SVOBODNA SLOVENIJA
LETO (ANO) LIX (53) • ŠTEV. (N°) 49-50
ESLOVENIA LIBRE
BUENOS AIRES • 14 de diciembre -14. decembra 2000
■a
Otroške bolezni v Evropski zvezi
V Sloveniji so vsi mnenja, da je edina Pametna prihodnost v pristopu Slovenije k Evropski skupnosti. Saj ne vidimo boljše ekonomske rešitve, razen če si ne želimo povratka na Balkan. Sedaj, ko smo srečno Preusmerili trgovske vezi drugam, si vrnitve nihče ne želi, razen morda nostalgičnih komunistov.
A ne prehitro v EZ! Te dni so se zbrali voditelji držav EZ v Nici na francoski obali. Pregledati morajo namreč osnove in delovanje Zveze, ko je pred vrati njena širitev na kakih 30 članic, ki bi jih v nekaj letih imela. Glavno gre za vodstvo ali bolje rečeno za glavno besedo, kdo jo bo imel in ali jo bo sploh kdo imel. Ali bodo prevladale velike države in majhne ne bodo Prišle do besede, ali pa bodo vsi imeli besedo, pa ne bodo nič naredili. Ali bo zavladala anarhija?
Veliko vprašanj stoji pred sedanjimi članicami. Ko se je Zveza pričela, je bil boj med Nemčijo in Francijo, potem z Anglijo etc. Gotovo je vsaka širitev prinesla nove Probleme in nejasnosti, nova trenja in nove rešitve.
V Nici razpravljajo, kako ohraniti pluralni značaj in večinski sisem po številu Prebivalsta in ekonomske moči. Francija Je predlagala, da se dodeli več glasov velikim državam, Franclji, Nemčiji, Italiji m Angliji, drugim mar\j do Slovenije 4 ali '■■■■MMHMMMMMMHI
Malte 3.
Male države so se temu uprle, predvsem Portugal ali Belgija. Ti hočejo več uravnovešenosti in moči predvsem za majhne države. Kajti po francoskem predlogu bi kake tri velike države skupaj preglasovale vse ostale, kar gotovo ni idealno. Nekateri so celo mnenja, da če ne pridejo do soglasja, potem je bolje, da se konferenca neha brez zaključkov.
Pa še drug problem. Zaradi številnih članic, ki bodo kmalu vstopile, se bo zgodilo, da ne bo mogla vsaka imeti vedno svojega komisarja v Osrednji komisiji, ampak bodo nekateri mapjši morali rotirati.
Mnenja so, da bi morala imeti vsaka država svojo stalno prisotnost v evropskih institucijah.
Anglija pa ne mara popustiti v svojih zahtevali po vetu, s katerim lahko zavre vsako iniciativo, kakor sedaj npr. ni sprejela skupne valute, evra.
Upnjmo, da se bodo ti problemi rešili v skupno zadovoljstvo. To sicer niso porodni krči, pač pa otroške bolezni, s katerimi se mora spoprijeti vsak organizem, telesni ali duhovni.
Upajmo, da bo ob svojem pristopu Slovenija imela pravice, kot ji gredo, in se bo tudi njen glas odločilno slišal v zboru narodov.
TD
■BBH
Za Luko ne bo dodatnih pogojev
Predsednik tržaškega pristaniškega odbora Maurizio Maresca je v teh dneh prisiljen na več frontah braniti odločitev o dodelitvi koncesij za upravljanje sedmega Pomola Luki Koper v navezi z drugimi Partnerji ter potem še terminala Adria briškemu pristanišču. Predstavniki des-Posredinskih uprav dežele, pokrajine in Poljske občine bojkotirajo seje odbora ter Pripravljajo dodatne po-8°je, s katerimi bi radi razvrednotili koncesijska določila.
Pripadniki nacional-nega zavezništva, ki soupravljajo deželo in po krajino, so že v začetku Punulega tedna oblepili Presto s plakati o obrambi Trsta in njegovega pristanišča pred „zunar\jo Pevarnostjo“. Da bi jo dokazali, so na plakat
vnesli morda malce dvoumen naslov iz Delove Tema dneva Trst je naš ob dodelitvi koncesije. Zato v desnosredinskih upravah menijo, da je treba koncesijo koprskemu pristanišču politično in gospodarsko zavarovati, medtem ko nasprotuje po delitvi koncesije Tržiču poleg tržaških industrijal-cev tudi Illyjeva levosredinska občinska uprava.
Hrvaške številke na slovenske hiše
Predsednik vlade je sprejel svetnika v Piranskem občinskem svetu Joška Jorasa, 1 Je premiera želel osebno seznaniti o jUMnjem ravnanju hrvaških oblasti, ko n;ij i te prebivalcem v treh slovenskih zasel-klh - Mlini,
hiš:
Skrile in Bužini - podeljevali
Pe številke. Premier je Jorasu obljubil,
da
(ja .	----- ---------—
Po slovenska vlada naredila vse, iti njega in slovenske prebivalce.
