Katarina Zadnik
Univerza v Ljubljani, Akademija za glasbo
NAUK O GLASBI IN NJEGOVA VLOGA V
GLASBENEM ŠOLSTVU
Izvleèek
Predmetno podroèje Nauk o glasbi, ki se je zaèelo razvijati v 50-ih letih 20.
stoletja, njegove korenine pa segajo v pouk glasbene teorije in petja v 19. stoletju,
je relativno mlado podroèje. Skozi èas je predmet doivljal notranje
organizacijske, vsebinske in uènociljne spremembe, vloga predmeta je bila v
funkciji stranskega, dopolnilnega predmeta, ki naj bi bil v podporo
inštrumentalnemu pouku. Neenakovreden poloaj predmeta je izviral tudi iz
pomanjkljive glasbene in pedagoške izobrazbe uèiteljev in neustreznih ali
pomanjkljivih uèbeniških gradiv. Danes je predmet enakovredno predmetno
podroèje, ki se ob bok postavlja inštrumentalnemu pouku.
Kljuène besede: glasbena šola, nauk o glasbi, solfeggio, zgodovina predmeta,
uèbeniška gradiva
Abstract
Music Theory and its Role in Music School Education
Subject Music theory, which began to develop in the fifties of the 19th century,
is a relatively young subject area. Its roots extend from singing and music theory
lessons in the 19th century. Through time the subject changed its internal
organizational, its substantive and learning-goal aspect. Its role was in function of
complementary subject to support instrumental lessons. Unequal position of the
subject also arose from a lack of proper music and pedagogical education of
teachers and inadequate textbooks. Nowadays, it is an equivalent subject area to
instrumental subject area.
Key words: music school, music theory, solfeggio, historical development of
subject, textbooks
Uvod
Korenine razvoja predmeta Nauk o glasbi izhajajo iz predmetov petje in
glasbena teorija v 19. stoletju. Skozi èas je pouk zaradi nizke stopnje glasbene in
pedagoške izobrazbe uèiteljev preteno temeljil na teoretiènemu razlaganju
glasbenih pojmov in zakonitosti brez podpore na temeljih glasbenega jezika. Ker
uèitelji niso poznali in razumeli glasbenih metod, didaktièno-metodiènih
41
Katarina Zadnik, NAUK O GLASBI IN NJEGOVA VLOGA V GLASBENEM ŠOLSTVU
postopkov na podroèju solfeggia, pestile so jih tudi pomanjkljiva in neustrezna
uèbeniška gradiva in uèila, je bil razvoj spretnosti petja po notah šibek (Aèko,
1951; Gobec, Prek, Lavrin, 1953). Kakovostno izvajanje predmeta so pestile še
preveliko število uèencev v posameznih razredih (tudi do 27), starostno in
glasbeno-razvojno heterogene skupine, neprimerni prostori in prostorska stiska
(Mirk, 1951, 1953, 1954). Zaradi dezorientiranosti pojmovanja in temeljnega
namena predmeta je ta doivljal svoj obstranski poloaj in vlogo v glasbenem
šolstvu skozi èas tako pri uèiteljih predmeta kot pri uèiteljih inštrumentalnega
pouka (Rotar Pance, 2003, Winkler Kuret, 2006).
Èeprav tenje po povezavi med prakso in teorijo izhajajo e iz 19. stoletja, so
bili premiki v miselnosti glasbenih uèiteljev, zaradi pomanjkljivih glasbenih in
didaktièno-metodiènih znanj, poèasni. Tenje po glasbeno dejavni naravnanosti
predmeta so prispevale k vsebinskim in kurikularnim prenovam predmeta. V
50-ih letih se je v razvoju predmeta Nauka o glasbi zgodila prva pomembna
prelomnica s preimenovanje predmeta Glasbena teorija v Nauk o glasbi in novim
uènim naèrtom leta 1951. Druga pomembna prelomnica se je zgodila v 60-ih letih
20. stoletja s pojavom podroèja solfeggio. V 80-ih letih 20. stoletja je bil uèni
naèrt iz leta 1953 zamenjan z novim uènim naèrtom (1979/80), ki je bil
dejavnostno naravnan. Vkljuèeval je glasbena podroèja, ki so izhajala iz znaèilne
narave glasbene umetnosti. Ta naèrt je predhodnik sodobnemu uènemu naèrtu iz
leta 2003. Glasbeno-dejavnostna podroèja predmeta Nauk o glasbi – kot jih danes
poznamo – izvirajo iz osemdesetih let 20. stoletja.
Z zadnjo kurikularno prenovo glasbenega šolstva (2000) je predmet dobil
mesto samostojnega obveznega splošnega predmeta v sistemu glasbenega
šolstva, ki se enakovredno postavlja ob bok ostalim podroèjem inštrumentalnega
pouka. S prenovo se je z uvedbo predmeta Solfeggio, na višji stopnji
izobraevanja v glasbeni šoli, vloga predmeta še dodatno utrdila in z nadgradnjo
potrdila njegovo pomembno funkcijo v glasbenem razvoju slehernega
glasbenika. Specifika predmetnega podroèja ni le v razvijanju glasbenih
sposobnosti, spretnosti, znanj in glasbenega opismenjevanja, ki je njegovo
središèe in so v podporo inštrumentalnemu pouku, temveè predmet s svojo širino
in vsestranskostjo omogoèa stik z glasbeno umetnostjo in kulturo. Sodobna
zasnova predmeta izhaja iz filozofije trojstva glasbene umetnosti, ki jo je v
slovenskem okolju uveljavila Breda Oblak. Glasbeno-dejavnostna naravnanost z
zasnovanimi temeljnimi podroèji predmeta, ki jih je avtorica razvila v 80-ih letih
prejšnjega stoletja, je osnova sodobnemu ciljnemu in razvojnoprocesnemu
naèrtovanju (Uèni naèrt, 2003; Zadnik, 2011).
V prispevku predstavljam podrobnejši zgodovinski razvoj predmeta s
kljuènimi prelomnicami vsebinskih in kurikularnih prenov po letu 1945,
opisujem pojav uèbeniških gradiv za to predmetno podroèje ter poloaj in vlogo
predmeta v slovenski glasbeni šoli.
42
GLASBENO-PEDAGOŠKI ZBORNIK, 19. zvezek
Razvoj predmeta Nauk o glasbi po letu 1945
Vse do leta 1951 se je predmet imenoval Teorija oziroma Glasbena teorija.
Zelo kmalu so za obèi predmet, pri katerem so se uèenci uèili glasbene teorije in
solfeggia, zaèeli razmišljati o ustreznem poimenovanju tega predmeta in o novem
uènem naèrtu. Ime uènega predmeta so izbirali med Solfeggio, Intonacija,
Primavista, Osnovni nauk o glasbi, Glasbena teorija, Nauk o glasbi. Imeni
Solfeggio (solfeggio je bila tujka, ki je šla teko v ušesa) in Intonacija sta bila
izloèeni, ker sta bili tujki, ime Teorija je zvenelo preveè uèeno. Izraz Intonacija je
bil e po svojem pomenu neprimeren: pojem intonirati pomeni dajati glas, zaèeti,
ubirati; izraz pa je uporaben tudi za tonaliteto. Tudi izraz Primavista, ki bi bil
najbolj ustrezen, je izpadel, ker je vsebinski pomen te besede razlièen: za
inštrumentaliste pomeni igrati prima vista isto kakor igrati z lista, pri èemer je
primarni predpogoj branje, sekundarni pa izvajanje na glasbilu, vendar tako, da je
neobhodno potrebno tudi notranje slišanje zapisanega; za pevca je primarni
predpogoj notranje slišanje, brez katerega ne bo pel z lista. Komisija, ki je
izdelala uèni naèrt za teorijo in solfeggio, – predsednik je bil Vasilij Mirk, èlani
pa Jurij Gregorc, France Aèko, Primo Ramovš, Stanko Prek, Egon Kunej – je
predlagala, da se naj sprejme izraz Osnovni nauk o glasbi ali Glasbena teorija, s
tem, da bi se prvi lahko imenoval tudi Splošni nauk o glasbi ali samo Nauk o
glasbi. Predmet je bil tedaj z namenom poslovenitve poimenovan Nauk o glasbi
(Uèni naèrt, 1951; Winkler Kuret, 2006).
