47. štev. V Kranju, 22. novembra 1902. III. leto. 60R6JC6C Političen in gospodarski lisi. Vabilo na naročbo, • GORENJEC* stane za celo leto samo 4 K, za pol leta 2 K, za četrt leta 1 K. Naroča se list lahko vsak dan, in naj se naročnina izvoli poslati upravništvu. Uspehi klerikalne politike. Glede cerkljanske posojilnice, te mlade cvetke naše katoliške gospodarske organizacije, se nam poroča naslednja dogodbica: Ko je Janez Podjed dogospodaril kot načelnik te posojilnice, prevzel je njeno vodstvo cerkljanski kapelan Matevž Kos. Ta je klical najprej k sebi vse tiste stranke, katerih pravne razmere do zavoda niso bile jasne iz društvenih «knjig*. In tako je poklical tudi neko ženico, kateri je rekel, da je dolžna hranilnici dveletne obresti od svote 700 gld. Ta ga seveda začudeno pogleda ter pravi konečno: «Gospod, to ni mogoče, jaz nisem od hranilnice prejela nikdar posojila, pač pa sem pred dvema letoma vložila 700 gld.» Stvar se je potem pojasnila tako, da ima prav žena, ki je dobila vložno knjižico, izgubila sicer obresti od dveh let, glede kapitala pa dobila pač tisto varnost, katero daje cerkljanska hranilnica in posojilnica . .. Ker nam knjige tega zavoda niso pristopne, ne moremo kontrolirati natančnosti te govorice ali neverjetna ni in — če je resnična — globoko posveti v mašinerijo naše gospodarske organizacije, ki ustanavlja posojilnice kar tjavendan ne glede na dejanske potrebe in ne glede na zmožnosti ustanoviteljev. Zato pa s strahom pričakujemo trenotka, ko se bodo začeli maščevati narodno-gospodarski grehi naših kapelanov in njih posvetnih podrepnikoy na narodovem telesu. Ta trenotek mora priti, in bati se ga je najbolj zaradi tega, ker se bo vršilo to maščevanje v prvi vrsti nad nedolžnimi žrtvami. Razne prikazni govore celo za to, da je ta trenotek že pred durmi. Z neko zelo sumno doslednostjo je začelo pokati na raznih krajih. Najprej na Notranjskem, kjer je na bojišču obležal kapelan Rudolf, potem v Hrušici, v Kropi, v Poljanah, v Rečici in sedaj v Maren-bergu. In povsod tiste prikazni. Slepa špekulacija, pomanjkljivo knjigovodstvo, na nekaterih krajih očitno sleparstvo z državnim pravdnikom v posledici. Tako je prišlo, kar je moralo priti. Gospodarska organizacija je postala čez noč gospodarska desorganizacija — zapravljanje narodnega premoženja. Pa še drugod po Slovenskem vidimo vpliv novodobnega klerikalizma na naše javne zadeve. Kdor se peča z modroslovjem ali sploh z znanstvenim raziskavanjem, more imeti notranje zadovoljstvo, četudi ne doseže vidnih uspehov. Vse drugače je s politiko. Tukaj uspeh odločuje vse. In s popolno sigurnostjo se sme trditi, da je prava tista politika, ki je uspešna. Kakor v trgovini, spozna se v politiki prava pot po bilanci. Suha »načela> so za sobnega učenjaka, ne zadostujejo pa za voditelja javnih zadev. In v tem ozira so zelo poučne zadnje volitve v deželna zbora na Koroškem in Štajarskem. Poznavatelji koroških razmer so že več let tožili, kako rapidno nazaduje slovenska stvar na Koroškem ravno zaradi tega, ker se povsod sili v ospredje mlada duhovščina. Znani sedanji veljaki nemške stranke na Koroškem so zahajali pred leti še radi v slovenska narodna društva, in očito priznavajo, da jih je vsiljivost duhovščine v javne zadeve gnala v nemški tabor. Tisto prikazen opazujemo po vseh mestih z mešanim prebivalstvom. In ko se je na Koroškem celo našel duhovnik, ki je javno izjavil, da koroški Slovenci nimajo nobene prihodnjosti več in da1 je njih naloga podpirati nemški klerikalize m, ko so se izgnali iz javnosti starejši izkušeni in vplivni elementi duhovskega in posvetnega stanu, moralo je priti in prišlo je do katastrofe, vsled katere so izgubili koroški Slovenci ne le edini državnozborski mandat, ampak tudi od treh dva deželno-zborska mandata, katera bi bili mogli obdržati brez posebnega napora. Enake razmere opazujemo na Štajarskem, četudi se niso razvile do tako žalostnega zvršetka. Tam so Slovenci obdržali še vse kmetske deželno-zborske mandate, toda nazadovali so pri mestnih volitvah. Ali tudi pri volitvah v kmetskih volilnih okrajih se je poskušalo zavratno zabiti kij v narodno organizacijo. Opazovalec