V zvezi z ravnanjem hrvaških oblasti pa ® slovensko zunanje ministrstvo hrvaškemu veleposlaništvu v Ljubljani že poslalo Pe°RStno not°i ker so oblasti hrvaške obči-^i^uje prejšnji teden v naseljih Mlini in ma levem bregu Dragonje, ki že imajo
%
slovenske hišne številke, skušali namestiti hrvaške hišne številke. Hrvaške hišne številke so dejansko dostavili v poštne nabiralnike vseh stanovalcev omenjenih naselij, kar naj bi omogočilo lažji popis prebivalstva, ki bo na Hrvaškem prihodnje leto. Hrvaško zunanje ministrstvo pa note ni sprejelo s pojasnilom, da je Slovenija v njej skušala za svojega razglasiti del ozemlja, ki še ni razmejen, tako v nekdanji SFRJ kot zdaj pa pripada občini Bnje. Stališče slovenskega zunanjega ministrstva je, da je to dejanje, ki se doslej v hrvaško-slovenskih odnosih še ni zgodilo, moč razumeti kot prekinitev diplomatskega dialoga.
DELO NOVE VLADE
Poleg primopredaje poslov med Janezom Drnovškom in prejšnim premierom Andrejem Bajukom so dosednji ministri svojim naslednikom posle predali še na devetih ministrstvih: za finance, zunanje zadeve, notranje zadeve, obrambo, šolstvo, pravosodje, za delo, družino in socialne zadeve, pa tudi na ministrstvu za promet ter ministrstvu za okolje in prostor. Prav tako se je v vladno službo za evropske zadeve po polletnem ,,premoru” vrnil minister za evropske zadeve Igor Bavčar.
Vlada je razrešila 13 dosedanjih in ime-
novala 14 novih državnih sekretarjev ter šest podsekretarjev. Za namestnika generalnega sekretarja vlade je bil imenovan Leon Gostiša. Ministra za evropske zadave Igorja Bavčarja je vlada pooblastila za vodenje službe vlade za evropske zadeve, notranjega ministra Rada Bohinca pa za vodenje službe za lokalno samoupravo. Direktor vladne službe bo Tone Dolčič.
V dnevniku Delo so komentirali, da je ta zamenjava „čisto nekaj drugega” kot je bila zamenjava pod Bajukovo vlada, ki je po njihovo - ,,propadli režim”!
■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■
Vladna koalicija ponuja kompromis opoziciji
Vodje poslanskih skupin koalicijskih strank, LDS, ZLSD, SLS+SKD in DeSUS, Tone Anderlič, Miran Potrč, Janez Podobnik in Ivan Kebrič, so pripravili predlog za dogovor o vodenju delovnih teles DZ, ki naj bi omogočil rešitev zapletov pri ustanavljanju in vodenju parlamentarnih komisij in odborov. V skladu s tem naj bi parlamentarni opoziciji pripadlo vodenje šestih delovnih teles: ob napovedanih 18 naj bi DZ namreč ustanovil še dve komisiji, in sicer za evropske zadeve in za Slovence v zamejstvu in po svetu, obe pa naj bi vodila poslanca iz vrst SDS in NSi.
Predlog, ki so ga predstavili, predvideva, da bi SDS in NSi vodili odbor za nadzor nad proračunom in drugimi javnimi financami, komisijo za nadzor nad delom varnostnih in obveščevalnih služb, komisijo za peticije, odbor za obrambo ter komisijo za evropske
zadeve in komisijo za Slovence v zamejstvu in po svetu. V prvih dveh bi okrepili nadzorno vlogo opozicije, tako da bi poslanskim skupinam opozicijskih strank pripadal večinski delež vpliva, je pojasnil vodja poslanske skupine liberaldemokratov Tone Anderlič.
Če bi opozicija predlog sprejela, bi vodila skoraj tretjino delovnih teles, poleg tega bi imela večino še v obeh nadzornih delovnih telesih.
Janševa SDS in Bajukova NSi sta med drugim zahtevali vodenje slovenskega dela pridružitvenega parlamentarnega odbora, vendar koalicija pri tem ne namerava popustiti.
Opozicijski stranki, ki jima koalicija „ponqja” vodenje šestih delovnih teles, naj bi o predlogu razmislili do prihodnjega petka, 15. decembra.
■Mi
HHMMHMMM
Evropska zveza se ne obvezuje
Predsedujoči EZ, francoski predsednik Jacques Chirac, je ob robu vrhunskega zasedanja Evropske Zveze v Nici vztrajal, da se unija z nobenim datumom ni zavezala glede sprejemanja novih članic. Za unijo edini veljavni datum ostaja 1. januar 2003; kot je spomnil Chirac, je petnajsterica že decembra lani na vrhu v Helsinkih napovedala, da bo odtlej pripravljena medse sprejemati kandidatke, ki bodo na vstop v unijo pripravljene.
Po kompromisnem predlogu o institucionalni prenovi EZ, ki so ga v Nici obra-
vnavali voditelji članic petnajsterice, bi imela Slovenija ob pridobitvi članstva svojega evropskega komisarja vsaj do leta 2010 oziroma dokler število članic unije ne bi preseglo 20. V ministrskemu svetu pa bi imela Slovenija od skupaj štiri glasove, toliko kot Latvija in Estonija oziroma enega več kot Ciper, Luksemburg in Malta. V Evropskem parlamentu s 700 člani pa bi Sloveniji pripadlo sedem poslanskih sedežev. Kompromisni predlog je francosko predsedstvo oblikovalo po dvostranskih pogovorih z delegacijami vseh članic.
Park z dvema imenoma
Ljubljanski svetniki so naposled izglasovali odločitev, s katero so del sedanjega Argentinskega parka v Ljubljani (del, ki se drži evangeličanske cerkve) preimenovali v Park slovenske reformacije, drugi del pa je ostal še naprej Argentinski park.
