934-1936). Nedavno je vstopil v dominikanski red in se začel pripravljati na maš-niško posvečenje. O njem vedo povedati, da je zelo preganjal katoliško Cerkev v Španiji.
Katoliške šole v Kamerunu
V afriški državi Kamerun, ki je z novim letom dosegla neodvisnost, je dobro razvito katoliško šolstvo. Osnovne šole o-biskuje 159.680 gojencev, od teh ena tretjina deklic; v dopolnilnih razredih je 816 gojencev; srednje šole obiskuje okoli 2000 dijakov in strokovne šole 1260 dijakov. V zadnjih letih se je število gojencev na katoliških šolah zelo povečalo.
Katoliška Cerkev v Burmi
V Burmi je 183.000 katoličanov. Med njimi deluje 232 duhovnikov, od katerih jih je 94 doma v Aziji. Nedavno je bil imenovan prvi nadškof, po rodu iz Burme, rrisgr. U Win. On je bil tudi prvi burmanski škof. Vodil bo nadškofijo Mandalay.
Postna nabirka za lačne v Nemčiji
Tudi letos pripravljajo v Nemčiji za tiho nedeljo nabirko za tiste, ki trpe lakoto po svetu. Na to nabirko opozarjajo nemški škofje svoje vernike že sodaj. Prosili jih bodo, naj zbirajo denar, ki ga bodo prihranili z raznimi odpovedmi v postnem času in naj ga potem darujejo na tiho nedeljo. Lansko leto so s to nabirko zbrali zelo veliko vsoto, ki so jo potem porazdelili med razne narode, ki trpe pomanjkanje.
Ali ne bi mogli tudi mi posnemati nemških vernikov in darovati prihranke premagovanj za kakšne dobre namene?
Nemški misijonarji nadomeščajo holandske
V Indoneziji, bivši holandski koloniji, so holandski misijonarji nezaželeni. Novi holandski misijonarji ne dobijo več vstopnih vizumov. Zato so zadnja leta začeli zamenjavati holandske misijonarje z drugimi, in sicer z nemškimi. Do zamenjave je prišlo že na več misijonskih postajah.
Bivši komunistični voditelj — trapist
Eamonn Ouinn, nekdanji voditelj irske komunistične partije, je vstopil v trapi-stovski samostan v Gallesu. Nedavno je prišel v Anglijo, da bi širil komunistično propagando med irskimi naseljenci. Neka članica Marijine Legije pa ga je pripeljala nazaj k veri in končno se je odločil za vstop v trapistovski samostan.
Duhovit odgovor
Kardinala Spellmana je nekoč obiskala četa novinarjev in vsak si je na moč prizadeval, da bi stavil kardinalu čim več vprašanj. Tudi še tako spreten govornik bi jim ne bil kos. Kardinal je molče po slušal in se nasmehnil. Potem je odgovoril ;
»Nekoč seru prišel na obisk k svojemu prijatelju v Združenih državah. Z začudenjem sem opazil, da je imel na vidnem mestu v sprejemnici veliko balzamirano ribo. Radoveden sem se ji približal in bral pod njo napis: „če bi držala zaprta usta, bi ne bila tu."«
Na ta spreten način je kardinal Spell-man vsem odgovoril.
Neko časopisje kot tudi privatniki bi radi umazali čast kardinakl Stepinca, češ da ni nikoli javno protestiral proti deset tisoč umorom, ki so jih ustaši izvršili nad Srbi in Judi, kateri so odklonili katoliški krst. K temu je treba povedati naslednje. Zagrebški nadškof dr. Stepinac je že kmalu po prevzemu nadškofije (1937) imel priložnost, da je proti mogočnemu Hitlerju, ki je tedaj razpenjal kljukasti križ čez srednjo Evropo, zavzel stališče. V trumah so iz Nemčije bežali begunci, preganjani zaradi prepričanja ali zaradi narodne pripadnosti (n. pr. Judje). Njih stiska in beda je bila velika. Tedaj se je za v Jugoslavijo pribegle nesrečne Jude in večjidel protestantske socialiste in komuniste zavzel katoliški zagrebški nadškof dr. Stepinac in z vso svojo avtoriteto pozval javnost k socialni pomoči, potem ko je sam prvi dal prelep zgled s svojim osebnim darom in ko je celo s a m prevzel predsedstvo od njega ustanovljenega udruženja za oskrbo beguncev.
Na to odločno osebnost cerkvenega kneza je leta 1941 zadela ustaška Paveličeva diktatura, ki so jo postavili na oblast nemški nacisti. Pavelič je, oprt na Hitlerja, imel na Hrvatskem veliko moč. Toda zagrebški nadškof dr. Stepinac ni molčal h grehom njegove diktature. V svojih navodilih duhovnikom, s prižnice in v pastirskih pistnih je zavzel jasno stališče in javno je obsojal ustaške izgrede in grdobije. V svojem odločnem stališču proti njim se ni dal zavesti, niti ko je Paveličeva vlada dala svobodo za verske šole, privolila v ustanovitev teološke fakultete v Sarajevu in se sploh proti Cerkvi hotela skazati velikodušno. Vse to niti malo ni ganilo nadškofa dr. Stepinca, da bi zaradi tega zamižal vsaj z enim očesom. Ne! Tudi dr. Stepinac je bil Hrvat, borben Hrvat, Hrvat s solunske fronte kot prostovoljec — borec za svobodo in lepšo bodočnost hrvatskega naroda. Toda vse, kar je prav! Ko je Paveličeva ustaška vlada ponujala slovenskim, od Nemcev pregnanim rajhenburškim trapistom pravoslavni (srbski) samostan v Fruški gori, je za-
IlltlllllllUllllllllllllllllllllllllllllllillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllilllllll
Posnemanje
verskih obredov v Rusiji
V. J. Kozlov, predsednik vrhovnega sov-jeta v Beli Rusiji, je napisal v »Izvestjih« 4. nov. 59. članek z naslovom »Družinska sreča«. V njem se pritožuje in čudi, da je toliko razporok, kot je razvidno iz u-radnih zapiskov. Nekateri, pravi, se raz-poročijo že po štiriindvajsetih urah.
Sprašuje se, kako je mogoče toliko razporok, ko v Rusiji vendar ni več — »kapitalističnega« sistema. Pride do zaključka, da poročenci niso zadosti poučeni o odgovornosti družine; da se dejansko na sestankih nikdar o tem ne razpravlja. Priporoča, naj bo priprava na zakon daljša, naj imajo novoporočenci tri dni počitnic. Zavzema se za obhajanje srebrnih in zlatih porok. Končno želi, naj se odlikujejo družine z veliko otroki.
V Leningradu so zgradili veliko palačo porok, prvo te vrste v Rusiji. Poročna dvorana je dobro razsvetljena, igra muzika. Poleg dvorane je restavracija, da morejo zaliti civilno poroko in dvigati čaše na čast novoporočencem. — Fotografije že prinašajo neveste v belih, poročnih oblekah. Časopisi spodbujajo komuniste, naj svetujejo, kako bi mogli bolj proslaviti družinske dogodke kot rojstvo, poroko in podobno.
Neki delovodja neke avtomobilske tovarne priporoča, naj vse te dogodke obhajajo čim bolj slovesno. Zakaj, da se ljudje še vedno poročajo v cerkvi, da še vedno nosijo otroke h krstu, so vzrok lepe cerkvene slovesnosti, ki so s tem združene. Dajte civilnim porokam itd. več slovesnosti, pa bodo ljudje zapustili cerkve.
Premalo se ti novotarji zavedajo, da pri zakramentih ni glavno zunanja slovesnost, ki vleče ljudi, pač pa prepričanje, da so zakramenti nekaj nadnaravnega, nekaj božjega.
Bolniki ne volijo lepe bolnice, če bi bil v nji zdravnik neizkušen; pač pa bolnico, kjer je zdravnik na svojem mestu. Se bolj so seveda zadovoljni, če je poleg veščega zdravnika tudi dobro opremljena bolnica.
Verniki imajo lepe obrede in božjega Zdravnika. To jih vleče v cerkev.
Vse posnemanje verskih obredov od strani komunistov so svedri, ki vrtajo v Triglav, a ga ne bodo podrli. — Skala, Cerkev je še bolj trdna.
Tudi je za te ptiče zgodovina s sedmimi pečati zapečatena knjiga. Iz zgodovine se ne naučijo ničesar.
grebški nadškof dr. Stepinac to najodločneje odsvetoval z izjavo: »Nikakor! To je pravoslavna, srbska last in njim ostane!« Tak je bil odgovor slovenskemu trapistov-skemu zastopniku, ki je prišel k nadškofu dr. Stepincu vprašat za svet.
