UREDNIŠTVO ZARJE je v Ljubljani, Frančiškanska ulica St. 8 (tiskarna 1 nadstr.). Uradne ure za stranke so od 10. do11. donoldne in od 5. do 6. popoldne vsak dan razen nedel] m praznikov. Rokopisi se ne vračajo. Nefrank.rana pisma se ne • • •	sprejemajo	•	•	•
NAROČNINA: celoletna po poSU ^^[^‘‘Ho^O^etrZtna Avslro-Ogtsko in Bosno K 21 60, po	26,40‘	za
K 5•■10, mesečna K 1-80; za Nemčijo ceoetnoK^^, za : ; ostalo inozemstvo in Ameriko celoletno K J«	.	:
Posamezne številke po 8 vin.
ZARJA izhaja vsak dan razen nedelje In praznikov / .* .*	ob pol 11. dopoldne.	\ •. ••
UPRAVNISTVO se nahaja v Sclenburpovi ulici Stev. 6, n., in nraduje za stranke od 8. do 2. dopoldne in od 9. do 7. zvečer Inserati: enostopna petitvrstica 30 vin., pogojen prostor, poslana :::	in reklame 40 vin. — i.i^.iat. -Mejema npravništvo. r:
Nefrankirana ali premalo frankirana pisma se ne sprejemajo
  ;1 Reklamacije Hsta so poštnine proste.	....
Stev. 466.
V Ljubljani, v soboto dne 21. decembra 1912.
Leto II.
Slovenska mizerija.
Čemu imajo Slovenci sploh zastopnike v državi? Če je kje človek, ki bi znal to pojasniti, bi mu morali priznati nadnaravno nadarjenost; zakaj navadno človeško oko ne vidi ničesar, navadno človeško uho ne sliši ničesar, navaden človeški razum ne spozna ničesar v delovanju naših poslan .v, po čemer bi se moglo soditi, da so vsai skromno dorasli svoji nalogi — da se jc zavedajo in da io izpolnjujejo.
Človek bi nosi! vodo v morje, če bi še izkušal dokazovati, da so bili zadnji meseci zgodovinsko znameniti in da so njih dogodki ustvarili položaj, ki je bil zlasti za Jugoslovane izrednega pomena. Važen ni bil samo za Jugoslovane v balkanskih državah, ampak tudi za av-stro-ogrske; tudi najbolj zakrknjenim črnoru-menim koservativcem se je vsaj nekako od daleč zasvetilo, da je Avstrija vendarle mnogo-jezična država in da lahko nastanejo slučaji, ko bi utegnila sama imeti največjo škodo, če se ne čutijo vsi deli kot njeni enakopravni člani.
Pri onih, ki dandanes odločujejo v državi, je seveda tako spoznavanje premedlo, da bi moglo premagati njihove reakcionarne tendence. Gospodje ne dajo ničesar sami od sebe; kdor ne razume zakonitosti tega dejstva, bi se vsaj iz zelo instruktivne avstrijske zgodovine lahko poučil, da je bilo vedno tako. In tako je tudi sedaj. Zato pa je pomen ustavnosti v tem, da imajo narodi svoje zastopnike, ne da stoje samo na tem ali onem »načelnem stališču«, temveč da porabijo dejansko vsako priliko v prid ljudstvu, ki ga zastopajo, oziroma ki bi ga morali zastopati.
Če je bil položaj zadnjih mesecev res znamenit in važen, je bila naloga jugoslovanskih poslancev in vseh onih, ki nastopajo v imenu naroda, da izrabijo razmere in z intenzivnim 'delom izčrpajo iz njih čim več koristi — ne za slavo Gostinčarjevo ali pa za kakšen bankrotni zavod, temveč za narod, v čigar imenu govore. Nobenega dvoma ni, da je bil položaj res tak. Ženijalni ljudje bi bili znali te razmere tako porabiti. da bi se bil položaj avstrijskih narodov v kratkih tednih bolj intenzivno izpremenil v njih prid, kakor sicer v tridesetih letih.
Zenijalnosti pač ne smemo zahtevati od nikogar; malo je drevja, na katerem zori, in tudi na drevesu, na katerem se najde ta sad, ga ni v obilici. AJi kdor se smatra sposobnega, da ' a-stopa interese množic, je ljudstvu dolžani vsaj toliko razuma, da ne pada pod poprečnošt. Zato se sme od njega po pravici zahtevati popolna sposobnost za izrabo očividno pomembnega položaja.
Toda kako izhajajo Jugoslovani iz te situacije? Kakšne pridobitve jim prinaša delo njihovih veljakov?
Niti za las se ni zboljšal položaj Jugoslovanov na Avstro-Ogrskem; naša mizerija je \a 'dlako enaka kakor doslej. Do kolen tičimo v močvirju slej ko prej in pod petami čutimo, <*a se pogrezamo boljinbolj. Ker je velika doba minula brez drobtinice uspeha, se je naše stališče še poslabšalo. Sedaj, ko so bili Jugoslovani važen faktor, se ni bilo treba resno ozirati nanje; česa Je treba pričakovati, ko se važnost zopet zmanjša in ne bo vet toliko potrebe, da bi se vpoštevali?
Se nikdar se ni tako krvavo satirično pokazalo, kako puhel, kako jalov je ves nacionalizem, ki opaja ljudstvo leta in leta z besedami, pa ni sposoben niti najmanjšega dejanja, kadar pride čas. ko je treba dela namesto besed. Kdor
se zna učiti iz zgodovinskih dogodkov, je zdaj lahko spoznal tako jasno kakor še nikdar ne, kako malovredno je vse šovinistično kričanje, ki se najrajše oglaša, kadar ga je najmanj treba, zaploditi pa ne more niti najskromnejšega čina.
Bridka je resnica, da so Jugoslovani v Avstriji po zaslugi svojih veljakov doživeli poraz, ker niso dosegli niti trohice onega uspeha, ki bi bil ob poprečni sposobnosti neizogiben. Na eiii strani so klečeplazili, na drugi so nežmiselno obstruirali, kopali so se v »patriotizmu« in v »lojalnosti«, zraven pa bliskali s kolofonijem in grmeli z gledališko mašino; le tega, kar je bjlo z ozirom na položaj potrebno, niso storili. Ali vsled nesposobnosti, ali namenoma? Ni li bilo vse brezpomembno ropotanje 1e zaradi tega uprizorjeno, da se maskira izdajstvo?
Naj sc sodi kakorkoli: V prevažni dobi sc jc pokazala vsa naša mizerija. Oni, ki jim je narod izročil voditeljsko palico, so ga žejnega prepeljali preko vode. In žejen bo ostal, dokler sc energično ne iznebi takih voditeljev.
HENRIK WEBER:
Socializem in vojna.*
Ni še prišla ura, da bi mogli ugotoviti položaj, ki je nastal vsled balkanske vojne. Ne vemo še, če se vsled balkanskega prevrata ne spopriineti Avstrija in Srbija v krvavem objemu, če ne bo velikim evropskim narodom potisnjeno orožje v roke in če zavlada vsled tega po vsej zemlji — od Londona in Pariza do Pekinga in Tokia — popolnoma novo razmerje/ nov položaj.
Ves socialistični svet stoji pred neposredno vojno nevarnostjo. Vojna nevarnost je njegov problem, njegova naloga. Strankini zbori nejn-ško-avstrijske, francoske. švicarske socialne demokracije, ki so se vršili v minulem mesecu, so zborovali v znamenju vojne nevarnosti. 24. novembra se je sešel v Bazileji internacionalni socialistčni kongres — najsilnejši poziv k miru!
Kaj pomenja vojna v razvoju narodov? Kaj pomenja za bojujoči se socializem? Ali more socializem rešiti mir? Katerega orožja se lahko poslužuje v vojni proti vojni? Kako naj izrabi vsled vojne nastali položaj? Kake naloge, ga čakajo na dan po končani vojni? S temi vprašanji se neča sedaj socialistična internacionala.
Zato je koristno in poučljivo, ako se v sedanjih dneh spomnimo zgodovine teh vprašani.
Ko je francoska revolucija v silnem naskoku razsula fevdalizem in razbila absolutno kraljevo oblast, katero je buržvazija postavila za gospodarico nad francosko državo, so se združili evropski knezi, da s skupno vojsko navale na revolucionarno Francijo. 6. julija 1791. je pozval Leopold II. Avstrijski vse evropske vladarje, naj pohite ogroženemu francoskemu kralju na pomoč. Na bojnem polju je moral francoski narod braniti proti združenim evropskim armadam pridobitve Svoje revolucije. Ne na pariških ulicah, na s krvjo nasičenih bojnih poljih, kjer jc brambe zmožna francoska mladina pognala v beg vojske vseh evropskih knezov, je bila izvojevana zmaga revolucije. Vojna je bila najmočnejši vzvod revolucije. In vojna je sledila vojni. Po fevdalni Evropi so hitele francoske armade, na čelu jim general Bonaparte. V
*	Iz revije: Der Kampf, VI. letnik, št. 3.
njihovem spremstvu se je pojavljal meščanski pravnj red, meščanska država, meščanska postava.
Toda sila Bonapartova, tega dediča revolucije, se je razbila ob ruskem kolosu. Brez industrije, brez buržvazije in brez proletarijata, naslanjajoča se na neizmerno maso kmetov brez vsakršnih potreb, kmetov, ki dajajo neupogljive, trde, v obrambi nepresegljive vojake, spričo svoje nekulturnosti mrtvo orodje brez vsake volje v eni saini roki, spričo svoje neizmerne razsežnosti, svoje revščine in svoje redke ra-seljenosti za prodirajoče tuje armade nepremagljiva divja pustinja — tako je Rusjja mogla kljubovati mogočnemu naskoku velike revolucije. Izrabila je vihar revolucije v to, da si je osvojila Poljsko. Finsko in Besarabijo. Ob njeni sili je bilo v katastrofi 1. 1812. uničeno francosko kraljestvo, zadnji sklon velike revolucije. Avstrijo in Prusko je spremenila v svoje vazale, v Franciji in Španiji je po svoji volji dvignila na prestol nepriljubljene dinastije. Norveško je podarila švedski dinastiji. Koncem napoleonsKih vojn je bil car gospodar Evrope. Vsaki narodni vstaji je stala Rusija nasproti kot zaščitnica postavnih oblasti, kot' varuhinja absolutizma in fevdalizma v vsej Evropi.