Leta 1953 je bila ustanovljena nova komisija za prenovo uènega naèrta Nauka
o glasbi v sestavi: Radovan Gobec, Anton Lavrin in Stanko Prek. Novost, ki jo je
prinesel novi uèni naèrt, je bila v razporeditvi uène snovi iz štiriletnega v šestletni
pouk. Vasilij Mirk, ki ni bil èlan komisije, bil pa je naprošen, da pripravljeni
osnutek pregleda in poda svoje mnenje, je opozoril na nekatere vrzeli in
izpostavil stališèe, da bi moral biti uèni naèrt iz leta 1951 vsaj šest let preizkušan
in da veèno spreminjanje uènih naèrtov ni zdrav pojav. Tedanja temeljna
podroèja Nauka o glasbi so bila: Teorija (v tej rubriki so bila doloèena
glasbenoteoretièna znanja za posamezni razred), Ritmika z dejavnostmi: ritmiène
vaje, solfeggio parlato, ritmièni nareki in podroèje Melodika z dejavnostmi:
melodiène vaje (petje melodije brez ritma: petje intervalov, akordov, lestvic ipd.),
melodièno-ritmiène vaje in melodièni nareki (Uèni naèrt, 1953).
Druga prelomnica v razvoju predmeta se je zgodila s pojavom podroèja
solfeggia, ki ga je uveljavil s svojim pouèevanjem Maks Jurca. Jurca je skupaj z
Jurijem Gregorcem izdal uèbenik Osnove teorije glasbe in enoglasni solfeggio
(1958), v katerem je sam prispeval poglavje Diatonika po tonalno-funkcionalni
metodi. Uèbenik je bil namenjen glasbenemu izobraevanju na srednji stopnji. V
60-ih letih je napisal uèbenik z naslovom Solfeggio I (1964), pri katerem je
deloma sodeloval Pavle Kalan, za glasbeno izobraevanje na niji stopnji
glasbenega šolanja, po tonalno-relativni metodi. Maks Jurca je bil pristaš
43
Katarina Zadnik, NAUK O GLASBI IN NJEGOVA VLOGA V GLASBENEM ŠOLSTVU
kombiniranega sistema pouèevanja solfeggia, kar pomeni, da je poleg izhodišène
tonalno-relativne metode uvajal tudi postopno intervalno pot. V slovenskem
prostoru se je postopno uvajanje tonalno-relativne metode zaèelo e v èasu
njegovega slubovanja na glasbeni šoli Franca Šturma v Ljubljani, še posebej pa
se je uveljavilo, ko je zaèel delovati na Srednji glasbeni šoli (l. 1953). Istoèasno
so iskali nove poti v pouèevanju solfeggia tudi v drugih predelih takratne
Jugoslavije, še zlasti je bila aktivna skupina uèiteljev solfeggia v Zagrebu.
Pomembno vlogo je v tem obdobju odigrala Elly Bašiæ, katere uèbenik Sedem
not, sto lepot (1960), je bil preveden in izdan tudi v slovenskem jeziku. Njen
koncept, poimenovan kot funkcionalna glasbena pedagogika, se je uveljavila
predvsem v severozahodnem delu Slovenije (Baèlija Sušiæ, 2010).
V breiškem okolju (Krško) se je hkrati uveljavil uèbenik Boa Antoniæa,
Petje z lista, ki ga je prevedla Betka de Gleria (Oblak, 2011). Tako je nastala v
slovenskem prostoru neka dvotirnost v uporabi tonalno-relativnih metod: na
severovzhodu prevladuje funkcionalna metoda (Elly Bašiæ), na zahodu pa
Tonika-Do metoda (Battkejeva metoda). Pojavljali so se tudi poskusi ponovne
utrditve številène metode na prenovljenih temeljih, ki pa v glasbenih šolah ni
zaivela (Winkler Kuret, 2006).
Spremenjene razmere so zahtevale spremembo uènega naèrta, ki bi v veèji
meri upošteval podroèje solfeggia. Za prenovo uènega naèrta je bil zadolen
Pavle Kalan, svetovalec za glasbeno šolstvo na Zavodu za šolstvo, ki je poskušal
realizirati to nalogo z razliènimi sodelavci. Zahteve in pritiski po prenovljenem
uènem naèrtu so bile s strani uèiteljev velike. Ker je leta 1978 Pavle Kalan
zapustil delovno mesto v Ljubljani, ga je za krajši èas zamenjala Amina
Slapernik. Njena prioritetna naloga je bila posodobitev uènih naèrtov, še zlasti za
predmet Nauk o glasbi. Na Zavodu za šolstvo ni imela nikakršnih tovrstnih
materialov, zasnov in napotkov, zato je povabila k sodelovanju novo skupino za
sestavo uènega naèrta (Oblak, 2011).
Operativni tandem sta sestavljali Breda Oblak in Milena Zalar. Breda Oblak je
imela veèletne izkušnje s predmetom, sodelovala je z Maksom Jurco v èasu izdaje
uèbenika Solfeggio I (1964) in posredovala vzorène uène nastope v nekaterih
glasbenih šolah v Ljubljani in po Sloveniji. Druga sodelavka je bila Milena Zalar,
nosilka predmeta Nauka o glasbi na glasbeni šoli Franca Šturma v Ljubljani, bila
je uèenka Maksa Jurce in izredno uspešna uèiteljica. Njuno delo naj bi po potrebi
usmerjali konzulenti iz razliènih inštitucij in okolij Slovenije. To so bili: Dane
Škerl, skladatelj in profesor na Akademiji za glasbo v Ljubljani, Toma Habe, ki
je pouèeval na Glasbeni šoli Domale, Vlado Golob, ravnatelj Srednje glasbene
šole v Mariboru, primorsko regijo pa je zastopal skladatelj Anton Komel.
Oblakova in Zalarjeva sta v celoti izoblikovali uèni naèrt za vseh šest letnikov
predmeta Nauk o glasbi v letih 1979/80, s katerim so se konzulenti strinjali.
Novosti naèrta so bila podroèja, med katerimi je bil poudarjen solfeggio z
44
GLASBENO-PEDAGOŠKI ZBORNIK, 19. zvezek
diktatom, ki so izhajala iz znaèilne narave glasbene umetnosti: produkcija/
ustvarjanje, reprodukcija/izvajanje, recepcija/poslušanje. Uèni naèrt je bil
dejavnostno naravnan in je bil predhodnik sodobnemu ciljnemu in
razvojnoprocesnemu naèrtovanju. Podroèje izvajanja je obsegalo solfeggio z
diktatom, s sistemom ritmiène, melodiène vzgoje in vzgoje sozvoèij; nadgrajuje
ga podroèje reprodukcije in interpretacije primerov iz glasbene literature, v
katerem se izkazuje cilj sistematiènih vaj solfeggia. Sledilo je podroèje vzgoja
ustvarjalnosti, razumljena kot neobhodna sestavina umetnosti, zadnje podroèje
pa je bilo poslušanje glasbe. Ta dejavni in ivi stik z glasbo usmerja na zadnje
podroèje, podroèje teoretiènih in oblikovnih zakonitosti, ki so s tem dobili svojo
jasno zvoèno nazornost. Avtorici sta se pri naèrtu za zaèetne tri razrede Nauka o
glasbi oprli na Jurèev Solfeggio I (1964) in ga povezali s predvidenimi vsebinami,
v višjih razredih pa sta uporabljali literaturo drugih jugoslovanskih solfeggistov:
Popovièa in Matza. Cilji posameznih podroèij so uèno-vsebinsko naravnani.
Tedanji uèni naèrt je doloèal uporabo tonalno-relativne metode in postopno
prehajanje – ko uèenec usvoji posamezne stopnje in tonske odnose v duru in molu
– na intervalni sistem. Uèni naèrt je bil poslan v obravnavo po slovenskih
glasbenih šolah, avtorici pa sta ga predstavili tudi na strokovnih sreèanjih v
Ljubljani. Posredovali sta tudi veè vzorènih nastopov v razredu z namenom, da bi
jih na ta naèin uresnièevali tudi drugi uèitelji v širših okoljih Slovenije (Oblak,
2011).
Naèrt je ostal aktualen vse do kurikularne prenove (2000), ko so se zopet
pojavili vzgibi za doloèene spremembe. Predvsem se je tonalno-relativna metoda
zaèela postopno umikati tonalno-absolutnemu sistemu, ki se je po smrti Maksa
Jurca uveljavil na srednji stopnji in še prej na Akademiji za glasbo v Ljubljani.
Problem je bil tudi v tem, da Maks Jurca ni izdal drugega dela uèbenika za višje
razrede, èeprav je imel pripravljeno gradivo zanj. V novih razmerah po nastanku
slovenske drave je postala literatura v tujih jezikih (hrvaški in srbohrvaški jezik)
manj primerna. e v devetdesetih letih so nastala gibanja za nov uèni naèrt,
okrepila pa so se zlasti po letu 2000. Avtorji so pri oblikovanju trenutno
aktualnega uènega naèrta (2003) povzeli temeljna glasbeno-dejavnostna
podroèja iz uènega naèrta, ki je nastal v letih 1979/80 in so jih prilagodili novim
zahtevam ciljne in razvojnoprocesne naravnanosti (Oblak, 2011).