z oddaljenega kraja je kar čutil to podzemeljsko ruvanje, pred katerim se je zelo značilno poskrilo strankino vodstvo. Intriga je šla najprej na to, da se odstavi dosedanji poslanec. Ko se je to posrečilo, terorizirala sta se domača kandidata, ki sta bila vplivna v svojih okrajih. In ko je bilo tudi to delo dovršeno, pokazal se je kar čez noč nov kandidat, katerega v vo- 460 lilnem okraju nihče ni klical in nihče tudi ni maral. V* svet pa se jt trobilo, da je od tega kandidata odvisna usoda slovenskega naroda na Štajarskem; lagalo se je, da ga ljudstvo zahteva; da je to edini kandidat; da so se vsi drugi odpovedali i. t. d. In v tem pogledu je možato postopanje volilcsv v ljutomerskem okraju, ki so sitnega vsiljivca poslali nazaj v Maribor, zelo vesela prikazen, kajti priznati se mora, da so bile limanice, ki so se nastavile volilcem, zelo lokavo zgrajene. Najprej se je napravila voda kalna, v kateri naj bi se ribarilo, ustvarila se je taka situacija, v kateri se strahopeten, neizvežban in odvisen volilec sploh ne spozna, in kjer je brezobzirnemu demagogu prav lahko potegniti maso ljudstva na tisto stran, kjer jo hoče imeti. Vsa čast torej ljutomerskim volilcem, ki so tako hitro spoznali situacijo in srečno se obvarovali klerikalnega preloputnenja na eni in upliva ponemčenih mest na drugi lotni. Vse te prikazni so za nas nov dokaz, da je javnemu blagru v kvar, če se duhovnikom izroča vodstvo v političnih zadevah, da je taka politika slaba, ker nima uspehov. Ali dota In priženilo, ali na polovico lastnica. Pri nas na kmetih se je udomačila navada, da žena, primoživšase, dii vknjižiti svojo doto na moževo zemljišče in da mož položi v varstvenost ravnotoliko svoto. To so najbrž upeljali juristi. In to se godi dalje, čeravno ni dobro. Dokler zakonska gmoto izhajata, je vseeno, kako je s premoženskimi razmerami kmetskih zakoncev. Ko prideta v leta, se izroči zemljišče kakemu sinu, drugim otrokom se izročijo dote, stanovanje pa v užitek starišem. Toda, če se ne gospodari dobro, je stvar drugačna. Ako je žena pametna, tedaj ne odstopi prednosti upnikom pred njeno doto in priženilom; ako je pa nerodna, da to prednost in potem je vse izgubljeno. Vzemimo, da pride posestvo na boben. Ako v takem slučaju žena ne privoli prednosti, potem ona tudi ne more * PODLISTEK. Ena noč v času emancipacije! (V poljubni obliki sestavljen odgovor milostljivi gospej.) Bleda luč polne lune je razsvitljevala prijazne ulice slovenskega mesteca. — Na zvoniku mestne hiše je odbila ura. — Počasi so se odprla vrata stražnice, bridko je zažvenketala sabljica in puščajoča za seboj dolgo senco, se je prikazala veličastna postava redarske na-čelnice. — Široko se je razkoračila pred svojim domom, oči njene so strogo zrle od enega vogala do druzega, vse pa je soglašalo v najlepšem redu. Še en požirek iz lične stekleničice — in izginila je podoba nočne pravice v poezije polno kamrico . . . Počasi je plavala ljubezniva luna s svojimi sestrami, razsvitljujoč s svojo milo, tresočo se bledoto ozemlje spa-vajočega človeštva . .. Srečni ljudje, ki sanjajo sanje pravičnega, sanje sladke, v katerih pozabi rod trpinov svoje gorje. .. Srečni ljudje! * V hiši, kjer je stanovala c. kr. notarica s svojo maloštevilno družino, se je odprlo okno. Izginila je za trenotek luna za mal oblaček, a ko se je zopet prikazala, gledala je od obličja do obličja objokani obrazek mladega soproga gospe notarice. potegniti dote, čeprav ji to njen mož privoli, ker imajo upniki v vrsti za njenimi terjatvami pravico, da uživajo obresti dote in priženila toliko časa, dokler živ' eden izmed zakoncev, katerim pride posestvo na kant. Sedaj si ne moreta veliko pomagati s tem denarjem, ki bi njima in otrokom lahko koristil mnogo. Tedaj se prične velika revščina, in tako morata čakati smrti enega ter jo tudi želita. Mnogo bojše je, ako pri ženitovanjih kmetski zaročenci napravijo tako, da dobi žena polovico zemljišča. A temu se zopet protivi čut moža. ker misli, da bo ona nosila hlače. In premnogokrat jih tudi res nosi. Mož bode bolj čislal ženo, ako ve, da tudi njej gre nekaj posestva, in ošabnost se bo kmalu