'eto LXXI. št. 33 LJubljana, petek 11. februarja I93S Cena Din 1.— ~e n Izhaja vsak dan popoldne, izvzemši nedelje ln praznike — Inserati do SO petit vrst a Din 2, do 100 vrst a Din 2.50. od 100 do 300 vrst a Din 3, večji inserati petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru, inseratni davek posebej — >Slovenski Narode velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—. za inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UPRAVN1STVO LJUBLJANA, Knafljeva ulica itev. 5 Telefon: 31-22, 31-23, 31-24, 31-25 in 31-* Podružnice: MARIBOR, Strossmaverjeva 3b — NOVO MESTO, Ljubljansko. c„ telefon št. 26 — CELJE, celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1, telefon 51. 65; podružnica uprave: Kocenova ul. 2, telefon St. 190 — JESENICE: Ob kolodvoru 101. Postna hranilnica v Ljubljani št. 10.351 Nenaden prevrat v Rumuniji: Vlada nacionalne unije prevzela oblast Avtoritarni režim Cogove krščanske ljudske stranke se ni obnesel in je izzval le Se večje notranje in zunanje težkoče — V novi vladi so se pod vodstvom patriarha Miro na združile vse demokratične stranke — te razpisane volitve odgođene, dokler ne bodo izvršene reparacije in obnovljen notranji mir in red Bukanita. 11. feb br. Politika vlade kr-Jć^site ljudske stranke pod vodstvom Ok .-=-.* t- s t. ••: -:c-.i«t4v a'a rud-ka*- no spremembo notrarjjesa m zunanjega po-I:~:čnega kurra Rumunje v pravcu avtoritarnega režima po vzorcu fašizma, je izzva la v Rumunii* takr. hude notranje m zunanje politične zapleti jaje. da so poznavalci razmer že od vsega početka napovedovali nevrd-žnost tega režima Dejstvo, da ie žel ta režim navdušeno odobravanje fašizma in bftier:zma je kazalo na to. da utegne izzvati pravcat' p^evra* ne samo v Rumuniji sami, nego v vse; Hižnovzhodrti Evropi Toda hkraru so se pojavile v zunanji politiki tako velike težkoče. da je bil kralj prisil jen naglo likvidirati ta nesrečm režim Spre memba ie bila izvršena v pretekli noči. Že včera- popoldne se je v Bukarc-t: sošljalo. da se pripravljajo važn; dogodki. Vlada *e imeij popoldne izredno sejo. ki je trajala več ar. Pred sejo in po »eji je bil Goga v dolgi avdijenci pri kralju. Kralj je Mkoj za tem k'ical v a*dijenco predstavnike r»os3me/";h rumunsk;h strank. Posebno do'2 razgovor je imel z voditeljem Bajmoćne?še rumunske stranke. Maniom. ■gled-vm voditeljem narodnih zaranistov Snoe: ob 22. je bil sklican na dvor kronski svet. katerega elani so med drugrimi tudi vsi bivši ministrski predsedniki, tako da združuje kronski svet predstavnike ▼seh Mfe strank. Vladar je na tej seji sporočil, da želi sestavo vlade nacionalne koncentracije, v kater- naj bi bile zastopane vse stranke. Pustil je voditeljem strank dve ari ćasa za premislek. Po nadaljevanju *eje so se voditelji strank sporazumeli za ta predlog in dali svoj pristanek. Nova vlada O polnoči je izšel ukaz. a katerim je vlada Goge razrešena, ob enem pa imenovana nasleonja nova vlada: Predsednik vlade: patrijarh Cristea Miron; pou; ;iik in zunanji minister: Tata- ministri brez portfelja: prof. Goga, maršal Avansu, Anjjelescu, Vajda Voe-vod :r MininPMU (voditelji političnih strank); minister vojske, mornarice in letalstva: general Antonescu; minister trgovine in industrije: Argetinau; minister za kmetijstvo: Coniorace^cu; finančni minister: Cancico; minister soc. politike: Con>tantines*cu; minister za promet: Cortica Angelescu; notranji minister: Amiand Galinescu; minister prosvete: Viktor Jamandi; minister pravde: Popescu. Nova vlada ima značaj nacionalne koncentracije. V* njej so zastopniki vseh strank razen krščanske ljudske stranke Goge in razen narodnih zaranistov, ker je Maniu odklonil sodelovanje, dasi je novi vladi zagotovil podporo svoje stranke. Prvi ukrepi No\a vl.ida je o polnoči prilegla na dvoru in je takoj nato prevzela posle. Se ponori je bila prva *»eja ministrskega >veta, na kateri so bili izdani prvi ukrep=, nanašajoči se predvsem na javno varnost. Svo-je+*-jah v februarju 1938 t. 1. proučil vprašanje o rednih dogodkih pred sahorno cerkvijo v Reojrradu dne 19. julija 19S7. ka-kor tudi vprašanj«' <> sankcijah, ki so bile odrejene s saborskim odlokom proti onim narodn m poslancem, ki so gta>ovaIi za načrt o konkordatu med našo državo in Vatikanom. L'gotovil je. da je g. ministrski predsednik dne 6. novembra 1937 na zahtevo svetega arhierejnkega nabora po xado^eenju izrazil v imenu kraljev *»ke vlade svetemu arhbre|>kemu naboru globoko obžalovanje dogodkov z dne 19. julija 1. I. in obenem obljubil, da bodo kaznovani v smislu zakon o \ \ -»i oni državni uradniki, o katerih se dotene. da so bili kakorkoli odgovorni za te dogodke. Sveti arbJereJsJd —bor je nadalje ugotovil, da ga je pr*nlsednik kraljevske ilml« * *\ojim pismom dne 1. februarja t. L ob\e*til. da *o bili nekateri odgovorni državni funkcionarji odstranjeni * svojih dosedan jih m«t z namenom, da bi se obnovili dobri o.inošaji med državo in srbsko pravoslavno cerkvijo. Na svojih sejah je sv*>ri arh erejski sabor proučil tudi druge dogodke, ki so se zvrstili v okviru borbe proti konkordatu. T"gotovil je. da je bilo mnogo vernih stnov tn hčera srb«k*» pravoslavne eerkve zaradi svoje a dan osti do cerkve brez lastne krivde zelo prizadetih in da jih je treba zaščititi. Zaradi tega je S. februarja sprejel skl#»p. v katerem je upošteval Izjavo kraljevske vlade o obžalovanju dogodkov z dne 19. julija 1. I. In zahteval, da se kaznujejo v M* odgovorne osebe za ta in v«e pozneje nastale dogodke. Obenem je zahteval, da se nstavijo vsa k:izen*ka post spanja, uvedena v zvezi z borbo proti konkordatu, da se vsem nedolžno prizadetim in oškodovanim da materialna odškodnna in da se stvarno respektira svoboda bogoslužja. Predsednik kraljevske vlade je v svojem odgovoru z dne 3. februarja izjavil, da sprejema vse zah'*ve svetega arhierejsfce-ga sabora. Opozoril Ve, da je odgovornost \išjih funkcionarjev določena, urejena in eaaejnna po državni ustavi, pa da bi bilo odgovornost v vsej tej stvari treba razširiti tudi na duhovne osebe, kolikor bi se dokazalo, da so prekoračile svoj cerkveni delokrog v borbi proti konkordatu. Obenem je zagotovil, da bo kraljevska vlada poskrbela za materialno odškodnino vsem prizadetim v mejah zakona in v okviru finančnih možnosti. Sveti arhierejski sabor je na svoji seji dne 8. februarja sprejel na znanje ta odgovor predsednika kraljevske vlade s pripombo, da so glede odgovornosti duhovnih oseb pristojna cerkvena sodišča v smislu ustave srbske pravoslavne cerkve. Kar se tiče ugotovitve odgovornosti državnih funkcionarjev, prepušča kraljevski vladi, da postopa po svoji uvidevnosti in po razumevanju potrebe pravilnega obnove dobrih odnošajev med cerkvijo in državo. Glede vprašanja materialnih odškodnin oškodovancem, ki so bili prizadeti zaradi borbe proti konkordatu, je sveti arhierejski sabor na tej svoji seji ponovno izrazil svoje pričakovanje, da bo kraljevska vlada dala primerne odškodnine vsem prizadetim in da ho našla za to ne le zakonske nego tudi finančne možnosti. Na podlagi svojega prejšnjega sklepa, v katerem je ugotovil, da so podani dokazi in zadostno jamstvo, da ta in tak konkordat med kraljevino Jugoslavijo in Vatikanom ne bo več predložen narodnemu predstavništvu, je sveti arhierejski sabor na svoji seji dne 8. t. m. sklenil ukiniti sankcije, odrejene proti narodnim poslancem zaradi glasovanja za konkordat in je odredil, da se ta sklep takoj uveljavi, čim kraljevska vlada sporoči, da je izpolnila svnio ob! hibo. po kateri se ukinejo vsa kazenska postopanja proti onim, ki so se borili proti konkordatu. Ker je kraljevska vlada še pred sprejemom tega sklepa stvarno že izposlovala kraljevski ukaz z dne 8. februarja, s katerim je bila odrejena zahtevana amnestija in so se usta-\ ila vsa v postev prihajajoča kazenska postopanji, je sveti arhierejski sabor na svoji seji dne 9. t. m., ko je bil ta kraljevi uki7 pre^itan. odredil arhierejem, da rz-vrsijo sprejeti sklop o ukinitvi sankcij. Podrobnejše poročlo fn sklepi o teh vprasanrih bodo objavljeni v službenem »Glasniku svete srbske pravoslavne patri-arbijac Banovinski proračun je bil v dveh letih povišan za 32*2 milijona dinarjev Novi banovinski proračun znaša 129*7 milijona din in je za dobro četrtino večji od predlanskega Ljubljana. 