Vloga in poloaj predmeta Nauk o glasbi v glasbenem šolstvu po letu 1945
in danes
V petdesetih letih 20. stoletja je bil namen izobraevanja v glasbenem šolstvu
v vzgajanju glasbeno nadarjenih uèencev za nadaljnje glasbeno izobraevanje na
srednji glasbeni šoli, na drugi strani pa širiti in dvigati glasbeno izobrazbo širokih
mnoic otrok in mladine (Winkler Kuret, 2006). Tako kot danes so se tudi v
tedanjem èasu otroci vpisovali v glasbeno šolo iz elje po igranju na inštrument.
Zaradi zaèetniških teav pri branju glasbenega zapisa, ki so ovirale tekoèe
45
Katarina Zadnik, NAUK O GLASBI IN NJEGOVA VLOGA V GLASBENEM ŠOLSTVU
izvajanje pri inštrumentalnem pouku, se je med glasbenimi uèitelji izoblikovalo
preprièanje, da mora pouk Nauka o glasbi, ki je bil v tedanjem èasu obravnavan
kot obvezni dopolnilni oz. stranski predmet, postati podpora inštrumentalnemu
pouku za uèenèevo hitro in uspešno napredovanje v igri na inštrument. Na drugi
strani se je formiralo stališèe, da predmet »teorija glasbe ne sme biti sama sebi
namen ali gola podpora inštrumentalnemu pouku, kot si to elijo profesorji
inštrumentalnega pouka, marveè ima višjo nalogo, to je vzgojo splošnih
glasbenih sposobnosti (razvijanje umetniških sposobnosti, ritmiènega èuta,
intonacijskih sposobnosti itd.), vse to pa v neloèljivi zvezi s poukom teorije. V
nasprotnem sluèaju bi moral ta predmet e v 1. razredu vsebovati skoro vsa
poglavja teorije, vendar pa mnogo od teh poglavij pride na vrsto celo pri
najzahtevnejših naèrtih šele v 2., 3. ali celo 4. razredu« (Gobec, Prek, Lavrin
1953, str. 4). Tudi Mirk (1953) je menil, da morajo uèitelji glavnega predmeta
mnogo teoretiènih pojmov in zakonitosti razlagati v naprej. Ob tem se je zavedal,
da tea dobrega glasbenega izobraevanja sloni na pouku Nauka o glasbi, ki naj
podpre inštrumentalni pouk.
V tem obdobju je vladala neke vrste dezorientiranost v pojmovanju in namenu
predmeta. Skladno z razumevanjem le-tega so se pojavljale dileme glede trajanja
pouka in obsega uène snovi. Èeprav je uèni naèrt iz leta 1951 doloèal štiriletno
trajanje pouka (v krajih, kjer so bili dani pogoji – ustrezno glasbeno izobraen
uèitelj – tudi šest let), so se pojavljala naslednja mnenja: da je dvoletno trajanje
pouka dovoljšnje za usvojitev glasbenoteoretiènih znanj, drugi so menili, da ta
predmet sploh ni potreben, razen z vidika gole teorije, tretji so menili, da bi moral
spremljati bodoèega glasbenika skozi ves njegov študij. Razvidno je, da so
slovenski glasbeni uèitelji razlièno razumeli njegov namen. Uèitelji
inštrumentalnega pouka, ki so ga eleli uporabiti kot podporo pri hitrejši in
uspešnejši igri na inštrument, so ga pojmovali z vidika verbalno-vizualnega
usvajanja glasbenoteoretiènih pojmov in zakonitosti v glasbenem zapisu brez
potrebe po glasbenem ozvoèevanju le-teh. Tudi med uèitelji Nauka o glasbi je
bilo prisotno pojmovanje stranskega predmeta in suhoparnega usvajanja
teoretiènih zakonitosti namesto praktiènega izvajanja glasbenih dejavnosti, ki so
temelj v usvajanju le-teh. To je razvidno iz opomb k uènemu naèrtu za Nauk o
glasbi, iz leta 1951: »V 1. razredu je potrebno nuditi uèencem tudi tabelarièni
pregled vseh vrednosti ob primerni razlagi kljuèev, not, pavz, ritmov itd., a vse
bolj teoretièno, to pa zato, da glede tega razbremenimo uèitelje glavnih
predmetov« (Uèni naèrt, 1951, str. 3).
S prenovo predmetnika in uènih naèrtov za celotno glasbeno šolstvo v
osemdesetih letih –1979/80– se mesto in vloga predmeta Nauk o glasbi ni
bistveno spremenila. Iz tedanje šolske dokumentacije je razvidno, da je predmet
ohranjal vlogo obveznega dopolnilnega predmeta. Še vedno naj bi bila vsebina
predmeta skladna s potrebami inštrumentalnega pouka v glasbeni šoli. Velika
prièakovanja po podpori predmeta Nauk o glasbi so se pojavljala zlasti v zaèetnih
46
GLASBENO-PEDAGOŠKI ZBORNIK, 19. zvezek
razredih inštrumentalnega pouka. Še vedno se je pojavljala ideja po prenosu
znanja, pridobljenega pri predmetu Nauk o glasbi, na inštrument. Tenje po
podpori predmeta so izhajale iz hitre in uspešne orientacije in uporabe glasbenega
zapisa brez potrebe po notranjem slišanju. V slovenskem glasbenopedagoškem
prostoru so se tedaj pojavljali vplivi tujih glasbenopedagoških konceptov. Šivic
(1982) se v svojih razmišljanjih naslanja na skladatelja in pedagoga Zoltána
Kodályja, ki je menil, da je »prva naloga glasbenega pouka ta, da uèenec sliši, kar
piše na notni sliki« (Šivic, 1982, str. 15). S tem pa ni mislil le na tako imenovani
Nauk o glasbi, ampak tudi na inštrumentalni pouk. Šivic je bil mnenja, da je
inštrumentalni pouk, ki uèenca ne vodi k povezovanju prijemov na inštrumentu s
sluhom in glasom, napaèen, in da ne bo pripeljal niti do pravega muziciranja in
uivanja glasbe. e v osemdesetih letih so se pojavila stališèa in mnenja, da Nauk
o glasbi s svojo programsko zasnovo prerašèa funkcijo dopolnilnega predmeta in
posega s svojimi vsebinami in aktivnostmi v širšo glasbeno kulturno-umetniško
podroèje.
Nove razmere so vplivale na nastanek Zakona o glasbenih šolah (2000), ki je
Nauk o glasbi opredelil kot obvezni samostojni predmet. Na osnovi raziskave, ki
jo je opravil Franci Okorn (1994), je bila zasnovana nova koncepcija
izobraevanja za glasbeno šolstvo, ki je vplivala na organizacijsko in vsebinsko
prenovo predmeta Nauk o glasbi. S prenovo predmetnikov in uènih naèrtov v letu
2003/04, sta predmeta Nauk o glasbi in Solfeggio dobila funkcijo samostojnega
obveznega splošnega predmeta. V današnji šolski dokumentaciji – današnje
sprièevalo, ki ga uèenec prejme ob koncu šolskega leta – predmet Nauk o glasbi
ni opredeljen kot stranski ali dopolnilni predmet. Predmeta sta za vse uèence
obvezna splošna predmeta, ki predstavljata samostojno enakovredno predmetno
podroèje in hkrati tudi medpredmetno podporo inštrumentalnemu pouku. Tenja
po pojmovanju predmetnih podroèij Nauka o glasbi in Solfeggia kot samostojni
glasbeni podroèji, ki se enakovredno postavljata ob bok ostalim glasbenim
disciplinam, se je prviè jasno izrazila leta 1998, ko je bilo izvedeno prvo
tekmovanje iz solfeggia na nacionalni ravni. Tekmovanje se je izvedlo v okviru
Tekmovanja mladih glasbenikov Republike Slovenije (TEMSIG).
Metode pouèevanja in uèbeniška gradiva pri predmetu Nauk o glasbi po
letu 1945
V 50-ih letih 20. stoletja so se pokazale veèje teave na podroèju pouèevanja
kot pri izboru imena predmeta Nauk o glasbi, saj povezave med prakso in teorijo
ni bilo. Kot poroèa Aèko (1951) so v tedanjem obdobju glede pouka glasbene
teorije izstopali trije nazori: 1) nekateri uèitelji so uèili le solfeggio, medtem ko so
potrebo po uèenju teorije povsem zanikali; 2) nekateri so zagovarjali metodo èiste
teorije brez solfeggia; 3) zadnji so zagovarjali kombinirano metodo z glasbeno
teorijo in solfeggiom.