izgubila. Žena bode pridnejša in varčnejša, in zemljišče bode mnogo več vredno, zakonska vez pa bo trdnejša. Tako dobijo ugled ženske, ki so na kmetih večkrat pametnejše in previdnejše v gospodarstvu, ker se ne dado tako naglo zapeljati v dolgove. Ako so v zakonu otroci, tedaj jim pride premoženje obeh starišev v korist; ako jih pa ni, tedaj je tudi dobro, da ženska po moževi smrti tudi sama kaj premore. Testamentov se na kmetih dela prav malo. Marsikateri kmet misli, da mora precej umreti, ako napravi testament. In tako so včasih ženske izpostavljene veliki revščini po moževi smrti, ker po postavi se malo skrbi za vdovice. Ako mož slabo gospodari, tedaj ne more zapraviti vsega, ako je le polovica posestva njegova last. Enkrat bo žena morebiti podpisala kako zadolžnico, a potem ne več. Ko pride moževa polovica na boben, jo žena tudi lažje kupi, ker ona dobi denar na svojo polovico, in tako ostane streha zakonskima ter otrokom. Na Štajarskem, če se ne motim v savinjski dolini, je ta navada, da so po večjem ženske lastnice polovice zemljišča. In to ondi dobro učinkuje. Tudi Kočevarji imajo ravnotisto navado. Dokler je pri njih krošnjarenje kaj neslo, so dobro izhajali; sedaj seveda revščina podi moške in njih žene iz tega plodovitega sveta v Ameriko. Naši gg. notarji naj bi to dobro premislili, ker imajo dovolj vpliva pri sklepanju ženitovanjskih pogodeb. Na kmetiji bi s tem prihranili dovolj solz. Tudi naši duhovniki, ki hočejo biti v novejšem času zakotni advokati kmetov, naj bi uvaževali to stvar, saj jim to vendar nekaj nese. _____ Jurist. Tiho je slonel mladi mož. Nemirno mu je bilo srce, močno so se vzdigavale njegove bujne prsi, v rokah je stiskal bele jagode blagoslovljenega moleka, z desno svojo nogo pa je zibal zibeljko, v kateri je spavala tri tedne stara hčerkica. Dolga bela srajčica, bogato obšita z rdečimi čipkami, se je tesno oprijemala njegovega belega telesca. Lahna sapica hladnega severa je hladila vroča lica žalostnega soproga in se nagajivo poigravala z dolgimi črnimi kodri. Zvonček krasne ure v spalnici se je oglasil s svojim srebrnodonečim glasom dvakrat.. . «Še je ni!» je tiho vzdihnil mladi oče, njegove sanjave oči so se milo ozrle na zibelj in počasi je zaprl okno. Lep mož je bil soprog notarice in daleč na okoli je slovel kot najlepši mož. O svetem Mihelu je dopolnit osemnajsto leto. Kot sin tovarniškega delavca ni prinesel svoji soprogi nikake dote. Kje in kako je dobila štiridesetletna notarica ubogega lepega mladeniča, ni vedel nihče nič gotovega, in še celo okrajni babici, ki je vedela za tajnosti celega sodnega okraja, se ni posrečilo sestaviti poročni «nationale» notaričnega zakona. Zlobni jeziki so govorili to in ono, pa kdo naj vse veruje lažnivim tem krajevnim zgodovinarjem? * Iz spodnjega dela mesteca se je začulo glasno lajanje ... Iz cirkuza, ki je gostoval že nekaj dni v pred- V Kranju, 22. novembra. K položaju. Ministrski predsednik Korber je zopet v velikih stiskah. Naprej ne more, nazaj ne sme. Vlada bi rada spravila pod streho celo vrsto zakonskih predlogov, a zbornica je zadnji čas mlatila le prazno slamo. V to svrho si je Korber hotel pomagati, da bi pre-ustrojil sedanje uradniško ministrstvo in izročil več važnejših portfeljev izkušenim parlamentarcem raznih strank. Tako bi zasedli ta mesta trije Slovani in trije Nemci. A Cehi zahtevajo, da Korber pred vsem uredi češko jezikovno razmerje, in vlada se resno trudi, kako bi zbližala oba naroda na Češkem. Vendar dosedaj brez vsacega uspeha. — Naši slovenski poslanci naj bi pri rešitvi jezikovnega vprašanja energično zahtevali tudi konečne rešitve na jugu. Bomo videli, kako stališče bo zavzel klerikalni Šušteršičevi klub, ki Ima med Jugoslovani veČino! — Listi poročajo, da se zasedanje skoro gotovo odgodi in se skličejo spravne konference. Ko bi te ne imele uspeha, se državni zbor razpusti in vršile bi se v februarju nove volitve po novem volilnem redu. Državni zbor. V četrtkovi seji od pretečenega tedna bi se bili poslanci kmalu pošteno stepli. Nemški poslanci so zlasti pehali Ceha Sehnala in ga suvali. Nastal je velik škandal, tako da je predsednik zaključil