Meseca maja 1943 se je nadškof dr. Stepinac napotil v Rim. Poglavnik pa je še pred njim poslal v Rim svojega zaupnika, naj v Vatikanu doseže, da bi nadškofu dr. Stepincu »dali lekcijo«, naj že vendar opusti svoje sovražno stališče do režima. Še istega leta (v decembru) je hrvatski notranji minister v razgovoru z apostolskim vizitatorjem opatom Marcone-jem izjavil,-da nadškof Stepinac z niti eno besedico ni še priznal nove ustaške oblasti.
Kdo bi mogel, kdo bi smel nadškofu dr. Stepincu, ki je stoodstotno odklanjal ustaško oblast, ki je odločno branil srbsko pravoslavno lastnino, podmetati, da je odobraval ustaške pokolje srbskega življa? Nadškof dr. Stepinac, svetniški mož, ni bil tega kova. Še tako spretna, zlobna
Pastirsko pismo tržaškega g. škofa za postni čas govori o pomenu milosti za Življenje in za zveličanje. V uvodu omenja, da mnogi vse premalo cenijo božji dar milosti. Nekateri le enkrat na leto prejemajo svete zakramente, a kmalu spet padejo v grehe in zapravijo božje življenje v duši. Drugi se zadovoljijo, da za veliko noč obiskujejo božje grobove po cerkvah in nič več. Tretji pa niti tega ne store. Za veliko noč gredo na kak izlet.
»Vendar je odrešenje središče in Velika noč, ki nas spominja in nas dela deležne odrešenja, ostaja središče našega življenja... Vse se začenja pri človeku. Človek pa po dobrotni volji Boga, ki določa pravi red v vesoljstvu ljudem in stvarem, mora živeti svoje življenje na zemlji tako, da ne beži pred resničnostjo, pred redom in nameni božjega kraljestva. „Vaše Življenje je s Kristusom skrito v Bogu" (Kol 3,3). Brez tega življenja, ki je življenje milosti, je naše mrzlično tekanje za uživanjem, naše trpljenje, napredovanje in ustavljanje, trud brez vsakega smisla. Če nas je Bog hotel narediti velike, potem ne živimo malenkostno življenje mravlje.
Velika noč nas kliče k temu življenju. Zato je Velika noč brez milosti brez vrednosti; tedaj odrešenje, katerega je Velika noč dopolnitev in krona in zaradi katerega se imenujemo in smo kristjani, ni v nas nekaj živega, kar nam pomaga, da pridemo do svetosti, od katere smo odpadli z našimi upornimi prvimi starši...
... Bili smo pred grehom pr\’ih staršev otroci božji in takšni zopet postanemo po milosti. „Poglejte, kakšno ljubezen nam je skazal Oče, da se imenujemo otroci božji” (1 Jan 3,1).
iiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiniimimiiiiiiiiiiiimiiimiimiiiiiiiiimiimiiiiiiiimiiiiimiiiiii Sv. oče med rimskimi bogoslovci
Sv. oče Janez XXIII. je v soboto 27. februarja nekaj pred 7. uro zjutraj zapustil Vatikan in se podal v rimsko veliko semenišče, kjer je daroval sv. mašo ob prazniku Matere božje od upanja. To je že drugič, da sv. oče daruje sv. mašo na ta dan v rimskem kolegiju. Po sv. maši se je očetovsko pomudil s semeniščniki, zanimal se za vsakega posameznika, nato se je slikal, najprej z dvanajstimi bogoslovci iz njegove rojstne škofije Bergama, nato še z vsemi semeniščniki. Pred odhodom je še pozdravil svojega starega prijatelja izza šolskih let 85-letnega msgr. Tita Paffettija, ki je isti dan obhajal 60-let-nico mašništva.
Plemenito dejanje rimskih dijakov
Vsi, ki današnjo mladino obsojajo kot pokvarjeno, neobčutno in sebično, se bodo ob naslednjih vrsticah prepričali, da ni vedno tako.
V eni izmed rimskih klinik je ležal težko bolan profesor filozofije na liceju »Vi-co«. Zaradi močne krvavitve ga niso mogli operirati. Potrebovali so za transfuzijo najmanj tri litre krvi. Ko so dijaki za to zvedeli, so se vsi podali na kliniko in ponudili svojo kri za umirajočega profesorja. Zdravniki so izvršili transfuzijo in nato dve uri trajajočo operacijo, ki je tudi uspela. Dijaki pa so čakali pred profesorjevo sobo in so bili vsi srečni, ko so zvedeli, da je profesor izven nevarnosti. Prosili so, da bi njihovo dejanje ostalo skrito, pa kaj more biti danes še tajno za časnikarje? In prav je, da svet zve tudi za to plemenito .dejanje mladih dijakov, ki nam dokazuje, da ni vedno na mestu samo obsojanje današnje mladine.
komunistična propaganda ne more in ne bo preverila sveta, niti pravoslavnih Srbov ne, da je kardinal Stepinac bil njihov sovražnik. Iz ust globokovernega, poštenega srbskega duhovnika v tujini se je pred tremi leti čulo, ko je tožil o preganjanju sleherne vere, tudi pravoslavne, po komunistih, naslednje: »Škoda, da mi pravoslavni nimamo tako neuklonljivih mož, kot so kardinal Višinski, Mindszenti in Stepinac!:<
Opomba uredn. :	Ta članek, ki
smo ga prejeli iz tujine, naj bo tudi odgovor na članek v Prim. dnev. od pretekle nedelje. Toda naj ne mislijo pri Primorskem, da bodo z mešanjem pojmov in dejstev zakrili resnico, da je bil Stepinčev proces eminentno »politični proces, ne zato, ker bi mogli Stepinca obtožiti in nato obsoditi za izdajstvo in zločine, ampak ker si je na čelu jugoslovanskih škofov drznil kritizirati komunistični režim,« piše KT 20.11.1960.
... Zakramenti so veliki studenci, iz katerih moremo milost zajemati. Kdor stoji daleč od zakramentov, ta je daleč od Boga, ki po milosti prebiva v naših dušah. Kristus je postavil za nas ta sredstva milosti. Ne piti iz teh studencev „žive vode" pomeni prezirati dar, ki nam ga Bog ponuja v svoji neskončni dobroti. Gotovo j da si Bog ni vezal rok in ima še druge > poti in sredstva, ki jih zna najti njegovo j usmiljenje. A redna sredstva milosti so I po njegovi volji sveti zakramenti. Če hočemo priti do slave v večnosti, moramo umreti v božji milosti.
Pri svetem krstu smo prejeli posvečujočo milost, pri sv. spovedi pa jo zopet dobimo nazaj, če smo jo z grehom izgubili. Sv. obhajilo je Jezus, vir milosti in svetosti, ki prihaja k nam in živi v nas. „To je kruh, ki prihaja iz nebes, da kdor j od njega je, ne umrje" (Jan 6,50). Vsi J drugi zakramenti posvečujočo milost v I nas pomnožujejo in nam dajejo nadna- J ravno pomoč za tisto potrebo, za katero je zakrament postavljen.«
f Dr. Ivan Ahčin
V Argentini je pred kratkim umrl duhovnik in sociolog dr. Ivan Ahčin. Bolehal je za rakom. 2e več mesecev so prihajali iz Argentine glasovi, ki so izražali včasih rast, včasih upadanje upanja v njegovo ozdravljenje.
Dr. Ivan Ahčin se je rodil leta 1897. Že leta 1929 je postal na ljubljanski bogoslovni fakulteti profesor za sociologijo in je tako nadaljeval tradicijo Janeza Kreka in Aleša Ušeničnika na tem področju. Med bogoslovci je bil zelo priljubljen. Ob koncu vsakega predavanja so se zgrnili okrog njegove mize, kjer se je razvilo domače kramljanje.
S slovensko javnostjo je stopil v stik, ko je postal leta 1929 glavni urednik dnevnika »Slovenec«. Priljubljeni so bili njegovi uvodni članki. Dosledno je opozarjal na komunistično nevarnost. O komunizmu je napisal dve knjigi: »Mladina v Sovjetski Rusiji« 1. 1936, in »Komunizem — največja nevarnost naše dobe« 'leta 1939.