Časopis Delo si ne more kqj, da se spet ne obregne ob nas ali ob Bajukovo vlado zelo prostaško. Dobesedno piše: „Zdqj ima Ljubljana salomonsko rešitev, ki je zadovo-
ljila tako protestante kot pristaše Argentincev (ne samo povratnike iz Argentine, ampak tudi pripadnike propadlega desničarskega režima v Ljubljani, ki je izglasoval to poimenovai\je, sporno za mnoge napredne Ljubljančane).“
Za boljše razumevanje: beseda „napre-den” je tipičnen izraz komunističnega revolucionarnega žargona, ki ga že deset let nismo brali. Danes pa ...
STRAN 3:
Sklep Srednješolskega tečaja
Mb
Iz življenja
Nasa skupnos
V sredo, 29. novembra, je bila v Slovenski hiši učiteljska seja.
V soboto, 2. decembra, je bila v cerkvi Marije Pomaguj molitvena ura za namene prvih sobot.
Isto soboto so bili zaključki pouka Prešernove šole na Pristavi, Rožmano-ve šole v San Martinu in Balantičeve šole v Našem domu v San Justu. Po sklepnih prireditvah je prišel sv. Miklavž.
Prav tako isti dan je bil blagoslov vode pri Letovišču Sloga, v mali dvorani Slovenske hiše pa je bilo odprtje olj Cecilije Grbec ter Branka Zavrtanika. Razstava je bila pod okriljem Slovenske kulturne akcije.
V nedeljo, 3. decembra, je Slomškova šola imela družinsko nedeljo, združeno s sklepno prireditvijo, skupnim kosilom in igrami za otroke.
Isto nedeljo je bilo v Rožmanovem domu srečanje članov. Po sveti maši za pokojnega inž. Antona Matičiča je bilo skupno kosilo.
V sredo, 6. decembra, je bila seja Zveze slov. mater in žena. Razgovor je bil o pripravah za tradicionalno božičnico, ki bo 16. decembra (nastopilo bo več solistov). Pogovor je bil tudi o pripravljanju 60
božičnih živilskih paketov za naše rojake ter o načrtovanju dela v prihodnjem letu.
V petek, 8. decembra, je bila posvetitev mladine Brezmadežni, zvečer pa je bil -pod okriljem Slovenske kulturne akcije- koncert komorne glasbe, arij, samospevov ter slovenskih pesmi solistke Ani Rode. Na klavirju jo je spremljal Christian Uschiatti.
V soboto, 9. decembra, je bila na Pristavi v priredbi pristavske folklorne skupine 11. veselica mednarodnih plesov. Sodelovale so argentinske, hrvaške, irske, mehiške, ukrajinske in slovenske folklorne skupine.
Slomškova šola pa je imela isti večer miklavževanje.
Prav tako isto soboto je imela slovenska šola v Carapachayu zaključek pouka, združen s prihodom sv. Miklavža.
V Našem domu San Justo je bila ponovitev igre Bedak Pavlek, sledilo pa je miklavževanje.
V nedeljo, 10. decembra, so bile v Slovenski hiši poldnevne duhovne vaje za žene in sicer pod geslom ,,Živimo z Jezusom Kristusom, ki je kruh za novo življenje sveta”. Vodil jih je Dane Vrečar.
Tisk. ref. Zedinjene Slovenije.
Zgodilo seje v Sloveniji...
SPET DIPLOMATSKI ODNOSI Z ZRJ -SRBIJO
Zunanja ministra dr. Dimitry Rupel in Goran Svilanovič sta 9. decembra v Ljubljani podpisala sporazum o vzpostavitvi diplomatskih odnosov med Slovenijo in Zvezno republiko Jugoslavijo. Jugoslovanska vlada ga je odobrila 20. novembra, slovenska pa 8. decembra. Drnovškova vlada bo naredila vse, da bi bili še letos odprti veleposlaništvi v Beogradu oziroma v Ljubljani, za koordinatorja slovenske pogajalske skupine za nasledstvo nekdanje SFRJ pa je spet imenovala dr. Mirana Mejaka. S spremembami v ZIM so se odprle nove možnosti za reševanje nasledstvenega vprašanja, tako pri arhivih kot pri delitvi zlata, shranjenega v baselski banki (okoli 400 milijonov dolarjev, po delitvenem ključu ngj bi Slovenija dobila 16,4 odstotka), medtem ko naj bi premoženje v nepremičninah delili pozneje.
KONGRES SLS BO 3. MARCA
Svet SLS (po 55 članov iz SLS in propadlega SKD) je naposled le bil sklepčen in določil 3. marec za dan prvega kongresa združene stranke. Predsednik dr. Franc Zagožen je napovedal, da ne bo znova kandidiral. Med možnimi kandidati za prvaka SLS sta ministra za kmetijstvo in pravosodje mag. Franc But in Ivan Bizjak. Vprašanje je še, ali se bo naposled za kandidaturo odločil guverner Banke Slovenije dr. France Arhar, ki mu bo marca potekel mandat, doslej pa je bolj od strani opazoval dogajanje v SLS.
SLOVENIJA IN HRVAŠKA
Hrvaški predsednik Stipe Mesič je na Brionih v okviru rednih srečanj ,.z državljani na kavi” spregovoril tudi o slovensko-hrvaških odnosih. Mesič je dejal, da med državama ni težav in da seje treba izogibati situacijam, ki bi lahko privedle do poslabšanja odnosov. Prednostna vprašanja so po Mesičevih besedah Piranski zaliv, določitev meje na Trdinovem vrhu in vrnitev dolga nekdanje Ljubljanske banke hrvaškim varčevalcem.