47
Katarina Zadnik, NAUK O GLASBI IN NJEGOVA VLOGA V GLASBENEM ŠOLSTVU
Tedanji èas se je zavedal pomena sodobnih naèinov pouèevanja oz.
didaktièno-metodiènih naèel za uspešno usvajanje uène snovi, ki naj temelji na
uèenèevem lastnem spoznanju, na praktiènem delu in lastnem doivljanju. »V
teoriji glasbe se to odraa na naèin, da prepojemo, preritmiziramo in prepišemo
prav vse, vsak ton, vajo, melodijo, akord itd. Nobeno teoretièno pravilo ne sme
biti podano suhoparno, ampak mora iziti iz dela kot rezultat spoznanja. Le snov,
ki je bila sprejeta na podlagi lastnega praktiènega dela, postane uèenèeva trajna
last. Verbalizem – golo teoretièno besedièenje, ne zapušèa v uèencu trajnejših
sledov« (Gobec, Prek, Lavrin 1953, str. 3). Tedanji glasbeni pedagogi so iskali
izhodišèa za pouèevanje v glasbeni govorici, vendar pa v praksi le-to ni vedno
zaivelo. Temeljni cilj predmeta je bil v usposabljanju petja po notah. Tenja po
petju po notah je izvirala iz druge polovice 19. stoletja – naèin petja po notah sta
pojasnila e Anton Nedvìd in Anton Foerster. Dileme na tem podroèju so izhajale
iz pomanjkljive uèiteljeve glasbene izobrazbe in nepoznavanja didaktièno-
metodiènih postopkov za razvoj te spretnosti. Ob potrebi po novih metodah
uèenja, ki je preteno baziralo na pevskem usvajanju intervalov (intervalna
metoda), ne oziraje se na tonalno-melodièno logiko, se je pokazala vrzel na
podroèju uèbenikov in uèil za to podroèje. Najveèja je bila potreba po teèajih za
uèitelje glasbene teorije, na katerih bi se izobrazili o tem, kako oblikovati
muzikalno zaokroene glasbene celote, s katerimi bi v uèencih vzgajali
muzikalno komponento. V teèajih so videli edino pot za dvig strokovnih moèi, na
katerih bi se obravnavala zlasti metodika teoretiènega pouka in intonacije, dokler
se ne bi pojavil enotni uèbenik za ta predmet, ki bi dal uèiteljem osnovne
smernice za ta predmet (Mirk, 1951).
Ker enotnega uèbenika in uèil ter izoblikovanih glasbeno didaktièno-
metodiènih postopkov ni bilo, si je vsak uèitelj ustvaril svojo metodo pouèevanja,
kar je bila posledica pojavljanja razliènih glasbenih dejavnosti in njihovih
poudarkov pri pouku. V uènem naèrtu iz leta 1951 so pod opombami k metodiki
izvajanja uènega naèrta razvidne naslednje usmeritve: ustvarjanje prijetnega
vzdušja pri pouku, saj naj bi z njim vzbujali veselje in zanimanje za glasbeno
umetnost, uèitelj naj bi pri pouku skrbel za pestrost glasbenih dejavnosti, s
katerimi naj bi ohranjal uèenèevo pozornost: izpostavljena je bila psihološka-
pedagoška doktrina pouèevanja od enostavnosti do zahtevnosti ter tenja po
sistematièni obravnavi uène snovi.
Uèitelji tudi niso imeli jasnih predstav o širini in globini uène snovi ter o
metodah dela pri pouku. Prerazporeditev uène snovi iz štirih na šest let (uèni
naèrt, 1953) je izhajala iz stališè, da bo manjša kolièina snovi omogoèala veè
praktiènega dela pri pouku, kar naj bo bistveni in veèinski del ure, na drugi strani
pa so eleli predpisano teoretièno snov za posamezni razred uskladiti z
glasbeno-razvojno stopnjo uèencev, ki bi bili glasbenoteoretièni snovi dorasli in
bi jo zmogli razumsko dojeti in usvojiti. Ker uèbenika v tedanjem èasu ni bilo, so
uèitelji pogosto sami prevzemali iz literature primere za solfeggio, ki pa niso bili
48
GLASBENO-PEDAGOŠKI ZBORNIK, 19. zvezek
nujno primerni in ustrezni posamezni glasbeno-razvojni ravni uèencev (Rotar
Pance, 2003).
Zaradi vrzeli na podroèju uèbeniških gradiv, je Mirk (1954) pozval uèitelje k
uporabi funkcionalne glasbene metode Elly Bašiæ, ki se je uveljavila predvsem na
Štajerskem (Winkler Kuret, 2006; Baèlija Sušiæ, 2010). Slovenski prostor je bil
vselej na prepihu glede uporabe glasbenih metod pri predmetu Nauk o glasbi.
Skozi zgodovino so se pojavljale razliène glasbene metode na podroèju
pouèevanja petja po notah. Uèni naèrt ni doloèal, po kateri metodi naj uèijo
uèitelji, kar je bilo spodbudno, saj je uèitelju dopušèalo samostojno odloèitev.
Ker pa uèitelji niso dobili temeljitejšega vpogleda v posamezne metode so
najpogosteje uèili po »svoji« metodi, najpogosteje po intervalni metodi, ki je od
uèencev zahtevala doloèeno raven teoretiènih znanj. Pouk še vedno ni temeljil na
»ozvoèeni teoriji« (Vrbanèiè, 1983, Winkler Kuret, 2006).
Prvi slovenski uèbenik za predmet Nauk o glasbi
Vse do konca petdesetih let pri predmetu Nauk o glasbi ni bilo sistematiènega
pouèevanja, saj ni bilo uradno potrjenega uèbenika. Slovenci smo dobili svoj prvi
uèbenik za pouk Nauka o glasbi, z naslovom Solfeggio I, Maksa Jurce in Pavla
Kalana, leta 1964. Maks Jurca je s svojim poznavanjem metodiènih postopkov
zagotovil sistematiko na podroèju solfeggia in predmetu postavil temelje.
Avtorja sta elela v otroku prebuditi neposreden interes za glasbo, zato sta pri tem
izhajala iz ive melodike skozi katero naj bi uèenec usvojil osnovne
glasbenoteoretiène pojme in zakonitosti. Za doseganje ciljev sta uporabila
tonalno-relativno metodo. Èeprav je uèbenik predstavljal temeljno sistematièno
didaktièno gradivo v tistem èasu, po mnenju Turelove, uèitelji njegovega
koncepta niso razumeli in ga niso znali uporabljati. Teava je izhajala iz napaène
interpretacije uèbenika in metodiènega obravnavanja usvajanja tonskih odnosov,
ki je bila posledica nizke glasbene in pedagoške izobrazbe uèiteljev. V praksi je
bil pouk še vedno preveè teoretièen, premalo pa usmerjen v slušno obravnavanje
snovi in v muziciranje (Turel, 1967/68).
Uèbenik Solfeggio I (1964) temelji na osnovi revidiranega uènega naèrta, iz
leta 1953. Tedanja temeljna podroèja predmeta so bila: Teorija, Ritmika,
Melodika. Avtorja sta z njim presegla okvire tedaj veljavnega uènega naèrta.
Sledila sta smernicam sodobne glasbene vzgoje, ki naj v otroku vzbudi zanimanje
za glasbo z neposrednim muziciranjem in spodbuja glasbeno ustvarjalnost.
Avtorja sta tako postavila temelje podroèju glasbene ustvarjalnosti, ki se pojavlja
kot novo samostojno glasbeno-dejavnostno podroèje v prenovljenem uènem
naèrtu iz leta 1979/80.
Uèbenik Solfeggio I je bil namenjen razvoju melodiènih sposobnosti sprva v
prvih dveh, kasneje treh razredih Nauka o glasbi. Ker uèbenik ni vkljuèeval
loèenih vaj za vzgojo ritmiènega posluha, so uèitelji posegali po zbirki 300
49
Katarina Zadnik, NAUK O GLASBI IN NJEGOVA VLOGA V GLASBENEM ŠOLSTVU
Ritmiènih vaj, iz leta 1960, avtorja Maksa Jurce. V višjih razredih Nauka o glasbi
uèitelji niso imeli na voljo slovenskih uèbenikov, pomagali so si s hrvaško
(Rudolf Matz) in srbsko (Borivoje Popoviæ) literaturo. Winkler Kuret (2006)
navaja, da zaradi razliènih konceptov uèbenikov in glasbenih metod ter
sistematike dosledna uporaba ni bila mona. Vsak uèitelj je moral razviti lastni
izbor primerov pouèevanja petja po notah, èe je elel pri uèencih še naprej
uèinkovito razvijati analitièno glasbeno reprodukcijo in zaznavanje.