11. februarja. V ponedeljek /ačne zasedati banovinski svet z nalogo, da razpravlja o banovinskem proračunu za 1 1938/39. Lanski proračun je določal skupno din 119.990 000 dohodkov in izdatkov in je bil za 22.406.576 dir. večji od prejšnjega leta. Letošnji proračun pa določa 129.793.902 din izdatkov ter je torej za 9.803.902 din večji. Povišanje banovinskega proračuna v zadnjih dveh letih znaša torej 32.2 milijona din. to je za dobro četrtino. Izdatki za posamezne oddelke so v letošnjem proračunu razdeljeni tako (v oklepaju v lanskem proračunu): splošni oddelek 6.795.060 (6,272.826) din: upravni oddelek 1.259.820 (1,272.826) din; kmetijstvo 9.408.130 (7.581.463; din; prosvetni oddelek 22,386.780 (22,119.084); tehniški oddelek 37.541.230 (>9.064.241); socialna politika in zdravstvo 12,745.660 (11,467.348); finančna politika 19.637.200 (13 9H.320); trgovina, obrt in industrija 2,808.570 din (2,461 056 din); rezervni krediti milijon din (1.226.277). Kakor vidimo, je za tehniški oddelek letos določena nekoliko manjka vs< ta. Precej večja je pa določena za finančno politiko, in sicer okrog 6 milijonov. Pri drugih postavkah ni velikih razlik. Dohodki so letos nekoliko večji, kar se da vsaj nekoliko upravičiti z izboljšanjem gospodarskih razmer. Seveda so pa potrebe posameznih oddelkov v resnici mnogo večje, če bi hoteli ustreči vsem potrebam in zahtevam posameznih okrajev, zlasti na tehniškem področju (ceste) in če bi posvetiP socialni politiki in zdravstvu večjo skrb Tudi Poljska dobi tajni državni svet Varšava, 11. feb Na plenarni seji parlamenta je general Zeligovski predlagal, naj se predsedniku republike dodeli po zgledu N'emčiie posvetovalni odbor. Ta odbor bi tvorili maršal Rvdz-Smigli. vdova maršala P'lsudskcga. polkovnik Slavek. predsednika parlamenta in senata in drugi. Program Hitlerjevega obiska v Italiji Berlin. 11. feb. Kancler Hitler bo odporo-va1 v ItaHjo v prvi polovici meseca maja in bo v Rimu gost italijanskega kralja v kvirnalu. Hitler se bo mudil v T tali ji 6 dni. V R:mu bo njemu na čast prirejena velika vojaška parada, v okolici Rima pa se bo Hitler udeležil tudi velikih letalskih manevrov. Drugi del obiska bo posvečen velikim pomorskim vajam v bližini Ncapla. Sorzna poročila. Inoiemske bone Carjh. 11. februarja. Beograd 10. Pariz 1416, London 21.606, N>wyork 430.875, Bru--Mi 73.10. Milan 22.675, Amsterdam 240.90* Berlin 173.96. Dunaj 80.40. Pnuza 15.10, Varšava 80. Bukarešta ».25. Uradno vremensko poročilo od 11. februarja. Raleče — Planica. 870 m: —6. jasno, mirno. ") cm novega sneira na 90 poilaffe, pršič, ^kakalnire uponatme. Planica — Slatne (Dom ilirije 10C0 m): —5, rpooblačeno. mirno, 5 pršiča na 110 podlage, drsališče uporabno. Rateče — Petelinjek 1440 m: —i, poobla-čeno, mirno. 5 OH no\er-ra na llo podlage, pršič. Kranjski jjora, 810 m: _6, barometer pada, pooblačeno. mirno, 86 cm sneca, prsič. Dovje — Mojstrana, 650 m: —2, pooblačeno. mimo, 3 pršiča na 30 podlag«. Vc^el, 1540 m: —2. deloma jaeno, mirno, 10 pršića na 190 podlage. Bled. 501 m: —2. barometer pada. pooblačeno, srtn 23 cm, drsališče na jezeru uporaimo. Pokljuka — Sporthotel, 1300 m: —4. oblačno. 25 pršiča na 105 podlace. Sv. Janez v Boninju, 530 m: —1. deloma jasno, mirno, 70 cm snesra. prisojno, pren, o*oino suh. Zlatorog v Bohinju. 530 nt: —10. pooblačeno, 90 cm snesra. osrenjen. Dom na Komni. 1520 m: —7, j^sno, mimo, 10 pršiča na 200 notidajre. Dom na Krvavcu. 1700 m: —8. 100 cm ane-ffk osojno suh. etoer PoCitieni e4$Qtni(k Ali U ali ni? Pred dnevi je »Obzor« poročal, da je direktor »Jugoslov. Lloyda« Malinar vstopil v JRZ. Drugi dan jc objavil popravek g. Malinarja. da ni res. da bi bil sprejet v JRZ. O stvari sedaj piše tudi klerikalna *>Hr\'atska stražaa in pra\i. »Da bi razumeli to pitijsko izjavo direktorja »Jugosl&ven-skega Llovda«. je treba povedati, da ie pred dnevi prisostvo\-al g. Malinar v Beogradu v hotelu Bristol banketu* prirejenem na čast novim članom JRZ iz Zagreba. Hb banketu so bili navzoči Niko I-ongo. G jura Janković in Stijepo Kobasica, iz. Zagreba pa Kabalin. Malinar in še kakih pet drugih. Direktor »Jugoslov Uo\-daH0TBL NA VODI« in po gledališki igri >SPIEL AM BORD od pisatelja AJcela I vena. V glavnin vlogah: Viktor de Kowa, Kosi 1 airrr, Alfred Abel. Najnovejši žurnal in zabaven dopolnilni spored CUDE2M KONJ, vesela in smeha polna burka Sodba ju ni presenetila Jožef Telbl obsojen na Si Vtacencija Blatnik pa na 1 loto robije — Pridržala sta si rok za premislek LJubljana. 11. tebruarja ■ cu 35.600 din. Od zaplenjenega denarja v Za sodbo v procesu proti Jožefu ieibiu kj Vincenciji Blatmkovi se je zanimala izredno številna množica, ki je Zt pred 16. uro včeraj popoldne napolnila senatno dvorano. Od S*, ure sjutraj do 2. ure popoldne se je kazenski senat posvetoval o krivdi obeh obtožencev. Dokazno gradivo je bilo ogromno in treba je bilo natančno proučiti zagovor obtoženo v in izjave prič ter upoštevati števiine akte preiskave. V glavni obtožnici je državni Užilec dr Fellaher naštel 21 ziočinstev in pr-istopkov. na -ni razpravi pa je dodal se ustno obtožnice za 3 zločinstva prevare in ponarejanja javnih listin. Točno ob 16. uri je stopil predsednik kazenskega senata sodnik okrožnega so- fii a g. Fran Kovač iz posvetovalnice in je začel čitati razso-in^ Teibl in Blatni- kova sta mirno poslu§il«i pred.«*edTiika, očitno sta bila te pripravljena n^ večjo kazen Telbl Id Je bil med rapravo zelo živahen je obvladov r :j in rj z najmanjšo icretnjo pokaza:, da je vznemirjen S ciničnim in prezirljivim smehlja jem je nekajkrat pogledal na občinstvo kajti mnogi so pnSIi poslušat sodbo samo zaradi tega. da b: v deli Jožefa Te bla sleparja v drži junaka, k: hoče izdati svoje skrivnosti in svojih pomagače v. Ko ie predsednik spregovoril besede, da ie Teibl kr.v, je Rlatn kova Teibla sočutno pogledala Tisti hip je morda Se mislila, da ona ni bila spoznana za krivo Potem ko je prelsednik naste' delikte po obtoz niči, zaradi katerih je bi) Teih1 spoznan za krivega le pa pri51 a na vrsto *e BTat-nikova Senat jo je spozna! za krivo v v se »i primerih obtožbe razen v enem primeru, da h: bila napravila bdfcftfl |SW ttkM Teibl pa je bil spoznan za kriv ga v 20 Dri-merih oproščen je bil torej zaradi pomnni-kanja dokazov samo v sririh rir:r-~r:h h tožbe in sicer obtožb da bi oonaredil tovorni list. da bi skušal prf variti tre^n I Avguština iz Skofie Loke da bi skufta izvabiti kavcijo od skladiščnika £<-benika in da bi napravil v pri r.tj Kuslianove Jažno javno listino Zakrivila sta s tem zločinstva prevale in zločinstva ter orestooka napravijania 'azilih listin ter sta bfla obsoiena po pristoj aih k^zenjk:h lofofiffl) Telbl na 5 let robie In na 540 din denarne kazni ter na. Izgubo častnih državljanskih pravic za dobo 5 let, Bla*n kov pa na leto dni robile »n na M0 din denarn kazni ter na Izgubo drža\Ttan«kib nravi za ? terl. znesku 37.300 din pripade 6300 din Blatnikov! kot njena last, ostanek bo pa sodišče razdelilo med oškodovance, in sicer Pov-šnarju 10.000 din. Pircu 7700 din. Kopča-verju 12.000 din in Kušijanovi 1100 din. Najtežji Teiblovi delikti so bile številne prevare m poskusi prevar. Teibl jih je deloma priznal zagovarjal se je pa. da ni imel prevarnega namena Ni pa hotel izdati sokrivcev in dobaviteljev sladkorja iz državne tovarne v Belju Takega zagovora pa sodišče ne more upoštevati Sodišče spioh ni verjelo, da je imel zveze z Beljem in da je dobavljal n^zatrošarinjen -ladkor našim trgovcem in da ie imel v primerih ki so v obtožbi namen dobaviti sladkor, ra ga ni dobavil, ker ga je prehitela preiskava Preiskava v tej smeri, da bi se ugotovilo, ali je imel TefbT rvpze z Bdjem. je ostala brez uspeha TeibJ je trdovratn« molčal na vsa zadevna vprašanja in zaradi tega jc mil sodišče sklepa M le to da si ie izmisli' ves zagovor o »visokem funk-etaBsrfs iz Belja k* mu dobavljal ?lad kor brez trošarine Tako italiAee sedttta podpirajo tudi številne druge okolnosti in podatki dokaznega sradiva Od stevilntr žrtev n: dobil nANPe n;tt kocke nezatmSari-ajenejri = iadkoria razen Prca Dragra k: mu je Teibl dobavil neznatno količino ta-'-:ega blaga. Sodišče je pri izreku sodb«- upoštevalo Ml to da je Teibl l Batnikovr opravil večino vsote, ki io ie nrlsTeparil. da se je UkaJEBl v več nrmfrih kot nevaren pustolovec in da ie bil že d'akr^«* bsoie^ na večletni- leCs zarad' orevar Olaiš'lnr le bilo za Teibla le to da ie deloma Driznal krivdo in mora «krbet^ za en^er? otrokp in da je bila Skoda deloma poravnam :-*n-iena Skoda te zna*a'^ 131 son din ako bi Teibhi usoole vse slemrile k' fih e naneMai bi ma«alp Skoda nad '^n ooo An '"t1"'t- pia^mkove ie sodišče ur*oS*evaV o1r?i*;,'rio n^ntnoit d"5 do^le- nt oila ifflzno VBBS m As ie b'1a mnrdi »"udi nor' ml ivom rnHifii Tpib'a Ohon^nr^ n'«ta hrtvviti aH «r>T^t*»■ ♦-a oHa c + n prtif i'lutn SS^»uiUl tri- iksevnl rok za nrem'Hol? Prenrirani /me ifa v>o=tT o>^a kaz*»n ^riT-^ip'n i'vn^ -v^p^i-* da b* BnelsH^p za klasično prvenstvo GZSP imajo samo verificirani tekmovalci GZSP, to tek-m ovan je se vrši skupno z ostalimi tekmovanji, vendar bo ocenjeno ločeno Isti predpisi veljajo za skoke. Vsak verificirani ali neverificirani tekmovalec- nastopi na last* no odgovornost: Prijave za klasično komb. GZSP na saveznih prijavnicah ;e poslati do četrtka 17. t. m. na GZSP ali do 12. ure v soboto dne 19. t. m. oddati v pisarni GZSP v Bistrici. Žrebanje startnih številk bo za vse discipline v pisarni GZSP v Bistrici v soboto 19. tu m. točno ob 13. uri. Žrebanju lahko prisostvujejo samo delegati klubov in vodje moštev. Vsi zmagovalci v posameznih disciplinah prejmejo krasna darila, ostali plakete ali priznanice. Razglasitev rezultatov in razdelitev daril bo v nedeljo, dne 20. t. m. ob 18 uri v Bistrici. Nastanitev ta prehrana. Vsi j umori i imajo brezplačno prenočišče ostali tekmovalci bodo nastanjeni po hotelih in gostilnah — po globoko znižani ceni Za ceneno prehrano je preskrbljeno. Prevoz. Prevoz od postaje do Sv. Janeza za eno smer na kmečkih saneh din 8.