ZASTAVE V ŠOLAH
Vlada je sprejela uredbo o izobešanju zastave RS v osnovnih in srednjih šolah, ki rešuje vprašanje obeležitve svečanih dogodkov za učence v osnovnih in srednjih šolah enotno za celotno območje Slovenije ter določa tudi dva primera, ko je izobešanje slovenske zastave na poslopjih osnovnih in srednjih šol v Sloveniji obvezno. To je na prvi dan pouka v tekočem šolskem letu in ob podelitvi spričeval. Poleg slovenske se lahko na območjih, kjer živita italijanska oz. madžarska narodna skupnost, izobesi tudi zastava narodne skupnosti.
O NASLEDSTVU .JUGOSLAVIJE
Britanski pravni izvedenec sir Arthur Watts, posrednik na pogajanjih o sukcesiji nekdanje Jugoslavije, je pogajalske ekipe vseh naslednic povabil, naj 18. in 19. decembra pridejo v Bruselj. Mednarodni posrednik se želi z naslednicami dogovoriti, kako po 20 mesecih zastoja nadaljevati pogajanja. Watts se želi 18. decembra z delegacijami Slovenije, Hrvaške, BiH, Makedonije in ZRI ločeno sestati, za 19. december pa je predlagal skupne pogovore. Decembrski pogovori bodo po Wattsovih načrtih posvečeni izključno načrtom za nadaljevanje pogajanj in ne vsebinskim pogovorom o načinih delitve premoženja.
CESTNO OMREŽJE
Avtocesta proti morju je odslej daljša za novih skoraj pet kilometrov, tako da do Ankarana manjka le še 16 km avtoceste. Prometu so namreč slovesno predali 4,8 km dolg odsek od Kozine do Klanca, obenem pa tudi 1,3 km dolg razcep Razdrto na začetku novogoriškega kraka hitre ceste. Minister za promet in zveze Anton Bergauer je pritrdil dejstvu, da se bodo kolone čakajočih vozil poleti samo premaknile za pet kilometrov proti obali, sni se je država odločila za postopno gradnjo avtocest. Skupna investicijska vrednost obeh zgrajenih odsekov znaša 16,2 milijarde tolarjev. Na primorskem avtocestnem kraku bodo vzpostavili tudi nov cestninski sistem.
Prva obletnica nastopa je sedanjo vlado našla zapleteno v potrditev proračunskega zakona. A razvoj tega postopka je precej podoben razvoju položaja v tem prvem letu, ko je bila Povezava postavljena pred zrelostni izpit, pa ga ni preveč dobro opravila.
ZA PRGIŠČE DOLARJEV
Kgj bi si najprej ogledali, proračun 2001 ali obletnico? Ni veliko razlike. Pod pritiskom težkega položaja, kjer najbolj vidno mesto zavzema recezjja jn slab ugled Argentine v mednarodnih finančnih krogih, je bila vlada primorana ponovno zateči se k Mednarodnemu denarnemu skladu.
Obljuba novih posojil je bila širokogrudna: 15.000 milijonov dolarjev ,,svežega,, denarja in enako število na razpolago, če bi država potrebovala finančno zaslombo. Seveda, pogoj je bil sporazum s provincami za ureditev domačih računov (pet let zamrznjenih stroškov) in proračun po meri sklada. Sporazum je bil dosežen z nekaterimi spremembami. Ostal je proračunski zakon, ki se je pričel zatikati. Potem so ga poslanci (tudi s spremembami) potrdili in poslali v senat. Tudi senat ga je hitro potrdil, a z novimi spremembami, ki so stroške zvišali kar za 750 milijonov dolarjev.
Čeprav je vlada razglašala, da je glavno, da bo zakon potrjen, saj se vse ostalo uredi z reglamentacljami in dekreti, spremembe besedila v senatu niso bila po volji. Po ustavnih določilih se mora zakonski osnutek sedaj vrniti v poslansko zbornico, ki naj spremembe potrdi in besedilo uzakoni, ali jih pa spremeni, a s potrebno dvotretjinsko večino.
Vlada se je zato z vso močjo vrgla v i.skai\je zaveznikov. Glasovanje je bilo napovedano za ta torek 12. decembra. V trenutku, ko pišemo te vrstice, je izid neznan, a kgj težko se zdi, da bi vlada mogla dobiti potrebne glasove. Morala bi vsem svojim poslancem prišteti še vse poslance Cavallo-ve stranke, posameznih provincljskih formacij in še kak peronistični glas. A glaven problem je, da tudi v lastnih vrstah nima popolne zaslombe.
KDO JE KDO V POVEZAVI
Enako se je dogajalo v tem prvem letu vladanja predsednika De la Rue. Težave je imela vlada nenehno v senatu, ki je v pero-nističnih (opozicionalnih) rokah, a na jasnem si ni bila niti v poslanski zbornici, Kjer je doživljanja nenehne pojave ,,uskoštva“.
Zgodba je taka: dokler je bila Povezava v opoziciji, različni pogledi na probleme niso prišli na površje, kadar pa so prišli, se to nikomur ni zdelo važno. Tisti temeljni program, ki sta ga sklenili Radikalna stranka in Solidarna fronta, je bil tako splošnega značaja, daje vsak lahko razumel, kar je hotel. V takem stanju je bila Povezava bolj podobna „gibanju“ čisto po vzoru peronizma, kot pa ,,stranki" v tradicionalnem pomenu besede. To velja zlasti za Solidarno fronto, kjer živijo v istem političnem prostoru razni izrazi socializma, intransigentov, nekaj krščanskih demokratov, socialdemokratov itd.