V osemdesetih letih se kljub prenovljenim predmetnikom in uènim naèrtom še
vedno kae deficit na podroèju uèbeniških gradiv in uèil v višjih razredih Nauka o
glasbi. Pri pouku so uèitelji preteno uporabljali uèbenik Solfeggio I in zbirko
300 Ritmiènih vaj, ki sta bila skladna s cilji javno veljavnega naèrta. Knjiica
Teorija glasbe, Stanka Preka, ki jo je leta 1960 potrdil Svet za šolstvo LRS, je
pokrivala podroèje glasbenoteoretiènih in oblikovnih zakonitosti, zato je bila
pogosto prisotna in uporabljena tudi pri pouku predmeta.
Na podroèju Nauka o glasbi je po dolgoletnem premoru zavel nov veter. V
devetdesetih letih je izšel nov uèbenik Nauk o glasbi 1 (1993), avtorja Tomaa
Habeta. Za doseganje ciljev na podroèju solfeggia je uporabil tonalno-absolutno
metodo, ki je bila v tedanjem obdobju v uporabi na srednji stopnji glasbenega
šolstva. Prenos glasbene metode v pouk Nauka o glasbi na niji stopnji
glasbenega šolanja je uvedel novost in dilemo na tem podroèju: tonalno-
absolutna metoda se je zaèela postopno uveljavljati poleg e usidrane tonalno-
relativne metode.
Zadnja kurikularna prenova in predmeta Nauk o glasbi in Solfeggio
Zadnja kurikularna prenova glasbenega šolstva (2000) je vnesla novost na
predmetnem podroèju Nauka o glasbi. Uvedba predmeta Solfeggio na višji
stopnji glasbenega šolstva predstavlja nadgradnjo šestletnemu predmetu Nauk o
glasbi. Izdelan je bil tudi uèni naèrt za predmet Nauk o glasbi v okviru
izobraevalnega programa Ples – za uèence baleta. Za uèence, ki se vpišejo v
glasbeno šolo v starosti od sedem do devet let, se predmet izvaja šest let (program
A), starejši uèenci, ki se vpišejo na inštrument pri starosti od deset in veè let,
obiskujejo štiriletni program (program B). V skladu s sodobno pedagogiko je
kurikularna prenova vnesla ciljno in razvojnoprocesno naèrtovanje z jasnimi
operativnimi cilji. Operativni ali specifièni cilj je naèrtovani rezultat pouèevanja
in uèenja, ki je opredeljen v terminih operativne (specifiène) ali opazne uèenèeve
storilnosti. Operativni cilji vsebujejo vsebinsko in dejavnostno sestavino;
oznaèuje jih najvišja stopnja konkretnosti. Z njimi lahko sledimo dosekom
uèencev na afektivnem, psihomotoriènem in kognitivnem podroèju v konkretni
uèni situaciji v uèni enoti (Denac, 1996).
Zgodnejše vkljuèevanje uèencev v izobraevalni proces – pet- in šestletniki se
lahko vkljuèijo v predšolske programe, sedemletniki (po uspešno opravljenih
50
GLASBENO-PEDAGOŠKI ZBORNIK, 19. zvezek
preizkusih) se lahko zaènejo uèiti inštrument – je zahtevalo vsebinsko prenovo
uènih naèrtov na predšolski stopnji in niji stopnji pri predmetu Nauk o glasbi.
Uèni naèrt za Nauk o glasbi in Solfeggio je prilagojen mlajšim otrokom, omogoèa
veèje medpredmetne povezave, posodobitev zagotavlja veè èasa za uèenje z
razumevanjem, za ponavljanje in utrjevanje. Uèno-snovna odprtost zagotavlja
veèji poudarek pri izvajanju glasbenih dejavnosti in usmerjanju uèenca v lastno
aktivnost, doivljanje in spoznavanje glasbene umetnosti. Novi naèrt vsebuje
natanène izdelane standarde znanja, ki predstavljajo pomembno vodilo uèiteljem,
ob enem pa pušèa dovolj svobode in avtonomne odloèitve pri izberi ustrezne
literature, uènega gradiva in metod pouèevanja. Didaktièna priporoèila
poudarjajo medsebojno povezanost glasbenih dejavnosti in izpostavljajo
solfeggio kot temeljno podroèje predmeta. Solfeggio kot ozvoèena glasbena
teorija je temelj in osrednje vodilo aktivnih oblik in metod dela na razliènih
glasbeno dejavnostnih podroèjih, katerih konèni rezultati so usvojene glasbene
sposobnosti, spretnosti in znanja. Uèenèeva ustvarjalnost kot najaktivnejša
oblika uèenja je rdeèa nit znotraj posameznih glasbenih dejavnosti in njihovih
povezav in tako uèencem omogoèa uporabo glasbenih sposobnosti, spretnosti in
znanj ter pomeni spodbudo za iskanje lastnih izraznih poti in oblikovanje
glasbenih vsebin (Uèni naèrt, 2003).
V vertikali uènih naèrtov predmeta sledimo, skladno z glasbenorazvojnimi
znaèilnostmi starostnih skupin uèencev, razvojnoprocesni naravnanosti, ki se
dotika razvoja glasbenih sposobnosti in spretnosti v daljšem èasovnem obdobju.
Cilji na afektivnem podroèju so postavljeni v prihodnost in za vsakega uèenca v
drugo èasovno obdobje, zato jih upoštevamo svobodno, jim sledimo v daljšem
èasovnem obdobju. Tudi na podroèju kognicije in psihomotorike je hitrost
razvoja glasbenih sposobnosti in spretnosti individualna glede na opredeljene
standarde znanj. Upoštevana razvojnoprocesna naravnanost izhaja ne le iz
glasbenorazvojnih znaèilnosti in glasbenopsiholoških spoznanj posameznih
obdobij, temveè tudi iz glasbene discipline, ki zahteva utrjevanje in ponavljanje
skozi daljše èasovno obdobje.
Sodobna didaktièna zasnova predmetov Nauk o glasbi in Solfeggio
Nauk o glasbi in Solfeggio kot samostojni predmetni podroèji v glasbenem
šolstvu, s svojimi specifiènimi glasbeno dejavnostnimi podroèji vzpostavljata
poglobljeni in neposredni stik z glasbeno umetnostjo in kulturo. Temeljni cilj
predmetov je razvijanje funkcionalne glasbene pismenosti, ki je temeljna
kompetenca slehernega glasbenika v zahodni glasbeni kulturi. Doseki
funkcionalne glasbene pismenosti se izkazujejo z znanjem uporabe glasbenega
zapisa in neposredne pretvorbe tega zapisa v ustrezne zvoène podobe glasbenih
vsebin ter s pretvorbo slišanih glasbenih vsebin v glasbeni zapis. Funkcionalna
glasbena pismenost se kae v razvitih glasbenih predstavah in znanjih v
glasbenokategorialnem sistemu, ki predstavljajo vez med transformacijo
51
Katarina Zadnik, NAUK O GLASBI IN NJEGOVA VLOGA V GLASBENEM ŠOLSTVU
notranjega slišanja zapisanih glasbenih vsebin v ozvoèene in obratno. Pouk obeh
predmetov razvija funkcionalno glasbeno pismenost z razliènimi glasbeno
dejavnostnimi podroèji.
Podroèje solfeggio1, ki predstavlja ozvoèeno glasbeno teorijo, je temeljni
kamen v razvoju funkcionalne glasbene pismenosti in predstavlja most k
razumevanju glasbenih pojmov, teoretiènih in oblikovnih zakonitosti, ki
rezultirajo na podroèju glasbenoteoretiènih in oblikovnih znanj. Z njim
razvijamo glasbene sposobnosti in spretnosti na ritmiènem, melodiènem
podroèju, podroèju harmonskega posluha in glasbenega spomina. V vseh
razredih Nauka o glasbi in Solfeggia je temeljna metoda uèenja metoda dela z
notnim zapisom. Znotraj nje poznamo specifiène metode, ki predstavljajo
izhodišèe za orientacijo v zvoènem svetu. V minulih dveh desetletjih je
tonalno-relativno metodo zamenjala tonalno- absolutna metoda, ki je vkljuèena v
aktualni uèni naèrt na niji stopnji. Na višji stopnji, pri predmetu Solfeggio, se
uporablja tudi intervalna metoda.
Podroèji solfeggio in glasbenoteoretièna in oblikovna znanja sta krovni
podroèji v razvoju glasbenih sposobnosti, spretnosti in znanj. Obe podroèji sta
temeljni in sta organsko povezani v razvoju funkcionalne glasbene pismenosti.