— Od Sv. Janeza do Hansenove skakalnice na ž? omenjenih saneh v eno smer din 5.—. Iz Boh. Bistrice do skakalnice na kmečkih saneh v eno smer din 5 —. Potrd'tev o udeležbi. V«*em onim. ki *e bodo poslužili DOlovične vožnje ki bo najbrže dovoliens z* v^e -zletn«5 dni b' iz dala potrebna potrdila pisarna GZ^P In sicer v nedeljo popoldne pri Hansenovi skaka hiicl. * — Seja 'Jueosioven^Keira zimsko *port-ne*a podsaveza bo drevi ob 18 20 v Un:-onu. — Axel Paul*en umrl. Te dni je umri eden izmed pionirjev drsalnega sporta nekoč sloviti drsalec Axel Paulsen po katerem se tudJ imenuje težak Hk v umet ne?m drsanju Pm]sen ie 1*1 ^den naboi-š:h hitrostnih drsalcev a tudi v umetnem drsanju se ie odlikoval L^eta 1£%1 j* tekmoval na Dunaju kier ie pa zasede ■Bftl BMtJe mesto Umri je v visok] starosti S2 let Monumentalno filmsko delo po slovilen. Mark Twainovem romanu ki predstavlja burno, neobičajno zgodbo iz življenja arpleškega kralja Edvarda I V glavni vogj lajp »pulamejši junak = kega platna in idol sedanje mlado generarne Erroll Flynn ter oba ovolčka BILLY in BOBBY ? Nad 1 leto so trajale priprave za ta film: Snimanit Zanimiva gledališka predstava Liubliana. 11 februar. V (soboto rKi 'aniTian'p med ljubitelj- rrl^ialiske umeino-ii Drama bo sicer ^nr!7orie'na na letav*dcefn odru v I>e ItvA1 ■neriiici n ij ne -m^mo ,ivr^tif: ne. -tavadne d;l^tnnt«ke nred^'ave lahko rer<-mo da '»o vprizoritev r»oka7:ila Nireinliefi^ no '/popolnitvi 7ra7nihr we k#on Irannts^ um^tno^t' in i^kriiihi \tro'jr^;vna :ove da je to tr*i?"ed:a nnou:b iekh»t ki io vpriph v lepoto :n Itat eretl Ijjro je po ori prav' a jo n ^katoft so pokazale, da -redst^va ieo imftnmi douoiek Or^ma ie razd^^er:. na 1- -':k Pre s-: e ho dvgnil 7astor. ho vselej pro^cirans l?ks i■ ai»07it;va or°d oci Btedsh*ev Hiaoo t;\p -e radelal res i«»bro ? Kumer Pfwi ip7nu ^likp ^o ^ ^ ■ f ■ t> I j h r•'»•■■'* t ^f9"n^V '-"^ ' '! " "ML^! i-PMP F"iim o zlu m dobrem, o bedi in trpljer ponižanih in razžaljenih o sijaju in razkošju na kral;evskin dvorih, o junaštvi, in vojni, o mržnji m ljubezni, o zvestobi in 1 »lajaliH o romantiki prejšnjih stoletij V Razen >e jima vštejia! vselej kratko karakteristiko unhodn.iti prizorov Ze drama -ama ua sebi ie zanimiva. raziialia cr*o naiboleisli:^ ialn h .-ropadim' • ::ni:h deklet — kjerkoli m v»ak dan kakor čitamo na UpaKu: Cas v^ak lan. kraj; vsako mesto in vas. Čeprav o uobeni arami ni iroeoe^ napovedovat, v r a;'Tej z v*-o Hniaslpvostjo uspeha, smem reoi o >Mat!dii. da ho spreieTa z ram m p van jem pri ohen-tvu ki zna j tj v Ino i*enit. kulturna prizadevanja m »d lelavstvom Hofgastem. 10 februarja V ponedeljek 7. t- m je odpotovaia iz Ljubljane ekipa naSih \'mu dr Zimmerma.na Mali tfof-gastein. idi!ična gorska vasica, ki lepo urejene modeme hotele m )e bil že prej poln goetCA*. se je jel še bolj polnit saj prihajajo smučarji iz vseh krajev srveta. Udeležba na teh tekmah ko namreč Ae večja, kakor je bila na nedavni mednarodni akademski smučarski prireditvi v Villarsu V dokaz nekaj zanimivih številk o prijavah udeležencev. Za smuk se je prijavilo 221 tekmoval-cerv. med njimi najboljši Avstrijci. Nemci in Svicarj.. za slalom pa 175 Med nami je sicer naš prvak Hcim. ki pa bo imel spričo ogromne konkurence tudi t^žko stališče Za teke se je pitja v Ho 72 tekmovalcev, za skoke 30 za štafete 19 in za patrulje 26 moetev za alo nsko kombinacijo 175 Ukmcrvalcev Med 'nožem c sc poleg nas prljavijem 3 Švicarji 19 akademikov nemških univerz !z Češkoslovaške, 5 Cehoslovakov m 10 Nemcev z rajna. V torek smo malo počivali, v sredo smo si pa ogledali skakalnice tp prog?r za smuk Dečman in 8\*ec sta se tako* vzpela na 60 m skakanvco in noskusila nekaj skokov a He-m Vovak ftorli Herle in Skoberne st. medtem oreizkuSal pt^to za ki je dole-a ?» km -z'-♦»dno ^tr-■a kar je pa* avstrijska p^s^^broet jn vrhu tegs ie i edena VIAmeka »»a k^ znaša okrog 300 m Heim *o 1e prevozil prt tren miru v divjem smuku brez in želel smo na * hem 4m t« bilo tako tod: na ziavr,- tekmi, ki bo jutri. Moćnik in Primožič sta st m progo k;er bodo tekle statete m kjer bodo menda tudi tekmovali na 18 km. PRVI DAN TEKMOVANJA Danes ;e bdi prvi dan tekmovanja, in s cer v štafetah 4 v< 8 km. Na startu je bik* 20 štafet, od katerih so pa tekmovale univerze ločeno, prav tako akademske zv^ze n udruženla in tudi posebej akademske korporacije Naši so tekmovali v r.ajmoćne* konkurenci med akademski-■ vezam: in dru't v' Na startu je bilo 10 štafet, a v te- oatn ko^kurenc so se na»«;i imenitno odrezali kajti zasedli so tretje me^to Rezultat: so n;: -as'e 1938 Ob 14. uri pred Oh rin>kim domom na Bistrici start za teke na IS km. 6 km ta 3 km za sen orje in juniorje — pravico do nastopa imajo vsi smučarji Nedelja 20. 2. 1938. Ob 8. ari za Grad-e»mn nad hotelom Believue start za >sla-lom« za -enorje in tun orie tekn^uje se v razredih - oceniu^e v reloti Vodstvo tekme si pHdrzu^e nraneo nrene^ti t^kmo-vanie na drue teren Ob '4 ari rtu Hansenovi «kaka-nle «»koki za komb;^a rHo in šoto skoki Drav^ro 'r na^orv-« iT10^^ "a ^ verificirani tekm^v^lci tzss Tr^n'ne na sk»k»'nioi dovoHen do nedelje in sicer do 12 ure Splo*n» dolo*:I^t T°lfTiin 0^'''- lih in pravilnikih TZ?S v^n^a- Imajo izjemoma pravico do nnst'tpa tuHt ne^-^r^fl-cirani tekmovalci. Pravico do tekmovanja Tragedij vojnih žrtev Ljubharta. 11 februarja V Tirolah. na bojišču v tistih dneh ko se je kopal temeli tugi^'aviji ie boievn^k Martin Bmcl tam >krojj Celja, bn ranjen in dobi1 povrh se letiko L'mr! je 10^5 leta. zapustil 7 drobnih otrociJ:ev izpod 1*etu upamo bo vsai nekolike zbrisa! te solze trpljenja in pozabljen ja. Druga. 7. drugačnim disakordom »zvene-ćaa rrarjedia. ki ni o^amhena. pa biča bojevniku 'nvalida Kranjčiča tudi tam okrog Ce!:a Bil je leta 1915 v avstrijski vojski rad* nepokoračine kaznovan — bil }e pač puntar. ki so mu vsilili avstrijsko — tlačansko uniformo, da koije brate po krvi in jeziku 6 mesecev zapora so mu zato pri-v.Ki1!!. no odsedc- jih ni. temveč naj bi jih »odslužil« na bojiš-u Tam je bil ranjen Pravilnik k inv zakonu a vlada v Sloveni'i 'eta 1010 rsdsl" arrme«t'»o za vois^Jce ka/ot m av«trM«k v*. Zikaj ie torc- -a kruhom hrani tečnim g-a in belim ...« — in da bo izdelan načrt novega invalidskega zakona vsaj do p;a nika Kristusovega vstajenja u/akonjen. Bojevnik-invalid Iz Celja — c Skakalna tekma odpovedana. Za nedeljo 13. t- m. določena skakalna tekma za prvenstvo Celja na skakalnici v Liscah ie zaradi pomanjkanja sneca odpovedana. Pač pa bo priredilo SPT- v Celju v nedeljo mladinsko tekmo v slalomu pn Celjski koci. —c Prijavljene? za bolničarski teraj Rdečega križa v Celju naj pridejo v nedeljo 13. t m. na sestanek v Zdravstveni dom. da se določi č*s pr-^davemj. —c Pododbor UR01R • Celju opozarja vse rezervne oficirje na predavanje, ki bo v torek 15. t. m. ob 18.15 v učilnici v vojašnici kralja Petra- Udeležba je obvezna za vse rezsrvne oficirje, ki ojeo event službeno zadržani. —c 1'eoden padec na stekleniro. Pri Sv. Miklavžu na Boču ie nadel v sredo opoldne triletni sinček služkinje Mihael Risa na steklenico. Steklenica se je razbila, pri čemer je steklo porezalo otroku kite na levi roki. Otroka eo oddali v celjsko bolnico. —r Z veronalom se je lastrupil v torek v nekem celjskem hot?lu 6o-leLni trgovec Jakob Sfern iz Zagreba. Frepe-ljaLj so ga v celjsko bolnico- kjer je v fetrtei zjutraj izdihnil. —c V eelj^ki bolnici je umrla v sredo 76-.I?tna ESjsebnfca Tož^fa Samidova iz Grafske vasi pri Gomilskem. Stric zaklal nečaka Strašen zločin na Letencah pri Goricah — Usodne posledice prepirov med stricem in nečakom Kranj, 11. februarja Ves Kranj je bil včeraj pod vtsom strašnega zločina na Letencah pri Goricah, kjer je stric s kamSnim nožem zabodel nečaka naravnost v srce, da je nesrečnež kmalu izkrvavel. Na svojo domačijo in posestvo na Le-ler.caii se je kmalu po svetovni vojni vrnil Fran Kokalj po domaće Man. Njesro-va hisa stoji nekol ko oddaljena od vasi Letenci ob potoku in zato Je dobilo naselje ime Za vodo« Do zadnjega je Koca "n sam go£tpo-ri*ij-i] na posestvu. ;i pred kratkim gra je Izročil nečaku Joahirm: Xokaljn Napravila s»ta posrodbo, na po-Ilas:i katere si je stre izgovoril v hiši "sot m hrano Ker je bil stric Se prileten — zdaj ima 63 !et — je vodil gospodarstvo večinoma nečak. Joahim K cA al j, po poklicu čevljar, je bi] star 30 let in Je bil priden m dober rofmodar Sezidal si ie hišo in uredil v njej lepo s -?troji opremljeno <*ev!jar?k^ ielavmeo v katen je bilo zar>o^len'h S Jo 10 pomočnikov Stre in nećpk sta se v začetku ^lobro eaaumeJa a nedavno sta c sačefa prepirati. Zdj <*e. da je bilo krivo skupno srospodar?*-.- i \>da\Tio ie na-ctal -por zaradi puške Stari Kokrdj je imel na*nreč lovsko ptiSko m tud! orožti ist Puško in nab^ie mu je pa r^ečak kri1, nfikar s^a je stric naznani crožrii-Bohemec veljajo znižane operne cene. Iz Maribora — Iz »ledali^ča V soboto zvečer bodo ;>o-novili opereto »Noč v Kairu« za red A. V nedeljo zvečer izos-tuje v orpereti >Pri treh mladikah« v vloiii sTejra Teehblla Josip Povhe Prihodnja novoft mariborske drame »-o v Ma'Čevi rSSji nol;-k.i komedija >Fir-ma*. ki k> ob I hibi lanski vprizoritvi dosegla - plik n«peh _ Bekrataelia feajjeev. M<=^tna občina rnz-?L?