sejo. — Poslanec Žičkar je govoril o upeljavi dvojezičnih napisov in izklicavanj na Spodnjem Štajarskem. —V naslednjihsejah se je pralo umazano perilo dunajskih krščanskih soci-jalistov ob Času zadnjih volitev. Svetovaclavske klerikalne posojilnice priman-kljaj znaša 7,200.000 kron. Posojilnično vodstvo zahteva, naj vlagatelji darujejo posojilnici 20°/0 svojih vlog, sicer pojde posojilnica v konkurz, in vlagatelji ne dobe ničesar. Govori se tudi, da sta šla kanonika Karlach in Matušek prosit Korberja kot justičnega ministra, naj vpliva na sodnijo, da ne bodo zaprli neke visokostoječe osebe, ki so tudi žrle iz posojilničnih jasli. Zvišanje civilne liste. Vlada je predložila avstrij-kemu kakor tudi ogrskemu državnemu zboru zakonski načrt o zvišanju troškov za najvišji dvor, in sicer se določijo troški od 1.januarja 1902 do 31. decembra 1911 na letnih 11,300.000 kron. V ogrskem parlamentu so to predlogo kaj neprijazno sprejeli. Neodvisni poslanec Ratkaj je zaklical: < Kralj naj zve, da ima pred seboj narod beračev in kot pravicoljubni mož, kot kavalir ne bo pustil, da se obravnava o tej predlogi.* V Pragi so konečno vendarle dobili oba podžupana. Ker zadnjič ni hotel noben obč. odbornik sprejeti mesta podžupana, se je te dni vršila nova volitev. Izvoljena sta I. podžupanom inžener dr. Neubert, II. podžupanom pa odvetnik dr. Gros. Oba sta Mladočeha. Izjemno stanje v Zagreba je bilo z dnem 17. t. m. odpravljeno. V italijanskem parlamentu je dne 15. t. m. dobil poslanec profesor Henrik Galuppi, dolgoletni podžupan mestju, je ušel psiček nežnih let, oboževan od vseh prostih psic celega mesta. Nekatere izmed njih so bile danes tako srečne, da so ga pričakale po dolgem čakanju. Oglasila pa se je običajna ljubosumnost, psiček je cvilil in cvilil, stiskal kosmati svoj repek med šibke nožice, kar je pa le še povečalo navdušenost njegovih oboževalk in nezadovoljnost na dvorišču župnišča priklenjene Mis, katera je bila vsa iz sebe radi škandaloznega vedenja svojih tovaršic. Zbudila pa se je nežna hčerkica notarskih dveh zakonskih, v različnih malih in velikih tercah je Nadina kar najodložneje zahtevala nočnega miru..., skrbni oče je zibal in zibal, otožno v molu prepevajoč staro, a še vedno moderno «Aja tu-tu» ... Zginila je pasja druhal, potihnilo je lajanje in slednjič se je v sladkem očetovem naročju potolažila tudi užaljena Nadina. * Se nadaljuje . . . 461 v Rimu, od poslanca grofa Petra Lealija več krepkih zaušnic, ko sta se hudo prepirata v zadevah svojega volilnega okraja. Tedenske politične vesti. Na Dunaju se je vršil dne 18. t. m. in naslednje dni državni shod gostilničarjev, došlo je 900 zastopnikov. — 60 letnica turškega sultana se je praznovala po celi Turčiji. — Minulo soboto, ko se je belgijski kralj vračal od mrtvaške maše, je streljal anarhist Italijan Rubino trikrat na vozove, v katerih so se peljali kralj in člani kraljeve rodovine. Hotel je ustreliti belgijskega kralja, a ga ni zadel. Napadalca so zaprli. — Dolenjeavstrijski deželni maršal postane opat Schmolka. — V Maroku je buknila ustaja. Ljudstvo se je začelo puntati, in ustaši razsajajo po deželi. Guvernerjevemu namestniku so iztaknili oči in odrezali nos, potem sp ga privezali na vrv in vlačili po mestu. Angleške vojne ladije so že odplule na lice mesta. Dopisi. Iz Lahovič. Profesor Jenko je bil že dolgo let sem najemnik našega lova. Vedno je lazil po tukajšnji občini in, ako je le mogel, naprav ljai je posestnikom sitnosti in pota. Za denarjem je hrepenel vedno — saj ni čuda, in vse posestvo, kar si ga je skupaj spravil s tujimi groši, se sedaj razprodaja, deloma pa rubi. Konec tega bo, — kakor pri gospodarskem društvu v Cerkljah in pri hranilnici, katerih oče je bil — izguba na vse strani. On je kakor krvoses pil kri na tujih prsih. — Tukajšnji gospodarji se za «Gorenjca* precej zanimajo, ker jim prinese za mali denar veliko novic. — Da se malo bolj pokažemo, kako živimo sedaj v tem tihem kraju, naj navedem takoj neko resnično dogodbico, kateri je dala povod neka boljša polovica v blagoslovljenem stanu. Bilo je namreč takole: Ker je njeni čas potekel, se pripelje nekega dne lepo pomalan voz