Metoda solfeggia se kot rdeèa nit vpleta v vsa ostala glasbeno dejavnostna
podroèja. Razvoj funkcionalne glasbene pismenosti se poglablja in nadgrajuje s
podroèji izvajanje in interpretacija primerov iz glasbene literature, ustvarjanje in
poslušanje. Podroèje izvajanje in interpretacija primerov iz glasbene literature
osmišlja in poglablja obravnavo glasbenih pojmov, teoretiènih in oblikovnih
zakonitosti ter usmerja v estetsko in doiveto glasbeno oblikovanje z razvojem
dihalno-pevske in izvajalske tehnike in usmerja vrednotenje glasbenih
interpretacij. Podroèje poslušanje preteno izpostavlja analitièno poslušanje, s
katerim usvajamo ali utrjujemo glasbenoteoretièna in oblikovna znanja. Z njim
spodbujamo razvoj analitièno-slušnih zaznav in glasbenih sposobnosti ter
spodbujamo glasbeno estetsko vrednotenje glasbenih del. Podroèje ustvarjanje
spodbuja ustvarjalno uporabo elementov glasbenih prvin pri oblikovanju in
zapisu novih glasbenih vsebin. Z njim spodbujamo najvišje kognitivne ravni
miselnih procesov ne le na podroèju (so)ustvarjanja, temveè tudi na podroèju
poustvarjanja. Konèni cilj (so)ustvarjenih glasbenih vsebin je v glasbenem zapisu
teh stvaritev. (So)ustvarjanje glasbenih vsebin kae stopnjo razvitosti glasbenega
in oblikovnega mišljenja in funkcionalne glasbene pismenosti.
52
GLASBENO-PEDAGOŠKI ZBORNIK, 19. zvezek
1 Pojem solfeggio ima v aktualnih uènih naèrtih dvojni pomen. Pojem oznaèuje ime predmeta na višji
stopnji glasbene šole in ime samostojnega glasbeno-dejavnostnega podroèja znotraj predmetov Nauk
o glasbi in Solfeggio. V besedilu bomo za jasno razloèevanje med omenjenima pojmoma uporabljali
veliko zaèetnico, Solfeggio, za ime predmeta, in malo zaèetnico, solfeggio, za ime
glasbeno-dejavnostnega podroèja. Tudi za ostala glasbeno-dejavnostna podroèja uporabljamo male
zaèetnice: izvajanje in interpretacija primerov iz glasbene literature, ustvarjanje, poslušanje,
glasbenoteoretièna in oblikovna znanja.
Glasbeno-dejavnostna podroèja, izvajanje in interpretacija primerov iz
glasbene literature, poslušanje in ustvarjanje, osmišljajo, razširjajo in
poglabljajo glasbene sposobnosti, spretnosti in znanja, ki jih razvija osrednje
podroèje predmetov. Vseh pet temeljnih dejavnostnih podroèij je pogosto zelo
prepletenih in medsebojno povezanih. Vodilno podroèje sleherne uène enote je
solfeggio, razmerje in prisotnost ostalih glasbeno dejavnostnih podroèij je v
posamezni uèni enoti razlièno. Zasnova slovenske didaktiène misli usmerja v
gradnjo uènih enot, ki naj bodo kompleksno in ustvarjalno zamišljene. Zapadanje
v enosmerni suhoparni izbor glasbenih vsebin, metod in oblik dela na podroèju
solfeggia, lahko vodi v osiromašenje glasbenega doivljanja. Razumevanje
pogojenosti faktorjev glasbene kulture in njihovega prenosa v dejavnostna
podroèja ter ustvarjalna in kreativna naravnanost dvigujeta kvalitativno
predmetno podroèje z raznolikimi, pestrimi in bogatimi izbirami glasbenih
vsebin, oblik in metod dela. Glasbeno-dejavnostna podroèja pomenijo izhodišèe
glasbenih doivetij, izkušenj in spoznanj pri uèencu in ozavešèajo misel, da je
umetnost »predvsem dejavnost – ustvarjalna dejavnost« (Souriau, 1958 v Oblak,
1997).
Splošni cilji predmetov Nauk o glasbi in Solfeggio niso le razvijanje in
poglabljanje glasbenih posluhov (ritmiènega, melodiènega, harmonskega),
temveè tudi spodbujanje glasbenega oblikovanja, estetske obèutljivosti,
glasbenega okusa, sposobnosti vrednotenja glasbeno-umetniških del in v
navajanju na sodobno glasbeno tehnologijo. Predmetni podroèji z aplikacijo
glasbeno-umetniških podroèij ponujata širino in dostop ne le do segmentov
glasbene umetnosti, temveè tudi do glasbene kulture in kroskurikularnih
povezav. Povezovanje kulturnih in izobraevalnih inštitucij dviguje splošno
kulturno raven okolja, pri tem je še posebno pomembno uvajanje in ozavešèanje
pomena kulture v zgodnjem ivljenjskem obdobju, ko si posameznik gradi lastno
identiteto in kritièno dojema identiteto skupnosti.
Sodobna uèbeniška gradiva za predmet Nauk o glasbi in Solfeggio
Zadnja kurikularna prenova, ki je rezultirala v uvedbi novega naèrta, je v
zaèetnem obdobju njegove realizacije – šolsko leto 2003/04 – prinesla dilemo
glede uporabe obstojeèih uèbeniških gradiv. Uèbenik Solfeggio I (1964) zaradi
tonalno-relativne metode ni ustrezal, saj posodobljeni uèni naèrt doloèa uporabo
tonalno-absolutne metode. Poleg tega je bil e desetletja v uporabi in ni imel
nadgradnje, ki bi pokrila celotno vertikalo Nauka o glasbi.
Uèbeniki Nauk o glasbi (1993,1994,1996,1998) Tomaa Habeta, ki je za
doseganje ciljev na podroèju solfeggia uporabljal v uènem naèrtu izpostavljeno
glasbeno metodo, pa z vidika vkljuèevanja nije starostne skupine otrok v
glasbeno šolo niso bili prilagojeni glasbenorazvojnim znaèilnostim in
zmonostim uèencev. Uèbeniki so uporabni pri pouku v starejših starostnih
53
Katarina Zadnik, NAUK O GLASBI IN NJEGOVA VLOGA V GLASBENEM ŠOLSTVU
skupinah – program B. Omenjeni uèbeniški gradivi sta bili pomanjkljivi, saj nista
dokonèno pokrivali celotne vertikale glasbenega izobraevanja.
V tem obdobju sta vrzel v primanjkljaju uèbeniških gradiv zapolnili avtorici
Brigita Torniè Milharèiè in Karmen Širca Costantini. Leta 2003 sta objavili
uèbenik Mali glasbeniki 1 za 1. razred Nauka o glasbi. Leta 2004 je avtorska
ekipa – Brigita Torniè Milharèiè, Eva Kozlevèar in Mojca Širca Pavèiè – objavila
uèbenik Mali glasbeniki 2 za 2. razred Nauka o glasbi. V naslednjih letih sta
avtorici – Brigita Torniè Milharèiè in Karmen Širca Costantini – svoje delo
postopno nadgrajevali z uèbeniki Mali glasbeniki 3 (2007) za 3. razred, Mali
glasbeniki 4 (2008) za 4. razred, leta 2009 sta izdali uèbenik Mali glasbeniki 5 za
5. razred. Leta 2012 je izšel uèbenik Mali glasbeniki 6 za 6.razred. Uèbeniška
gradiva so skladna z javnoveljavnim uènim naèrtom in upoštevajo
glasbenorazvojno raven uèencev. Avtorice v spremljajoèih priroènikih navajajo
cilje posamezne enote in uèitelju ponujata monosti izbora oblik in metod dela pri
izpeljavi enot. Izhodišèe v obravnavi posameznih enot so vselej glasbene
dejavnosti, katerih konèni rezultati so usvojena glasbeneteoretièna in oblikovna
znanja. Ker so poudarki vkljuèevanja glasbenih dejavnosti v uènih enotah
razlièni, je ob koncu delovnega zvezka priloen sklop dodatnih ritmiènih in
melodiènih vaj, prostor za ritmiène in melodiène nareke ter prostor za utrjevanje
glasbenoteoretiènih znanj, ponekod v obliki domaèih nalog ali s praznimi èrtovji.
Avtorice poudarjajo, da sosledje uènih enot v uèbeniku ni zavezujoèe in da naj
uèitelj svobodno odloèa in izbira njihov vrstni red in metodiène postopke za
njihovo izpeljavo pri pouku.