ša Nabom obvezniki, roimi leta 19L1 do 1918 in 1907. ki stanujejo v Mariboru. nlSS p;t v Hiriboi pristaini in -e želix> ude-ež ti naf»ora v Mariboru. «e pozivajo- da se zgla^e v mestnem vojaškem uradu na Stota-Skovem trgu 11 v sobi 3 m-»d urarinimi ura mi. S sel>oi je nadtl domovnski li«t ali potrdilo o začasni n »li so ga hlapci nezavestnegra in mislili so, da mu je postalo samo slabo. Obvestili so njegove ]K>močnike. ki so mojstra prenesn ne dom O tragediji "o tud; takoj obveet'li orožnike. Kmalu jte nesrečni nečak izkrvavel. Oblasti so odredile obdukcijo trupla. Pokojni Joahim Kc*kalj je bil zelo dober mož, in vsi so ga imeli radi. V kratkem se je hotel poročiti. Zloč""nski stric je po groznem dejanju pobegnil v gozd, pozneje se je pa vrnil domov, kjer so era orožniki z Gotarik i aretirali in prepeljali v zapor. o o gradu ji novega -okolšk»'ga do i bo stal na vogalu Gregorčičeve ulice ob so-kolskem letnem telovad šču Raspisan je že natečaj za osnutke in je v ta namen za nagrade votiran znesek 15.000 dinarjev. Slro-ški za gradnjo novega sakolskega doma « Mariboru so preračunani na dva milijona dinarjev. Pri volitvah ie bil z malo mi izpre inetnbami izvoljen ritarj odbor s starosto dr. Fornazarirem na čelu. — Pol>iia dobi avjoniobil. V Mariboru se že dalje časa opaža potreba moieri i Boariborske policije. V svrho usp^šn^ga bijanja kriminala bo mariborska policija nabavila avtomobil & policijske organe, ki ga bodo s 1. aprilom pričeli uporabljati. Danes ob 14.15 uri MATIN KJSKA PREDSTAVA Cene Din 8.50 — 6.50. Dopolnilni spored! KINO MATICA KOLEDAR Danes: Petek, 11. februarja katoličani: Lurška M. božja, Adolf DANAŠNJE 1» K I K E D I T \ ! Kino Matica: Ren lez - vous v Parizu Kino Sloga: Transatlantik Kino Union: Paglavček Kino Moste: -Poslednji pogan« in »Kaj-,nov žig« DEŽURNE LEKARNI Danes: Mr. Sušnik. Marijin trg 5, Ku-ralt. Gosposvetska cesta 10, Eohinec ded.. Cesta 29. oktobra 31. Higiena je bila v kopališču OLZD. (»gledala si je vodo v bazenu in poduhala zrak v izbici, kjer puhti para iz cevi. Iz kopališča je prišla v trdnem prepričanju, da bo niena priprošnja na pravem mestu zalegfa vsa/ toliko, da bodo segreli vsako soboto v kotlih malo več vode. da se kopalcem ne bo treba v bazenu z vsemi štirrmi otepati tuje maščobe In kaj mislite, kaj se je zgod'lo? \ič zoper maščobo in nič zoper strupene pline Eppur si muove Toda pri nas gre ta muove vedno narobe. Gospod ;e pri OLZD so sedli za mizo* se posvetovali in sklenili napraviti mahoma konec vsemu zaba\'ljanju. V soboto so kopalci odhajali iz kopališča OUZD. ker ni bilo v njem ne umazane in ne čiste vode, pa tudi nobene pare. da bi v nji gnezdil: strupeni plini. Parno kopališče je bilo kratko malo zaprto in kopalcem so povedali, da se lahko pridejo kopat v četrtek, če hočejo. Če ne naj bodo pa umazani. To jih tam v parnem kopališču nič ne briga. In še so jim povedali, da stane zdaj enkratno kopanje v parnem kopališču 16 din, do-čim je stalo prej 11.50. Moški se bodo lahko hodili kopat odslej \'sak teden enkrat in sicer v četrtek, ženske, ki imajo povsod prednost, pa vsak mesec dvakrat. Tako jc sklenjeno in bastal Mi pa pra\nmo sine it a: dovolite vendar tistim redkim Ljubljančanom in Ljubii&n-čankam, ki so že vajeni hoditi po božjem svetu s čisto kožo, da se bodo hodili tudi v bodoče kopat in parit V bazenu pa napravite žlebiček naokrog, da bo voda sproti odnašala maščobo, kopališče pa odprite zopet ob sobotah, ko imajo ljudje čas za kopanja. 7332 A»V3 ^3 »8C0VENSK1 lf ARODf, prte*.. Tf frCminfr HM. DNEVNE VESTI — /eleiaiikim vp*keje»*e«. Hanom t*»l-»i-k-ra fonda « »edo«et- Po nalogu oblastne ur>rav«» bolniškega fonda za državno prometno osobje Hev 25tt-LlU88. naj se javijo vsi v pokojen d. ki so zavarovan pri tem fondu odnoMio bolniški b laza m i pri e»iini-cah !..*»r k> potrdilo lole. odnosno dijaške knjižice, iz kater h ho razvidno, da otrok nadalju-■okojonci. kateri «o v staležu Liub-Ijana glavni kolodvor, naj se »av jo v ra--isarui v t prm inu od 12 II. » 20 II. 19GR. Kdor ne bi v določenem terminu predložil * lanskega H^ta in zcora. navedenih potrdil, bomo po naloru oblast v a uprave bob Ihan fonda elansk* l**e razvelja-in v*w» nepravičen** rodbiivnce elane črtali !z staleža članstva bolniškega fonda. — 1'o^ebno do»oj»>nje za a*oi ali prevoz ii^fne. J>a bi bila kor»rola uvoza ali prevoza irviii? in žjvi*tsk:h proizvodov hm uspešnejša in da se o*Varani n*"varnost zanašanja -i' - • - bolezni v na*o državo, ie kme-t-jeko mimMnrtvo odredilo, da ne sm«» nobena no^iHka v na^o državo. t* uvodnik na meji n*» predV>Ž! T****bne«a uvoznica dovoljenja, k! i#» pr**dn> «ano za take primere v čl. ~ zakona o zatiranju živalskih kuinih r.oW-. ali *Ao !oroi>nip ni Mo pren v prepisu dobavljeno obm*»tni. vM*»rinarski -v •> - • — ni:r*s**vtru — Tudi Ptni raht<-*a avismaiifn* telefon-«k«» r»ntrals. Poštni minister Vojko Cvrkič včeraj ▼ svojim kabin<*tu depu-l Ptuja pod vodstvom narodnega po-s'r-- . \\ BfaaBra V rm^nu deputarni" j jj. Brer,«-* *"> ;-n;! t1'' :v»trp'o ,ia do- bi tudi Ptuj avtomatično Mofou-sko centralo in da se zbo! lo5***val. ?Paris1938? Kazina 19. t. m. — Zanimanje i**ni>kjh lrto*israrj>v «* ■nas dri**a_ Tur!*4ična zven za Hrvatsko rili—ki in Gorski Kolar ip dobila od bavarskega tujsko-rrometnega urada iz Mun-rkaaa ob\es-ri!o. da vhvia letos v HemČitj zaradi -v zrem prom*du 7 Italijo aaki veliko zanimanje za Jugoslavijo. Vse va/*-\ da bo leto- iz Nemčije mnogo več le-fovišrari*v pri nas kakor iani. — Za zaklane perutnine v CSB je porr 1 voljan e. Na proVijo -a voda za snovanje zunanje trgovine pri trgovin-sken. istretvn j? izdal oddpl*k carin v r - - ---v: nalog vt»eni obrne- nim carinarnica:n. da lahko imščajk) č«*z mejo samo tiste v.itron^ na f*e-ik<>i-na-k^ na-menjeae zaklane nerutjiinj. ki je bilo za r nje Zavoda za pospeševa- ■je znnanie *rgovine. Zaklana perutnina j3 it • -- :'~'ovaik^m kont-ng mtirajML U DSSlt LAHKO VIDITK zato ne smete zamuditi danes ob 16., 19.15 in 21.15 sijajne filmske komedije PAGLAVČEK (LE MIOCHE) KINO UNION, tel. 22-21 — Iiifiljraitaa *loge. Io po--: sbor dne 12. marca 1938. v salonu restavracije pri Levu, Ljubljana, Gosposvetska cesta. V^n dopisal ta predlogri. kateri bi pri-ŠH tLa občnom zboru v podtev. naj se pošljejo osem dm pred občnim zborom zvezi šoferjev dravske banovine. Ljubi javna, Mestni trg- 6TJL — V počastitev spomina dr. A. švrrka so za skTad dr. A. šerka darovali rodbina fter-ko iz Cerknice 200 din in dr. y/L šerko. t n f Ljubljani, 200 din. Iskrena hvala! — V Dalmaciji bo kmalu /manjkao tjna Iz Dalmacije porotajo. da vino ie dolgo ni slo tako dobro v promel kakor letos. V vseh vinorodnih krajin fo vinogradniki dobro vino že razprodali. CVfaTo s^mo še n?kaj e3ab$e? pri r»red ne*K>tenika ob 6. uri zjutraj. C »a vožnii prehrani in tečaju (vodstvo^ ie Din -51 Ker je v avtobusu š? nekaj prostih mest. mu a prijave do iane* zvečer Zveza za tujski promet in bflietarna Putnik (tei ?4 m — Vreme Vremen«*a napoved pravi, da bo obtoeno. oe*Ma nohtno vr*ro» < padavina-m?. Veerai ie znašala najviiia temperatura v Splifi* 0 r Beogradu 7. v Mariboru _6 2. v !_ ' " v ''- -r ■ - iatajevi 5 Ha-v? ie kazal barometer v LjuHjani 753 S. tem-paranaea ie znašala 2 0 _ 41» »?udi izorela V tanl SasMnl hhzu Sioataria se ie pripetila v altnal ponoči strasna n^-'eča Km"1 T jre Rožič je ofenil j3ga sina io na svatbo ie povabi nad 100 kmetov. Okrog polnoči, ko jo vladalo nad svati največje veselje, je nastal v enonad-stropnu Kožičevi hisi požar. \'nela so se tuli ledena tla ;n »e vdrla pod svati, ki so ratali v prvem nadstropju. Komaj dobra polovica svatov se je resila iz goreče hiše. drugi ho pa našli v plamenih smrt- Do jutra so potegnili izpod ruševin 36 grozno ozeanih trupel. Med njimi je rudi go**fiodar-]ivo truplo in trupla njegovega sina. dveh hčera in ieme. NVvesta je pa strašno opečena in se bori s smrtjo. — šofer povozil volka. Šofer Tomo Gjor-gievič iz Kosovske M-trovioe je povozil včeraj zjutraj s tovornim a \i o mobi ioni na cesti med Aralijo in Avalo volka. Povoženega volka ie pripeljal v Baograd- kjer so ga hodi bi rad ove«! neti ves dan gledat Iz Ljubljane —lj Slab*i dan na ribjem trgu Danes je bdio naprodaj male moraikiii rib. ker je IH zadnje čase zopet slab ribolov. Morali bomo se potrpet: več tednov, dokler ne bo zavladala na Jadranu pomlad, čas boljšega ribolova. Danes so prodajal: golčiče. ki so podobni skušam, po 18 din kg girice po 14 do 16 din, sardone po 20. pire po 20 do 24 Lr pa^uiiide po 30 din. Vseh teh morskih rib je bilo naprodaj mal^. RMnag navadno je pa bilo dovo.j rečnih rib po stalnih cenah, žabjih krakov je pa bilo danes prvič v tej zimi nekoliko več. - 1i V rSIo\enskem Narodu« smo priobčili članek o 25. letnici umetniškega udej- * ruvanja znamenitega jugoslovenskega \nolinskega virtuoza Zlatka Balokovića. V članku je bila izražena želja, da bi umetnik gostoval tudi v Ljubljani. Glede na ta naš članek nas obvešča Glasbena Matica ljubljanska, da je povabila že 20. januarja ga umetnika na koncert v Ljubljani in dobila od njega pismeno zagotovilo, da se temu vabilu odzove. Glasbena Matica določil.1 kaneart Zlatka Balokovića s sodelovanjem Ljubljanske Filharmonije za 18. marec. Koncert bo v veliki Unionsk: dvorani. —lj Koncert tenorista Anloia Derinole ,e :.