Izredno je. ljubil mladino in se je med njo najbolje počutil. Za lante pri vojakih je napisal v prijetni obliki poučno knjižico: Pisma fantom. Podpiral je mnogo dijakov in akademikov in nekateri so njegovo dobroto zlorabljali. Povedali so mu to. Pa je odgovoril: »Raje vidim, da me petdeset prosilcev oslepari, kakor da bi enemu, ki je resnično potreben, odrekel pomoč!«
Med vojno je odšel v Rim. Po vojni se je takoj pridružil novoustanovljenemu bogoslovnemu učilišču v tujini. Z bogoslovno fakulteto se je kasneje preselil v Argentino, kjer se je popolnoma posvetil znanstvenemu delu. Tesno je sodeloval z orga-nizacijo »Družabna pravda« in je bil tudi njen častni predsednik. Napisal je važno sociološko delo v treh knjigah »Sociologija« in kasneje še zajetno delo »Socialni ekonomija«; izšla je le prva knjiga Socialne ekonomije, ker mu je nadaljnje delo preprečila bolezen. Sodeloval je pri mno-gih revijah v zamejstvu. Kar je napisi on, se je vedno splačalo prebrati.
S smrtjo dr. Ivana Ahčina je zelo PrJ" zadeto ljubljansko bogoslovje v Argentini' ki je imelo v njem profesorja in dobrotnika. Naj blagemu pokojniku Gospod bogato povrne njegovo delo za Cerkev ,n slovenski rod.
Zk
PASTIRSKO PISMO TRŽAŠKEGA 6. ŠKOFA
Lecce - mesto glasbene umetnosti
V zadnji številki, in tudi že prej večkrat, smo poročali o nastopu jugoslovanskih glasbenih umetnikov v južnoitalijan-skem mestu Lecce. Zato se bo kdo vprašal, odkod to, da je v tem razmeroma majhnem mestu taka ljubezen do umetnosti. Vsem tem bom skušal na kratko pojasniti vzroke za to odliko mesta Lecce, ki ga stavim med prve mesta v Italiji.
Mesto Lecce je bilo že pod Grki in pozneje pod rimskimi cesarji zelo pomemben kulturni in politični center južne Italije. Leži 140 kilometrov od Barija proti jugovzhodu, sredi Salentinskega polotoka, samo 11 kilometrov od Jadranskega morja. Ponaša se z milim podnebjem in s skoro vedno jasnim nebom, s katerega mnogokrat od pomladi pa tja do pozne jeseni ne pade kapljica dežja. Tu je večna pomlad in zime ni; ljudstvo zelo prijazno, s prirojeno oliko in gostoljubno, je glasbeni umetnosti posebno naklonjeno.
Dežela sonca, pomaranč in citron, oljč-nih gajev ter prvovrstnih vinogradov, ima Za sabo veliko zgodovinsko preteklost. Tu je bil, kdor še ne ve, kronan prvi rimski cesar Avgust in sem so pozneje radi prihajali na oddih tudi drugi cesarji, med njimi Hadrijan, na katerega nas še danes sPominja dobro ohranjeni anfiteater sredi mesta. Skoro tristoletja, od 1080 do 1364., je bilo prestolnica normanskega kraljestva, nato je mesto prišlo v 16. stoletju Pod špansko oblast in tlačanstvo.
Številne palače mogotcev ter srednjeveškega plemstva, čudovito lepe cerkve v izrazitem baročnem slogu, nam živo Pričajo o nekdanjem bogastvu in zelo cvetočem kulturnem življenju tega kraja.
Mesto je dobro znano iz druge svetovne Vojne tudi mnogim dalmatinskim in makedonskim beguncem, našim fantom iz specialnih bataljonov ter številnim sloven-' skim internirancem.
•Marsikateri bivši interniranec ali begu-°ec se bo čudil slovenskemu dopisu iz dežele sonca; obudil bo spomine na težka leta, ko je na tujih tleh vedno goreče uPal na vrnitev in sanjal o rodni zemlji, Od katere ga je tuja sila odtrgala in gnala Preko tisoč kilometrov od rodnega krova z namenom, da bi v dalji, med tujerodci, |,na dom in svoj jezik s časom pozabil... S Kot je bilo v časih vir in žarišče omike in vsestranskega napredka, je v tem 5:'e$tu tudi danes zanimanje za napredek 1,3 višku. Kljub temu da nas ločijo dalja-ie. se je tukaj v teku treh let že štirikrat Podstavila vljudnemu ter finemu občin-«vu naša glasbena ter • instrumentalna brnetnost, o kateri bo še dolgo odmeval kias priznanja...
Pripričan sem, da bodo taki kulturni stiki in duševna povezava mnogo pripo-hlogli k zbližanju sosednih narodov v luči medsebojnega razumevanja, vsestranskega napredka in pravega blagostanja.
Franc Valas
gače razvija. Skavtizem jih ne oddaljuje njihovim ženskim nalogam,'' ampak jih nanje na poseben način pripravlja.
le najmlajše, pikapolonce (od 7. do
11.	leta), obljubijo, da bodo zveste Bogu, staršem, svojim zakonom, da bodo vsak dan naredile kakšno uslugo svojemu bližnjemu. S pravili se obvežejo, da bodo vedno ubogljive, odkritosrčne, vedno zadovoljne, da bodo hotele dobro vsem, da bodo vsem koristne, da bodo spoznavale in ljubile rastline in živali. Prizadevati se morajo, da so vedno dobre, da pomagajo svoji materi in da so vedno vesele.
Srednje, vodnice (od 12. do 17. leta), imajo še bolj določene zakone. Skavtinja: si šteje v čast, da si pridobi zaupanje: je lojalna; je vedno pripravljena služiti bližnjemu; je prijateljica vseh in sestra vsaki drugi skavtinji; je vljudna;
gleda v naravi božje delo in ljubi rastline in živali; takoj uboga in nikdar ne naredi dela napol; se smeje in poje v težavah; je delavna in varčna ter spoštuje lastnino bližnjega; je čista v mislih, besedah in dejanjih. Vztrajno se prizadeva, da bi ta visoki vzor vedno bolj uresničila v svojem življenju. Zaveda se, da ta naloga ni lahka, zato zaupa v božjo pomoč.
Starejše skavtinje, popotnice (od 77. leta naprej), skušajo doseči popolnejšo versko izobrazbo, se hočejo bolj poglobiti v študij skavtizma, poskrbeti za telesno okrepitev, za splošno izobrazbo in službo bližnjemu. V tej dobi je za skavtinje zadnja priprava na življenje.
Kdor prav razume skavtizem, bo spoznal, da v njem dobi močno oporo za telesno okrepitev, za zdravo vzgojo in za temeljito pripravo na naloge življenja.
Katero dekle ne bi hotelo postati takšno? Katera mati ne bi želela imeti takih hčera?«
Nesreče po svetu
SKAVTINJE
K zadnjem Vestniku, ki ga izdajajo tržaški dušni pastirji, je izšel tudi naslednji članek, ki ga tu ponatiskujemo.
»Nekateri ugovarjajo, da bi dekleta postale skavtinje, češ to je preveč moška °rganizacija. Izleti, taborenje, to je za 'hoške, ženske naj se držijo doma, ne Pa hodijo okrog.
Res je organizacija skavtinj podobna 'hoški veji, vendar se notranje čisto dru-
V BRAZILIJI — Med obiskom ameriškega predsednika Eisenhowerja v Braziliji se je nad zalivom pri Rio de Janeiru dogodila strašna letalska nesreča. Dve letali sta trčili in pri tem je izgubilo življenje 78 oseb. Na ameriškem letalu je bilo 43 potnikov in 13 članov posadke, medtem ko je bilo na brazilskem letalu 26 potnikov. Na ameriškem letalu so se nahajali člani ameriške godbe, ki bi imela isti večer nastopiti pred Eisenhowerjem v Braziliji, ter 12 protipodmomiških znanstvenikov, ki so v Argentini pomagali i-skati skrivnostno podmornico.
NA IRSKEM — Do druge letalske nesreče je prišlo dne 26. febr. na Irskem, kjer je letalo italijanske družbe Alitalia na progi Rim - New York, tik po vzletu z letališča Shanon strmoglavilo. Na letalu je bilo 52 oseb, od katerih 12 članov posadke. 29 oseb je našlo smrt v plamenih, 23 je preživelih, a so vsi bolj ali manj hudo ranjeni. Nekateri so še vedno v smrtni nevarnosti.
Od L januarja letos je število smrtnih žrtev letalskih nesreč naraslo na 336.