in iz njega hoče stopiti botra s precej nališpanim majhnim otrokom v naročju. Toda gospodar, ne bodi len, hitro teče in hoče preprečiti botrom vstop v hišo z besedami: Le naprej peljite, to ni naše in tudi tega pri nas treba ni, kajti oče je drugod, njemu dajte ta dar. On naj skrbi tudi za botro in za mater tega otroka. To se je kmalu zvedelo po okolici in nedolgo tega prilomasti mati omenjene zakonske polovice, ki začne obdelovati tega ubogega Janeza, Češ: •Dam jo bom uzeva; dokler bom jaz, bo že jest imeva. Ko bi b'li mi ved'li, da se ji bo toko slabo godilo, nikdar bi je ti ne bil 'mel.» Janez pa, le na pol in še to bolj flegmatično proti nji obrnjen ji reče: «Saj vas nisem nikdar prosil, posili je prišla in ako gre prej, bolj bom vesel.* Pri tem prizoru se je iz postelje sem kazal neki čudno dolg obraz in klel, rekoč: «Ti bom že hudiča pokazala.* — »Posili je prišel vaš ta stari Aleš za kuratorja, da ima življenje boljše, saj doma mu je šla že trda. Sedaj pa trpi moj grunt in trpel bo, dokler se ne razsede; do tega pa ni več daleč, ako se stvar ne presuče. Ženo bi si bil lahko zbral po volji in v četrtek bi ne bilo treba biti na pol poročenemu kakor konje-dercu, priženil bi bil lahko denar, tako mi pa hočete vzeti in mi tudi vzamete, kar ni pribito.* — Tu imate, dragi čitatelji «Gorenjca* še nerešeno dogodbo, kam privedejo človeka prevelike oči in prevelika lakomnost po tujem blagu. Nezadovoljnost v zakonu, uničena vsa družina in naposled se domači krah. To so posledice takega življenja, kakor je zgoraj opisano, potem pa le misli in se modruj, Aleš! Iz Selc. V nedeljo 16. t. m. je priredilo »Slovensko bralno društvo* v Selcih veselico s tombolo, dražbo in petjem. Bil je prav prijeten večer in obila udeležba. Posebno vrlo so bili zastopani Dražgošani, Dolenščani, Praprotno, Bukovca in Ljuša. Tudi domačin je bilo prav mnogo in se je prav pridno tombolalo in dražilo, pevci pa so zapeli mnogo lepih pesmi. Želeti bi bilo, da bi gospod Rožnik prišel pogledat, kako število naprednih prijateljev raste, potem bi morda svoje mnenje o nas kaj izpremenil. Društvu pa želimo, da napravi še mnogo takih zabav in da procvita kar najbolj mogoče. — V nedeljo napravi bralno društvo v Dolenji vasi tudi tombolo. K. N. 462 Is Stražišca. Uredništvo »Slovenskega Lista* se hoče zopet pobahati, da ima 1000 kron preveč. Ob-Ijubuje jih namreč onemu, ki dokaže, da je članek »Si-tarska obrt* spisal duhovnik. Mi pa prav dobro vemo, da onega članka ni nihče drugi spisal, kakor oni duhovnik, ki je letos v začetku septembra nabiral podatke o sitarstvu v družbi s tukajšnjim kapelanom. In to je tudi vsa vednost, kar jo poseduje uredništvo »Slovenskega Lista* o tej stroki, četudi pravi, da so mu vse stvari dobro znane. Oni duhovnik pa se je celo sam pobahal, da hoče nekaj iztisov »Slovenskega Lista* poslati v Stražišče, ko priobči ta popis o njem. Mislimo, da je to torej dovolj jasno, kdo je spisal oni članek. Ali je bil res duhovnik ali ne, to ve najbolje g. P. P., vsaj po podobi smo sodili, da je. Ali ni res gospod P. V Uredništvo »Slovenskega Lista* trdi, da so mu liberalne spletkarije iz Stražisča dobro znane, da jih pa noče povedati. To so pač le brezpomembne grožnje. Tukajšnji liberalci nimamo prav nobenih spletkarij, zato jih tudi uredništvo vedeti ne more. Toliko za danes, da ne bodo mislili gospodje okrog »Slovenskega Lista*, da sitarji vse verjamemo, kar nam nalaže »Slovenski List*. Novi davek na vozne karte. Vlada je predložila poslanski zbornici zakonski načrt, po katerem se odpravijo s 1. januarjem 1903. I. državne mitnice. Ker pa je bilo treba dobiti nadomestek za to in pa ker so se nekoliko zvišale plače diurnistom, je državni zbor sklenil, da se obdavčijo vozne karte na železnicah. Da bodo naši čitatelji imeli nekoliko pregleda, kako drago se bodo vozili po novem letu, jim podamo naslednjo tabelo, iz katere je razvidna cena do posameznih postaj. III, razr. H. razr. i. razr. K h K h K h A. Iz Ljubljane. • #• _ 30 _ 50 ,— 90 — (50 1 — i 70 — 60 1 — i 70 — 90 1 50 2 50 1 10 2 — 3 40 1 10 2 — 3 40 Otoče ............ 