-v? --r»l;st'čni koncert v letošnp sezoni. Go -pod Dermota bi 7jp*I s svojim lepim lirič-rr'm ?enor:em 3 oratori• :-jence* Irz, konservatori;a. obe veliki Filh-dvorani iti -deer v torek dne 15. t. m. ier v ponvioli^k. dne 21. ■. ni. Zač**t»»k v^ake prod uk'H je ob V«7 »večer. Podrobni spored javimo. —li Želeinifarski ples. :-V *olx>to 12. t. nt ob 20. uri bomo na šl! m^d železniearie na Iabor — s? sliši io govorice po me**tu in po dežeji. I...»o< p h redio železničarji po Jalj-še.ni ."0:1 zopet svoj r^orezentanrrii ples. složno \-Sfi organizariie pod firmo svo;^ga lelatbeneg.' društva Slogo Znana je organizacijska sposobno«!* železn;čarjey če-ar se lotijo, dobro izvedejo Za svoj reprezentančni ple* bo mobilizirala Sloga tri godbe: Uo-n;»h>f-:a jodba aa pihala br» -svirala na iraleriH- iazz-orke*;ter jo bo izmenjaval na odru. v desni gornji stranski dvorani bo pa šramel zb-ral okrog set^p ljubit H ie domače iiodbe. valčka in polk*» — torej dosti izbire 7jl v-a"....-I<>\ nega dru šrva. V torek 15 t. m ob 20 bo predaval v mali fJJaarmonični dvorani pod sknp-nim okriljem Prirodoslov-nesra društva in Jadranske straže g prrv. docent ar. Val-ter Bohince o term: t Sredozemski človek v s/voji odvisnosti od narave . Predavanje bo spremljalo okrog 60 diapozitivov. —1: NaSa trgovina i Belgio in pogoji ta njeno porefanie. O tem vprašanju bo dan »s oopoidne ob 15. uri predavanje v pri-rlvorani Zlomice za TOT (Beethovnova nlica 10> Predaval bo tajnik jugo^lovenske-ga odbora za po*^-----vanf? gosnodarskih oi-aolajev z Belijo «r. Aleksander Kovacevič. Po predavanju to dieknsiia. Predavatelj bo t informacijami in nasveti na razpolago vsem interesentom Vabljeni so vsi. ki se zanimalo za gospodarske prit.-ke v Beljiii odnosno 7ja navezan ie gospodar?kih stikov 7. h jj»k. mi tv rdkami. —lj Nad trie uri »e boste ©a jali, ako boste v nedeljo 13. t. m. ob 20.15 posetili veseloigro ; Pustolovščine dobrega vojaka Svejkac, ki je Se trikrat z vel kim uspehom nastopil na odru ao-koiskega gledališča na Vite. Rezerviraj te m. vstopnice pravočasno v j—11 80-kofcskega doma. —tj Sokolsko društva Ljablja nastopaš ja vas vabi vse prijatelje na svoj plesni večer, ki bo v nedeljo 13. t m. ob 20. uri v dvorani Sokolskoga doma. Igral bo priznani domač Šramel. Maske dobrodošle. Za vse dobrote poskrbljeno. Zdravo! Iz policijske kronika Ljubljana, 11. februarja TATINSKA TROJKA IZBOČENA SODIŠČU Kakor smo že poročali, je polici ja aretirala v Kolodvorski ulici nekega lOdča, doma iz Hrvatskega, člana tatinske trojke, ki je kradla po ljubijanskih trgovinah. Policiji ae je posrečilo izslediti se oba njegova tovariša, pri katerih so tudi zaplenili mnogo nakradenega blaga. Na policijo je bilo povabljenih več ljubljanskih trgovcev, ki so v posameznih kosih spoznali svoje bla^ro. o katerem so bili prepričani, da ga ne bodo nikoli več videli. Preiskava proti tatinski trojki je zaključena. Tatovom je dokazanih nad 30 tatvin, ki so jih deloma priznali, deloma pa jih zanikajo. Tatinska trojka bo najprej sojena v Ljubljani, nato pa bo izročena hrvatskim varnostnim oblastem, kajti prav tako, kakor v Ljubljani so tatovi kradli tu H v Zagrebu, in po raznih drugih hrvatskih mestih. Aretiranci pa niso kradli samo po trgovinah, marveč tudi na sejmih. SE SE SKRIVA Stanislav Avsec iz Trbovelj je star šele 25 let. pa je bil ze enajstkrat kaznovan. Orožniki iz Trbovelj ga zopet zasledujejo kot udeleženca pri nedavnem vlomu v ta-mošnjo drogerijo Sanita=.. Dočim so njegove tovariše. Franca Zemljana, Stanka Močnika in Leopolda Sajevica že izsledili in aretirali, se je posrečilo Avsecu pobegniti najprej v Ljubljano potem pa nekam v okolico Maribora. Kakor so dognali orož-rici. se skriva Avsec tam pri neki ženski, - katero ima ljubavno razmerje. Zasledovani zlikovce je srednje postave svetlih las in .-ivih oči. Nosi najbrže sivo že precej ponošeno obleko. NEPOŠTEN PRENOĆE VALEČ c V gostilno na Zaloški cesti 10 je prišel v sredo zvečer brezposelni delavec Janez G., doma iz okolice Med od in prosil za .očisče. ki ga je tudi dobil. Ponoči pa se je splazil iz svoje sobice nazaj v gostilniške prostore, kjer je posedal in pričel -stikati za plenom. Ko se je dobro okrepčal, je smuknil spet v sobo kjer je počakal do jutra, da je vstala natakarica Rozka, Janez ^e je vtihotapil v njeno sobo in ukradel listnico z 10.000 din, zlato zapestne uro in 3 prometne knjižice za koles*., nakar je izginil. Janez jo je z denarjem popihal najbrž nekam na Gorenjske.. Tatu. ki je čedno oblečen in nastopa drzno, zasledujejo orožniki. DRlTiE TATVINE Včeraj in AuMfl je bilo na policiji spet prijavljenih več tatvin in vlomov. Nekdo je vlomil v stanovanje Avgusta Lenasija v Mostah na Poljski poti 32 in prebrskal na omare. Odnesel je Len asi j u »rebrne d-okrovno uro znamke *Palma«. dalje niklja sto uro ■ črnimi kazalci, dve zlati za-p« >tni damski uri. srebrno damsko uro in *erižic. Tat je o§kodo\'al Lenasija za 2000 din. V sredo ponoči je splezal neki b^erooselnež na balkon h;Se §t. 53 v Ve-rovskovl ulici in odnesel Pavli Pogdajen ter Olgi Bajželj več parov čevljev dva emajfcana lonca in nekaj steklenic. Tz prodajalne Ljudmile Vidmarjeve v Cdglarjevi nlici je nekdo ukradel garnituro za britje ta okrog 200 Bn drobiža. Ivani Ciglarjevi. stanujoči na Poljski poti 45. pa je tat od-neljal 700 din vredno kolo in ji povrh ukradel še par gojzarjev, tako da je oškodova-m za okrog 1000 din. MICA KOVAČEVA V gostilno pri Amerikancu v Florjanski ulici je snoči stopil brezposelni delavec Karel O toda ne sam. Spremljalo ga je dekle. Sedla sta za mizo in fant je jel naročati najboljše jedi. Ko sta pospravila golaž in pečenko, salato in nekaj klobas sta jedačo tudi pošteno zalila. 9ele potem se je Karel spomnil, da nima v žepu niti beliča. Zato je jel razmišljati, kako bi se -zmuznil. Slednjič je pomežiknil dekletu, stisnil klobuk pod suknjič in stopil v vežo. Bil je že čez prag. v zadnjem h'pu pa ga je zgrabil gostilničar, ki je brž poklical stražni-'■■'^ V splošni zmešnjavi se je medtem po-■ re^Ho dekletu smukniti iz gostilne, dočim je moral Karel, ki ga je policija zasledovala še zaradi drugih grehov, oditi s stražnikom na policijo. PRIJETA ZVODNIKA IN IZSILJEVALCA 2e pred tedni sta izginili iz Ljubljane od svojih staršev 17-letna Branislava ter 20-letna Ljudmila, ki sta padli v roke drznih zagrebških zvodnikov. Odpotovali sta v Zagreb, za kar so zvedeli tudi starši, ki so pobeg obeh deklet takoj javili oblasti in prosili, da ubežnici izsledi. Iskanje pa je ostalo brezuspešno, dokler se nista pred dnevi pojavila v Ljubljani neki Juraj Roz-znanič ter Zlatko Primožek. Zglasila sta se pri starših pobeglih deklet in zahtevala od njin več stotakov za to, da bi povedala, kje sta dekleti. Starši pa jima niso nasedli, marveč so ju izročili policiji, ki ju je aretirala, Na policiji sta Izpovedala, da sta pobegli dekleti v Rozmaničevem stanovanju v Lonjski ulici. Policijska uprava je takoj obvestila zagrebško policijo, ki je dekleti že poiskala, da ju spravi nazaj k staršem. Zagrebška pustolovca sta bila danes izročena sodišču. 1 f^eč&c /i*£S£s==^- \ \-zjakaj pravilno^ zobna pasta Chlorodont Sokolstv Sokolske smučarske tekme v Tatri V okviru priredit-ev 'u\ vsesokoteki zlet v Praga eo se pričele preteklo soboto v Tatri tjucii sokolske tekme v zimskem sportu, katerih središče ie bUa divna Tatranska Lomnica. V soboto je bilo najprej tekmovanje v smučarskem maratonu, ki so se ga udeležili tudi Jugosloveni. a kot zastopnik jugoelovenske vla*ie mu je prisostvoval poslanik dr. Protič. Rezultat1 smučarskega tekmovanja na 50 km ?o bili naslednji: 1. Buchar COS 4:17.35: 2. Petriček (C06 4:23.44; 3. Vitek COS 4:37.15 in 4. Sporn SKJ 4:59.3." Tekmovanja so se v nedeljo nadaljevala in sicer so narorej tekmovali vojaki na 80 km v Tatr.uiski Poljanki, dočim so istočasno češki Sokoli tekmovali v umetnem drsanju v Tataanski L>omn:ci. hokejsti pa v Novom omokovcu V torek so ob najlepšem solnonem vremenu tekmovale sokolske štafete v Ta-transki I o—lir j na 4X10 km. Startali bo Celiosfovaki. Jmrr*dovani in Bolgari. Ze pri prvi predaji ie prinoad Ceh Vitek svoji Štafeti 1 in no- minute naskoka pred Ju-gosiovenom Klančnikom in Polgarom Ko stovim. ki ic bil zadnji. Drugi češkrs'ova-i mu no padla na tla. Kar se mu je oro/i" sprožilo in naboj ie udaril fanta v trebuh. Strel v razredu je seveda silno razburil uč*n«*e in učitelja, ki je takoj vzel fantu primitivno orožje in eJjan v boinico v Mursko Soboto, kjer je bil takoj operiran. Zdravniki so ugotovili, da so mu drotei železa večkrat predrli črevo. Učenčevo stanje \c zelo resno. Tramvaj se je vnel Ljubljana, 11. februa rja Tramvaj na dolenjski progi je posebnost. Marsikdo se čudi, da tram- a j na tej progi še vozi. saj so strokovnjaki ugotavljali že pred