V NEMČIJI — Tudi rudniške nesreče so letos zelo pogoste in so zahtevale že na stotine in stotine žrtev. Do zadnje je prišlo v premogovniku »Karl Mara« pri Zvvickau v Vzhodni Nemčiji, kjer je v globini 1100 m pod zemljo eksplodiral metan. Nastal je požar, ki se je naglo razširil v vse rove in tako zaprl pot 106 rudarjem, ki so se nahajali v rudniku. Reševalne skupine so poskusile vse, da bi rešile blokirane rudarje, a strašna vročina in plameni so jim onemogočili, da bi našli še žive nesrečne rudarje. Doslej so reševalci prinesli na površje 49 mrtvih rudarjev. V soboto so oblasti proglasile dan žalovanja v obeh Nemčijah. Vsi ostali še nerešeni so mrtvi v globinah rudnika ter ne morejo do njih zaradi ognja.
V JUŽNEM MAROKU — Dne 29. febr., 20 minut pred polnočjo, se je v Agadirju v Južnem Maroku zamajala zomlja, nato je velikanski val dokončal uničevalno delo. Strašen potres, kakršnega ne pomnijo že od leta 1755, ko je v Lizboni zahteval
40.000	žrtev, je v nekaj sekundah spremenil mesto Agadir v kup ruševin. Zrušilo se je 90 odstotkov muslimanskih hiš ter 70 odstotkov evropejskih. Mesto Agadir,
na južno-maroški obali, je štelo 40.000 prebivalcev in je bilo zaradi svoje lepe lege središče turistov iz vseh krajev sveta. Računajo, da je tudi mnogo turistov našlo smrt pod razvalinami. Ljudje so povečini že spali, ko se je zamajala zemlja. Preživeli so zblazneli od groze in zbežali na prosto, mnogi so se zagnali proti obrežju, a takrat je drugi sunek, in sicer morski potres dvignil ogromen val, ki je pometel v morje na stotine in stotine ljudi.
Število žrtev ni mogoče še ugotoviti, a računajo jih na več tisoč. Od vsepovsod prihajajo pošiljke oblačil, živeža in denarja za nesrečno preživelo prebivalstvo, ki si je večinoma otelo le golo življenje.
F UM C
Velikani filma
V začetku je vse delo pri filmu opravljal en sam človek. Slikal je prizore na ulicah, v tovarnah, v lokalih in potem te žive slike prikazoval občinstvu. Toda polagoma je postajalo delo vedno bolj zapleteno in en sam človek ni več zadostoval. Tako se je pojavila zamisel, da bi se delo razdelilo med razne ljudi; nastal je režiser, igralec, scenarist, operator, producent, ustanovljene so bile velike producentske hiše. Poleg teh ljudi, ki so odgovorni za uspeh filma, pa je pri snemanju udeleženo še izredno veliko število drugih, ki imajo vsak svoj določen posel. Delo pri filmu je organizirano in natančno določeno do najmanjših podrobnosti; vsakdo se točno zaveda svoje dolžnosti, vsakdo ve, kaj od njega pričakujejo.
Vendar, če je velike važnosti tehnična stran filma, ni nič manj važna njegova umetniška stran, nasprotno: prav v lej tiči vsa skrivnost uspeha. In to težo nosi skoro izključno režiser, ki mora znati izbrati prave sodelavce in urediti v harmoničen sklad ustvarjalno delo pisatelja, snemalca in igralca. Film je delo mnogih ljudi, toda pečat mu da režiser, ki mora voditi vso filmsko ekipo in poznati dodobra tehniko filma. Seveda ni režiserjevo delo povsod enako. Medtem ko imajo režiserji v Evropi popolno prostost za izdelavo filma, so v Ameriki njihove pravice mnogo bolj omejene. Tam imajo delo navadno
samo med snemanjem, zato ne more biti njihov vpliv posebno velik.
Če je režiser nekako duša filma, ne smemo pozabiti, da je odvisen uspeh v veliki meri tudi od scenarista, to se pravi od pisatelja, ki izbere in napiše filmsko snov, bodisi da je ta izvirna, bodisi da je vzeta iz kakega romana ali drame. Delo režiserja in delo scenarista se spajata v krasno celoto, ker drug drugega podpirata in izpopolnjujeta. Scenarist napiše snov; režiser mora potem to snov prikazati na najbolj ustrezajoči način, tako da ji pusti scenaristov pečat. Najbolje je, da scenarist sodeluje z režiserjem ves čas snemanja. To se pa žal ne zgodi vedno, zato nastanejo včasih iz dobrih scenarijev le povprečni filmi.
Ena glavnih režiserjevih nalog je tudi ta, da zna zbrati primerne igralce za svoj film, da jih zna dobro usmerjati in voditi. Kar je za filmskega igralca nujno potrebno, je iskrenost. Čustev ni mogoče podajati v filmu kakor v gledališču, temveč jih je treba zadržati, oblikovati. Treba je torej pristno čustvovati in posredovati na najboljši način, brez katerekoli kretnje preveč. Dober filmski igralec ne pozna samo svoje vloge, ni navzoč samo pri snemanju svojega prizora, temveč pozna celoten scenarij in snemalno knjigo.
Veliko vlogo pri snemanju filma igra tudi snemalec ali direktor fotografije. Ta ima poleg sebe več sodelavcev, ki pod njegovim vodstvom razmeščajo reflektorje in obračajo kamere v razne smeri. Mnogokrat doprinese tudi snemalec velik delež za umetniško vrednost filma.
Delo vsekakor je pri filmu važno in potrebno, čeprav leži na nekaterih (režiserju, scenaristu) večja odgovornost za u-speh ali neuspeh. Vsi ti ljudje opravljajo tehnično ali umetniško delo, medtem ko za industrijski proizvod skrbi producent ali direktor proizvodnje. Kot velika industrija ima film svoje producentske hiše. Toda v zadnjih časih se vedno bolj kaže težnja za tem, da se ustanovijo neodvisne producentske skupine, ki imajo mnogo več svobode pri izdelavi filma. Tako slišimo mnogokrat o znanih igralcih, ki so obenem tudi producenti filma, v katerem nastopajo.	Mira
*
Opozarjamo, da je kinomatografski center (CCC) znova pregledal film »La dolce vita« in ga postavil med prepovedane fil-
čdtvi sprejeli z velikim veseljem. Princezi-nja Margaret bo tudi po poroki, ki bo baje koncem maja, ohranila vse kraljevske naslove. Plemiškega naslova bo deležen tudi njen bodoči soprog.
Ta nenadna vest o zaroki princezinje Margaret je iznenadila vse, zlasti pa časnikarje in fotoreporterje, ki si ne morejo odpustiti, da jih je zvita princezinja tako potegnila za nos.
Njena sestra, kraljica Elizabeta, je pa nekaj dni prej rodila sina, ki je njen tretji otrok.
Umrl je Aleksander Belič
V visoki starosti 84 let je dne 26. febr. umrl v Beogradu predsednik Srbske akademije znanosti dr. Aleksander Belič.
Po končanih študijah v Odesi in Moskvi je postal profesor filozofske fakultete v Beogradu in član slovanskih znanstvenih akademij, kraljevske danske akademije in bavarske akademije ter častni doktor mnogih univerz. Dr. Belič je bil tudi ravnatelj in ustanovitelj inštituta za srbohrvatski jezik, ustanovitelj srbohrvaškega pravopisa in spisal je tudi več znanstvenih lingvističnih del.
Zaroka princezinje Margaret
Iz buckinghamske palače je prišlo dne 26. februarja čisto nepričakovano sporočilo, da se je princezinja Margaret, sestra •kraljice Elizabete, končno le odločila in se zaročila. Izbrala si je za svojega bodočega moža dvornega fotografa Anthony-ja Armstronga, ki je istih let kot ona, nima pa nobenih plemiških naslovov. Na kraljevskem dvoru so vest o Margaretini odlo-
Radio Trst A
Teden: od 6. do 12. marca 1960
Nedelja: 8.30 Poslušali'boste ... od nedelje do nedelje na našem valu. — 9.30 Slovenski narodni motivi. — 10.00 Prenos maše iz stolnice sv. Justa. — 12.00 Vera in naš čas. — 13.00 Kdo, kdaj, zakaj ... Kronika sedmih dni v Trstu. — 16.00 Grofe: Gran Canyon, suita. — 17.00 UJETNIK MED OBLAKI, radijska igra; igrajo člani RO. — 17.45 Zbor iz Števerjana. — 18.10 Beethoven: Sonata št. 7 v c molu, opus 30, št. 2 za violino in klavir. — 21.00 Pesniki in njih stvaritve - (61) »Aleksander Puškin«. — 21.25 Slovenski- oktet.