Predsednik De la Rua ima še to smolo (v primeru s prešr\jim predsednikom), da če je Menem imel neomajno oblast nad stranko, De la Rua stranke sploh več ne obvlada. Pri radikalih vedno važnejše položaje zavzema stari lisjak in bivši predsednik Alfonsin, v Solidarni fronti pa vodi Chacho Alvarez, a z vedno manjšim navdušenjem. V takih okoliščinah mora predsednik sklepati dogovore z enim in drugim in tudi vsakič zastavljati svoj osebni prestiž, če hoče kaj doseči.
Dodaten problem je postal Chacho Alvarez, ko je odstopil z mesta podpredsednika države. Še pred volitvami je bilo slišati
Tone Mizerit
mnogo vprašanj, kako si bosta lahko dva tako različna človeka delila oblast. Prvo obdobje je sicer kazalo, da bo razmerje med predsednikom in podpredsednikom še kar znosno. Alvarez si je vzel k srcu vodstvo senata in od tam krepko podprl predsednikovo delo. Odločilno je tudi vplival na lastno stranko vsakič, ko so razne formacije skušale nasprotovati vladni politiki, ki še daleč ni bila tista, ki so jo levičarski družabniki pričakovali.
Potem pa je prišla vmes tista nesrečna zadeva korupcije v senatu Chacho je histerično podal ostavko na podpredsedniško mesto, in vsi nadaljnji manevri, kažejo na Povezavo kot na strukturo, ki se zlasti v bližini volitev vsak hip lahko podre.
Danes vidimo vlado, ki jo sestavljata dve stranki, ki nista preveč navdušeni nad potekom tega „zakona“. Radikale vodi Alfonsin, ki nenehno poziva na složnost in skupen nastop, v drugi pa se potegujeta za vodstvo Alvarez in pa vodja prestolniške vlade Ani-bal Ibarra. Da ima ta tudi razne politične ambicije le še podčrtava dejstvo, da Ibarra, priznan zastopnik levice, skuša krepko zboljšati odnose do katoliške cerkvene hierarhije, kar je le znak, da se skuša povzpeti na vsedržavne položaje. Alvarez pa ne najde poti med osebnim zvezdništvom in vredni službi stranki, Povezavi in družbi.
KAKO LEPO BO
Vlada resnično nima mnogo stvari, da bi jih pokazala po letu dni na oblasti. Brezposelnost se ni zmanjšala; stabilnost je sicer ostala, a blazna recezjja prizadeva vedno nove plasti prebivalstva; varnost se je le še poslabšala, suj so razne kraje, ropi in napadi na dnevnem redu; in še bi lahko naštevali-Poleg tega je politično stanje tudi v opoziciji precej nestabilno. Peronizem nima enotnega vodstva in ga zaenkrat tudi ne bo imel. Menem se ne more vrniti h krmilu (poleg tega se blamira še z novo ,,nevesto"), noben izmed guvernerjev pa nima toliko lastne moči, da bi si lahko prisvojil vajeti stranke.
Če je bil pred letom dni še najbolj upoštevana in priznana osebnost predsednik De la Rua (73% pozitivnega ugleda), je po letu dni padel kar na šesto mesto (z 37,5% pozitivnega ugleda). Trenutno je na prvem mestu buenosaireški guverner Carlos Ruckauf (53,6%), sledi mu pa guverner province Santa Fe (49%), nato Chaco Alvarez, Domingo Cavallo in guverner iz Cordobe Juan Manuel de la Sota (39,8% pozitivnega ugleda). Tudi v tem se vidi razpršenost v peronizmu, ko vsi trije tekmeci prejemaj0 podobno priznarye javnosti.
Vrnimo se na predsednika De la Ruo. Ker nima mnogo pokazati v preteklem letu na socialnem področju, napoveduje izredne izglede za naprej. Prihodnje leto bo ,,blesteče" je trdil komaj pred dnevi in omenjaL da bomo priče „rasti in izboljšanju gospodarstva", vendar seje tudi pohvalil, da mu je kljub hudi krizi uspelo „obdržati ladjo na površini". Priznati je treba, daje v tem letu izvedel krepke kirurške posege v bolno telo argentinskega gospodarstva. Dosegel je tudi, da je kongres potrdil vrsto nepriljubljenih zakonov in da so province podpisale pakt za nadaljnjih pet let. Spomnimo se še, da tudi Menem ni bil v prvem letu uspešen in je šele potem izvedel politiko, ki mu je prinesla uspehe.
S tem seveda ne trdimo, da je vse dosedanje le blesteča strategija. Pač, umazano delo je opravljeno, mednarodni položni s'cer ni najbolj ugoden, a možnosti ostajajo odprte. Mnogo je odvisno od resnosti, ki jo bodo vlada in argentinsko podjetništvo pokazali v prihodnjih mesecih, in bistveno od zaupa' nja, ki jo bodo izkazali privatni krogi i'1 mednarodne ustanove tej novi dobi argentinskega gospodarstva.
ri i'i r~ it n ~irw i«wniii n n iiiiwmiwii	ninminf^r	iinniiTff	r>n	nrr	'Viriffr	iTrfi’irrii	i
. Slovenci
ŠOLSKO LETO SE JE ZAKLJUČILO
Sklepna prireditev Srednješolskega tečaja ravnatelja Marka Bajuka (SSTRMB)
Iz življenja Zveze slovenskih mater in žena
Dne 18. novembra 2000 je bila zaključna Prireditev tečaja ob koncu šolskega leta. Razredniki so dijakom razdelili spričevala, nakar je bila v cerkvi Marije Pomagaj zahvalna sveta maša, ki jo je daroval prelat dr. Jure Rode.