L. 1848. so sc zopet dvignili narodi. Po «'sej Evropi so divjali viharji revolucije. Ali ob ruski meji so se morali ustaviti. Ruski kmet, še vedno upogljivo, nezavedno orodje svojega gospodarja. je bil evropski revoluciji nasproten. Žugajoč je Rusija pomaknila svoje vojske jroti meji. Car je prepovedal ujedinjenje Nemi’je, njegova moč je tiščala Poljsko k tlom, njegova armada'je premagala Ogrsko. Če Nemčija. Ce Evropa ni hotela biti oropana sadov revolucije potem so se morali revolucionarni narodi združiti proti revoluciji nasprotujoči Rusiji. Kakor je morala revolucionarna Francija I. 1792. braniti svojo revolucijo proti fevdalni Evropi na šampanjskih bojnih poljih, tako bi mogla revolucionarna Nemčija. Poljska. Ogrska, Italija priboriti si svojo svobodo samo v vojni proti absolutistični Rusiji. Vojna proti Rusiji — to je bila 1. 1848. parola revolucionarne demokracije. Vojna proti Rusiji — to bi M »popolen, odkrit in resničen prelom z vso našo sramotno preteklostjo, resnična osvoboditev in združitev Nemčije, upostavitev demokracije na razvalinah fcvdalstva.« Tako je pisal takrat Friderik Engels. Vojna proti Rusiji — to bi bila »vojna, ki bi povzročila, da se Prusija resnično priklopi Nemčiji, ki bi pokazala alianco s Poljsko za neobhodno potrebo, ki bi takoj povzročila osvoboditev Italije, to bi bila vojna, ki je naperjena ravno proti starim protirevolucionarnim zaveznikom Nemčije v letih 1792 do 18$, vojna, ki postavlja domovino v nevarnost n| jo ravno s tem reši. ker napravlja zmago Nemčije odvisno od zmage demokracije.« Tako je pisal takrat Karl Marx.
(Dalje.) ___________,
Delavsko gibanje na osvojenem balkanskem ozemlju.
Na ozeniiju, ki je bil last turške države in ki ga je sedaj osvojila Srbija, se je pričelo delavsko gibanje že pred desetimi leti. Takoj pa, ko so dobili na Turškem ustavo (1908). so se osnovale organizacije.
Kakor povsod, tako je bila tudi tukaj stavka predpriprava organizacije. V Bitolju je izbruhnila pred desetimi leti stavka: čevljarji so
prenehali z delom. To je bil izreden dogodek. Vse mesto je govorilo o tem. Ko je prišla vest o stavki tudi do ušes policijskega prefekta,, je odposlal orožnika po informacije. Ko se je orožnik vrnil, ga je vprašal prefekt:
Kaj je?
Ekmek-kavga, eifendum! (Boj za kruh, moj gospod!) tako se je glasil orožnikov odgovor. Nič ni vedel o tem, da je stavka sredstvo boja proletarcev, ali razumel je jedro, bistvo boja.
Prefekt se je pomiril, ker to ni bil upor proti državi. Zdelo se mu je, da ekmek-kavga ni nikakršna nevarnost. (Stavkujoče delavce so pričeli šele pred dvemi.leti preganjati, ko so dobili kapitalisti in buržvazijci močan vplv.)
Še preden je bla proglašena ustava, je bilo v te kraje že padlo seme socializma. Sejalci so bili delavci, ki so se vračali iz Srbije v: domovino. Že 1. 1907 je dobil strankin zbor srbske socialno demokratične stranke čestitke in pozdrave sodrugov iz Prizrena, Peči, Vušice. Od 1. 1908 se je pa po mestih Stare Srbije vedno bolj širil belgrajski socialistični dnevnik »Radničke novine« in tudi mnogo socialstičnh knjig in brošur se je tam razpečalo.
Leta 1909 so osnovali v Skoplju in Bitolju strankine in strokovne organizacije. Skopljanski sodrugi so v tem letu tudi kaj slovesno praznovali 1. majnik. Od tega leta dalje so redno praznovali 1. maj. delo Je počivalo in po mestu so priredili demonstracijski obhod.
V Skoplju so naslednje strokovne organizacije: lesni delavci (35 članov), čevljarji (40 članov), krojači (30 članov) in različni drugi stanovi (188 članov). V Bitolju je pa poleg strankine organizacije tudi strokovna organizacija, v kateri so združeni delavci različnih panog.
V drugih mestih ni bilo organizacij; ali tudi tukaj se že gibljejo delavci. Delavstvo seznanja s socializmom dobro urejevan socialistični list »Zora«, ki izhaja od 1. 1910 enkrat na teden kot glasilo strankine organizacije v Skoplju.
Pri delavskih organizacijah so včlanjeni delavci vseh narodnosti: Srbi. Bolgari. Turki, Albanci. Sodrug Kadro Čečič, Turek, le kaj uspešen agitator, med turškimi delavci.
Tudi Albanci so zastopani v delavskem gibanju. Število delavcev med Albanci narašča in so zelo sprejemljivi za socializem in organizacijo. Ne smemo, pozabiti, da se Albanci udeležujejo tudi socialističnih kongresov in da pišejo v socialistične liste, tako n. pr. v »Avanti«, glasilo italijanskih sodrugov. Eden albanskih pesnikov je bil tako navdušen za proletarski boj, da jc sam stopil v vrste bojevnikov. To je bil Vincenc Stratigo. Njegove pesmi so še sedaj živo med Albanci. Deloval je zlasti med proletarsko mladino. Njegova najlepša pesem ie »Proletarec in vojak«.
V mestih, ki so jili osvojili Srbi, je veliko delavnic in rokodelcev, torej tudi precejšnje število obrtniških delavcev. Preosnova gospodarskega življenja, ki se pravkar pričenja.^ bo imela za posledico veliko proletarizacijo. Število neodvisnih mezdnih delavcev bo čimdalje večje, Tako se bodo ustvarjali vedno ugodnejši pogoji za razvoj delavskega gibanja, čeprav pod neugodnimi razmerami.
Mezde so sramotno nizke. Najboljše plačani delavci zaslužijo komaj poldrugo krono na dan. Le delavci, zaposleni v modernih in razvitejših obratih, imajo višje mezde.
Industrija ni razvita nekaj opekarn in nekaj parnih mlinov je. V Skoplju so: 3 tiskarne,
1.	pivovarna, 3 mlini, 1 opekarna, 1 tovarna za lesne izdelke. 2 tobačni tovarni, 3 tkalnice, 1
MAKSIM OORKIJ:	s
Makar Cudra.*
(1892.)
(Prevedel V. F.)
Od morja je pihal vlažen hladen veter in je raznašal po stepi otožno melodijo pluskanja valov, zadevajočih se ob breg, in šuštenja obrežnih grmov. Zdajinzdaj so prinesli njegovi sunki s seboj ozeble, zgrbančene in rumene liste, jih metali na grmado in raznetili plamen, vsled česar je megla jesenske noči, ki nas je obdajala kroginkrog, vztrepetala, plašno se oddaljila in nam za trenutek odkrivala na levi strani
—	brezmejno stepo, na desni — neskončno morje m naravnost meni nasproti masivno postavo starega cigana Makarja Čudre, ki je pazil na konje svojega tabora, ležečega kakih petdeset korakov proč od nas.
Niti najmanj se ni >• menil za to, da so hladni valovi vetra odprli njegov čekmenj, razgalili njegove poraščene, bronastorjave prsi in neusmiljeno vanj vdarjali, ampak je ležal napol zleknjen v lepi, svobodni in silni pozi z obrazom proti meni in je oprezno potegoval iz svoje ogromne pipe ter puhal skozi usta in nos goste klopčiče dima; nepremično je upiral oči preko moje glave nekam v mrtvo, molčečo temo stepe in se je razgovarjal z menoj, ne da bi kdaj umolknil, ter sc ni niti enkrat zganil, da bi se ubranil ostrih udarcev vetra.
*	»Makar Čudra« je prva Gorkijeva romantična povest iz ciganskega življenja. Spisana je leta 1892, in izdana 1893. v listu »Kavkaz«. S to povestjo se začenja Oorkijcvo slovstveno delovanje.	Opoiuba	prevajalčeva.
»To je izvrstno! Lep delež si si odbral sokol moj. Tako je tudi potrebno: hodi in glej, in ko si se nagledal, lezi in umri — to je vse!«
»Življenje? Drugi ljudje?« je nadaljeval, — skeptično preslišavši moje ugovarjanje njegovemu »tako je tudi potrebno«. — »Ehl Kaj to tebe briga? Nisi li ti sam življenje? A drugi ljudje žive brez tebe in bodo še nadalje živeli brez tebe. Ali res misliš, da si komu potreben? Ti nisi kruh in tudi ne palica, torej te tudi nihče ne rabi.
»Da bi se učil in druge poučeval, praviš? Ali se moreš naučiti delati ljudi srečne? Ne, ne moreš. Najprej moraš osiveti, potem šele govori, da Jc treba učiti. Čemu učiti? Vsakdo ve, kaj mu je treba. Kdor je pameten, vzame to, kar jc, kdor je neumen — ne dobi ničesar in vsakdo sc uči sam...
Smešni so ti tvoji ljudje. Stlačili so se v eno kopico in davijo drug drugega a prostora je zunaj na zemlji toliko,« — stegnil jc na široko roko proti stepi. — In neprestano delajo. Čemu? Za koga? Nihče ne ve. Vidiš, kako človek orje, in si misliš: glej, v potu svojega obraza razliva svoje sile na zemljo, a nato leže vanjo in se-gnije v njej. Ničesar ne ostane po njem, ničesar ne vidi on s svojega polja in umrje, kakor se je bil rodil, kot bedak.
»Kaj se je li morda rodil za to, da bi razbrskava! zemljo in umrl, še prtdno si je sam sebi skopal gomilo? Ali pozna svobodo? Razume li široko stepo? Šepet morskih valov — li razveseljuje njegovo srce? Eh! On je suženj — odkar se je rodil, in ostane celo življenje suženj, to je vse! Kaj more storiti s seboj? Samo zadaviti se, če ima količkaj pameti.
»A jaz, poglej me: v svojih oseminpetdese-tili letih sem videl toliko, da, če bi vse to napisal na popir, bi ne mogel spraviti vsega niti v tisoč takih torb, kakor jo imaš ti. Toda pove! mi vendar, v kateri deželi še nisem bil? Ne
veš nobene. Ti niti ne poznaš takih dežel, kjer sem bil jaz. Tako je treba živeti: hodi. hodi — in to je vse. Ne ostajaj dolgo na enem mestu — kaj hočeš delati tam? Kot begata noč in dan okrog zemlje in podita drug drugega, tako tudi ti beži pred razmišljevanjem o življenju, da se ga ne naveličaš. Toda če sc zamisliš — postaneš sit življenja, tako je bilo še vedno. Tudi z menoj se jc tako godilo. Ehe! godilo, sokol moj.