Ponedeljek: 18.000 Oddaja za najmlajše: MAČEK POTEPUL1, radijska pravljica. — 19.00 Šola in vzgoja - Ivan Theueir-schuh: Mladina pred mikrofonom. — 20.00 Športna tribuna. — 20.30 R. Leoncavallo: GLUMAČI, opera v treh dejanjih.
Torek: 18.00 Radijska univerza - (7) »Namakanje zemljišč«. — 18.10 Bravničar: Simfonija št. 2 v D Duru. — 19.00 Postno predavanje - Msgr. Jakob Ukmar: (2) »U-resničenje božjega sklepa v popolnosti časov«. — 21.00 Ilustrirano predavanje: Tuje jadro na obzorju. — 22.00 Umetnost in življenje: »Eksperimentalni film«. — 22.15 Jugoslovanski skladatelji: »Alojz Srebotnjak«.
Sreda: 18.00 Bližnja in daljna smučišča -Rafko Dolhar: »Cortina d’Ampezzo«. — 18.10 Brahms: Koncert št. 1 v d molu, o-pus 15. — 19.00 Zdravstvena oddaja. —
21.00 DEŽEVNI VEČER, igra v treh dej.; igrajo člani RO.
Četrtek: 18.00 Radijska univerza - (11 > »Palača v Chorsabadu in viseči vrtovi v Babilonu«. — 18.10 Koncert violinista A. Vattima in harfistke G. Trost. — 1830 Slovenske vokalne zasedbe. — 19.00 širimo obzorja - (11) »Botanični vrt«. — 21.00 Obletnica tedna - J. Jež: »100-letnica rojstva Salvatora di Giacoma«. — 21.15 Simfonični koncert orkestra Tržaške filharmonije.
Petek: 18.00 Radijska univerza - (8) »U-metno vino gre dobro v denar«. — 18.10 Mozart: Simfonija št. 40 v g molu, K. 550. — 18.35 Jugoslovanske narodne pesmi in plesi. — 19.00 Postno predavanje - Janez Vodopivec: »Apostola Pavla doživetje pred Damaskom«. — 21.00 Umetnost in prireditve v Trstu. — 22.00 Znanost in tehnika: »Televizija v industriji«. — 22.20 Koncert pianistke Ljerke Pleslič Bjelinskijeve-Bje-linski: Proljetne igre.
Sobota: 15.00 Koncert operne glasbe. — 15.45 Avsenikov kvintet. — 16.00 Dante A-lighieri: Božanska komedija - Vice - 17. spev. — 17.00 Čajkovski: Hrestač, orkestralna suita, opus 71 a. — 18.00 Pisani balončki, radijski tednik za najmlajše. —
19.00 Sestanek s poslušalkami. — 20.40 Zbor Slovenske filharmonije. — 21.00 ROKI, dramatizirana zgodba; igrajo člani RO. — 22.00 Rimski Korsakov: Šeherezada, simfonično suita, opus 35.
'LNCESLAV BELE':	1
OČE l™i
»Bog daj dobro, gospod!«
»Bog daj, očka!«
Starec je naslonil koš na grivo, snel °Prtnice, sedel in se začel brisati z veliko, Ušnjevo ruto; ozrl sc je na tujca, s katerim sta se v hribu srečala, in je izpre-Sovoril:
"Kaj me tako gledate, gospod? Vem, ai si mislite: jaz prazen težko lezem v SIrmino, ta pa si naloži tako breme! Pa morda Vam pot težavnejša brez bre-biena kot meni z bremenom; tako se pri-vadi hrbet in noga. Je res nekoliko težko *a človeka, ki je v letih, a živeti se mo-ra; mlina nesem in hvala Bogu, da 'team kaj nesti!«
"Pa sta le prehuda za Vas to breme 1,1 hrib. Kaj ni nobenega mlajšega in tepkejšega v hiši?«
Pogledal ga je pol začudeno, pol ne-v°'ino:
"Mlajšega in krepkejšega in v teh časih! reJ sem imel pet fantov kakor pet hramov!« '
"In koliko jih imate še?«
“Tisto pa sam Bog ve!«
»Ne veste* zanje?«
»Vem in ne vem! Za nekatere vem, za druge ne vem.«
Obrisal se je ip odkašljal in začel pripovedovati :
»Prvi — gospodar je bil na domu — je pisal precej ob začetku z Ogrskega: »Vas vse skupaj lepo pozdravljam in Vam sporočam, da sem zdrav in da se noč in dan vozimo in da gremo nad Rusa; kadar bom mogel, bom že še pisal!« — Pa ni bilo več glasu od njega, že leto dni. Nekateri, ki so prišli na dopust, so rekli, da se je potopil najbrže v tistem grozovitem gališkem močvirju; če zaleze človek vanje, ga vleče z nevidnimi silami, da se pogreza vedno bolj globoko, dokler se ne zalije nad njim umazana luža za vedno. Taka smrt mora biti strašna, — živ in zdrav človek, kakor bi ga spuščali v grob; misli na ženo, na otroke, na dom in se pogreza v grob brez potrebe in brez koristi, drugi pravijo, da ga je ranjenega ali mrtvega pograbila kaka reka in ga odnesla kdovekam, v Cmo morje. Pravijo tudi, da je morda v ujetništvu kje na Ruskem. A nemogoče, da bi se leto in dan ne bil oglasil iz ujetništva, ko ve, da čakamo doma sporočila kakor čakajo verne duše na odrešenje. — Morda so ga res ujeli, pa je lahko umrl ranjen ali bolan kje v Rusiji ali Sibiriji. Kdo ve, ali
je živ ali mrtev! Človek bi mislil, da je mrtev, a pripovedujejo, da se je oglasil marsikateri, ki so ga imeli za mrtvega, čez mesec, čez leto in dan. Saj je tudi mogoče, da je pisal, da je celo večkrat pisal in so se pisma izgubila; veliko pisem se poizgubi, zakaj bi se ravno njegovo ne? In če se eno izgubi, se tudi drugo lahko, se lahko vsa izgubijo; morda jih nočejo naprej pošiljati. — Vidite, tak je človek: pamet pravi, da je mrtev, srce pa upa, da je živ in se pameti upira.«
Za hip je umolknil, se zagledal v dolino, potem stresel z glavo in začel nanovo:
»Ako se vse natanko premisli, je to nekaj čudnega in groznega. Ali je živ — ali je mrtev! — Moj sin je bil! Veste, kaj je to? To je življenje od mojega življenja, kri od moje krvi, meso od mojega mesa. Vdovec sem; ženo sem rad imel, in ko je umrla, sem jo našel v otrokih; opazil * sem v očeh, v obrazih, v kretnjah, v glasu, v navadah otrok veliko njenega in domislil sem se, da je v njih tudi njeno življenje, njena duša, njena kri, da ona še vedno živi v otrokih pomlajena; in da živim tudi jaz tako kakor ona v svojih otrokih — ne samo veliko njenega, tudi veliko svojega sem zapazil v njih — da sva v svojih otrokih združena in spojena. Tisto spoznanje mi je prineslo po vsej žalosti zaradi njene smrti tolažbe
in veselja do dela in do življenja; takrat sem dodobra spoznal in čutil, da je delo in življenje brez otrok — prazno; za koga delati in čemu živeti, če otrok ni! Za druge, za tujce, kdove za koga? Ce ima človek otroke, čuti, da živi v-svojih otrokih naprej in ne umrje, v njih se pomladi, raste, živi. Lepo je, ko človek misli, kako se krepi in množi, kako se je teh dvoje rok podvajseterilo, kako se postoterijo in kako se bodo nekoč postoterjene upirale in gibale. In še nekaj Vam moram povedati: ako se človek v zrcalu pogleda in si misli: to je moja podoba, to je moj obraz, tega človeka imam jaz rad — se mu zdi to smešno in neumno in sramuje se sam pred seboj; če se pa v otroku pogledate in se spomnite, to je moja podoba, to je moj otrok, ki ga imam rad, Vas ne bo nič sram; kajti tisto v zrcalu je podoba, to pa je resnica. — Pa kaj bi Vam govoril; če nimate otrok, me težko razumete. Jaz jih imam osem: pet fantov in tri dekleta; s trudom in s težavo sem jih izrodil na svojem malem gruntu, pa tudi z veseljem in v strahu božjem. Pet fantov, ona jih je rodila, jaz sem jih izrodil, pa je prišla vojska in poklicali so jih vseh pet. Dekleta so se pomožila, doma sem ostal jaz in družina najstarejšega: pet otročičev, še nedogodnih, in njih mati.«
Umolknil je in se zamislil.