1 40 2 50 4 20 1 40 2 50 4 20 1 70 3 — 5 10 1 70 3 — 5 10 2 — 3 50 6 90 2 — 3 50 5 90 2 — 3 50 5 90 2 30 4 10 6 70 2 50 4 (50 7 60 2 80 5 10 8 40 Trbiž............ 3 10 5 60 9 30 3 10 5 60 9 30 Podklošter........... 3 40 6 10 10 10 70 6 (50 10 90 Beljak (državni kolodvor)..... 3 70 6 60 10 90 3 90 7 10 11 80 B. Proga Ljubljana-Kamnik. 30 _ 50 90 — 30 — 50 — 90 Trzin............ — (50 1 — 1 70 — 60 1 — 1 70 — 60 1 — 1 70 — 60 1 — 1 70 90 1 50 2 50 Cene voznih kart torej nikakor niso stalne. V desetih ali petnajstih letih je visokost cene padala ali narastla. Država bo imela zlasti pri nas na Gorenjskem. kjer pravijo, da je promet eden največjih v Avstriji, znatne dohodke. Novlčar. Na dolenjskem. Osebna vest. Gospod Artur Sedlak, davčni pristav v Skofji Loki, je prestavljen v Kranj. Nečuven škandal se je zgodil v Gorenjivasi nad Poljanami. Preprost, a veren kmet nam poroča odondod: Naš župnik Matevž Pintar je uganjal take stvari, da je konečno uvidel celo sam škof, da je v pohujšanje ljudstva. Na vseh Svetnikov dan je namreč ta pijani pop napravil tak škandal v cerkvi pred Najsvetejšim, da mu je vsled tega škof odvzel faro in nastavil ondi administratorja. Ko bodemo o tej stvari natančneje informirani, hočemo o tem kaj več pisati, da tudi širši svet zve, kakšne »uboge* in preganjane duhovne pastirje imamo nekatere na Kranjskem. Zborovanje. V sredo je zborovalo tukajšnje učiteljsko društvo. Pri tej priliki je obravnaval po formalnih stopnjah g. Rus v II. razredu deške šole berilni sestavek »Mačka*. G. podavatelj je svojo nalogo prav dobro in temeljito rešil, tako da mu je ob sklapu donela od vseh strani zaslužena pohvala. Zborovanja so se udeležili tudi ljubi gostje iz Ljubljane in Radovljice. Narodna čitalnioa v Kranju napravi danes v soboto ob poldevetih — kakor smo že zadnjič poročali — v društvenih prostorih veselico. Na sporedu je 1.) burka »Pojdimo na Dunaj!* Poleg francoskega »La Cagnotte* poslovenil J. Ogrinec. 2.) Ples. Zunanji gosti dobro došli. Vstopnine so člani prosti, nečlani pa plačajo 60 vin. za osebo. Obleka navadna. K obilni udeležbi vabi naj-uljudneje odbor. Novorojenček. Nedavno je še temu, kar so se mudile rojenice-sojenice nad hišo gostilne »pri Pijemontezarci*. Osodepoln je bil ta trenutek za politično že impotent-nega Toneta, na stara leta se mu je pa le izpolnila vsaj ena Abrahamova želja — vendar pa trdijo zlobni jeziki, da je novorojenčku iskati druzega očeta, a mi smo prepričani, dajeTonepo vsestranski dijeti kajtacegaže zmožen. Težak je bil porod ter dolgotrajen in detece je zagledalo luč tega pregrešnega sveta šibko in bolehavo, in zato ga je izročil Tone že izkušeni babici-varuški — malemu Potokarčku. Lepo ga je leta okopal ter povil v mehke povoje, nato ga je prinesel v družbo pojemajočih in izsesanih malkontentov, profesorjev-modrijanov in drugih darvinističnih eksistenc. Položili so ga v mehko posteljo v topli sobi gostilne »pri LojzinemFranceljnu* ter je lepo ajatutajali. Crez par dni se je vršil krst, nadeli so mu ime »Izobraževalno in zabavno društvo*. Dasi se je to vršilo povsem tajno, smo vendar poizvedeli, da se je mesto blagoslovljene vode rabilo vino, in da se je botru že precej roka tresla, kar pravijo, da je slabo znamenje; toda to skrb so hitro poplaknili. Težka, težka je bila doba, ko je Tone učil hoditi to dete, a vendar vsa polna materinskega veselja, in kaka radost je zavladala, ko je prvič viknilo ma-ma. Hitro je rastlo. Kupili so raki novo svileno oblečico ter ga tako prikupljivo opravljeno vpeljali v svet in Koblar mu je ob tej priliki zapel »on, ki ptice pod nebom živi, dal ti bo srečnih veselih dni.» — V času »oslovskega* kašlja — četudi ne ravno političnega — baš živimo, zato priporočamo detece v najpozornejšo oskrb, ker taka bolezen se nekam prav hitro naleze. In res bi bilo škoda, ako bi se že v tako nežni mladosti prehladilo. Bog daj, da bi rastlo na »duhu* in na »telesu* pri Bogu in pri ljudeh. Agent »škofove* zavarovalnice. Piše se nam: Zadnjič smo poročali, da je hodila neka plahuta kot agent škofove zavarovalnice in lovila v to dvomljivo »zanesljivo* zavarovalnico. »Slovenec* je s svojimi lesenimi, grabljastimi zobmi tlesknil ter pravi, naj mu naznanimo kakšne nepravilnosti stori kakšen katoliški agent. Povemo mu, da je omenjeni agent Cernič čul precej bridkih in resničnih zato ravno, ker je nastopil kot žlindrasti agitator. Prav zasoljene in popoprane besede je slišal v neki hiši v Selcih. Ko je prav pretirano hvalil dr. Žlindro, mu je dotični v hiši rekel: »To še ni Šušteršič najboljši katoličan, če pride v cerkev in se peha s komolci skozi ljudi, da se prerije do takega kraja kjer ga ljudje lahko vidijo, da z debelo masno knjigo v rokah meče ljudem pesek v oči s svojo pobožnostjo.