Leta 2005 je Mateja Debevc objavila Priroènik za solfeggio za vse razrede
Nauka o glasbi, od 1. do 6. razreda.2 Leta 2009 je bil objavljen tudi uèbenik
Solfeggio I, iste avtorice, ki je namenjen uèencem predmeta Solfeggio I, na višji
stopnji. Uèbeniška gradiva so skladna z doloèbami aktualnega javno veljavnega
uènega naèrta in tako prilagojena glasbenorazvojnim znaèilnostim posameznim
starostnim skupinam. Avtorica v celotni vertikali loèeno obravnava podroèje
ritmiène in melodiène vzgoje. V glasbenih primerih zasledimo postopno in
sistematièno gradnjo razvoja glasbenih predstav in znanj na podroèju ritmiène in
melodiène vzgoje. Poleg instruktivnih melodiènih vaj so vkljuèene melodiène
dopolnjevanke, pesemski repertoar iz umetne in ljudske zapušèine, od 3. razreda
dalje tudi vaje za razvoj harmonskega posluha in prostor za nareke. Pred
izvajanjem melodiènih vaj so zapisane uvajalne vaje za urjenje glasbenega
pomnenja odnosov med tonskimi višinami. Princip uvajalnih vaj spominja na
metodièni pristop dela na melodiènem podroèju, kot sta ga uporabljala v
uèbeniku Solfeggio I (1964), Maks Jurca in Pavle Kalan.
54
GLASBENO-PEDAGOŠKI ZBORNIK, 19. zvezek
2 Avtorica je leta 1994 v samozalobi izdala Priroènike za Solfeggio od 1. do 6. razreda Nauka o glasbi,
v skladu s prejšnjim javno veljavnim uènem naèrtu.
Praksa kae, da so uèbeniška gradiva Mali glasbeniki veèkrat uporabljena v
starostno homogenih skupinah, uèbeniška gradiva Priroènik za solfeggio pa v
starostno heterogenih skupinah.
V zadnjem desetletju se je nabor uèbeniških gradiv še razširil. Avtorice
Alenka Urbanèiè, Olga Ulokina in Vildana Repše, so izdale uèbenike Nauk o
glasbi 1, 2 in 3 (2010, 2011, 2012). Uèbeniška gradiva so skladna z glasbeno-
razvojnimi znaèilnostmi posameznih starostnih skupin in spodbujajo postopno in
sistematièno gradnjo razvoja glasbenih predstav in znanj na podroèju ritmiène in
melodiène vzgoje. Gradiva uèno-snovno presegajo minimalne standarde znanj za
posamezni razred Nauka o glasbi, ki jih doloèa javno veljavni uèni naèrt.
Hermina Jakopiè je izdala zbirko didaktiènih pesmi S pesmijo do znanja (2007),
ki je namenjena uèencem glasbene pripravnice in uèencem od 1. do 4. razreda
Nauka o glasbi. Sestavljen je iz samostojne pesmarice in pesmarice z dodano
klavirsko spremljavo skladatelja Bojana Glavine. Z didaktiènimi pesmicami
avtorica obravnava glasbene pojme in teoretiène zakonitosti glasbenih prvin na
osnovi besedne vsebine. Z besedili pesmic pojasnjuje njihove temeljne glasbene
znaèilnosti, katere smiselno ozvoèi z glasbenim zapisom in jih estetsko podkrepi
z glasbenim izrazom. Tehnièni del zbirke predstavlja zgošèenka z zvoènimi
posnetki didaktiènih pesmic s spremljavo in posnetki samostojnih klavirskih
spremljav.
Vesna Kireta je leta 2005 izdala priroènik Nauk o glasbi za uèitelje in uèence,
ki je namenjen vsem šestim razredom Nauka o glasbi. Zasnovan je kot zbirka
glasbenih primerov iz sveta glasbe. Z njimi uèenci spoznajo glasbeno literaturo,
pridobijo ustrezno znanje glasbene teorije ter razvijajo svoje ritmiène in
melodiène sposobnosti. Zadnji del priroènika vsebuje ritmiène motive za
posamezne razrede in razlago glasbenoteoretiènih pojmov in zakonitosti.
Danes imajo uèitelji veèje monosti izbire na podroèju uèbeniških gradiv.
Konène odloèitve te izbire izhajajo iz uèiteljeve svobodne in avtonomne presoje,
ki je skladna z javno veljavnim uènim naèrtom, specifik glasbenorazvojnih
znaèilnosti, starostne homogenosti/heterogenosti posamezne skupine uèencev.
Bolj kot to, je pomembno uèiteljevo razumevanje uèbeniških gradiv, ki bo vodilo
v kakovostno uresnièevanje glasbenih ciljev v razredu. Uèbeniška gradiva so le
sredstvo v razvoju glasbenih sposobnosti, spretnosti in znanj, saj slovenska
didaktièna misel poudarja glasbeno-dejavnostni pouk, ki vodi v ta razvoj.
Sklep – Nauk o glasbi in Solfeggio na poti glasbenega šolanja
Predmetni podroèji Nauk o glasbi in Solfeggio, ki sta spreminjali svoj poloaj
in vlogo skozi zgodovino glasbenega šolstva na Slovenskem, sta v sodobnem
nacionalnem predmetniku in naèrtovanju umešèena kot samostojni enakovredni
in obvezni podroèji izobraevanja v glasbeni šoli. Pot do njune enakovredne
umestitve v sistemu glasbenega šolstva je bila dolga. Ob tem se zastavlja
55
Katarina Zadnik, NAUK O GLASBI IN NJEGOVA VLOGA V GLASBENEM ŠOLSTVU
vprašanje, ali se je njuna enakovredna vloga z inštrumentalnim poukom zasidrala
tudi v miselnost uèiteljev, uèencev in njihovih staršev? Ali je predmetno podroèje
še vedno pojmovano kot stransko podroèje, ki naj bo v podporo igri na
inštrument?
Predmeta bosta utrdila in prevzela vlogo enakovrednih glasbenih disciplin v
glasbenem šolstvu, le èe ju bomo pravilno pojmovali in razumeli vsi uèitelji,
ravnatelji, uèenci in njihovi starši. Nauk o glasbi in Solfeggio naj bosta v podporo
inštrumentalnemu pouku, vendar pa zaradi specifik predmetnih podroèij in
razliènih podroèij inštrumentalnega pouka, usklajevanje s potrebami
inštrumentalnega pouka, ni vedno mono. Nekateri cilji predmeta Nauk o glasbi
in inštrumentalnega pouka so skupni, glasbene vsebine pa deloma razliène, saj se
povezujejo z naravo in sistematiko predmetnih podroèij.
Pri pouku Nauka o glasbi sodelujejo uèenci, ki se uèijo razliène inštrumente.
Uèna izhodišèa so pri vsakem inštrumentu specifièna, saj je uèenje s tehniènega
vidika naravnano k hitremu, uèinkovitemu in kakovostnemu zvenenju
inštrumenta, posledièno pa nastaja potreba po pojasnjevanju tehniènega vidika s
teoretiènimi zahtevami. To pomeni, da so zaèetna izhodišèa pouèevanja
inštrumentov razlièna, iz tega pa sledi, da je absolutno poenotenje izhodišè uèenja
Nauka o glasbi in inštrumenta onemogoèena. Drugo dejstvo, ki oteuje
poenotenje izhodišè pouèevanja je, da uèenec na zaèetni stopnji hitreje usvoji
tehniène zahteve in spretnosti na inštrumentu kot pa lahko razume zakonitosti
glasbeno simbolnega sistema. S psihofiziènim razvojem se ta razlika postopno
zmanjšuje oziroma izginja.
Povezave med poukom Nauk o glasbi in inštrumentalnim poukom so sicer
mogoèe in naj bi se oblikovale na obeh predmetnih podroèjih. Na zaèetni stopnji
glasbenega izobraevanja so izhodišèa in obseg uène snovi na obeh predmetnih
podroèjih razliène. To pomeni, da se bo lahko uèenec z nekaterimi
glasbenoteoretiènimi pojmi in zakonitostmi prej sreèal ali pri inštrumentalnem
pouku ali pouku Nauka o glasbi. Najpomembnejšo vlogo pri medpredmetnih
povezavah odigra uèitelj. Odprtost uèiteljev na obeh predmetnih podroèjih bo
prispevala k uèinkovitemu pouèevanju in uèenju. Na poti glasbenega uèenja
obstajajo veèstranske uène poti, ki vodijo do istega cilja. Uporaba pestrih uènih
postopkov, oblik in metod bogati in plemeniti glasbeno uèenje in ohranja
radovednost in interes za obe predmetni podroèji. Povezovanja med uèitelji naj
temeljijo na iskanju tistih stièišè, ki ne bodo ovirala specifike dela posameznih
predmetnih podroèij. Edina skupna pot v odkrivanju glasbene govorice je
avditivni svet, ki vodi v usvajanje glasbeno simbolnega sistema. Zvoèna izkušnja
je izhodišèe in temelj v usvajanju glasbenih sposobnosti, spretnosti in znanj na
obeh podroèjih. Soèasnost usvajanja glasbenih sposobnosti, spretnosti in znanj
na obeh podroèjih ni nujna, saj se z uporabo dogovorjenih metodiènih pristopov
56
GLASBENO-PEDAGOŠKI ZBORNIK, 19. zvezek
ustvarjajo vzorci in spominske sledi, ki se ob ustreznih spodbudah ponovno
aktivirajo v obliki asociativnih priklicev e usvojenih znanj.