V	temnici sem sedel, v Galiciji. Čemu živim na svetu? — sem pomislil nekoč iz dolgega časa — dolgčas je v temnici, ah, kako dolgčas! — in otožnost se je polotila mojega srca, kadar sem gledal skozi okno na polje, zgrabila ga je in ga stiskala kot s kleščami. Kdo more povedati. Čemu živi? Nihče ne more tega povedati, sokol moj! In tudi se ni treba po tem povpraševati. Živi — to jc vse. Pohajaj okrog in oziraj se okoli sebe, in nikoli se te ne bo polotila otožnost. Tedaj je Ic malo manjkalo, da se nisem zadavil s svojim pasom, tako — glej
—	je bilo. tako!
. »He! Govoril sem z nekim človekom. Strog človek je bil, eden izmed vas, Rusov. — .Ne smeš,’ je dejal on, ,živeti tako. kakor sam hočeš, ampak tako, kot je povedano v božji besedi. Bogu bodi pokoren in on ti da vse, česar ga poprosiš.’ — A njega samega so bile same luknje in cunje. Rekel sem mu, naj si sam izprosi novo obleko od Boga. Tedaj se je razsrdil, pognal me stran in me je psoval. Do tega trenotka jc še govoril, da je treba ljudem odpuščati in jih ljubiti. Tudi meni bi bil torej moral oprostiti, če je moje besedovanje razžalilo njegovo milost. Tudi učite!)! Uče, da je treba manj jesti, sami pa jedo po desetkrat na dan.«
Pljunil je na grmado, utihni! ter začel znova basati pipo. Veter je zavijal otožno in tiho. v temi so rezgetali konii in iz šotorišča je zadonela nežna, toda strastna pesem — dumka.
Pevka je bila krasotica Honka, Makarjeva hči. Poznal sem njen polni, iz grudi prihajajoči glas, ki je bil vedno nekako čudno nezadovoljen in je donel zapovedovalno — bodisi da je pela pesem ali pa je rekla »zdravstvuj«. Na njenem temnem obrazu brez sijaja je zamrla oholost carice, a v njenih kot z neko senco pregrajenih temnokostanjevih očeh se je bliskala zavest njenih čarov, nepremagljive sile njene krasote in preziranja vsega, kar ni bila ona sama.
Makar mi je ponudil pipo.
»Kadi! Ali ne poje deklica krasno? Jaz tudi mislim! Ali bi hotel ti, da se taka vate zaljubi? Ne? Dobro! Tako je prav — ne ver-jami deklicam in drži se daleč stran od njih. Deklice poljubovati je sladkejše in prijetnejše nego kaditi mojo pipo. a ko si poljubil deklico — je umrla tudi svoboda v tvojem srcu. Ona te priveže nase z neko nevidno vezjo, katere ne moreš raztrgati, in predaš jej vso svojo dušo, a zase pridržiš le ostalo. Resnično! Varuj se deklic! One vedno lažejo, modraske. .Ljubim te,’ govori. ,bolj nego vse na svetu.’ a zbodi jo le enkrat z iglo. in ona ti razpraska srce. Jaz to vem! Ah. koliko vem o tem! No. sokol, če hočeš, povem ti zgodbo? A ti si jo dobro zapomni in, če si jo zapomniš, boš celo svoje življenje ostal svobodna ptica . . .«
»Bi! je nekoč na svetu Zobar, mlad cigan, Loiko Zobar. Na celem Ogrskem, Češkem, v Slavoniji in po vseh krogih okrog morja so ga poznali — bil je smel dečko! Ni jc bilo v teh deželah vasi. kjer bi ne bilo priseglo pri Bogu pet do deset prebivalcev, da ubijejo Lojka, toda on je ostal živ in, če se mu je prikupil kak konj, je Šel lahko cel polk vojakov stražit tega konja
—	in vendar je Zobar sredi med njimi moško odjezdil na njem! Ha. ha! Ali misliš, da se je koga bal?
(Dalje.)
električna centrala za razsvetljavo mesta. I strojna naprava za vodovod in l tovarna za usnje. Tudi po drugih mestih so manjša industrijska podjetja.	.
Sroke plasti ljudstva ne prihajajo kot kon-Sumenti v poštev, ker žive silno skromno. Poljedelstvo je slabotno in nudi kaj žalostno sliko.
Tržaška deželna konferenca.
(Dalje.)
V naslednjem podajamo v izvlečku poro-Cilo sodružice Gornikovo
o ženski organizaciji:
Važen in koristen je bi! sklep političnega odbora, da se ženski poveri naloga, da poroča na deželni konferenci o organizaciji ženstva. iPrviič letos se nahaja žensko vprašanje na rdnevnem redu tržaške jugoslovanske socialno Ijemokratične konference.
Ko govorimo o delavskem razredu, bi ftiorali omeniti še poseben razred v tem razredu. Ženski razred je še vse hujše poteptan izkoriščan in neuvaževan nego moško delavstvo. Naravno, da odsevajo vse izraziteje v ženski duši posledice socialnega zla. Nevednost. predsodki,' omejenost naziranja vse glo-bokejše kvarijo ženski značaj. Razumljivo, mesto in vrednost, ki se daje v meščanski družbi ženam nima ne zakonite, ne gospodarske in ne politične veljave. Zato Je tudi emancipacija ženstva tembolj težavna. Delavec je izkoriščan in zatiran od kapitalista in države. Ve. da ie kapitalističen sistem kriv, da vživajo drugi sadove njegovega dela. Ve, da je sedanji državni sistem kriv, da so zakoni, razredne raz-delbe in institucije naperjene zoper njegove najvitalnejše interese. Toda njegovi neposredni stiki s kapitalistom in državo, mu dajejo zavest, da je edino delavstvo ustvarjajoča človeška moč in da ima zato vse pravice do lepšega in boljšega življenja. Bojuje se zato zoper sistem in v tem boju zmaguje brez prestanka. Drugače je z delavčevo ženo. Četudi ona občuti najkrutejše na svojih šibkih plečih vso težo razredne krivičnosti, je probujanje njenega značaja vse počasneje, ker je vse bolj ovirano in zatirano. Delavska žena ne občuti le gospodarskega pomanjkanja, občuti v najhujši meri tudi tiranijo nezavednega moža in krščan-sko-meščanske morale.
Podcenjuje se docela gospodarska vrednost žen. Ne vemo, zakaj n. pr. je delo indu-strielne žene tako nesramno slabo plačano. Ali Je produciranje žene manj vredno nego delo moškega? Žena je sužnja kapitalistične materialne in moralne uredbe. Sužnja zakonske tiranije in splošne nevednosti. Ali z pokretom delavcev se je začelo tudi probujanje žena. Onega sredstva, ki se ga poslužujejo delavci za svojo emancipacijo, so se polastile tudi za-iVedne žene. Organizirajo se skupno z vsem delavstvom, ker vedo, da je le v organizaciji tudi njih gmotna in duševna osvoboditev. Žensko gibanje v Evropi postaja vedno pomembnejše. Gibanje doprinaša svoje sadove. Zena si pridobiva tako več ugleda in ypliva V človeški družbi. Ali ko se govori o ženskem gibanju, je treba pač natančno razločevati med gibanjem in gibanjem. Oibanje jokavih, sentimentalnih in filantropičnih meščanskih dam ne more imeti nič skupnega z gibanjem delavskih žena, ki zasleduje vse drugačne smotre in je postavljeno na strogo razredno podlago.
Tudi slovensko delavsko ženstvo se giblje, Imamo tudi mi svoji organizaciji in društvo socialističnih razredno zavednih žena. V Trstu obeta to gibanje dobro. Komaj pred letom ustanovljena ženska organizacija šteje sedaj že čedno število članic. Za lepi uspeh gre zahvala tudi odboru »Ljudskega odra« in politične organizacije, ki je pri tem delu pomagalo in sodelovalo. Seveda ne more biti naše delo strogo razredno bojevnega značaja. Zato niso še dani potrebni pogoji. Treba je predvsem izobraziti naše žene; v tem oziru se je nekaj storilo. Nadaljevalo se bo z izobraževanjem, čim pa se organizacija utrdi, bomo organizirali industri-eltio ženstvo v Trstu na razredni podlagi in pričeli boj za zboljšanje njih plačilnih in delovnih razmer v tovarnah. Slovensko ženstvo, zaposleno v raznih industrijah, tvori v Trstu množico tisočerih in tisočerih do skrajnosti izkoriščanih žena. To moč hočemo združiti, da jo pošljemo v boj zoper kapitalizem in da jo pridružimo ostalemu organiziranemu proletariatu. Končno priporoča govornica vsem organizacijam podpiranje ženskega gibanja in združitev vseh obstoječih ženskih društev na Slovenskem v enotno organizacijo, ki naj se sčasoma prelevi v politično žensko organizacijzo jugoslovanske socirlno demokratične stranke.
Ljubljana in Kranjsko.
— V gosposki zbornici je njen član dr. Grabmayer sprožil vprašanje, ki je klerikalcem tako zoprno kakor hudiču križ. V tej visoki zbornici obravnavajo namreč novelo k meščanskemu zakoniku, in na dnevnem redu je bilo poročilo o njej. Kakor še marsikomu, je bilo dr Qrabmayerju nerazumljivo, kako naj se bavi gosposka zbornica z obsežno revizijo meščanskega zakonika, ne da bi le z eno besedo omenila reforme najbolj potrebno zakonsko pravo Njegov govor je stal res visoko nad navadno višino staroliberalnih govoranc, in je obdelal snov tako jasno, da je s stvarnega stališča vsak Ugovor smešen. Prav zato so se menda oglasili za njim kar trije klerikalni govorniki, same baklje evharistične stranke; Bivši minister Call, kardinal* Nagi in profesor Lammasch. Da so danes vsi klerikalni časopisi polni groženj proti »razdiralcem svetega zakona«, je narav na posledica te debate, in razume se. da tudi »Slovenec« ne more zaostati v tej križarski vojni. Da vsa »svetost« pogostoma ne more ukloniti zakoncev v skupno posteljo, če jima je postalo skupno življenje neznosno, dokazujejo tisočeri »lučaji ločitve. Če živi ootem to dvoie
ljudje po sili z dvojico drugih v konkubinatu, Če si iščejo ločeni nadomestila na ulici ali v znanih hišah, ostane »svetost« po klerikalnih nagonih nedotaknjena; ali če bi se smel mož < ženiti z drugo ženo, in žena omožiti z drugim možem in bi oba para pošteno in srečno živela, bi bila to po klerikalnih naukih strašna nesreča. Ljudem Naglove vrste se kajpada nikoli ne bo dalo dopovedati, česar si zaradi cerkvene nadvlade ne dajo dopovedati. Kardinal Nagi, naš stari znanec že izza svojih tržaških časov, pravi tip zagrizenega klerikalca, govori o »kulturni misiji cerkve«, kakor da je sploh vse odveč, kar je še na svetu izven cerkve. Človek se kar čudi, kako je mogel svet sploh obstajati nekoliko milionov tisočletij brez cerkve, pa se ni razsul. Ali o »kulturni misiji cerkve« so še drugi zapiski kakor Leonova enciklika, in s pomočjo zgodovinskega znanja sodi o njej marsikdo drugače kakor nadškof Nagi. Tudi njen }oj proti reformi zakonskega prava je korenito protikul turen, in zato bodo tudi klerikalci pri culturnih narodih prejalislej pogoreli. To, kar hočejo prijatelji zakonske reforme, ne jemlje cerkvi prav nobene pravice. Kdor hoče biti pred oltarjem poročen, mu tega nihče ne brini, in kdor se iz spoštovanja do cerkvenih p d-pisov noče razporočiti, ga nihče ne bo silil. Ali interesi tistih, ki potrebujejo košček svobode, da se ottnejo dosmrtni nesreči, so tudi nekaj vredni, in sčasoma utegne cerkev sama spoznati. da škoduje le sama sebi, če se upira temu, kar veleva življenje.