Po maši je bil v dvorani škofa Rožmana uradni zaključek tečaja z daljšo prireditvijo. Poleg dijakov so bili prisotni tudi starši, sorodniki in predstavniki slovenskih šol, ustanov in organizacij. Najprej so se prisotni Poklonili argentinski, slovenski in papeški zastavi ter zapeli argentinsko in slovensko državno himno.
Napovedovalec prireditve, arh. Jure Vombergar, profesor zgodovine in razrednik 2- letnika je v imenu profesorskega zbora SSTRMB pozdravil odpravnika poslov na veleposlaništvu Republike Slovenije v Argentini, opolnomočenega ministra To-Paaža Kunstlja, predsednika krovnega društva Zedinjena Slovenija (ZS), v katerega okviru deluje Srednješolski tečaj, dipl. Novinarja Toneta Mizerita, delegata za slovensko dušno pastirstvo v Argentini Prelata dr. Jureta Rodeta, ustanovitelja tečaja dr. Marka Kremžarja, ravnateljico tečaja prof. Nedo Vesel Dolenc ter vse sedanje in nekdanje profesorice in profesorje, referenta ZS za šolstvo Franceta Vitriha ter navzoče voditeljice in učiteljice Paših osnovnošolskih tečajev, starše dijakov, posebno člane Odbora staršev, ki so se skozi vse leto trudili, da je tečaj tudi v drobnih stvareh v redu deloval, ter vse dijakinje in dijake, ki jim je namenjena ljubezen, skrb in trud profesorjev. Pozdravil Je tudi goste iz Slovenije, skupino ekonomistov, ki so se s kongresa v Santiago de Chile vračali skozi Buenos Aires.
Zatem je nagovorila udeležence prireditve ravnateljica tečaja prof. Neda Vesel Dolenc. Posebej je pozdravila in nagovorila letošnje abituriente.
Kot običajno so profesorji tudi letos lzbrali najboljšega dijaka vsakega letnika. Razredniki so jim izročili priznai\ja in sicer knjige, ki jih je daroval Urad za Slovence v Zamejstvu in po svetu, kateremu predseduje Zorko Pelikan, ki je bil pred kratkim nekaj dni v Argentini in se seznanil z našo real-Postjo.
Priznanja so dobili: v prvem letniku, °ddelek A, Klara Draksler in oddelek B, Darijana Jakoš; v drugem letniku Pavel Grohar; v tretjem letniku Lučka Kinkel, v četrtem letniku Tomaž Vombergar, v petem letniku pa Pavel Klemenčič in dopisni dijak Ravel Zupanc. (Pavel Zupanc je dobil tudi Srebrnik, dar dr. Petra Urbanca iz Kanade).
Sledil je obred predaje zastav. Napovedovalec ga je takole predstavil: ,,V našem tečaju želimo ne samo poučevati, ampak tudi vzgajati. Želimo vzgajati naše dijake na fPPielju osnovnih vrednot zvestobe, spo-' tovanja in ljubezni, katere simbolično Podstavljajo tri zastave: papeška nam Pomeni zvestobo katoliški Cerkvi, argen-nska spoštovai\je do Argentine, ki je vaš Ojstni kraj, ter slovenska, ki pomeni lju-ezen, katero čutimo do dežele, kjer so naše °renine in kjer je zibelka kulture, katero Sm° Prejeli od naših staršev."
Djjak 2. letnika Pavel tiro bar je sprejel Pupeško zastavo, dijakinja 3. letnika Lučka okel argentinsko, dijak 4. letnika Tomaž °mbergar pa slovensko zastavo.
^at° SO se Prisotni poslovili od dijakov Sq dh'gn letnika. Ravnateljica in profesorji Jim razdelili spričevala in diplome. Dijaki
letošnjega zadnjega letnika so: Ivan Albreht, Marjan Belec, Andrejka Burja, Irena Erjavec, Barbara tiarcia, Mar(ja Cecilija Jelenc, Pavel Klemenčič, Danijel Kocmur, Nadja Kogovšek, Marjjana Modic, Marjana Petkovšek, Aleksander Poglajen, Damijan Rozina, Veronika Selan, Marko Štrubelj, Aleksander Šuc, Marijana Urbančič, Mirijam Žnidar ter dopisni dijak Pavel Zupanc.
V imenu dijakov, ki so se ta dan poslovili od tečnja, je spregovoril Pavel Klemenčič.
Petošolci so letos pripravili almanah z naslovom Mladika slovenskih korenin in ga razdelili med goste in profesorje. Almanah so tudi nesli s seboj v Slovenijo in ga razdeljevali na svojem abiturientskem potovanju RAST 29.
Napovedovalec je prebral zalivalo Marije Mele Kocmur v imenu Odbora staršev vsem materam dijakov, ki so skozi leto sodelovale z odborom s pripravo malice in raznimi pogostitvami.