»O najstarejšem ste govorili!« ga je zdramil tujec.
»Da, o najstarejšem! Ce človek natančno premisli, je to nekaj čudnega in groznega: ali je živ, ali je mrtev! Jaz sem njegov oče, on je moj sin: ali je ali ga ni! Kje je? — Žena mi je umrla; rad sem jo imel; kadar mi je bilo najbolj hudo, sem šel na njen grob ali pa sem se ga samo spomnil in mi je bilo lažje. Ce bi sedaj vedel, kje je njegov grob, bi si mislil lahko nekaj, bi si v domišljiji predstavljal: v takem in takem kraju je, pa bi bilo morda lažje, kadar bi v mislih poromal na njegov grob. Zdaj ne vem, ali je v gališki luži, ali je v Črnem morju, ali v Rusiji, ati v Sibiriji; nikjer se ne more ustaviti spomin. In kako mi je šele čudno pri srcu, ko mislim: ali je živ, ali je mrtev; ta negotovost hudo boli. Kadar njo gledam, njegovo ženo, si mislim: ali je žena, ali je vdova! In kako mora biti šele njej pri srcu! Kako ji mora biti ponoči, ko iz teme pridejo težke in žalostne misli nanj — in kako je mogoče, da ne bi neprestano mislila nanj — ali se ji ne zdi, kakor da bi imela poleg sebe živega mrliča? Živega človeka se še nisem zbal in tudi mrliča me ni strah, a Jo je hujše.«
Postne pridige na Travniku v Gorici
Tudi letos bodo na Travniku v Gorici postne pridige vsak petek zvečer ob 8. uri. Najprej rožni venec, nato govor in kratek blagoslov. — Letošnji postni pridigar bo č. g. Ludovik Savelj, misijonar. Goričani, ne zakrknite svojih src, temveč prihajajte vsi, ki ste prosti, k misijonskim govorom. To bo najlepša priprava na veliko roč in na velikonočno spoved!
Priprava na prvo sv. obhajilo
S prihodnjim ponedeljkom, 7. marca, se bo v Gorici začela priprava otrok na prvo sv. obhajilo. To je važna .zadeva za otroka in za starše, ki dostikrat odloča za celo življenje. Zato naj se slovenski starši zavedajo, da more le domača, materina beseda otroku prav do srca in da je najlepša molitev ona, ki jo otrok moli z mamo. Vsled tega naj poskrbe svojim otrokom vsaj prejem sv. zakramentov v materinem jeziku, da bo mogla tudi mana z otrokom moliti, ko pojde k prvemu sv. obhajilu. Vpišite torej vse slovenske otroke k slovenskemu nauku za prvo sv. obhajilo. Vpisovanje se vrši pri kaplanu na Travniku č. g. M. Mazori ali pri stolnem vikarju č. g. K. Humarju.
Veselo pustovanje SKPD
Na pustno nedeljo je priredilo SKPD iz Gorice v dvorani na Placuti veselo pustovanje. Bogati in pestri spored je obsegal pesmi, šaljive prizore, vesele glasbene točke in kuplete.
Šaljivi prizori, kot Zamorec, Pred sodiščem in drugi so vzbudili veliko veselja in zabave. Negovorjeni prizor o treh slavčkih je bil zelo lepo zamišljen ter izredno dobro podan; gledalci so se ob njem od srca nasmejali. Kot novost na našem odru moramo omeniti prizor - kuplet za platnom (ki je vzbudil veliko smeha).
Pevske točke, katere je pripravil moški zbor SKPD pod vodstvom prof. M. Fileja je, kot navadno, brezhibno podal nekaj veselih pesmi in žel veliko odobravanje. Nastop kvarteta je bil zelo posrečen in naši fantje-muzikantje so se tudi to pot lepo izkazali. Zelo primerni so bili kupleti. Z nekaj veselimi pesmimi je nastopil Zdravko Klanjšček, ki je s svojim prijetnim glasom navdušil poslušalce.
Vse točke, od prve pa do zadnje, improvizirane šale ob nastopajočem kvartetu so pripomogle k temu, da je v nabito polni dvorani vladala dobra volja in veselo pustno razpoloženje.
Posebnost prireditve je bila v tem, da so v vsem dolgem sporedu sodelovale izključno moške osebe; s tem pa ni rečeno, da ni tu pa tam stopila na oder kaka ^sramežljiva deklica’«. .
Poudariti je treba, da so pri celotni prireditvi nosili glavno težo in odgovornost trije naši znani kulturni delavci: Maks Komac, Viktor Prašnik in Ivo Bolčina. Ti so se s presenetljivo naglico prilagodili neštetim vlogam, ki so jih zahtevali prizori in katere so vedno odlično izpeljali.
Njim in vsem, ki so sodelavali, smo hvaležni, da so našim ljudem pripravili ta veseli pustni popoldan.
Natečaj za učiteljska mesta
Goriško šolsko skrbništvo sporoča, da je odprt natečaj za 5223 učiteljskih mest
ter 790 mest za ravnatelje strokovnih šol. Natečaj je razpisalo ministrstvo za javno vzgojo 5. januarja letos. Zainteresirani lahko dvignejo vprašalne pole na šolskem skrbništvu v Gorici, soba št. 6.
Promocija
V soboto 27. februarja je na univerzi v Padovi promovirala za doktorico farma-ceutike gdč. Tatjana Koršič. — Novi doktorici iskrene čestitke.
Dve smrti
V Gorici sta umrla nagle smrti zaradi kapi advokat Carmelo Blessi ter hotelir Enrico Visintin, lastnik hotela Union v ul. Garibaldi.
Š tever jan
V ponedeljek smo položili k večnemu počitku na domačem pokopališču 24-letne-ga Marjana Miklus iz Grojne. Umrl je doma v nedeljo 28. febr. vsled hudih notranjih poškodb, predvsem jeter, ki jih je zadobil pri trčenju z motornim vozilom ob zidček pri cesti v bližini Como di Ro-sazzo v sredo večer 24. febr.. Prepeljali so ga v čedadsko bolnišnico, toda ni bilo več pomoči; živel je še štiri dni pri popolni zavesti.
Težko prizadeti družini izrekamo naše
globoko in iskreno sočustvovanje ter sožalje, pokojniku pa naše krščansko voščilo: naj počiva v Bogu!
Ronke - Doberdob
Dne 14. februarja sta praznovala 60-let-nico poroke Alojzij Lakovič in Katarina Lavrenčič v starosti 84 let.
Oba rojena v Doberdobu, a stanujoča v Ronkah. Od osmih otrok so še štirje živi, kateri uživajo srečo v svojih družinicah.
Oba »bisemoporočenca« sta pričakala tako izredno obletnico v zdravju, obdana od svojih domačih in se v župni cerkvi iskreno Bogu zahvalila za vse dobrote na najlepši način — s sveto mašo! Bog daj njima in njunim domačim ter sorodnikom obilo božjega blagoslova in pomoči za dušo in telo!
RAJBELJ
Močna odjuga je zajela tudi našo raj-beljsko dolino in sprožila plazove, ki žal tokrat niso bili brez posledic. V nedeljo 28. febr. popoldne so se za vasjo smučali trije fantje v starosti od 10 do 15 let, ko se je nenadoma sprožil plaz in vse tri odnesel 300 metrov globoko v dolino. Enemu se je posrečilo, da se je kmalu izkopal izpod plazu in odhitel je do prvih hiš po pomoč. Kljub nagli intervenciji vaščanov in orožništva, je za enega izmed fantov, 13-letnega fanta družine Piccoli, bilo že prepozno. Našli so ga mrtvega, medtem ko so njegovega brata izkopali izpod plazu močno poškodovanega. Tako težko prizadeli družini izrekamo vaščani globoko sožalje.	Cuder Tomaž
Srednješolski šport
Sijajen uspeh Slovenskega odra v Avditoriju
Slovenski oder je pripravil tržaškim Slovencem na pustno nedeljo izredno zabavo s krasno uspelo igro »Charlejeva tetka«. Polno zasedena dvorana je jasno pokazala, kako naše ljudstvo ljubi slovenske prireditve in jim daje prednost pred vsemi drugimi tujimi zabavami, ki so bili na sporedu v mestu in okolici na pustno nedeljo. Daljše poročilo o igri prinesemo
KNJIŽICE	—	KNJIŽICE
Izšla je nova knjižica
FILM
Spisala Miranda Zafred BERITE	—	ŠIRITE
— cena 50 lir —
Prvi prebivalci naselja San Sergio
Dne 25. febr. so slovesno izročili ključe stanovanj prvim 120 družinam v novem samostojnem naselju San Sergio pred industrijskim pristaniščem. Po načrtih, ki jih zdaj uresničujejo, bo zavzemalo naselje prostor 77 ha ter bo imelo okrog 10 tisoč prebivalcev. Za gradnjo hiš v naselju je bilo določenih nad 4 milijarde lir. Do konca leta 1961 bodo zgradili skoro 1500 stanovanj. Istočasno grade središče naselja s cerkvijo, šolo, trgom itd., kar bo stalo 800 milijonov lir.
prihpdnjič, danes povemo samo, da so igralci odlično odigrali svoje vloge, zlasti še glavni junak — junakinja Charlejeva tetka. Igro je režiral g. prof. Jože Peterlin, ki zasluži vse naše priznanje.