Protialkoholno delo. Protialkoholna zveza »Sveta vojska« in »Društvo zdravnikov na Kranjskem« nam naznanjata, da priredita 29. in 30. decembra t. 1. IH. protialkoholni kongres v hotelu »Union«. To sporočamo tudi svojim čitateljem s skromno pripombo, da nam je nemogoče delati kakšno reklamo za to prireditev, ker je očitno, da ima ta kongres na sebi neizbrisan pečat klerikalne stranke, Četudi se ga udeležujejo nekateri znani liberalci. Todi mi smo nasprotniki alkoholizma, ker verno, da je ta mora izvrstna zaveznica delavstvu sovraž nega kapitalizma. Proti pijančevanju storimo z veseljem vse, kar je v naših močeh, že za radi tega, ker koristi treznost med delavci na ši stranki in našim organizacijam, naši literaturi in naši agitaciji. Izmed vseh strank ne apelira nobena tako na razum ljudstva kakor socialistična. V naši zalogi ni opojnih besed, ki se imenitno vjemajo z opojnimi pijačami; socializem ne opravi ničesar, če ima srca, pa nima glav, če ima fantazijo, pa nima pameti. Veliko kritične moči zahteva od svojih pristašev, in te ni najti v alkoholiziranih možganih. Vsakdo toraj lahko vidi, da imamo dovolj razlogov za protialkoholni boj, ker zaradi njega pogo-stoma ni treba premagati samo nasprotja sovražnikov, ampak tudi antipatije prijateljev. Ali kjlub temu ni in ne more biti naša naloga, da bi služili klerikalizmu, pa naj se skriva za katerokoli krinko. Nismo tako zakrknjeni st.-an-karji, da bi ne priznali v gotovih slučajih možnosti sodelovanja tudi z ljudmi drugega političnega mtšlIenSa; popolnoma pa Je hrtetjui :na sodelovanje tam, kjer je lepi smoter samo pretveza, pravi namen pa strankarski interes : a-sprotnika, v tem slučaju klerikalizma. Če se piirejajo kongresi, ki naj bi bili nevtralni, morajo biti res nevtralno prirejeni. Če se oa - a-čenja v Ljubljani kakšna stvar z mašo. tedaj že vemo, kam pes taco moli; in kdor ’)olj natančno pregleda ves spored kongresi, mora pt iti do enakega zaključka. Izvrševali bomo svojo nalogo proti alkoholizmu tiHi nadalje, sr mi in brez oficielnega kolka ; tam, kjer se i, r.ivlja protialkoholizem v službo za begemo-t o klerikalnega strankarstva, p.1 ni naš oroster.
— Božičnica. S tem opozarjamo, še enkrat vse prijatelje in znance tiskarjev na božičnico, ki jo priredi v Narodnem domu jutri ob 4. popoldne dobrodelno društvo tiskarjev na Kranjskem v korist sirot umrlih tiskarjev. Vzpored, ki obsega pevske in glasbene točke, tombolo, božično alegorijo z Medvedovo deklamacijo »Janče in Jerica« ter obdarovanje otrok, bo gotovo zadovoljil staro in mlado. Vstopnina je za odrasle 50 vinarjev, otroci v spremstvu odraslih so oproščeni. Torej na veselo snidenje pri božičnici!
— Šišenska podružnica »Vzajemnosti« in podružnica strokovne organizacije železničarjev v Sp. Šiški priredita v torek, 31. decembra v gostilni pri Anžokit (J. Reberšak) v Spodnji Šiški Silverstrov večer z obilnim in jako lepim sporedom, katerega vkratkem objavimo.
— Za pevski zbor šišenske »Vzajemnosti« se je oglasilo že precej sodrugov. Po novem letu ukrenemo vse potrebno, da se prične s petjem; do takrat pa prosimo, da se priglasijo vsi. ki imajo veselje do petja in tudi oni. ki še niso peli, ker se bo poučevala tudi teorija petja. Vsi priglašenci naj agitirajo za pristop k našemu pevskemu zboru med svojimi znanci in prijatelji.
— Podružnica »Vzajemnosti« Vič-Glince
vabi vse člane in prijatelje na zabaven družinski božični večer, ki bo v torek 24. decembra v gostilni »Amerika«. Začetek ob 8. zvečer. Vstop prost.
— Idrijski mladini! Kakor velja odraslim rek našega učitelja Karla Marxa »Proletarci vseh dežel združite se!« prav tako kličemo socialistični mladini »Mladina vseh dežel združi se!« Po teh besedah naj se ravna idrijska mladina in naj se vsa brez izjeme organizira v svoji kulturni organizaciji. Predvsem je potreba krepka, neutrudljiva agitacija od tovariša^do tovariša, od tovarišice do tovarišice. Združimo se v »Splošni mladinski zvezi« v Idriji in množimo s tem armado vesoljnega proletariata. Le še malo časa je do občnega zbora mladinske zveze, to kratko dobo, sodrugi in sodružice, pa porabimo v to, da pridobi vsak član in vsaka članica vsaj enega prijatelja in eno prijateljico v organizacijo. Prispevki so tako nizki, da jih
pa naj se imenujejo že tako ali tako, in posvetimo vse svoje moči naši organizaciji, kajti le močna organizacija rodi obilo sadu. Osebnosti in druge izgovore na stran, delavska mladina v delavske vrste! Po tudi starejše sodruge prosimo, da podpirajo mladinsko zvezo. Vi, idrijski proletarci, tako možje kakor žene, na delo ;.a bodočnost mladine. Pristopajte kot podp >■ :ii člani in podporne članice mladinski zvezi. S tem delate za čim večjo moč socialističnega gibanja in mu pripomorete do zmage. Podporna članarina je nizka, 10 vinarjev na mesec. Sodrugi in sodružice. Vaša dolžnost je, da pospešujete organizacijo svoje mladine, ker le oni narod in one stranke napredujejo, ki imajo izobraženo mladino!
— Obesil se je včeraj poi>oldae v svojem stanovanju na Krakovskem nasipu 10 v Ljubljani sluga in žel. figurant Ivan Kiki. Mož je bil že dalje časa bolehen in je izvršil samomor v duševni resignaciji, boječ se pojjolnega duševnega propada. Ko je bil včeraj popoldne sam doma, se je odločil, da konča svoje življenje. Vzel je novo tanko vrvico, odprl omaro za obleko ter se v nji čepe obesil. Ko sta prišli popoldne dve ženski po opravku k njegovi soprogi, ki je pa takrat ni bilo doma, sta našli stanovanje odprto in nikogar v njem, a nista pogledali v drugo sobo. Sele potem, ko sta povprašali pri sosedih, kako da ni nikogar doma, pa je vse odprto, so. šli še enkrat v stanovanje in pogiedali v drugo sobo, opazili moža v omari in mislili, da je tam zaspal, ter so ga pustili pri miru. Okolo 4. poj>oldne pride soproga domov in ko so ji povedali o čudnem dogodku, da mož spi v omari, je šla pogledat in opazila, da je nesrečnik že mrtev. Po komisijskem ogledu okolo 5. popoldne so mrtveca odpeljali v mrtvašnico na pokopališče.
— S trebuhom za kruhom. V četrtek se je iz Amerike pripeljalo 60 Hrvatov in Dalmatincev, v Pasavo je šlo 10 Hrvatov, iz Ogrskega se je pripeljalo pa 50 Lahov.
Zahtevajte odločno in izrecno pri nakupovanju kavnega pridatka Kolinsko kavno primes iz edine jugoslovanske tovarne kavnih primesi v Ljubljani, ker je najboljše domače blago te vrste!
— Brivnice in božični pravniki. V sredo 25. decembra na božični dan bodo brivnice dopoldne oprte, na sv. Štefana dan pa ves dan zaprte. Slavno občinstvo sc prosi, da blagovoli vzeti to naznanilo v vednost.
— Konfekcijska trgovina Gričar & Mejač v Prešernovi ulici je v nedeljo celi dan odrpta.
— Umrli so v Ljubljani: Jožefa Zupan, mestna uboga, 78 let. — Marija Trojar, tobačne tovarne delavka v pok., 64 let. — Marijana Šavli, delavka, 27 let.
— Tatovi kuretine. Pred nekaj dnevi so v Zbiljah pri Medvodah pokradli tatovi trem posestnikom 18 kokoši.
— Izgubil je orglarski učenec Ivan Repovš vijolinski lok. — Posestnik Ivan Purkart je izgubil za 10 K 66 vin. sirkovih metelj. — Ga
Adela Kalkusova ie iz«ubMa denarnico z mani-
§0 vsoto denarja. — Neka dama je izgubila denarnico. v kateri je imela več zdravniških receptov in okoli 10 kron denarja.
Kinematograf »Ideal«. Spored za soboto 21., nedeljo 22. in pondeljek 23. decembra 1912: 1. Dan v novozeelandskih pokrajinah. (Krasna potovalna slika.) 2. Tete Bini testament. (Krasna amerikanska veseloigra.) 3. Gaumcntov teden. (Najnovejše, Šport, moda.) —* Odslej vsako soboto. 1. del: Prežeča smrt. (Potapljač.) (Senzacijska učinkovitost. Artistovska drama Nordiskfilm Co.) II. del: Prežeča smrt. Potapljač.) 6. Na napačni sledi. (Velekomično). 7. Ri vali. (Amerikanska učinkovita drama.) — Samo zvečer. 8. Ženitovanjski posredovalec oče ta. (Amerikanska veseloigra.) — Samo zvečer.