Navzoči so stoje in v tišini pozdravili odhod zastavonoš. Arh. Vombergar je nato podal nekaj statističnih podatkov v zvezi s 40-letnim obstojem SSTRMB. Ta tečaj in podružnico v Slovenski vasi v Lanusu je obiskovalo 1200 dijakov; končalo jih je 950. Poučevalo je (zastonj) 90 profesorjev. Izmed dijakov teh tečajev se je sklenilo okoli 160 družin (oba zakonca namreč dijaka tečaja), ki imajo okoli 400 otrok.
Sledil je nastop dijakov z recitacijami poezij naših klasikov. Pod vodstvom Lojzeta Rezlja, profesorja Žive besede, so dijaki petega letnika deklamirali iz pesniške zbirke Franceta Papeža Dva svetova naslednji pesmi: Domovina in Naš rod, nato pa 18 kitic iz Martina Fierra v prevodu dr. Tineta Debeljaka. Dijaki prvega letnika so predstavili Simona Gregorčiča Soči, Ludovika Ceglarja Slovenski jezik, Franceta Papeža Besede in Franceta Prešerna Zdravljico.
Učenci tretjega letnika so letos pod mentorstvom prof. Mirijam Oblak, ki pri zemljepisni uri poučuje etnografijo Slovenije, razvili temo: Slovenska obrt, trgovina in promet. Pripravili so razstavo, ki je bila postavljena pred vhodom v dvorano in katero so si navzoči ogledali po končani prireditvi. Dva dijaka, Lučka Kinkel in Ivan Klemenčič, sta predstavila to temo, ki so jo naštudirali in izvedli po skupinah.
Skupina abiturientov, kije letos obiskala Slovenijo, je nato pokazala program argentinskih folklornih plesov, s katerimi so nastopili večkrat na potovanju po Sloveniji.
Da se ohrani stara in že tradicionalna študentovska navada, so odhajajoči abi-turienti predali ‘ključ modrosti’ kolegom četrtošolcem. Napovedovalec je podal nekqj pomislekov in svaril v zvezi z nasledstvom, nakar je predal besedo dijakom. V imenu odhajajočih je opravila predajo ključa Marijana Modic, v imenu naslednikov pa ga je sprejela Andrejka Puntar. Ni treba posebej omeniti, da ni manjkalo hudomušnih opazk na račun enih in drugih.
Napovedovalec je zatem sporočil, da je bila na zadnji seji profesorskega zbora soglasno izvoljena za ravnateljico tečaja za prvo leto tretjega tisočletja letošnja ravnateljica prof. Neda Vesel Dolenc.
Na koncu je arh. Vombergar napovedal počitniško nalogo. Za vpis v Slovenski srednješolski tečaj ‘Ravnatelj Marko Bajuk’ marca prihodnjega leta bodo dijaki od letošnjega prvega do vključno tretjega letnika izbrali en članek iz časopisa Svobodna Slovenija in en članek iz revije
V skrbeh za letošnje leto smo pričele meseca marca naše tkz. poslovno leto. Straši nas po eni strani argentinska ekonomija in nasilje po cestah ob katerikoli uri in tudi, da bomo bolj jasni, na žalost moramo reči, da KJERKOLI! In to se stopnjuje... Angeli varuhi imajo veliko ,,dela”!
V tem vzdušju računajoč na božjo pomoč v vsakem pogledu smo se čez leto redno srečavale po tradicionalnem redu. Prelat Jože Škerbec je otvoril 1. sestanek v aprilu. Razložil nam je osem točk, ki so bile objavljene kot vzroki za odpuščanje v imenu sv. Cerkve. Zanimiva tema za vse, vendar mi vedno zaupamo sv. očetu in njegovim odločitvam.
Na majsko srečanje smo povabile go. Lino Kambič Zajec, kijub visoki starosti še svežo v spominih. Le te je povedala iz najhnjših časov. Osebno prizadeta priče-valka ne goji maščevanja temveč podpira vedno le resnico. (Njen prispevek je bil objavljen v reviji DŽ.)
Junij je pietetni mesec vsako leto. Na mizi je poleg naših simbolov slovenski šopek: nagelj, rožmarin in roženkravt za vse znane in neznane žrtve vojne in revolucije. Iz te dobe nam je Stane Snoj posredoval svoja otroška doživetja, ki so za vedno zaznamovala njega in družino, sty je tragedija spremljala kot prezgodaj doraščajo-čega fanta brez očeta in brata... Spominski list je predstavljal KOČEVSKO MATER ... (Delo Tomaža Perka)
Julijsko srečai\je je bilo zelo praktično in življenjske važnosti. Prof. Metka Mizerit je iz svoje stroke in izkušnje povedala kup nasvetov, kako je priporočljivo negovati, hraniti ter razveseliti bolnika kljub vsemu! Zelo hvaležne ponavljamo: Človek se mora vedno učiti!
V avgustu pa smo pripravile ,,NAŠ DAN”, katerega že po tradiciji praznujemo 1. soboto v septembru skupaj z 34. obletnico Zveze! Program je vseboval sv. mašo za vse pokojne javne delavce, žene in matere ter koncert CERKVENO LETO V PESMI v izvedbi Gallusa z dirigentko gospo Anko Savelli tiaser. Potem smo v družabnem
Patrimonio de
En los fasciculos Guia del Patrimonio de la I-Iumanidad, que los distribuye el mas prestigioso diario argentino La Nacion dos veces por semana, en su ultima entrega del sabado 9 de diciembre, presento el unico paisaje esloveno, que la UNESCO incorporo a dicha lista de riquezas naturales. Sigue la descripcion de las grutas:
GRUTAS DE ŠKOCJAN
El area protegida comprende cuatro profundas dolinas (Sokolac, Globacak,
■■■■■■■■■»■■■■■»■■■■aawBtKBBMWiignniwiriiiBiiwi
Duhovno življenje, napravili povzetek, obnovo ali kratko vsebino ter svoje razmišljanje ob njima. Naloga mora obsegati vsaj 4 strani normalnega formata in pisave. Dijaki četrtega letnika, ki se bodo vpisali v peti, pa bodo prinesli za počitniško nalogo prispevek za almanah z naslovom Njih dela gredo z nami, v katerem bodo predstavili osebo iz naše skupnosti, ki jim je bila že določena.