Pristaniški promet v januarju
Iz uradnih statistik je razvidno, da se je promet v tržaškem pristanišču v januarju občutno izboljšal. To pripisujejo izboljšanemu svetovnemu gospodarskemu položaju, pa tudi naporom tukajšnjih krogov, da bi ustavili padanje prometa, ki so ga zaznamovali lansko leto.
V januarju 1960 je znašal promet v pristanišču 438.193 ton, decembra 1959 pa le 354.416 ton in v januarju 1959 310.355 ton.
Umrl je industrialec Olivetti
V nedeljo 28. februarja zvečer je na vlaku iz Milana v Losanno v Švica nenadoma umrl zadet od možganske kapi industrialec Adriano Olivetti, po vsem svetu znan zaradi svojih prvovrstnih pisalnih strojev znamke Olivetti.
Vest o smrti inž. Olivettija se je naglo razširila po Ivrei, kjer je imel industrialec glavne, velikanske tovarne. V znamenje žalovanja so v mestu odpovedali nedeljsko in v torek pustno povorko, ki bi se imela, kot običajno vsako leto, vršiti po mestnih ulicah s tradicionalno pomarančno bitko. Inž. Olivetti je slovel tudi kot gospodar, ki je s svojimi nameščenci zelo pravično ravnal.
V zadnjem času je nagle smrti umrlo že toliko oseb, posebno moških, da bi to moralo biti resen opomin za vse: bodite pripravljeni.
Širite »Katoliški glas"
»In žena njegova je hudo žalostna?«
»Nič ni žalostna. Kakor bi ji dušo upihnil ali srce iztrgal. Dela, govori, skrbi, se ti-udi, samo smeje se ne in tudi ne joče; pozna se ji pa, da nosi strašno pezo. Vem, da ji pamet pravi: potolaži se in pozabi, ne bo ga več; a srce ji ne dsi miru, neprestano jo muči in trpinči. Pa pomislite, gospod: pet otrok kakor pet črvičkov, najmlajšega niti videl ni še; je prišel na svet tri mesece po njegovem odhodu. Je bil oče prej mrtev kakor otrok živ! Kaj ni čudno to? Ne zamerite, gospod, da tako govorim; za čudnega človeka me imajo, nekateri so mi tudi že rekli, da sem zmešan; jaz mislim bolj s srcem kakor z glavo. Za človeka, ki misli samo z glavo, ni to nič čudnega, če oče prej umrje, kakor se sin rodi; meni pa se zdi to več kot čudno, grozno je. Pomislite, jaz sem dobil osem otrok; in sedaj naj si predstavljam, da bi jaz ležal že v grobu, da bi bil prst in trohnoba, na svetu ■pa bi medtem dobil sina: v grobu bi mrtev trohnel, na svetu pa bi se v sinu živ prerodil. Tako je s tistim otročičem: on je tu, kje pa njegov oče! Ko isti otročiček doraste in mu povedo: Ko si se ti rodil, je bil tvoj oče že davno mrtev — morda se mu zbudi takrat želja da bi bil vsaj
enkrat videl svojega očeta, da bi lahko vsaj enkrat obiskal njegov grob; a ta želja je nespametna, bodo rekli.«
Mož se je odkašljal, si oprtal koš in se odpravil na pot.
»Greste proti vrhu, gospod, ali v dolino?«
»Proti vrhu! Greva skupaj, še o ostalih sinovih povejte!«
»Eden je bil mizar, pa so mu desnico odžagali.«
»Pokojnino je dobil.«
»Pa roke ne dobi več! Kaj je to — pokojnina? Pomislite: roko so mu odžagali, živo roko živemu človeku! Odrezali so jo; on je ostal živ, roka pa je umrla in so jo pokopali. Kos živega človeka je pokopan v grobu. On je doma sedaj. V žep mora zatikati desni rokav, da ne opleta preveč okrog njega. „Tako se mi zdi, kakor da bi mi mrtva roka visela na ramenu in neprestano opletala okrog mene; groza in strah me je včasih tiste roke, ki je ni več. V začetku sem hotel iz navade z desnico kaj poprijeti ali si kaj pomagati, pa me je hipoma spreletelo nekaj, kakor bi me hudo zabolelo. In včasih se mi je zazdelo — zlasti spočetka —, da jaz nisem več jaz, ampak nekdo drugi...” Vidite tako mi je
pripovedoval, ko je prišel domov. — Pokojnino bo imel, da; a če bi bila trikrat tako velika, z zdravo roko bi si bil lahko še več zaslužil; ročen je bil in priden. Pa kaj zaslužek! Kaj ima človek ude samo zato, da drugim služi, ali recimo: samo zato, da si kaj prisluži? Ali jih nima predvsem za to, da sam sebi pomaga? Kaj pomaga plača, če visi namesto roke tisti odrezek na ramenu! — Zato, ker je ne pogrešamo, ne vemo, kaj je desnica, jaz pa sem poskušal, hotel sem poskušati: Niti zganem ne ves dan z desnico, prav kakor bi je ne imel! Tako sem sklenil zjutraj, ko sem se že z desnico pokrižal; potem sem se oblačil brez desnice; potem sem hotel jesti z levico; a desnica mi je neprestano. nagajala kakor kak uporen, nepokoren otrok; s pasom sem jo privezal k truplu, ker nisem mogel vedno paziti nanjo; ko je bila privezana, je sicer mirovala, a levica je bila sama revna in nerodna; tako je bila vajena družbe in pomoči, da sama ni skoraj nič mogla; do poldne sem vzdržal, potem sem jo moral odvezati. Od takrat, gospod moj, se mi sin smili kakor trpeča duša v vicah. Ne rečem, da se ne privadi; se je že precej privadil; a takega življenja, kakor je živel, ne bo živel nikdar več.
(Nadaljevanje)
V sredo 24. febr. so se dijaki slov. srednjih šol pomerili v teku čez drn in strn. Proga je bila dolga okrog 1350 m; tekmovalcev je bilo 12.
Vrstni red: 1) Kogoj, IV. g. - 4'31 ”1; 2) Devetak V., II. licej - 4’32”3; 3) Devetak L., III. uč. - 4’32”4; 4) Cemic M„ III. licej; 5) Jarc, III. str.; 6) Pintar, V. g. Sledijo še: Frandolič S., Pelizza D., Cotič itd.
Prvih 6 dijakov bo teklo v soboto 5. marca na provincialnem srednješolskem prvenstvu.
Istega dne sta se pomerili med seboj Nižja gimnazija in Strokovna šola, in sicer v teku na 600 m. Zmagale je Strokovna šola, ki je nabrala 20 točk, dočim je Nižja gimn. dosegla 16 točk. Vrstni red: 1) Peršolja B., III. str. - 1’50”7; 2) Devetta V., III. g. - 1’54”6; 3) Tence, II. g. - 1’57”7; 4) Gergolet A., II. str. 2’02"2. Sledijo še: Sfiligoj, Pavlin, Ballus, Tabaj, Gergolet, Ferletič V.
Tekmovanje v odbojki
Prejšnji teden (26. in 27. febr.) se je pa vršilo tekmovanje v odbojki. Pet športnih odsekov (Tehnični inštitut, Realna gimnazija, Industrijska šola, Industrijski inštitut »Volta«, Slovenska šola) se je potegovalo za prvo mesto in za pokal, dar CONI-ja. Tekmovalo se je po tako imenovanem »italijanskem sistemu« z izločitvijo po dveh porazih.