— Nujno potrebno je, da se raujenja obvaruje pred infekcijo. Zanesljivo antiseptično ob-vezilno sredstvo, ki je tudi bolečine lajšajjče, prisad odvračajoče in zdravljenje pospešujoče, je Praško domoče mazilo iz lekarne B- Fragner v Pragi. (Glej inserat.)
Štajersko.
— Požar. Pri Sv. Primožu nad Muto je bil v soboto zvečer velik požar, ki je upepelil žu panu Hčlblu p. d. Krenčniku vsa poslopja in vso opravo in živež. Samo živino so rešili. Zažgal je po neprevidnosti občinski ubožec, ko si je prižgal pipo. Škode je okrog 12.000 kron. Zavarovano pa je bilo komaj za 2000 K._____
vsakdo zmore: pristopnina 20 vin., mes.ec.nma 20 vin. Mladina, proč od nasprotniških društev,
Koroško.
— Mestna občina celovška prevzame s 1. januarjem 1913 pogrebno podjetje Reichel in ga bo vodila v lastni režiji. Deželna vlada je že dala občini tozadevno koncesijo in tudi tarifi so z malimi izjemami že potrjeni.
— Ponesrečen voznik. Voznik Ivan Mikula v Rožni dolini je vozil les iz gozda. Med potjo se mu je konj vstavil in ni hotel speljati. Mikula ga je udaril z bičem, konj pa je skočil in zadel Mikulo s kopitom v trebuh, tako silno, da je obležal. Drugi voznik ga je naložil na voz in peljal domov. Mikulo so našli drugo jutro mrtvega v postelji.
Goriško.
— Ustrelil se je v gostilni »Pri dobrem Furlanu« v Gorici 351etni kotlar Lantieri iz Trsta. Umrl je čez nekaj ur v bolnišnici.
Trst
— Tržaška podružnica zveze pekovskih delavcev priredi v torek 24. decembra ob 9. zvečer v veliki dvorani Delavskega doma ulica Madonnina 15, običajni družinski večer s tombolo z bogatimi dobitki, šaljivo pošto in plesom. Sviral bo odličen orkester pod vodstvom kapelnika Olimpio della Libera. Vstopnina za nipške 00 yin.. za ženske pa 30 .vin. Sodrugom
in sodružicam priporočamo, da se udeleže 'ega družinskega večera v velikem številu.
— Narodnjaški pogum. Kdor čita te dneve tržaško »Edinost«, opazi lehko, kako se ponižno pere pred očitki nemškega nacionalnega časopisja glede srbofilstva med slovenskimi nacionalci. Radi verjamemo, da ni nič prijetnega obdolžitev veleizdaje. Zlasti ne v leii resnih časih. Le malo jo oseb, ki so pripravljene žrtvovati se za ideje in stremljenja. Vemo, da ne obstoje pri slovenskih nacionalcili nikakršne veleizdajniške ideje. Preponižtii so, dasi bi se v ugodnih razmerah radi bahali z njim niagari poti pokroviteljstvom kakega avstrijskega barončka. Za to ni nič bolj smešnega kakor to, d:i očitajo nemški nacionalci našim nacionalcem veleizdajniške ideje. Ako bi nemški nacionalci čitali naše nacionalistične časopisje, ki v potu svojega obraza objavlja vdanostne izjave Slovencev napram Avstriji in ako bi bili navzoči na nacionalističnih veselicah, kjer je cesarska pesem vedno na dnevnem redu, bi ti ljudje imeli o naših nacionalcih vse druge pojme. Ampak ako je grdo, da očita nemško časopisje veleizdajstvo slovenskim nacionalcem, ni nič lepše, ako slovensko nacionalistično časopisje dolži veleizdajstva italijanske nacionalce. Slovenski nacionalci imajo seveda pogum opralja-ti policotovsko službo kakor nemško časopisje. Pogum jim pa poide, kadar gre, da bi se morali postaviti. Mnogokrat se je »Edinost« n, pr. norčevala iz italijanskih nacionalcev, ki da se boje povedati, da goje iridentistične ideje. Lepo bi bilo, ako bi se sedaj »Picollo« pošalil iz »Edinosti«. Kako je pač umazana tekma petoliznlkov!
— Nezgoda na državni železnici. Predvčerajšnjem se je zgodilo na tržaškem kolodvoru nesreča, ki je smrtnonevarno poškodovala mladega železničarja Andreja Grižnika. Pri premikanju je prišel med vozove, ki so ga vlekli z'i kakih 20 metrov daleč in potisnili med ogibno napravo. Smrtnonevarno ranjenega Grižnika so pripeljali v mestno bolnišnico. — Tudi tej nezgodi je vzrok večkrat ožigosano špe-kulanstvo železniške uprave. Pri premikanju navadno primanjkuje sposobnih oseb. ki bi nadzorovale deb, in je sploh število osobja nezadostno. Zaposleni delavci morajo garati preko vsake mere in v večni nevarnosti. Grižnik le nova žrtev sistema in špekulacij uvedenih na državnih železnicah. Neki lokalni iist omenja nezgodo in se zaganja v uradnika Rožanca, ki se je baje protivil temu. da bi ponesrečenega železničarja odnesli z mesta, kjer je ponesrečil, češ, da je počakati na preiskovalno komisijo. Kolikor je nam znano, je omenjeni uradnik le zahteval, da naj pride takoj zdravnik, ki naj reši Grižnika s pozornostjo iz ogibne naprave, ki ga je prijela in držala kakor v kleščli.
— Zagonetna smrt. Strežajko Virginijo Da-nelutti so našli mrtvo v njenem stanovanju v ulici Carducci. Strežajka je do zadnjega tre-notka opravljala svoj posel in iz ničesar ni bilo sklepati, da jo bo usoda tako nenadoma doletela. Poklicali so zdravnika, ki je našel Da-nefunijevb ranjeno in okrvavljeno. Tz razfffll
okolnosti je sklepal zdravnik, da gre za zločin. Poklical ie preiskovano komisijo. Ni še dognano, čc je Danelutti umrla naravne smrti, če se je sama usmrtila ali če se je zgodil zločin.
— Pretreslivi prizori so se nudili občinstvu ob odhodu parnika »Dubrovnik;:, ki prevaža vojake v Dalmacijo. Bilo je zbranih na. pomolu mnogo rezervistov — večinoma Tržačani — z družinami. Hudo in pretresujoče je bilo gledati slovo vojakov od staršev, sester, znancev ali družine. Mati ie poljubljala sina, žena in otroci so pozdravljali očeta-vojaka, brat je pozdravljal brata. Mučno je bilo poslušati jokanje žena in otrok, ki se niso hoteli ločiti od svojega dragega. Prihajalo jih je vedno več; na pomolu so se množile drušine odhajajočih vojakov. Vedno glasnejši postaja jok in stok žena in otrok. Zapela ie sirena. Odhajajoči silijo vsi na krov. Mahajo z robci, kličejo: adijo, pogumnejši zapojejo: parnik se oddaljuje vedno bolj; zadnji' vzkliki in pozdravi. Množica gleda za parnikom; na čelu vseli je citati skrbno mučne misli: Se bodo vsi vrnili?
— Avtomobilska nesreča pri Sv. Ivanu. V četrtek je trčil pri Sv. Ivanu avtomobil, ki se je prepeljal iz Bazovice, v enovprežni voz. V avtomobilu je bilo 6 oseb. Sunek je bil tako silen, da se je avtomobil prekucnil. Vsi potniki so več ali manj poškodovani. Posebno težko sta poškodovana 19letni šofer Josip Mazotti in Franc Pinquentini, katera so morali odpeljati v bolnišnico.
— Tri smrtne nezgode v tržaški luki. V četrtek so se pripetile v tržaški prosti luki kar tri smrtne nezgode skoro ena za drugo. Mornar in čuvaj Franc Svitanovič je padel s parnika »Filippo Artelli« in se je poškodovtl v levem boku in dobil notranje smrtne poškodbe. Zavirač 231etni Andrej Risnik je padel med premikanjem raz lokomotivo, ki ga je raztrgala. 55-letni Ivan Dornik pa je padel s krova parnika »Linz« v notranje prostore, pri čemer si je razbil lobanjo in obležal mrtev.
Vestnik organizacij.
Jesenicei Podružnica .Vzajemnosti* ima v	.Po-
poldan ob 2. v gostilni r Amerika* važno sejo sejo. Odborniki se vabijb, da pridejo polnoštevilno.	.	.
Vse šišenske sodruge, ki hočejo pomagati, pri pripravah za Silvestrov v e« er prosimo, da 8e udeleže «<.«tanka ki se vrši v ponedeljek, 2i. decemžra ob 8 zvečer v pisarni Konsumnega društva v Sp. Šiški. Va-bijeni so tudi člani pomožnega odbora, ki je bil izvoljen
na sk^JlcSe^Senske .Vzajemnosti*1, ki so zaostali s svo-iimi nrisoevkl. opozarjamo na pravila zveze, ki določajo za trrmesečno zaostalost v prispevkih izkljuCenje. Prosimo jih tore! da kolikor možno hitro odračunajo zaostale prispevke pri blagajniku podružnice, ki sprejema vsako nedeljo od 11.—12. v sobi železnjčarske strokovne podružnice v Spodnji Šiški nad prodajalno Kons. društva Sprejema jih pa ttf® namestnikov blagajnik poslovodja v drodajalni kons. društva v Sp. Šiški.
Priprave za otvvoritev knjižnice šišenske podružnice so že v teku in ako ne bo zaprek, se otvori tekom prvega četrtletja prihodnjega leta. To v vednost vsem članicam In članom. Prosimo pa potrpljenja I
betonska tvornica Tribuč & Kotnp. Ljubljana
Pisarna, delavnica in skladifiže na Tržaški cesti. — Telefon štev. 296.
Stopnjice, balkoni, spomeniki, stavbni okraski itd.
potrebuje!), pač pa bodo iz nezaupanja proti vladi(?!?) glasovali proti začasnemu proračunu.
RUS1NSKA OBSTRUKCIJA.
Dunaj, 20. decembra. Pogajanja med Rusini in vlado ter med Rusini in Poljaki se nadaljujejo.
MINISTR. PREDSEDNIK PROTI EKSLEKSU.
Dunaj, 20. decembra. Na seji starešinstva je izjavil minitsrski predsednik grof Stiirgkh, da vlada »iz ustavnih razlogov« ne soglaša z eksleksom. ki bi nastopil ako zbornica do novega leta ne odobri začasnega proračuna. Sodr. Seltz je takoj pokazal ustavnost grofa Stiirgkha v pravi luči rekoč, da je socialnim demokratom mnogo na tem da se začasni proračun pravočasno reši in da se prepreči vsaka nezakonitost. Vsekako pa ie eksleks nekaj dni neznatna bajratellca v primeri z ustavolomstvom 8 14. s katerim si hoče vlada pomagati ako ne dobi začasnega proračuna.