leti, da je proga dosluži-la. Tračnice so izrabljene in le neprestano skrbno popravljanje še omogoča, da tramvaj sploh še vozi. Pred leti so razmišljali o opustitvi tramvajskega prometa na dolenjski progi, odnosno o uvedb: trolejbusov. Kljub temu je ostalo vse po starem. Prebivalstvo šentjakobskega okraja si ne bo dalo vzeti tranavaja, ki je še skoraj edino, kar imajo. Ta okraj ima namreč čedalje bolj značaj predmestja. Na dolenjski progi vozijo tramvajski vozovi starega tipa, ker so novi vozovi pretežki za staro progo. S sta-rirn- vozovi je pa križ. Večkrat pride do kratkega stika in voz je na mah v ognju. Dopoldne so potniki, ki so se peljali proti mestu od karlovškega mostu (bilo jih je okrog 8), doživeli precej strahu. Ko je tramvaj odpeljal (okrog- 9.20) s postajališča na vogalu Privoza, je nastal kratek stik in na prednji ploščadi se je pokazal velik plamen. Voznik je naglo zavrl, med potniki je pa nastala panika in še sami n:so vedeli, kdaj so zbežali iz vo- MALI OGLASI Beseda 50 par. davek posebej). Preklici, izjave beseda Din L—, davek posebej. £a pismene odgovore gleda malih oglasov je treba priloži u znamko — Popustov za male oglase ae priznamo. POUK Beseda 50 par. davek posebej. Najmanjši znesek S Din ZA SAMOUKE uradnike, trgovce i.t.d. slovenske strokovne knjige knjigovodstvo (Sič) v štirih knjigah, Tehniko poslovnega računstva (Cerne) In trgovsko korespondenco v srbohrvaščini t Cerne), prirejeno za Slovence, naročite pri r Strokovni založbi«, LJubljana, dokler traja se subskrip-cijska cena. Pišite po prospekt! 12R RAzno Beseda 50 par, davek posebej. Najmanjši znesek d Din Vsled ogromne zaloge »Hubertus« plascev, zimskih sukenj. oblek, perila l.t.cL ODPRODAJ AMO VSA OBLAČILA ■ 15 do 20% popustom. P R E S K E R LJUBLJANA, Sv. Petra c 14 BARVANJE LAS specialno izvršuje v vseh ni-Jansmh frizerski salon BAKAR, Prešernova ulica 7, nasproti slaščičarne Košak. 46.L, Rii' ha r, ki je presmučal progo v 92:54, pri-spel prvi na cilj pred Klančnikom II. Češkoslovaška stefita v postavi Vitek. Jenka. Tvrznik in Buchar je zmagala v času 2:lb\C7. i'ruga je bila štafeta Sokola kraljevine Jugoslavije Klančnik I.—Knific— fcemva, in Klančnik TI. v f?:25.1S. tretgi bolgarski Junaki v postavi Kos tov, Denčo. De-nev in Luikanov v 3:11.23. Porjnki se tekem n:>o udeležili, pač pa so poslali svojega zastopnika br. Cvreka. V sredo se je nadaljevalo tekmovanje in fvr-r 8o n.ijprej startale članice v smuku Tekma je bila v Hrebjenoku, oziroma nn sedi.4 Lišč: ples. Tekmovanj.i se je udeležilo 27 Sokolić. Proga za smuk je bila priHižno 3 km dolga, precej strma in je imela tri vratca do Vefke Studene dolini, kjer je hi' cilj. Rezultati so bili naslednji: 1. dr. Po-lesna 006 2:3! in 100 točk. 2. či/kova 0OS 2::Vl DfJ.fi točk: 3. Millerjeva COS 2:50 in ^'7 točk. J. V.ivrovo ("'OS 5658. Peta je bila prva Jugos',)vanka Černetova 3:26 in 73.2 točke. 6. Popovičeva. 7. Emvoriceva. 8. CTnharjeva, vso SKJ. Po končanem tekmovanju Sokolić so opok dno *ckmovali Sokoli v smuku na 5 km dol gi proin". rezultati so nasloMii: 1. TTein7.. COS, fi.01. 2. Vinš. rOS. 6:15. 3. Cvi^enber ger. SKJ. 6:18.4. 4. KavČač, PKJ, 6:51, R Pfit7ner. COS. 6:54, n. Urbar. SK.l. 7:00n. 7. K07J0?;. SKJ. 7:03.6, 8. Andčlakov. BoJ-garska 7:04.4. 0. Sporn SKJ. 7:2H. 10. Fra. nSfc, COS. 11 Ras SKJ. 12. Karostojčev. Bolgajaka, 13, Oončo. "Bolgorsk.M. 14. Luka-Tiov. Bolgarska, 15. KoStOV, Polgarskn, 1R. za. Ogenj je kmalu zajel ves voz. a je k 5>reči ugasnil ,ker se plamen ni mogel oprijeti konstn;kcije. Zaradi te nenavadne (toda na dolenjski progi ne poeobne) nezgode, je tramvajski promet za nekaj časa zastal. Iz Kranja — Vandalizcm. Kakor se skoraj vsako leto dogaja, se je zgodilo tudi letos, da je neki nepridiprav poznal na bregu nad we In jo potjo v savskem parku suho travo. Ker je breg močno na solncu, sneg hitro skopni in tudi trava se brž osuSi. Letos je požar zajel precejSeoi obseg. Ogenj več škoduje mladim drevescem kot pa travi sami. Ravno breg ob srednji poti je fkoro ves gol, odkar je meseca julija, 1. 1930 oni ciklon polomil skoro vse drevja v savskem parku. In če bo ogenj vsako leto uničeval mlada drevesca, potean se golicava nikoli ne bo zarasla. Saj ni bre-Va. da nekdo nalašč požiga suho travo, zadostuje tudi neprevidnost, če se vrže ogorek od cigarete. — Trgovski ples >Pomočniskega zbora trsovskfh nastavijenc?v« v soboto 12. febr. v Narodnem domu obeta biti letos nelkaj po-sebnega Zlasti dekoracija dvorame bo tako razkošna, kakor doslei Še niikdar ne. Bar, katerega bo vodila dama in dobra godba za ples, bosta pri rabila ve? posetnike. Za-bave ne bo manjkalo, zato je zanimamde ks trgovski ples povi=od zelo veliko. Iz Poljčan — Iz občinske pisarne. Občinski umd razglasa, da je ministrstvo financ podaJJ-šalo rok za vlaganje davčnih prijav m pri dobni no do vključno 15. februarja, do katerega dne bo srprejemala prijave tudi občina. V dvorcu posestnika Urslča Alojza na Zg. Brežnici se je uradno ugotovila svinjska kuga. Za regulacijo Ličnice se bo predvidoma potrebovalo nekaj delavcev ter se naj zanimianci javijo zadevno v občinski pisarni. Orehove sadike je možno naročiti še do 15. februarja. Enoletne stanejo 25 p. dvo in troletne so po 2 dtn. starejše pa po 4 din. Prijave sprejema db-čina. Za tečaj za travniške r<)mrjcnike, ki bo v maju v št. Jurrju ofo j. ž. se sprejemajo prijave najkasneje do 25. februarja. V tečaj iz te občine prideta, v poSfcev le dva posestniška sina. Krmite uboge ptičke! KLIŠEJE VE'BAtVNE JUGOGUAHKA SV PCTCANASIP^3 PRODAM Beseda 50 par, davek posebej). Najmanjši znesek 8 Din P03LARANĆJE JAFFA odlične, sočne, sladke. Veletrgovina južnega sadja, Ljubljana, rvrševa c. 48. 467 narodna Tiskarna 1 m IZVRŠUJE VSS VRSFS TEBSOPBI PMMPROSTB IM MAJPUUUŠM UUBUANA KNAfUMA S Kodifikacija delovnega prava iz referata privatnega docenta sodnika dr. Stofana Bajiea Ljubljana. 11. februarja Izmed referatov, ki t^o bili nati^nje-mi t spomenici VIII. kongresa pravnikov kraljevine Jugoslavijo v Novem Sadu, je vsbudil posebno pozornost referat privatnega docenta sodnika &- >*oisna B a ih 7 Ljubljane O notrebi kodifikacij? delovnega prava«. Spričo aktualnosti vseh vprašanj, ki se tiče;o soeialne zakonodaje in če po-<*»bno delovnega prava, menimo- da u«trežemo številnim našim čitateljem, ako probčimo sledeče glavne misli ti tega referata, čigar avtor je eden izmed mlajših slovenskih znanstvn--kov v pravni stroki.' ki orj* lepimo na£e delovno pravne ve«le. NENORMALNO MANJE vaše delovno pravo je v primeri s ^voio prostranostjo in važnostjo dokai malo obdelano pravno področje, dasi nudi št-n-'lne zanimive in aktualne pravne probleme, odpira nove vidike in vabi s temi prednostmi vee, ki jim je do napredka v pravu, poieg tega pa do tega da se pravo razvija tako, kakor zahtevajo žrvljenjaki interes: naroda. Zadn;i ukrepi naVga delovnega prava, ki se tiče o minimalnih mezd. kolektivnih po-Codb in kolektivnospomega postopka ter r=r>rove»:v»e vseh v zakonu predvidenih panog zavarovanja. so dopo'.nili rgrad^o našega delovnega prava tako da *e o njej upravičeno trdi. ne samo- da ie v glavnem dogra-i°*na, marveč tudi, da ustr^a eodobnim zahtevam. Vmdar se pa te odlike t^ejo samo formalne vsebine u>tvarjenih pravnih stavkov, dočim pa dokaiajejo m e iz-kušnne, da jim ni uspelo prolreti v resnično življenje in s tem vr-:l dejansko t:*jO ronkcijo. ki jim je namenjena Sam pristojni minister ie v proračunski debati nenavadno ostro očrta! to nenormalno etanje. PRESTE VIL NI PRAVNI MRI IN RAZCEPLJENOST DELOVNF.fi A 9UUHTVA To nezdravo -»tanje ima gfOfe tiiobo\c de in pos^br.- \w i Krfvda t^m, da je na-^e delovno p~avo r **no na nepregledno množico pram h virov Ti viri niso samo brez smotrne vsebinska zveze med seboj, marveč posuočjk« tudi s iiuft razno-temost^o in neskladnost jo ter ? pto.o 7a ko-nodaJTiot.^hn-c^o poman jkl j: vo^tio 7Ttatn*> teflcoce pri njih pravjlni uporabi. Kratek pregled v rirafctaro virov natega delovnega prava nas o Um prepriča: Slutr-e-no pogodl»o urejaio polec fte veljavnih r-pr-takulamih drsanrljanali h prv.v še o; rtni zakon, novinarska uredba, uredba o mornarjih- partikularre pretežno zelo zastarele naredbe o dounačih po-1 li- ure-iba o znižanu rsirje in nešteto u«*>db upravnih oblaftev in samoupravnih naredb. Ponolr.oma razbio je ro rarnh zakonih in stran-k h pravnih virih delovno Kazensko pravo. I?kati jih je treba 70 zakonu o saSfiti delavcev, zakonu o isi>ek.V;i 1e'a. v obrtnem zakonu- v uredbi o minmalnih mezdah in številnih drug h. sa-; ima rko ai vsak pravni vir i7 t^ga po-iročia svoje posebne kazenske dotofre in leveda tudi posebne predpi?.? o kazenskem postopku. Najbolj r«a je trezsmiselna. a tudi občutna razcepljenost delovnega sodstva' anamo nič mani kot 36 ra7,-.;li vrst razsodišč in posredovalnih ustanov, ki na i rokujejo spo-o iz shizbenega ra/m * a in pa spore. k: nastajajo v evezi z n;im. Zaraii kuriozno^ti ie avtor naštel vseh 06 omenjenih sodnih forumov s pripombo, da smo gotovo prekosili srednji vek. ki se mu očita, da je imel za vsakogar posebno so i iče, OHRANIII JE TREBA. KAR IMAMO S t mi le naznačeno stani^ zahteva smotrno u'e:.:cv veljavnega delovnega prava v zakoniku o delu. Ta kodifikacija naj hi ne ^r^mels za ne'- temeljno reformo veljavnega stanja. Ta reforma no niti potrebna. Ce na smatramo da je treba ohraniti vsaj to. kar že imamo, nismo konzervativni, ker izvira to stališče iz prepričanja, da je do-sodaj ustvarjena pravna ureditev navzlic napakam v glavnem dobra, in ker j? utemeljena bojazen, da bi se vaako večje lzpre-minjanje veljavnega pravnega reda ne izteklo vedno v pnloc njegovi ohranitvi. Številni dosedanji poizkuej sr. nnmr^;- pokazal-, da se take prilike skušajo rorahrti za izpre-membo delovnega prava v konzervativnej-60 smer. Tak * poskuse je treba pri nameravani kodifikari?