Borba je bila trda in napeta že v petek, ko je šlo za to, kdo bo finalist med moštvi, ki so ostala brez poraza. Za to mesto sta se borili Tehnična šola in Sloven-
llllllllllllllllllll llllllltlllllllllllllllllllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlilllllllllllllllll
• ZA DOBRO VOLJO • Papiga na zatožni klopi
Pred nedavnim časom sem obiskal prijatelja, ki stanuje v Sovjetskem delu Nemčije. Bil je čudno vznemirjen. »Pomisli,« mi pravi, »jutri moram na ljudsko sodišče k razpravi. Ti veš, da moja papiga Loki kliče „Dol s SED!”. Pred nekaj dnevi je prišel k meni tajnik stranke in me skušal pregovoriti, da bi se vpisal v SED (So-zialistische Einheitspartei Deutschlands = Socialistična enotna stranka Nemčije, to je partija Vzhodne Nemčije). Komaj je spregovoril prve besede, pa ti začne moja papiga klicati: „Dol s SED!”. Lahko si misliš, kakšne posledice so nastale. Trdil sem sicer, da se je motil, pa vse ni nič pomakalo. Jaz in Loki, oba sva zatožena protidržavnega delovanja! Jutri bo obravnava. Tam naj bi Loki ponovila inkriminirane besede.«
»Kaj ni mogoče ptiča ubiti?«
»Sem že mislil na to. Toda ljudsko sodišče mi je izrecno zažugalo, da bi smrt ali pobeg ptiča samo poslabšal in povečal mojo krivdo.«
»Potem obstoja še samo ena možnost rešitve. Ti moraš papigo zamenjati!«
Prijatelj me je sprva začudeno gledal, potem pa doumel, kaj mislim.
»Da,« odvrne živahno. »To je izvrstna misel. V bližnji vasi ima župnik papigo, ki je prav podobna moji.«
Ko se je stemnilo, je vzel papigo, skočil na kolo ter se čez čas vrnil z ono drugo papigo.
Naslednji dan je bila sodnijska dvorana nabito polna. Nobeden ni hotel zamuditi izredne priložnosti, da bi slišal papigo kričati »Dol s SED!«. Na zatožni klopi je sedel moj prijatelj, dobro zastražen, zraven njega na klopi kletka s papigo. Treba dokazov. Ljudski sodnik začne nagovarjati papigo, skuša izvabiti iz nje državi sovražne besede. Toda ptič molči. Ljudska oblast se vznemirja. Tu stori predsednik sodišča nekaj nezaslišanega. Stopi h kletki ter počasi in razločno izgovori: »Dol s SED!«.
Pa tudi to ne pomaga. Ptič ostane nem. Tu stopi državni tožilec naprej.
»Dovoli, tovariš predsednik, da jaz enkrat poskusim« ter zakriči na vso moč: »Dol s SED!«
Papiga pa je le molčala. Nekaterim se je celo zdelo, da ji je zaigral lahek nasmešek okoli kljuna.
Predsednik sodišča je že videl v duhu, da bo proces izgubljen, ko mu je naenkrat prišla pomoč. Ljudski porotniki, prisedni-ki, policija in končno še ostali tovariši, vsi so se gnetli okoli kletke, vsak je kričal na vse grlo: »Dol s SED!«
Papiga pa je le molčala.
Tu naredi predsednik zadnji poskus.
»Ne vsak zase. Poskusimo v zboru, vsi skupaj. Eden - dva - tri!«
Ves zbor je zakričal, da se je tresla dvorana: »Dol s SED!«
Ta skupna, strnjena izjava se je papigi dopadla. Razprostrla je peroti, pomolila glavo iz kletke in zakričala s hreščečim glasom:
»Gospod usliši vašo prošnjo! — Amen!«
(Po Kath. Sonntagsblatt)
ska šola. Ob živahnem navijanju gledalcev slovenskih šol je Slovenska šola dajala trd odpor in le s težavo je Tehnična zmagala z 2:1 (15:13, 10:15, 15:11). Zaradi pozne ure sta dva igralca Slovenske šole morala oditi in tako se je bojna sreča nagnila v prid Tehnične šole.
V soboto so se borila med seboj moštva z enim porazom. Moštvo Slovenske šole je premoglo vse ostale že poražene (proti »Volta« 2^0; proti Realni gimnaziji 2:0) in tako postalo finalist. Takd se je spet znašlo proti Tehnični šoli in jo premagalo z 2:1 (15:12, 6:15, 15:12). Obe moštvi sta tako imeli vsako po en poraz in treba je bilo igrati še eno odločilno tekmo. Igralci Slovenske šole so bili že utrujeni, saj so igrali kar tri tekme zaporedoma. Vendar so v začetku prvega seta dobro igrali in vodili že z 10:3, potem pa se je sreča obrnila in Tehnična šola je dobila set s 15:13. V drugem setu je imela Tehnična že od začetka lahno premoč, ki jo je obdržala do konca; igralci Slov. šole so sicer proti koncu spet začeli manjšati razliko, toda utrujenost in pomanjkanje dobrih dvigačev ter nepotrebna disciplinska napaka nekega igrača so povzročili, da se je izmuznila iz rok zmaga in s ten) prvo mesto (15:9).
Če bi imela Slov. šola v svojih vrstah vsaj enega zanesljivega dvigača, oziroma če bi bili igralci boljši v podajanju, bi tolkača Cej in Gergolet lahko uspešneje obdelovala nasprotnika z »bombami« preko mreže.
Najboljši igralec je bil Cej (podajač, tol-kač in servisi), ki je bil tudi najboljši igralec vseh moštev. Nepričakovano dobro se je odrezal Anselmi (servisi, nekaj »bomb«, gibčnost) Gergolet, ki je sicer nekajkrat močno tolkel, ni prišel do izraza ker mu Kusič, ki je sicer zadovoljil, ni mogel vedno lepo dvigati. Tudi ostali i gralci (Devetak V., Devetak L., Tomšič Lavrenčič, Pellizon) so storili po svojih močeh, da bi priborili zmago svojem" zavodu in nadomestili odsotnost dveh dobrih podajačev (Mariniča in Terpina).
V pohvalo in zaslugo še to: igralci Tehnične šole so vsi razen enega člani odbojkarskih društev, ki se stalno vadijo i11 so gotovo za eno stopnjo boljši od večine igralcev Slov. šole.
Ital. industrijska proizvodnja
Agencija »Italia« — Iz uradnih podatkov, ki jih je objavil Ital. statistični zavod, je razvidno, da je na ra st la v letu 1959 industrijska proizvodnja v Italiji, v primer* z letom 1958, za 10,7 odstotkov.
POPRAVEK
K dopisu iz Rajblja v 8. štev. našeg3 lista se pravilno glasi — in njegove 18-let' ne nečakinje Henrike — in ne hčerKe Henrike.
OBVESTILA
V POSTU bo vsak četrtek ,ob 5h pop1 pri Sv. Antonu blizu stolnice ura češčenj* za duhovniške poklice. Prvič bo 10. marca-
DAROVI :
Za Katoliški glas: Štefan Humar iz Kanade ob obletnici smrti g. Avguštin^ Komjanca iz Števerjana 2 dolarja; N. N-iz Doline 1.000 lir.
Za Slov. sirotišče: Gdč. Fani živec na mesto cvetja na grob f č. g. Ivana Br^ zavščka 1.000; družina Cehovina-Bratin* namesto cvetja na grob -j- Marije Chetti 2.000; v spomin ge. Emilije Brecelj Mirk« Brezigar (Vicenza) 1.000 lir.
Za Alojzijevišče: Gdč. Fani Živec namesto cvetja na brob pok. preč. g. Ivan9 Brezavščka 1.000; V. V. iz Gorice 2.000 K. M. 1.000; g. Brezigar (Vicenza) v sp0, min pok. matere č. g. Bogomila Breclja
1.000 lir.
Za duhovniške poklice - semenišče: N*1
mesto cvetja na grob pokojne Emilije celj, daruje družina Kocjančič 5.000 lir' Po naročilu pok. g. Brezavščka: Za
veže pri Sv. Jakobu 10.000; za Vincenciji konferenco (Rojan) 10.000; za Marijam*# 10.000; za Alojzijevišče 10.000; za Siroti^6
10.000 lir.
Za Marijin dom v Rojanu: Družben^ iz Trsta N.N. v počastitev pok. Rezke Z0-bec 1.000; dr. iz Opčin 50.000; De Laur1’ 1.000; Furlan 1.000; U.J. 1.000; L. M. 5-00° lir.
Vsem dobrotnikom Bog povrni!
OGLASI
Za vsak mm višine v širini enega stolpi' trgovski L 20, osmrtnice L 30, več 7^ davek na registrskem uradu.
Odgovami urednik: ms gr. dr. Fr.
Močn*
Tiska tiskarna Budin v Gorici
L