AVSTRIJSKO-OGRSKA IN SRBIJA.
Belgrad, 21. decembra. Srbski poslanik na Dunaju Jovanovič je dobil od svoje vlade naročilo, da se pogaja z Berchtoldom za takojšen sporazum med Avstrijo in Srbijo. Srbija se bo baje udala zahtevam Avstro-Ogrske in se bo odrekla teritorialni posesti jadranskega pristanišča in zaledja in hoče le jadransko pristanišče v gospodarske namene.
Belgrad, 21. decembra. Ministrski predsednik Pašič je tukajšnjim listom naročil, nai prenehajo s hujskanjem proti Avstrijsko-Ogrski. Včerajšnji listi so pisali že zelo zmerno.
PESIMISTIČEN DIPLOMAT.
Peterburg, 21. decembra. Glavni urednik' »Ruskega Slova« je imel intervju z nekim ruskim diplomatom, ki mu je baje dejal: »Rusija nikakor noče napraviti iz srbske luke ob Jadranskem morju casus belli (povod za vojno). Srbija ne bo zahtevala jadranske luke. Črna Gora pa dobi Sv. Ivan Medua. Ker pa Crna Gora nima sredstev, da bi izvršila pristaniška dela, se to najbrže napravi z garancijo Srbije. Tako bo Srbija pošiljala stoje blago čez S. Ivan Medua. Dotični diplomat (ali urednik sam) ne verjame, da bo mir na Balkanu trajen. To da bo le premirje za pripravljanje nove vojne.
RUSIJA IN AVSTRIJA.
Peterburg, 20. decembra. Danes se je pričela v dumi debata o zadnjih izvajanjih ministrskega predsednika glede evropskega položaja. Poslanec skrajne desnice Puriškevič je izjavil, da njegova stranka odklanja govor ministrskega predsednika. Njegova stranka pač želi mir, a ne za vsako ceno. Silno je napadal Avstrijsko-Ogrsko in dejal, da bi rusko ljudstvo bilo edino, če bi nastala eventualno vojna z Avstrijsko-Ogrsko. Socialno demokratični poslanec Malinovskl Je Izjavil, da socialisti odločno protestirajo proti vsakemu poizkusu potegniti Rusijo v vojno In se pridružujejo protestu internacionalnega socialističnega kongre-sav Bazileji.
GRKI PODPIŠEJO PREMIRJE?
Pariz, 21. decembra. Od svojega londonskega dopisnika ima »Matin« sledečo vest: »V krogih balkanskih pooblaščencev je slišati, da zadoste Grška in njeni zavezniki morda tudi želji, da podpiše Grška premirje, če bi imela biti usoda konference res odvisna od te formalnosti. Ali v tem slučaju bi Grška, tudi če ustavi boj, pridržala sebi pravico, da sme pregledovati ladje v Egejskem morju, da prepreči nove transporte turških čet in streliva iz Male Azije.
TURŠKI KURIR.
Pariz, 21. december. Iz Londona javlja »Matin«, da tam nihče 'ne verjame v Specialnega kurirja, ki je baje v torek zapustil Carigrad s sklepi turškega ministrskega sveta. Seja pooblaščencev se je v torek zaključila ob 12. in 30 minut po carigrajskem času ob 14. in 30 minut. Rešid paša se je moral vrniti v svoje stanovanje, sestaviti poročilo, potem ga prestaviti v šifre in odposlati v Carigrad. Tam so ga morali dešifrirati ter nujno sklicati ministrsko sejo, da sklepa. Materialno pa je popolnoma nemogoče, da bi se bilo vse to zgodilo od 14.30, pa do odhoda rumunskega parnika iz Carigrada.
TURČIJA ŽELI POSREDOVANJE.
Dunaj, 21. decembra. »Polit. Corr.« poroča iz Carigrada, da se z ozirom na negotovost poločaja v Londonu resno govori, če bi ne kazalo dati velesilam priliko, da s svojim svetom olajšajo sporazum med državami, ki žele mir.
TURŠKA VOJSKA PROTI K J AMIL PAŠI.
Milan, 21. decembra. »Corriere della Sera« javlja iz Carigrada, da je bil Nazim paša pri sultanu in v imenu vojske zahteval, da se
veliki vezir Kjamil paša odstavi. Liberalni unionisti ga obtožujejo, da je zakrivil nesrečo Turčije s svojo trozvezi prijazno politiko in da se boji vsake odločitve iz strahu pred odgovornostjo. Z zavlačevanjem je grešil v času italijansko-turške vojne, in tako greši tudi zdaj. Vlada misli, da bo, če se igra slepomiš, pripravila balkansko zvezo, da zmanjša svoje zahteve. Pri vsem gre in pojde za Odrin. Ali če se bo tako zavlačilo, bo mesto padlo vsled lakote. Bolgari računajo da mora Odrin pasti okrog 15. januarja. V Turčiji mislijo, da bo vztrajal do konca januarja. Na vsak način je razloček majhen. Če se odstrani sedanja vlada in imenuje unionistična z Nazim pašo na čelu, bo takoj sestavila turške pogoje in jih naznanila balkanskim pooblaščencem, obenem pa določila čas. kdaj da mora imeti odgovor.
BOLGARI V MACEDONIJI.
London, 21. decembra. »Times« javlja iz Soluna, da sta med Bolgari v Macedoniji dve struji, od katerih ena želi, da se združi Ma-cedonija z Bolgarsko, druga pa, da postane neodvisna. Boje se, da utegne priti po sklenjenem miru do konflikta med obema skupinama.
FERDINAND IN JURIJ V SOLUNU.
Solun, 20. decembra. Včeraj sta prisostvovala kralja Ferdinand in Jurij s princi in drugim spremstvom zahvalnlci v tukajšnji ruski kapeli. Po zahvalnici sta imela kralja dolg pogovor in sta se kasneje skupaj fotografirala. Zvečer je bil banket, ki ga je priredil grški kralj na čast bolgarskemu ralju in princom. Pri tej priliki je kralj Ferdinand izjavil, da je njegov obisk v Solun navaden izlet. Od tu odpotuje kralj Ferdinand v Demir-Hisar, kjer se bo bržkone srečal s kraljem Petrom.
TURŠKA MORNARICA.
Carigrad, 21. decembra. Turška mornarica je baje zopet zapustila Dardanele. Doslej še ni prišla nobena vest o kakšnem boju.
OBRAMBNA ČRTA PRI ČATALDŽI NEPREMAGLJIVA.
Berlin, 20. decembra. »Tageblatt« je dobil iz Rima: Pri nekem veleposlaništvu sem imel priliko čitati poročilo, ki ga je poslal svoji vladi angleški v< iški zastopnik v Carigradu. V poročilu trdi zastopnik, da je obrambna črta pri ča-taldži nepremagljiva in da so se turške perspektive za nadaljevanje vojne znatno zboljšale
GRKI PRI MITILENI.
Atene, 20. decembra. Atenska brzojavna agencija poroča, da so Grki popolnoma obkrožili turške čete v Klapadosu pri Mltlleni. Pričakuje se, da se bodo Turki kmalu vdali.
GARIBALDINCI SE RAZIDEJO.
Milan, 20. decembra. »Corriere della Sera« poroča iz Aten, da je grški vojni minister razpustil garibaldinske čete na željo generala Garibaldija. Grški garibaldinci bodo ostali nadalje v vojni pod vodstvom grofa Romaš.
MASAKRIRANJE KRISTJANOV V MITlLliNI.
London, 20. decembra. Dopisnik L!oyda v luki Said brzojavlja, da Je oddala grška ladja »Makedonija« brezžično brzojavko, da so Turki v Mltlleni masakrlral! ogromno število kristjanov, število mrtvih še ni znano. Po bitki pri vasici Ptias so Grki zasledovali turške čete. Del turškega brodovja se Je moral ustaviti pred Dardanelami, ker so bile nekatere križarke in torpedovke tako poškodovane, da niso mogle naprej.
SRBSKI PRINC ALEKSANDER GOVORI O ŠE NEDOSEŽENIH IDEALIH.
Belgrad, 20. decembra. Včeraj je bil rojstni dan srbskega prestolonaslednika Aleksandra.
V	Skopljem se je vršil banket, ki se ga je udeležilo 400 častnikov. General Mirič je napil kralju in princu. Princ se je v odgovoru zahvalil za izkazane mu simpatije in dejal da je Srbija s to vojtio uresničila šele svoje ideale proti jugu. Prva ovira je že prekoračena. Zaupajmo v bodočnost naše velike države in našega naroda, ki si bo znal izvojevati tudi še nedosežene ideale.
KRŠCANSKO-SOCIALNA HINAVŠČINA.
Dunaj, 20. decembra. V krščansko socialnem »Meščanskem klubu« je podžupan dr. Por-zer naznanil demisijo župana dr. Neumayerja. Predsednik kluba Steiner je nato v svojem govoru omenil Neumaryerjeve »zasluge« in izrekel »obžalovanje« zaradi njegove demisije ter zahvalo za njegovo »nesebično delo«. Klub je sprejel tudi resolucio v tem smislu.
VIRTENBERŠKI DEŽELNI ZBOR.
Stutgart, 21. decembra. Pri volitvah za deželni zbor, pri katerih je bilo voliti 17 poslancev po proporčnem sistemu, so dobili socialisti 4 mandate, centrum 5, napredna ljudska stranka 4. konservativci in agrarci 3, nacionalni liberalci 1. Deželni zbor šteje zdaj 26
članov centra, 20 konservativnih agrarcev, 19 članov napredne ljudske stranke, 17 socialistov, 10 nacionalnih liberalcev. Socialisti so pridobili 1 mandat, centrum 1, konservativni agrarci 5, naprednjaki so izgubili 4, nacionalni liberalci pa 3.
KONGRES MLADOTURKOV V BRUSLJU.
Bruselj, 21. decembra. Ob sklepu leta bo tukaj pod predsedstvom Džavid paše kongres mladoturške stranke, ki se ga bodo udeležili vsi odlični voditelji mladoturkov. Kongres se bo posvetoval o sredstvih, da se odstarni veliki vezir Kjamil paša in o sredstvih za skaljenje londonske balkanske konference. Mnogo mladoturkov je že dospelo semkaj.
NADOMESTNA VOLITEV V NEMŠKI DRŽAVNI ZBOR.
Greiz, 20. decembra. Pri nadomestni volitvl v volilnem okraju ReuB Je zmagal socialno demokratični kandidat Cohen. Dobil je 7869 glasov. Cohen je predsednik nemške kovinarske organizacije. Tudi prej je zastopal ta okraj socialist, sodrug Forster, ki je umrl. V nemškem državnem zboru šteje socialistična frakcija torej zopet 110 poslancev.