* —Agent: »Dr. Tavčar pa nikdar še v cerkev ne gre.* — Dotični v hiši: »Kako pa vi veste, ali se ga vedno držite za suknjo. Da pa je mož (Tavčar) usmiljen kristijan, priča to, ker daje tolikim revnim dijakom podporo. O Šušter-šiču pa še nismo slišali kaj takega. — Agent: »Ta tudi dela zato, da ljudem meče pesek v oči* — Dotičnik: »Vi seveda hvalite tega, fegar kruh jeste. Ker imate pri dr. Šušterši :u službo, hvalite ga, kar še sami ne verjamete o njegovem katoličanstvu.* Agent Cernič jo je z dolgim nosom odkuril.--«Slovenca* vprašamo, Ali je to poklic zavarovalnega agenta, agitirati za klerikalno stranko in dr. Žlindro ter zabavljati čez druge poštene ljudi? Sicer mu bodo pa še ljudje povedali, kar mu gre, če bode sitnaril okrog ta černičasti konjski zob. V Dolenji vasi n. pr. ga je vprašal neki kočar: »Ali ste vi Žlindrovi agent?* Na kar mu je Cernič obljubil tožbo. Mi pa ponavljamo, kjerkoli se bodo pokazali te vrste ptiči, opozorite ljudi, naj jim pokažejo, kje je pustil zidar luknjo v zidu. To je ljudstvu v škodo, *e se bode dalo zavarovati pri škofovi zavarovalnici, ker jim v nesreči ne bede mogla plačati, ker ima premajhen denarni zaklad. Te vrste je napisal nekdo, ki nima nič škode ne dobička od te ali one zavarovalnice, a pozna razvoj škofove zavarovalnice in tudi drugih, ki so vse boljše. Kranjski občinski odbor se je v svoji včerajšnji seji ugodno izjavil o prošnji R. Jegliča za gostilničarsko koncesijo. Odbor ni pritrdil izvršeni dražbi za šotarino in tržnino in je naročil županu javno razglasiti, da naj ponudniki vlože pismene ponudbe do srede 26. novembra do 12. ure opoldne. — Ker se je šlo za katoliško oštarijo, je vice-virilist g. dekan Koblar zopet enkrat prišel »med žive*. krojač ki se razume na šivalni stroj, se sprejme. Ponudbe v valjičnem mlinu v Kranju. 179—2 ocnot v pranju uljudno priporoča slavnemu občinstvu v mestu, kakor tudi na deželi svojo zalogo galanterijskega in ZZZZZ zzzzz norimberškega blaga dalje vsakovrstnega papirja in vsega v to stroko spadaj očega blaga. Nadalje priporoča iklavža in Božič najnovejše vrste igrač v veliki izberi. kakor tudi druga primerna darila za Božič in Novo leto po najnižji ceni. Za mnogobrojni obisk trgovine proseč beleži z odličnim spoitovtnjem i7i-6 Janko Kocmiit. JfoVa trgovina C* •S •c o. o 6 CO UsojaVa si uljudno naznaniti, da sVa olVorila začctHotn ). n. nolo urejeno mannfaHtttrno trgovine na sV. petra cesti M h. V nabijati. Zagotavljajoča solidno i« ločoo postrežbo, priporočava je slaVa. občinstva za obilen obisk.. VelespoJIoVaaJe« KotzbeMKosteVc. o* O CD s CD 465 Uôenca 5prcjrï)c F)er>rik $u\io*r, ur*r 0 rjrarçjti. 177-3 l ključaničarstvo in trgovina z železnino v Radovljici, Gorenjsko priporoča svojo zalogo najboljših mlatilnic na vitle.....po K 103*— m roke.....„ „ 112-— vsake vrste slamoreznic, šivalnih strojev za krojače in šivilje, kolesa (bicikelji) od K 160—240. Najboljše železo in jeklo, kovina za okna in vrata štedilna ognjišča vsake vrste, knhijike posode i. t. d. i. t. d. ii*u Diljen) foiqe\ knjigovez v Kranju, glavni trg 132 v hiši g. M. Bizjak priporoča svojo največjo Knjigoveznico na Gorenjcem opremljeno z vsemi potrebnimi modernimi stroji in pripravami. Izdeluje vsakovrstna vezanja, od preprostih do najfinejših, kakor tudi različna galanterijska dela — vse okusno, trpežno in po najnižjih cenah. 