■ nkrbno prepreCJiri. Zato naj se izvrši kodifikacija v mejah veljavnega prava z izjemo manpih pra\-notehničnih korektur. ZA SAMOSTOJEN ZAKONIK O DEIA Glede načina kod f kan j*, ali naj bi se delovno pravo koiifiriralo v državljanskem zakoniku, ali pa izven njpga ko! samostojen zakonik o de]u. govorio v«i tehtni razlogi za samostojen zakonik o delu. Zamisel enotnega zakon'ka o držav] an-kem pravu na dana.*nj; stopnji ni in tudi n^ mor^ bi* kakor i ■ M 7.1 Saša velikih kodifikaci \ preteklem stoletju. Od takrat se je vre.d . \ pra\-u zavarovanih dob*"--p 7—,,,, premaknilo predvsem zaradi močne >o dokai erno'-nem nazoru delovnopravne \pje v to področje. Podrobneje se je baviti s t?m v ■tanj z vprašanjem n notran em ustroju (eistema-tiki) novega 7-t' onika. Naznaad ie tozade\-na prizadevan a turistov in zakonodajalca v Franciji (Gode de travail), omen 1 sovjstski zakonik o d?lu. spam-k: zakonk o delu. novi turski zakonik o delu. >i?temi zakonikov v Nemdjji. Avstriji jn CeškoslovaSrj pa se seie pripravljajo in še n: točnejših podatkov o ni:h. - ZAKONIK NA.T BI OB>Ef» \L S KNJIG Za našo kodifika^^o predlaga avtor razvrstitev, ki jo je na splošno utemeljil že v svojih :0-ncvih radnog prava-:. Zakon hi ot^ecral S knjig. Navrdel je tudi vsebino posameznih kniig. Na ćelu zakonika nai bi bile splošne določbe d« lovnega prava. Teta knjiga naj bi oht^ogala zavarovanje. Cilede tega se sklicuje avtor na r?ferat dr. danka Kbstla. ki n v celoti osvaja in o katerem bomo rudi mi >e -.- . Oh koncu referata ie avtor dFra Felicer. TO je široka pnase« nada. Id jo je zgradi! leta 1902 z laj pokojni FViedrch Alfred Krupp. Ta nemški magnat je imel na otoku Capri lipo vilo. ZaJconea BJomberg se nista nastanila v glavmem hotelu : QnisianaFior to*, kjer je preživljalo medene tedne že mnogo ujg/led-nih novoporočencev. Vsaka soba te vTe Ima posebno teraao z razgledom na morje. ZaJa bi ne \"Zbujala p<->z-.rr.o«tj ostajata ray rwn. Vsako jutro prir.efe p:smoro.>3. v vilo v°-1 k palvet novin in dopoldne vidijo ljud'e j Boaarihdai ?T.o r.v,erea oat terar*. Itako jih pazljivo eita. Pog-osto sedi z pffan na te-rasi tudi njegova mlada žena 7. modrimi ot"a!i na očeh. T* lujanski novinar, k: mu je bilo nam-čeno posvetiti Hkaa be.rrrovo BOBMOg^ je mml težko nalogo, v mm ga niro pastffl in tako je čakal na BMMpmiiBci v na> l«-"pSi linami na Capri v -Kater TT-drr-. kamor aasiajcjo navadno vsi rs e meti. Xa;omnjk vinarne je Nemec in o skal:, kjer vinam 5to^, prifMM^ednjejo. da je dajal cesar nnrlni z mjemamt 4tfta metati v mmrjt otroke Novcp^ro-'-enca sta pa prekršila pravila in nista prišla v vi-r_arno. §ele pozneje se je italijan.skeimu rov na "ju posrečilo p-rečati B!cmbergo\*o r.-'-o v reki trgc-v:n- blizu vile • Fioritejr. L-istnira te trro\ine je sestra pokoim ■> f s-:ka Frajika VVedekinda. Elornbergova rcna je prišla v UjJfUafcM v modemi pobila'-In1 obleki z moirmi očali na očeh. Je slcke postave in ima lepa sA'etle lase. Kupila je nekaj malenkosti in smeje je ozdravila novinarj-u. Ne vem. kaj bi vam o 1 govorila na vprašan;-\ je dejala, saj sva vendar z možem samo na zabavnem potovanju kakor drugi ljudje. "Najbrž edpetJBgeva v kT-atkem v Neapolj, ker že nis\-a imela rasa ogledati sč to mesto. Razen toga bi si pa rada ogledala še San Michcle in Anacapn. Jaz M rada mnogo fotografirala. Na j'Jjri se.m prvič m Italija mi je zelo všeč\ č:e je človek dan za dnem preobložen z delom, nima časa hod ti na izlete. Mar ni tako? Blombergm-a žena je bila še nedavno skromna tclin^ka strojepi5ka. Njen oče je nižji uradnik v Berlinu. Zasluži komaj toliko, da je mo-^el ?kiomno preživljati sebe in SV uju družmo. Kot gospodična Griirmcr.-a je bite sedanja Blombergova soproga zapo3lena v državnem zavodu za predelavo jajc. pozneje jc bila pa premeščena v vojr.o m.nst:stvo. kjer jc zadnja ieta deio močno r.a-mV). Nekega dne je zbolela tajnica - predstojnika urada in Gruhncva jo je zastopala. Takrat se |B seznaniia z maršalom Blomb^rgom. tedanjim vojnim ministrom. Kmalu se je razvilo med njima ljubavno razmerje, ki je pa ostalo strogo tajno n niti doma dekle ni povedalo, da je vojni minister njen Ijrub^ek. Le tu pa tam je prišla v javnost res t. da so videli vojnega ministra, ki je v civilu močno podoben premožnemu trgovcu ah vpoko; enem u častniku, z mlaci m dekletom v berlinrkih lokalih. Blomberg in njego*a žena \jaji\ v januarju je odpotovala Griihno- \"a sama n h km^tc na smuko in nekega dne si je zvila nogo. Reševalna postaja jo jc prepeljala v sanatorij v Grune^-alii; pri Berlinu. Tam so Jo obiskovale tova-ri.-ke. prišli so tudi starš1, a največje presenečenje je vzbudilo, ko sc je ustavil nekega dne pred sanatorijem velik čm avto vojnega ministra. Sam minister je prišel obiakait smučarko, toda ne kot šef svojo podrejeno uradnico, temveč kot prijatelj prijateljico. Minister je ostal v sanatoriju pol ure in ko je odhajal, je poljubil dekletu roko. Vest o tem je seveda takoj prišla v javnost in dvignila je mnogo prahu. V vojnem mnistrstvu in med častniki so kro&le najrazličniejše govorice. Blombe.r-gu so to ljubavno razmerje očitali, toda zaman. Slednjič je maršal izjavil, da se bo z Gnihnovo poročil, kar je tudi storil. Ta zakon je povzročil umetno izzvano kriao, ki je dosegla te dni višek. Blom-berg je pa odločno odklonil vse predloge, ostal je pri svoji mlad i žc:ii na otoku Caprj in dogodke v Nemčiji je spremljal samo od daleč. Al Capone zblaznel Iz San Francisca poročajo, da jc zloglasni tolovaj in dolgoletni kralj chicaskcga podzemlja Al Caponc, ki jc /aprt na otoku Alcatra/, nenadoma zbla-ncl. V svoji celici jc pričel divjati in ko so ga hoteli pazniki pomiriti, jih je napadel in le s težavo so" ga ukrotili. Morali so ga vtakniti v prisilni jopič, nakar je pričel peti italijanske arije. Ker vsi znaki kažejo, da se mu je zmešalo, so ga prepeljali v lazaret jetnišni-cc. kjer ga zdravniki stalno nadzirajo. Nekateri so mnenja, da je to samo trik prebrisanega tolovaja, ki st je že naveličr1 ieče. Al Capone. kralj tihotapstva alkohola in strakovalec vsega Chicaga. pa tudi drugih ameriških mest, je bil aretiran leta 1932. 2e popreje so mu večkrat oblasti stopile na prste, pa mu niso mogli ničesar dokazati, ker jc bil zelo oprezen in premeten in ie vedno tudi znal dokazat; alibi. Sicer pa sam ni bii nikoli udeležen pri ra/bojni-štvih. tcm\cč le člani njegove tolpe, ki je štela 700 mož in ki je bda svojemu vrhovnemu r» glavarja slepo vdana. Ko so ga leta l^i2 are:iru!i. je smeje sc odšel v zapor, čc^: »Kaj mi pa morete?« Toda dokazali so mu. da je prikrival svoje dohodke in da jc državo ogoljufal za ogromne zneske na davkih. Obsodili so ga na 11 let ječe. Al Capone se je sicer pritožil na višjo instanco, a ko je ta zavrnila pritožbo, je bila njegova usoda zapečatena in moral je v ječo. Tolažil se jc ve-dno, da bo pomilo-ščen. pa se je zmotil. V7 splošnem pa se je mož vdal v svojo usodo in sc je prav lepo vedel v zaporu, da niso nikoli imeli sitnosti z njim. Srce v razredčenem zraku Če je zrak razredčen, je v njem manj kisika. Zato deluje srce močneje, če diha človek v redkejšem zraku. Kri. ki dobi v pljučih kisik, mora prihajati v nje hitreje. O tem se prepričamo, Oe .<;no visoko v gorah. Posebno dobro poznajo ta pojav letalci, ki se dvigajo zelo visoko v zračne višave. V velikih višinah je zrak tako razredčen, da je tam kisika premalo in zato ga morajo letalci jemati s seb^j. S lem se delo srcu znatno olajša, vendar pa pomoč ni popolna. Nekakšen učinek razredčenega zraka na srce se kaže vedno. Da bi proučili ta učinek in dognali, kako deluje srce v velikih višinah, so jeli učenjaki zadnje čase rabiti radijski stetoskop. Letalci si pritrdijo na prsi aparif, ki be-leži utripanje srca, s pomočjo oddajnega radijskega aparata v kabini pa prenašajo utripe srca v sprejemni aparat na zemlji-Zdravnik na zemlji lahko mirno posluša kako utriplje letalcu srce. V doglednom času bo mogoče opremiti letalca z aparatom, ki bo avtomatično beležil utripanje njegovega srca v velikih višinah, če primerjamo krivuljo utripov in krivuljo visine, vidimo, kako deluje srce v različne razredčenem zraku. Univerzalna rastlina V Fordovih tvemicah uvajajo nov materijal za volane, gumbe k avtomobilskim hupam in drugim sestavnim delom. To je plastika iz beljakovine in ta beljakovina je iz zrn rastline soje. Nekaj časa so te predmete izdelovali iz mlečnega kase i na. toda beljakovina ali protein iz soje je baje boljši. Meša se s kemikalijami, primeša se mu navadno malo lesne moke in tako nastane sojeva plastika. Ta se temperira pod znatnim pritiskom pri višji toploti, potem pa dobi tvarina določeno obliko. Ford sc je odločil za to novost po uspehih industrijskega laboratorija v državi Illinois, kjer proučujejo izključno samo sojo. Zaposlenih je 30 kemikov in rastlinskih fiziologov. Njihova naloga je izpopolniti načine, po katerih se da uporabiti soja v industriji. Zate preizkušajo v laboratoriju razne recepte, večinoma kitajskega izvora, kako izdelovati iz soje barvila, lake, klej, tiskarsko barvo, nadomestilo za kavčug. linolej. glicerin in kdo ve kaj . e. Kmalu bo sploh težko našteti, kaj vse se da izdelovati iz soje. Amerika se pripravlja Amerika j>ripravlja veliko pomorske nia-n5vre ob obali in okrog otokov Tihega oceana. Ti manevri bodo pokazal; v prvi vrsti hm>č ameriškega brodovja in vojnih b;i.