»REVOLUCIJA« V MEHIKI.
London, 20. decembra. Iz Novega Yorka poročajo, da so mehikanski vstaši po 30nrnem boju udrli v mesto Juquila v Guadaljara, zažgali mnogo hiš in divjaško ubili 40 prebivalcev. Zvezne čete so prepodile vstaše, ki so izgubili 100 mrtvih.
Novice.
* Najvišji sodnik na Norveškem — socialist. Naslednje poročilo iz Norveške bo morda pretreslo marsikaterega patriota.: Najvišji sodnik na Norveškem, predsednik okrožnega sodišča v Kristjaniji, gospod Thinn, je poslal te dni listu v Drontheimu pojasnilo, v katerem gospod predsednik javno prizna, da je pristaš socialno - demokratične stranke. Predsednik Thinn se doslej ni udeleževal aktivne politike, zato so v nesocialistčnih krogih dejali, da ie bila njegova izjava »odveč«. Na Norveškem ni prav nič izrednega, da so državni uradniki socialni demokratje in nihče se po uradih ne obregne ob to dejstvo. Da pa najvišji sodnik javno razglasi, da je socialist, tega pa tudi na Norveškem niso doslej še doživeli. Demokratično naziratije na Norveškem je tako utrjeno, da ne bo Thinn zaradi tega odstavljen. Zanimivo je tudi pregledati, zlasti za naše razmere, kakšen poklic izvršujejo novi socialno-denio-' kratični poslanci, ki so bili pred kratkim izvoljeni v državni zbor. Od 23 sodrugov poslancev so trije nadučitelji, eden policijski asistent, štirje kmetovalci, dva uradnika, dva čevljarja dva tiskarja, dva poslovodja, dva delavca, po en zlatar, stavbni mojster, knjigovodja, trgovec in monter. Štirje poslanci kmetovalci so dokaz o napredujočem razvoju socialno demokratične stranke na kmetih, kjer je bilo pri zadnjih volitvah oddanih več glasov za socialistične kandidate, kakor pa po mestih.
* Zakasnel pozdrav iz Sibirije neniškejuu strankinemu zboru. V pondeljek je dobilo strankino vodstvo v Nemčiji pozdrav za strankin zbor v Chemnitz«, ki je bil v septembru. Pozdrav je prišel iz najoddaljenejšcga kota v Sibiriji. Sodružici, ki je pobegnila iz sibirskega pregnanstva, se je po težkem mučnem potovanju posrečilo, da ie oddalo pozdravno pismo. Pozdrav bednih žrtev barbarskega carizma, ki jim celo v ledini puščavi Sibirije gori srce za napredek socializma, se glasi:
Orlinga, okraj Kireu, gubernija Irkutsk.
V	pregnanstvu živeči socialni demokratje pošiljamo iz sibirske puščave strankinemu zboru nemških sodrugov naše pozdrave. Od vsega srca želimo, da bi silni razvoj stranke nemškega proletariata tudi v bodoče tako naraščal kakor je doslej. Naj bi bila ta naraščajoča moč internacionalni buržvaziji svarilo, da se bliža dan. ko sc bo razsula njena svetovna vlada. S pozdravi in čestitkami Viktor Andrejev, Pavel Uhejt. Dhujav Bukaroba, Caharija Matu-ševič, Nikolaj Pršorovski, Peter Lvov, Semen Pihno, Katarina Bardovska, Marija Grejver, Rihard A vres, Karl Krajetin.
* Močan tobak. V inseratnem delu »Miin-chener Neueste Nnchrichten« je sledeči oglas: »Havana-smolke iz najboljših tvornic, v približno petsto-oblikah od 190 mark do 16.000 mark.« Ena smotka te vrste velja torej 19 K 20 vinarjev, to je toliko, kolikor zasluži marsikateri delavec ves teden po napornem delu. Ali ni res vse krasno urejeno na tem lepem božjem svetu?
Odgovorni urednik Fran Bartl.
Izdaja in zalaga založba »Zarje«.
Tiska »Učiteljska tiskarna« v Ljubljani.
9CTC
Cementne cevi v vseh merah, barvaste plošče itd.
Zadnje vesti.
VOLITVE V ZAVAROVALNICO ZOPER NEZGODE.
Sijajna zinaga socialnih demokratov.
Trst, 20. decembra. Danes ob 4. popoldne so se zaključile volitve v vrhovno vodstvo zavarovalnice zoper nezgode v Trstu. Končni volilni izid je bil znan šele pozno zvečer. V delavskih skupinah so zmagali povsod socialni demokratje. Izvoljeni so:
I. skupina: Onorato Sclaunich. prisednik in Karoi Laurica, namestnik. Dobila sta 5,124.808 glasov.
II. skupina: Paulich Stefan, prisednik in Vittorl Ivan, namestnik. Dobila sta 15,658.049 glasov.
VI. skupina: Ludvik Salatco, prisednik in Anton Kmet, namestnik. Dobila sta 2,946.867 glasov.
Kandidatje slovenskih nacionalcev, liberalcev in klerikalcev so propadli v vseh treh skupinah in so dobili v I. skupini 895.341 gasov, v
II.	7,090.233 glasov v VI. pa 1,866.235 glasov. V kategoriji delodajalcev so zmagali v prvih dveh ital. nacionalci, in sicer v I. skupini: Leopold Popper kot prisednik in Anton Ciclitiro, namestnik. V II. skupini: Dr. Hektor Ricchetti kot prisednik in Leopold Hagner kot namestnik.
V	VI. skupini pa sta bila izvoljena slovenska narodnjaka Feliks Stare kot prisednik in Jožef Lenarčič, nadomestnik.
IZ POSLANSKE ZBORNICE.
Vojaška predloga sprejeta v tretjem branju. — Začasni poslovnik podaljšan za pol leta. — Razprava o službeni pragmatiki.
Brez hrušča in trušča je zbornica danes tudi v tretjem branju sprejela zakon o vojni tlaki in o vojnih dajatvah in sicer celo z dvetretjin-sko večino: Za predlogo je glasovalo 250, proti pa 116 poslancev.
Hrup pa je nastal, ko se je začela razprava o začasnem poslovniku, katerega veljava naj bi se po odsekovem predlogu podaljšala za pol leta. Ko je bil predlagan konec debate, ki se je komaj začela, so zagnali češki radikalci
velikanski vrlšč.
Razbijali so po mizah. Žvižgali na piščalke in vpili. Kakor se je pozneje izvedelo, je kravale povzročil predsednik dr. Sylvester, ki je posl. Chocu obljubil besedo. Sledeč zgledu čeških ob-strukcionistov je bil takoj po koncu tudi klerikalec dr. Jarc, ki je v »stvarnem« popravku polemiziral — s Češkimi radikalci in s posl. Bu-gattom, kateri je bral našim klerikalcem na Včerajšnji seji poštene levite. Vsled te frivolne zlorabe je podpredsednik sodr. Pernerstorfer odtegnil posl. Jarcu besedo, na kar je nastal med obstrukcionisti
peklenski krik.
Ko se je »delovanje« slovenskih klerikalcev In njihovih češko-radikalnih zaveznikov nekoliko poleglo, se je »stvarno« popravljanje do 2. nadaljevalo, nakar je bil začasni poslovnik sko-ro soglasno podaljšan za dobo pol leta. Naloga zbornice bo, da v tem času s temeljito reformo poslovnika onemogoči vbodoče obstrukcijo.
Službena pragmatika.
Nato je zbornica začela razpravo o uradniški službeni pragmatiku ki jo je gosposka zbornica po vladnem naročilu temeljito obstrigla in vrnila posl. zbornici. Gosposka zbornica je med drugim snedla drž. uradnikom in nastavljen-cein koalicijsko pravico in odjedla nagrado za 'delo čez čas in ob nedeljah. Vzlic temu popačenju službene pragmatike je večina sklenila, da retirira pred vlado in gosposko zbornico In v nje imenu je poročevalec posl. Čeh predlagal Sprejetje predloge v obliki, ki jo ji je dala gosposka zbornica.
V	razpravi, ki je bila kratka, je sodr. Miiller protestiral
proti uničenju koalicijske pravice.
Socialni demokratje ne bi imeli tako težkih pomislekov proti uzakonitvi predloge, ako ne bi bili uverjeni, da se s sedanjo službeno pragma-tiko ustanavlja nekaj trajnega, kar se ne bo dalo takoj jutri izboljšati. Socialni demokratje obsojajo vladno izsiljevanje, ki hoče neizpremen-jeno odobritev in se izrekajo proti temu, da se državnim helototn za skledico leče ugrabijo državljanske pravice.
Podrobna razprava o uradniški službeni pragmatiki je postavljena na dnevni red prihodnje seje, na kateri bo sodr. Glockel utemeljeval socialno demokjr izboljševalne predloge.
KONEC KLERIKALNE OBSTRUKCIJE.
Dunaj, 20. decembra. V proračunskem odseku je poslanec Korošec podal v imenu klerikalnega kluba izjavo, v katerem opravičuje dosedanjo nezmiselno obstrukcijo. Klerikalci so sklenili, da prenehajo z obstrukcijo (vlada ima vojaški zakon pod streho in obstrukcije več ne
Naši stari očetje
že so rabili dobra,priznana domača sredstva, da bolečine vseh vrst takoj v začetku odpravij#* in res naj bi se tudi zlasti v mrzlem letnem času gledalo, da se tudi še tako lahko obolenje ne zanemari, temveč da se ga že pri najmanjših po-tavili torei +akoi ko ve čnii bolečina prepreči.