160—8 MATIJA AŽMAN mizar za stavbe in pohištvo v Kranju S t. 128 v lastni hiši naznanja slavnemu p. n. občinstvu, da je popolnoma prenovil svojo delavnico, katero je spopolnil z najnovejšimi, modernimi stroji, katere goni elektrika. Imam obilo suhega lesa v zalogi in sprejemam vsa, tudi največja v mizarsko stroko spadajoča dela in jih izvršujem dobro, so-157—9 lidno in po najnižjih cenah. Loterijska srečka dne 15. novembra 1.1. Trst: 73 4 80 2 79 Nad 500 različnih vzorcev Pri nakupu blaga za Moške obleke se dobro priporoča 1. MIKLAUC v Ljubljani, Špitalske ulice štev. 5 ki ima v zalogi vedno najnovejše blago. O resnično n 467 §dnoótc peci, &a koy>cti, hahot tudi ^tipe, va&t in dvuy¿ cj finaste iz>dclfac v vscfv batvah, ttpe&ne in cen« priporoča prva in i cxjvzcya • Kova/vvia Qvt Yvette 75-27 d Sju&ljani. R. LANG, LJubljana (Kollzej) tovarna sa modroce na p in posteljno opravo, pohietva, priporoča vsake vrata «odrocev. posteljne uleoe, zrcalni otroEjih voziücov, naslonjači«, valnikov (sofa, kaaape, tfivai) b. sodno opravo 60—31 po najnižjih cenah. Cenika a 300 podobami laut on j m poithine Razpošiljanje todno. 6. Tfinnies Ljubljana tovarna za stroje, želoao in kovinolivarna priporoča kot posebnost vse vrata žage in vse stroje za obdelovanje lesa, ame-rikanske turbine, bencin-motore in paro stroje. C. kr. priv. tovarna strojev, brizgalnle, kmetijskih strojev, l.moravska mehanični tkalnica cevi in pasov R. A. SMEKAL v Cectiu pri Prostjevu in Sraichow - Praga. Podružnica v Zagreba, Frankop. ulica 9 priporoča 18—44 slavnim gasilnim društvom, občinam in zasebnikom brizg alnice vsake vrste, i patentom proti amrslini in s priredbo, da tiste na obe strani vodo vlečejo in mečejo, parne briagalnlaa. s kojima zamoreta samo dva človeka opravljan delo — naučba v teku treh dni — ter ne potrebujejo izprašanega strojevodjo; dab> vie drago gasilno orodje, čelade, pase, sekirice, laitve i. t. d., kmetijsko orodje in Peronoapoza-briigalnice. — Roba solidna elegantna in ceno. Plačila po dogovoru. Podružnica E. A. Smekal v Zagrebu. 468 Primsraa darila ure, zlatnino in srebrnino po jako nizkih cenah priporoča H. SUTTNER, mar v Kranju. 73-23 Ceniki znstonj in poštnine prosto. Stanje hranilnih vlog: 1,200.000 K. Rezervni zaklad nad 36.000 K. JllUH T registrovana zadruga z omejenim poroštvom sprejema hranilne vloge vsaki dan in jih obrestuje po 4^ odstotka brez odbitka rentnega davka, katerega posojilnica za vložnike plačuje iz svojega. 20—44 Šivalni stroji in kolesa Tovarniška zaloga 97-21 Ivan Jax-a v Ljubljani Dunajska cesta 17 priporoča svoje najbolj priznane Šivalne stroje in kolesa Ceniki se dopošljejo na zahtevanje zastonj. JOS. POGAČNIK krojaški mojster v Radovljici štev. 41 priporoča slavnemu občinstvu svojo delavnico za izdelovanje Raznovrstnih = *[ oblek =- za gospode, uradniških uniform, salonskih, turistiških in kolesarskih oblek, havelokov, površnikov in zimskih sukenj. Različno blago, in sicer najmoderneje je vedno 14-43' v zalogi. (Vellacher Sauerbrunnen) 3—22 pri Albinu Rantu, Kranj, Savsko predmestje. / zaboj (50 steklenic) 8 K, Najboljše strune za citre, gosli in kitare. ipresernovevpp J ppvvvpoezije v novi popolni izdaji z življenjepisom, liter ar n o-zgodo vinskim i črticami in estetično oceno. — Uredil Jfnton jfiškerc. — Sfeevir-izdaja frudeče usnje 5 5lato obrezo 3 jK, 96-21 po pošti 3 JC 20 h. založništvo t. Schwenttter v Sjubljani. Izhaja vsako soboto zvečer, če je ta dan praznik, pa dan poprej. — Velja po pošti prejeman za celo leto 4 krone, za pol leta 2 kroni, aa četrt leta 1 krono. Za Kranj brez pošiljanja na dom stane za celo leto 3 krone, za pol leta 1 krono 50 vinarjev. Dostavljanje na dom •tace za celo leto 60 vinarjev več. Posamezne številke stanejo 8 vinarjev. — Na naročbe brez istodobne vpošiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila plačuje se za petitvrsto 10 vinarjev, če se tiska enkrat, 8 vinarjev, če se tiska dvakrat, če se tiska večkrat, pa po dogovoru. Uredništvo in upravništvu se nahaja v hiši štev. 105 nasproti župne cerkve. —Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnina reklamacije, oznanila, sploh vse upravn« zadeve, uredništvu pa dopisi in novice. — Dopisi naj se izvolijo frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. Izdaja in zalaga konsorcij «Gorenjca*. Odgovorni urednik Gašper Eržen. Tiska Iv. Pr. Lampret v Kranju. 36