- /1 primer voine z Japonsko. Glavni namen teh baz ie potisniti proti Japonski pas močnih utrdb, kar bi omogočilo vel-ke vojno ope-raoije- Najvažnejša baza Amerike j 1 Skupina otokov Havai. ki tvori vrh trikotnika 1 lava i-Aljataka-AlouTi. Ti otoki najbolj tzposta> lj'ena ameriška utrjena baza. Od San Vran cisca so oddaljeni okrog 4.000 km, ol Panamskega preliva pa okrog 9.000 km. Vojna baza na Havajskih otokih jo pripravljena za 10.000 mož. Pred dvema lotoma v Honolulu zgrajena baza je pa preskrbovala med velikimi manevri loT) vojnih ladij in jim nudila tudi varno pristanišče. V Honolulu in na otoku Oathu so zgrajene mogočne trdnjave z obalnimi baterijami. Havajski otoki imajo veliko radijske postaje in prostrana letalca. V kratkem podljejo za oikr^pitev havajskih letalskih t^i 1 Se 42 štiri motorni h bombnikov 1» 17. To so najmodernejša ameriška vojna letala in njihov akcijski radiju* je zelo velik. Nekoliko bolj oddaljene od amerfške obale so tri ameriške baze na otokih Kuam. V^vck im Midvvav. zgrajene zapadno od Havaje. Potem slede v smeri proti Japonski naidalje jK>tisnjenih o^pih baz na Filipinih-kamor lahko spravi Amerika 10.000 mož 01-hozemn? vojsko 1 u Ma rudi dve bazi za hi-droplane. 4.000 km od Havajskih otokov so baze na otoku Sanuia. ki pripada do polovice Ameriki, druga polovica pa Novi Zelandiji. Na Aliaski Am?rioand hitro grade letalske in vojne baze v Sitei- Analasci in v zalivu otoka Aljaske. Vse te bazo se opirajo v prvi vrst.i na San Francisco in Panamski preliv. Obramba tega preliva ie glavna n ameriške narodne obramb Sobota, 12. Isbrnarja 12: Druga za drugo plošča hiti, pa vsaka za boljšo voljo skrbi. — 12.46: 1'onvila. — 13: Napovedi. — 13.20: Druga za drugo plošča hiti, pa vsaka za boljšo voljo skrbi. 14: Napovedi. — 17: 7a delopusf (ugTa Pa dijski orkester). — 17.40: Vpliv svetovne vojne na razvoj letalstva (g. Janko Comar). 18. Za zabavo in ples. Igra šramel kvartet učiteljskih abituri jentov. — 18.40= O smernicah racionalnega gozdnega gospodarstva s posebnim ozirom na javna dola, II. predavanje (g, inz. Karel Tavčar). — 19: Napovedi. i-h>^oo-la. — 19.30: Nac. um. — 19 oO: Procrlod sporeda. — 20: 0 KUnanji politiki (g. dr. Alojzij Kuhar) — 20.30: kisto bo >Pavliha* pisal (resničme hode slike risal) srčno me/taje s^^'e bistre (v pisače, doktorje, mjnistre) hudec zaspance kr-m oži jave (bijoč poslance samoglave) nem škutarje in narodnjake (če bodo delali na-Lke) -. Zabaven in zelo |X>učen prerez Levstikovega Šaljivega lista -Pavliho; iz lo;a 1^70. Za pisan vecsr praredsfl Niko Kuret. ■ delujejo člani rad. igralske družin.- ter ■ k in Ježek. — 22: NTapovedi. poročila 22.20: Za vesel konec (igra Radi jaki orkester). Kon.^c ob 23. uri. C* VSI SE IZrKK-VIINJ V TO Pi5?atelji so si vedno prizadevali napraviti veselje revežem. Pred 100 let-: Pri n sa je vzela siromašnega mladeniča. . . Pred 70 leti: Gospa baronica je dala na avoje stroške Študirat sircanasnega dečka . - . Zdaj: Bog-at tovarnar k - bo oženil s svojo siromašno uradnico. MNOGO DOBRE GODBE — Saperlot. koliko gramofo-iskdi plošč ima! Menda si vložil v nje vs? svoje premoženje. — Kaj še! Kupil sem samo eno in jo vrtel na gramofonu na oknu vs? dni. Druge So mi kupili sosedje. RULf r Rt. MU SI: 68 Saet a razvalinah Benson je stopil k okencu in takoj mu je bilo jasno, kje je. — Pcdmornica torej? — je vprašal neznanca. — Da. gospod. Dvajset čevljev pod morsko gladino smo ta hip. Sami vidite, da na odhod v tem položaju ne morete misliti. Torej le ni bila bajka, kar mi je takrat pravil o podmornici, iz katere so me opazovali, — je pomislil Benson. omeniti pa tega ni hoteL — Dobro torej! Povej te, ^kar ste hoteli povedati. — Z največjim veseljem, gospod Benson, in upam. da se bova ob koncu pogovora sporazumela, čeprav je bilo začeto najino pogajanje nekam čudno. Ali bi izvolili morda sesti? _ Hvala, bom kar stal. Le začnite in ponavljam, da ni treba tega slepomišenja Odložite mirno maske. >Dovolite. da jih zaenkrat obdržimo, imamo svoje razloge. Pozneje boste to razumeli. Benson je skomignil z rameni. — Ce vam tako boli ugaja — prosim. — No. torej naj začnem s svoiim pripovedovanjem? Morda se boste še mogli spomniti, kdaj ste zaspali? — Med polnočjo in pol eno, če se ne motim? — Tako nekako bo. Gotovo je, da ste ob eni že trdno spali tako, da niste slišali dokaj močnega ropota med odklepanjem ključavnice, ki je nam nakopala precej sitnosti. Morali smo namreč potisniti iz nje ključ na notranji strani in njegov padec na tla bi vas bil lahko zbudil. — Toda vaše spanje je zavidanja vredno, gospod Benson. Ropota sploh niste slišali. Vstopili smo torej nekako ob četrt na dve v v?.šo spalnico brez najmanjše ovire in oprostiti nam morate, če so nas okolnosti prisilile k izvestnim ukrepom, ki bi nam jih mogli očitati... — Eter ali k'oroform? — je vprašal Benson. ki mu je bilo takoj jasno, na kaj namiguje neznanec. — Ne eno, ne drugo, kajti vonj obeh teh preparatov je preveč znan in se predo'go drži tako, da bi Še danes dišalo po spalnici, kar bi nam utegnilo postati neprijetno. — Uporabili smo sredstvo, ki mora ostati naša tajna, če smem prositi. To ie povsem neškodliiv plen in tudi povsem zanesljivo učinkujoč. Naš zdravnik tu vam lahko pove. da se da njegov učinek skoraj na minuto točno izračunati. Prebuditi bi se morali približno ob tem času in zato ie nas presenetilo, ko smo vas našli že prebujenega. — Prebudil sem se dobre tri minute pred vašim prihodom, — je pripomnil Benson. — No. neznatna razlika je vedno neizogibna Odločno vas pa lahko zagotovim, da ne zapušča naš Dormitor nobenih posledic. Znaki, ki ste jih čutili v prvih trenutkih prebujanja, so gotovo hitro izginili in prav nič ne dvomim, da vam bo južina, ki vam jo bomo takoj prinesli, prav tako imentno teknila, kakor če bi se doma dobro naspali. Toda nadaljujmo! Ko ste se pet minut po našem prihodu onesvestili, smo vas hitro oblekli, odnesli iz spalnice, zaklenili vrata, ki je bil ključ od njih ostal na nočni omarici, in srečno smo prišli tudi po hodniku skozi vezna vrata in čez dvorišče tovarne . . . — Kljub stražam? — je vprašal Benson. ki ga ki pripovedovanje živo zanimalo. — Storili smo bili nekaj nedolžnih, povsem neškodljivih protiukrepov, ki so pa zadostovali, da nas ni mogel med eno in drugo uro ponoči nihče motiti. — Torej prava zarota! se je zasmejal Benson. _ Seveda, gospod! Načrt je bil zasnovan s točnostjo, ki ni mogla zgrešiti svojega cilja. Edina njegova slaba stran je bila v tem. da bi se mogli zbuditi tik pred našim prihodom v vašo spalnico. — In če bi se bilo to zgodf.o? — Bi bili v svoje največje obžalovanje prisiljeni uporabiti manj obzirna sredstva — toda uspeh bi nam bil tudi za ta primer zajamčen. Ko se bomo sporazumeli in ko se napotite zopet domov, vam bomo radevolje pojasnili tudi način, kako smo zapustili ograjeno in dobro zastraženo ozemlje vaše tovarne. — Torej je vendarle pod mojo tovarno podzemni rov? Slutil sem to, — je vzkliknil Benson. — Odkrili smo ga zase skoraj že pripravljenega, — je pritrdil neznanec. Skratka, po drugi uri smo vstopili z vami na nosilnici pri Petih skalah skalah v čoln, ki je nas odpeljal na krov naše podmornice, kjer smo vam želeli vsega miru in počitka. To je vse, gospod Benson. —Recimo torej, da je »prvo dejanje s tem pri kraju? Neznanec sc je priklonil. — Kaj pa drugo dejanje? — Se prav kar pričenja. — Nadaljujte, prosim! — Najprej dovolite, da vam izrazim svoje občudovanje. Vaše vedenje priča, da imate v rokah svoje živce in da ste mož, ki bi se nasprotnik z njim ne smel igrati. — Hvala za poklon in vašo prijaznost. Cemu mi govorite vse to? — Da bi pripomnil k temu, da bomo govorili z vami odkrito in zahtevali isto od vas. Obenem pa hočemo paziti, da nam vaša obramba ali odpor ne pokvari našega dosedanjega uspeha. — To se sliši že kot grožnja. — Zaenkrat še ne! Izvolite smatrati moje besede samo za odkrito svarilo. Bolje bo, če se spo-razumemo brez vsakih zavijanj in zvijač. — Kaj pa če se ne sporazumemo? — Smatral bi to za škodo za obe strani — za vas seveda za večjo. — Mislite? Urejuje Josip Zupančič — Za »Narodno tiskarno* Fran Jeran — Za upravo in inseratni del lista Oton Christof — Vsi-v Ljubljani