Odraščenim in otrokom pri katerih se na primer kaže nagnenje do katarov, zamore dobri, priznani preparat pomagati, boriti se pravočasno proti njim. Mi sami smo se že stotero-in tisočerokrat prepričali, da je tak bolečine odpravljajoči, okrepčujoči in oživljajoči preparat, s katerim smo že mnogokrat razne bolečine in utrujenost ter marsikatero motečo bolest odpravili, pristni Fellerjev fluid z zn. »Ets.afluid«, na katerega tem potom svoje čitatelje opozarjamo
Ako je kaj v resnici dobro, priznajo to tudi strokovnjaki in kako sodijo praktični zdravniki o Fellerjevem fluidu z zn. »Elsafluid«, dokazuje sledeče pismo: »Zahvaljujem se Vam najbolje za Vaš Fellerjev fluid z zn. »Elsofluid«, kateri preparat se je pri vseh na revmi teme-Ijočih bolečinah naravnost krasno obnesel. Pri poročam Fellerjev fluid, kjer je treba, in Vas prosim, da mi ga za lastno rabo zopet pošljete; pošljem Vam dotično svoto. Dr. M. David mestni zdravnik Sieniava ori Jarosiavi v UaliUiU I
Pravega Fellerjevega fluida naroči naj se 12 malih, 6 dvojnih ali 2 Specialnih steklenici za 5 kron franko pri E. Feller v Stubici, Elsaplatz št. 252 (Hrvatsko); tam se dobi tudi zanesljivo vplivajoče Fellerjeve odvajalne Rhabarbar-pi-lule z zn. »Elsapillen«. in sicer 6 škatljic za 4 krone franko; te pilule zamorejo mali in veliki, mladi in stari zaupljivo rabiti, kadar ni Želodec v redu. Naj bi to nesebično opozorjenje bilo i našim čitateljem v blagor. To bi nas res veseli-
Kranjska
6. Gotzl, Ljubljana
 Mestni trg št. 19. — Stari trg št. 8.-.-
Avtomobilska zveza
Idrija-Logatec, kolodvor.
Odhod iz Idrije:
ob 6'— zjutraj „12 — opoldan „ 3'30 popoldan
Odhod Iz Logatca:
ob 8'30 zjutraj „ 2‘30 popoldan „ 6*30 zvečer
Prihod v Logatec:
ob 7 50 zjutraj „ 1 40 popoldan „ 5*10 popoldan
Prihod v Idrijo:
ob 10'20 zjutraj „	4-— popoldan
„	8-15	zvečer
Cene z avtoniobilnim omnibusom:
I. razred	II. razred
za	osebo	28 osebo
Idrija-Logatec	ali nasprotno K	3—	K 21—
»drija-Oodovič „	„	„	1-50	„	1-
flodovlč-Rotedriica „	„	„	1-50	„	1'—
Hotedršica-Logatec „	„	„	150	„	1‘—
Cene s kombiniranim avtomobilom:
I. razred	I). razred
M osebo	?» osebo
Idrija-Logatec ali	nasprotno	K 3'—	K	2-—
Idrija-Oodovli „	„	„	150	„	1*—
Oodovit-Ho«fdršica „	„	„	150	„	V—
Hotedrška-Logatec	„;	„	1-50	„ 1-—
Označena vožnja se vrši vsak delavnik,	omnibus
vozi vsak dan opoldan, ob nedeljah in praznikih vozi le opoldan omnibus.
Točnost se po možnosti vzdržuje, vendar pa ne prevzamem nobene odgovornosti za morebitno zamudo.
Valentin	Lapajne	v	Idriji.
odprto
odprto
Slavnemu občinstvu se naznanja da bo trgovina
Fr. Čuden, Ljubljana
Prešernova ulica,
Kajnovel^e! Kajnove|6e
Maksim Gorkij
= „Mati“. s==
Gena K 4*—.
To pohvalno delo slavnega ruskega pisatelja je izšlo te dni. Dobiva se po vseh knjigarnah, kakor tudi v založbi „Zarje" v Ljubljani, ki je knjigo založila in izdala.
Ceno posteljno perje!
Najboljši češki nakupni viri
1 kg sivega, dobrega, pu-ijenega 2 K; boljšega 2-40 K; prima polbelega 2-80K,
onisch
lenega 2 K; boljšega 2-40 K; prima polbelega 2-80K, belega 4 K; belega puhastega 510 K; velefinega gnežnobelega, puljenega, ilUp 6 40 K, 8 K; puha sivega '— 6 K, 7 K. belega, finega 10 Ki najfinejSi prsni puh 12 K. NaroCila od Okg naprej franko.
Zgotovljene postelje
ali rumenega nanklnga, pernica 180 cm dolga, 120 cm Široka, z dvema zglavnicarna, 80 cm dolgi, 60 era Sir., polnjena z novim sivim, prav stanovitnim puhastim perjem 16 K; napol puh 20 K: puli 24 K; posamezne pernice 10K, 12 H, 14 K, 16 K zglavnice 8 K, 8-50 K, 4 K. Pernica, 200 cm dolga, 140 cm	Sir.	18	K,	14-70 Ii, 17 80 K, 21 K, zglavnica,
90 cm dolga, 70	cm Sir. 4 60 K 5'20 K, 5 70 K, spodnja
fernica iz močnega, črtastega gradla, 180 cm dolga, 16 er*’ Sir. 12*8n K 1480 K. Razpošilja se po povzetju, od 12 K naprej franku Lahko se franko zamenja za neugajajoSe se vrne denar. — Natančni cenovniki gratia in franko.
S. Benisch, Dešenice štev. 758, Češko.
Ranjenja
kakrinukoU /e treba skrbno varovali pred vuikrSno
OMSHUibO, ■ '
ker utegne nesnaga povarofitl, du postanejo najmanjSe rane prav hude in težko ozdravljive V 4o letih »e je Izkazalo omthčujoče In Uvlefno mazilo, Pratko do-inate mazilo imenovano, kot zanesljivo obvezllno zdravilo. Varuje rane, lajša vnetje In bolečine, deluje btndefe In pospešuje zaraStanJe In celenje.
■ ' — -	Po	poill	at	poS/IJa vsak dan.
i cela ptiiica 70 h. l*o poiti proti vpoilljatvl 3 K 16 b sc pobijejo 4 puikt, proti 7 K 10 puilc Iranko na vae postale avstro-ogrske monarhije.
POZOR na ime zdravila, Izdelovalca, ceno In varstveno znamko.
Pravo le 70 h.
Glavna zaloga
B. FRA0NES, c. in kr. dvorni dobavitelji.
Lekarna „PR1 ČRNEM ORLU“
Praga, Mala atran, Ntrudova ulica ittv. 203.
V zalogi po avntro-ogrikUt lekarnah.
NajizVrstnejSc in najboljše tam b ur e izdeluje in razpoSllja
Prva sisačka rukotvor-nica tambura S. St} epu šin
Sisek, (Hrvatska).
Odlikovan na pariSki Izložbi 1.1900 in na milanski Izložbi 1.1896 razun tamburic in skladeb za tamburice ima Razna godala kakor gosli, citre, kitare, mando-ine, h armonike, okorlne 1.1. d., za katere se poSilja poseben cenik s slikami, llustrovan cenik tamburic pošljem vsakomur zastonj. V isti tovarnj izjiaja strokovni tamtm-rdSki mesečnik pod imenom fTambu-rlca", ki prinaia razun pomaka krame tamburaške partiture ter stane letno {} K.
Martin Kralj
čevljar in izdelovalec gornjih del Ljubljana, Wolfova ulica 12
se priporoča za vsa v svojo stroko spadajoča dela, ki jih izvršuje hitro, točno in solidno.
Krasne novosti jesenskih oblek in površnikov do« iiisičegift izdelka* Za naročila po meri največja izbira tu- in inozemskega blaga.
Solidna postrežba«	Aiajitiftfe	cene.
Iščemo
učitelja Bulgarščine
Fismene ponud e pod V. W. poštni predal štev. 26 Ljubljana.	:::
Lepa in dobra
jabolka
razpošilja proti povzetju od 20 kg naprej, po 12—30 vin. kg
ANDREJ OSET, posestnik
Tolsti vrh, pošta Guštanj, Koroško.
05			
• rano,	(B		
JL.			fr-
CD			m
			ro
• mn:			cr
CC	J$L		n«^
-f-s			
CD			(/>•
	Im:1		
• man* "55	m		CD O
o	JPosliirno fevtnjvir) \C^		
CD CL			mmm r
>Cf>			CD
cd £=	_nUkcr Medicin?!—■ iziJrfnrilnikreslJiiU		&
-Q CD	• lovroSebBnikvSišK3 pri		
co			CD
o			
o.			‘•mn* • CD
n^ozcLfeifecIjsIlsia, trgroTrlz^a,
MAČEK & KS, LJUBLJANA
založniki c. kr. priv. južne železnice I^mnca Jožefa cesta štev. 3 priporoča veliko izbiro jesenskih novosti za gospode in dečke.
—— 3STaročila pc meri se lzvrše točno in solidno, _
Strogo realna postrežba.	Namlžje	cene.
MOJA ZENA
in vsaka pametna in varčna gospodinja rabi namesto dragega kravjega sirovega, kuhanega ali namiznega masla boljšo, zdravejo, redilnejo in izdatnejo in skoro polovico cenejo
margarino „Unikum“
Dobiva se povsod ali pa naroča naravnost.
Združene tvornice za margarino in sirovo maslo Dunaj, XIV. Diefenbachgasse 59.
Prodajajo se prav poceni
slike
Velike v barvah, nalepljene, široke 52 cm, visoke 66 cm
Male fotografije, nalepljene, široke 33 cm, visoke 43 cm |ke v barvah nenal fotografije, nenal«]
Naročila s? izvršujejo samo, če se denar naprej pošlje
 11«	1.1..I,!	  *•	jr
Veljke v f>arvah nen’ajepi jene, široke 28 cm, visoke 41 cm Maje fotpgrafjje, nenalepjjene, Širok 16 5 cm, visoke 23 5 cm
(prej 3 K) (Prej 1 K)
or
ro
K V-K —‘40 K —-50 K -10
Strokovne In politične
ganizacije, delavski klubi, kolporterji in knjigarne dobe 30 odstotkov popusta^ če na »če za deset kron in več. — Vsa naročila naj se pošljejo na naslov
IVTflČS) QTl Q črn4 jugoslovanska socialistična za-kJlldgd ^ ložna zadruga, Zagreb, Iliča 55,1.
j
Kmetska posojilnica ljubljanske okolice
registrovana zadruga z neomejeno zavezo v Ljubljani	Rezervni	zaklad	nad	K	700.000.
=“ obrekuje Inanilne tloge od 1. Januarja 1913 naprej po čistih —	—
brez odbitka rentnega davka«
Potniki ........
v severno in južno AMERIKO
se vozijo sedaj le po domači avstrijski progi
Avstro-Amerikana
Trst-Newyork, Buenos Aires-Rio de Janeiro
z najnovejšimi brzoparnlkl z dvema vrtlnlcama, električno razsvetljavo, brezžičnim brzojavom, na katerih je zaa vskega potnika preskrbljeno, da dobi dovolj domače hrane z vinom, svež kruh, posteljo, kopelj Itd.
-..............  1	Odhodi	parnikov:	----------------
v sev. Ameriko vsako soboto, v južno Ameriko vsakih 14 dni.
Vsakovrstna pojasnila daje drage volje brezplačno pri glavni agenturi za Kranjsko, Štajersko In Koroško:
SIMON KMETETZ. Ljubljana,
   Kolodvorska ulica štev. 26.--------------------------
— im—»saKL' z&v&tssa