Poleg zvoène izkušnje je pomembno stièišèe in izhodišèe za priklic usvojenih
glasbenih znanj tudi uporaba enotne glasbene terminologije na obeh podroèjih, ki
bo vedno aktivirala enopomenske asociacije in ne bo povzroèala zmešnjav v
procesu glasbenega mišljenja. Skupna izhodišèa v uporabi enotne glasbene
terminologije in metodiènih postopkov na poti glasbenega uèenja lahko
doseemo z odprto komunikacijo, z izmenjavo izkušenj in toleranco razumevanja
specifik predmetnih podroèij na obeh straneh. Interaktivne vezi med uèitelji
Nauka o glasbi in uèitelji inštrumentalnega pouka lahko preseejo razumevanje
skupinskih predmetov kot dopolnilnih ali stranskih predmetov in lahko
omogoèijo, da se pojmujeta kot samostojna predmeta, ki se s svojimi
avtonomnimi specifiènimi podroèji enakovredno umešèata v prostor glasbenega
šolstva v vsej vertikali.
Literatura
Aèko, F. (1951): Glasbena teorija na nijih glasbenih šolah. Predlog za
praktièen uèni naèrt glasbene teorije. Glasbeni oddelek NUK, Mirkova
zapušèina, mapa Pedagoško delo, Glasbeno šolstvo.
Baèlija Sušiæ, B. (2010): Razlièni metodièni pristopi pri pouku klavirja in
storilnostna motivacija uèencev. Glasbeno-pedagoški zbornik Akademije za
glasbo v Ljubljani, zv. 14, str. 29-52.
Bašiæ, E. (1960): Sedem not, sto lepot: uèbenik za I. razred glasbenih šol in za
IV. in V. razred osnovne šole. Ljubljana: Mladinska knjiga.
Debevc, M. (2005): Priroènik za solfeggio 1, 2, 3, 4, 5 in 6. Maribor:
samozaloba.
Debevc, M. (2009): Solfeggio I. Uèbenik z elementi delovnega zvezka za
Solfeggio I. Maribor: Zavod Vedoma.
Denac, O. (1996): Ciljno naèrtovanje glasbene vzgoje na stopnji makro in
mikro naèrtovanja. Glasba v šoli, let. 2, št. 3-4, str. 24-27.
Gobec, R., Prek, S., Lavrin, A. (1953): Pripombe k osnutku uènega naèrta za
teorijo glasbe. Glasbeni oddelek NUK, Mirkova zapušèina, mapa Pedagoško
delo, Glasbeno šolstvo.
Gregorc, J., Jurca, M. (1958): Osnove teorije glasbe in enoglasni solfeggio.
Ljubljana: Dravna zaloba Slovenije.
Habe, T.: Nauk o glasbi 1 (1993), Nauk o glasbi 3 (1996), Nauk o glasbi 4
(1998). Uèbenik in priroènik za uèitelje. Ljubljana: Dravna zaloba
Slovenije.
Habe, T. (1994): Nauk o glasbi 2. Uèbenik in priroènik za uèitelje. Ljubljana:
GST Gaspari.
57
Katarina Zadnik, NAUK O GLASBI IN NJEGOVA VLOGA V GLASBENEM ŠOLSTVU
Jakopiè, H. (2007): S pesmijo do znanja. Zbirka didaktiènih pesmi. Kanal:
samozaloba.
Jurca, M. (1960): 300 ritmiènih vaj za vse vrste glasbenih šol, teèaje in osnovne
šole. Ljubljana: samozaloba.
Jurca, M., Kalan, P. (1964): Solfeggio I. Ljubljana: Dravna zaloba Slovenije.
Kireta, V. (2005): Nauk o glasbi. Priroènik za uèitelje in uèence glasbenih šol.
Maribor: Hartman d.o.o.
Mirk, V. (1951): Poroèilo o inšpekciji na glasbeni šoli Ljubljana-Moste.
Glasbeni oddelek NUK, Mirkova zapušèina, mapa Pedagoško delo,
Glasbeno šolstvo.
Mirk, V. (1953): Poroèilo o inšpekcijah na glasbenih šolah Ljubljana-Center in
Ljubljana-Viè za predmet Nauk o glasbi. Glasbeni oddelek NUK, Mirkova
zapušèina, mapa Pedagoško delo, Glasbeno šolstvo.
Mirk, V. (1954): Poroèilo o inšpekcijah pri pouku Nauka o glasbi na glasbenih
šolah Ljubljana-Center, Ljubljana-Moste, Ljubljana-Viè. Glasbeni oddelek
NUK, Mirkova zapušèina, mapa Pedagoško delo, Glasbeno šolstvo.
Nauk o glasbi. Uèni naèrt (1979/1980): Predmetniki in uèni naèrti za glasbene
šole. Ljubljana: Zavod RS Slovenije za šolstvo.
Nauk o glasbi. Uèni naèrt (2003). Ljubljana: Zavod RS za šolstvo.
Oblak, B. (1997): Ustvarjalnost v glasbeni vzgoji. Glasbeno-pedagoški zbornik
Akademije za glasbo v Ljubljani, zv. 2, str. 121-129.
Oblak, B. (2011): Osebni pogovor z doktor Bredo Oblak, 10.05.2011.
Okorn, F. (1994): Prenova glasbenega šolstva v Republiki Sloveniji v luèi
novih ciljev in nalog, mednarodnih listin ter vizije šolstva na stopnji
osnovnega izobraevanja. Magistrska naloga. Univerza v Ljubljani,
Akademija za glasbo.
Rotar Pance, B. (2003): Mirk v Ljubljani. V: Škulj, E. (ur.). Mirkov zbornik.
Ljubljana: Druina, str. 87-101.
Širca Pavèiè, M. (2012): Mali glasbeniki 6. Uèbenik in priroènik za uèitelje.
Postojna: Samozaloba.
Šivic, P. (1982): Razmislimo...o glasbeni vzgoji. Grlica, let. 24, št. 1-2, str. 15.
Torniè Milharèiè, B., Širca Costantini, K.: Mali glasbeniki 1 (2003), Mali
glasbeniki 3 (2007), Mali glasbeniki 4 (2008), Mali glasbeniki 5 (2009).
Uèbenik z elementi delovnega zvezka in priroènik za uèitelje. Postojna:
Samozaloba.
Torniè Milharèiè, B., Širca Pavèiè, M., Kozlevèar, E. (2004): Mali glasbeniki
2. Samostojni delovni zvezek in priroènik za uèitelje. Ilirska Bistrica:
Borovci.
Turel, M. (1967/68): Objektivna naloga za nauk o glasbi. Grlica, let. 12, št. 1,
str. 2-10.
58
GLASBENO-PEDAGOŠKI ZBORNIK, 19. zvezek
Uèni naèrt. Nauk o glasbi (1951): Glasbeni oddelek NUK, Mirkova zapušèina,
mapa Pedagoško delo, Glasbeno šolstvo.
Uèni naèrt. Nauk o glasbi (1953): Pripombe k osnutku uènega naèrta za teorijo
glasbe. Glasbeni oddelek NUK, Mirkova zapušèina, mapa Pedagoško delo,
Glasbeno šolstvo.
Ulokina, O., Urbanèiè, A., Repše, V.: Nauk o glasbi 1 (2010), Nauk o glasbi 2
(2011), Nauk o glasbi 3 (2012). Uèbenik za 1., 2 in 3. razred nauka o
glasbi v glasbenih šolah. Ljubljana: Glasbeni atelje Tartini.
Vrbanèiè, I. (1983): Kodalyjev koncept glasbene vzgoje. Grlica, let. 25, št. 1-2,
str. 2-6.
Winkler Kuret, L. (2006): Zdaj je nauka zlati èas. Nova Gorica: Educa,
Melior d.o.o.
Zadnik, K. (2011): Razvoj ritmiènega in melodiènega posluha pri 8-letnih
uèencih v glasbeni šoli. Doktorska disertacija. Univerza v Ljubljani,
Akademija za glasbo.
Zakon o glasbenih šolah (2000). Elektronski vir.
http://www.sviz.si/?page=si/predpisi/zakon18 (10.11.2013)
59
Katarina Zadnik, NAUK O GLASBI IN NJEGOVA VLOGA V GLASBENEM ŠOLSTVU