Napovedovalec se je vsem skupaj zahvalil za udeležbo in sodelovanje. Povabil jih je, da za sklep zapojejo himno Slovenija v svetu (Kremžar-Osana) in s tem zaključijo slavje; goste in profesorje pa je še povabil v jedilnico na pogostitev.
J.V.
pomenku postregle s skromno zakusko.
Oktobrski sestanek je napolnil udeleženec in predavatelj na simpoziju v Rimu (V SLOVENIKU) o pok. škofu dr. Gregoriju Rožmanu asistent Zveze prelat dr. Jure Rode. Ubesedil je plemenito osebnost v najlepši luči s sinovsko spoštljivostjo, katero so namenoma okrnjevali rdeči oblastniki vsa leta. Prevzete smo dojemale podajano, ki je seglo do duše in srca. Prosile smo za ponovitev, če Bog da, za naslednji 1. sestanek.
V novembru pa smo volile predsednico Zveze. Soglasno smo znova dosegle, da je prevzela v veliko veselje vseh dosedanja predsednica Pavlina Dobovšek. Polna idej je že nakazalo bodoče leto. Odbor je ostal isti.
Upravni odbor: predsednica: Pavlina Dobovšek; podpresednica: Mirjanka Vor-šič; tajnica: Mirjam Rant; blagajničarka: Tončka Rožanec; soc. referentka: Marta Jeločnik; kulturna referentka: Irena Fajdiga; arhivarka: Marija Slabe; upravništvo: Pavla Škraba. Nadzorni odbor: Pavla Kremžar, prof. Metka Mizerit, Anica Zakrajšek in lic. Helena Loboda. Širši odbor: Jelica Stariha, Jelenc Mojca, Pograjc Vida, Olga Magister, Julijana Zupan, Lavrič Martina, Ester Smrdelj, Pipp Dita, Radoš Olga, Marija Eiletz (Bariloche), Marjeta Stariha (Adrogue), Kristina Rant (Cordoba), Lojzka Dimnik, Metka Mihelič (Miramar), Cvetka Burja, Marija Grbec (Lanus).
Predsednice krajevnih odborov: Bera-zategui: Brigita Vidmar; Carapachay: Helena Gričar; San Justo: Nežka Kržišnik; San Martin: Ančka Podržaj; Ramos Mejia: Pavla Škraba; Pristava: Kristina Jerovšek; Lanus: Francka Jemec.
Duhovni voclja: prelat dr. Jure Rode.
Zahvaljujemo se vsem dobrotnikom, ki so na kakršen koli način sodelovali pri našem delu. Posebna zahvala umetnicam: Andrejki Dolinar, Janiki Omahna, Verici Rupar, Veroniki Šparhakl in umetniku Andreju Makeku za božične osnutke. Se še priporočamo za naprej! Vsem še en lep, domač BOG LONAJ!
la Humanidad
Sapen Dol y Licicina) y un complejo con-junto de grutas cruzado por un rfo subte-rraneo, con numerosos lagos interiores y cascadas, constituyendo uno de los sistemas cavernarios mas importantes de Europa.
DATOS DE INTERES
Se trata de un sistema excepcional de cuevas de roca caliza, en el que abundan las cascadas. Al ser uno de los sistemas de cuevas mas interesant.es para estudiar los fenomenos carsticos, fue declarado Patrimonio de la Humanidad en 1986. El con-junto comprende lagos subterraneos, cinco cascadas y una galeria de 2,5 km surcada por el rio Reka. El rio penetra en el pasa-dizo, que alcanza a veces 148 m de altura y 100 m de anchura. Entre la fauna del complejo, se destacan algunas especies en-demicas y cinco diferentes de murcielagos. Gran parte de las grutas son accesibles al publico todo el ano, acondicionadas con puentes y pasarelas.
ZVEZA
Domobranec danes na zatožni klopi
Velikim Slovencem v spomin
Zaradi domnevnega vojnega hudodelstva zoper vojne ujetnike je po 19 letih poskusov, da bi ga spravili pred sodnike, prejšnji teden sedel na zatožno klop Vinko Levstik. Zadnja leta v Jugoslaviji so ga uvrstili v seznam vojnih zločincev, a v samostojni Sloveniji je državni tožilec obtožbo umaknil. Sedaj pa privatniki niso zadovoljni in na svojo roko poskušajo pripeljati Levstika pred sodišče. Čuti se, da bivši komunisti spet dvigajo glave.
Nekdanjemu podnaredniku 114. čete domobrancev očitajo tri stvari. Na pokopališču pri cerkvi v vasi Struge naj bi 30. marca 1945 ubil ujetega partizana poročnika Borivoja Jeleniča - Borčija. Poleg tega nuj bi 28. avgusta 1944 ubil partizana. S še neznanim domobrancem naj bi pri Križu nad Zdensko vasjo, preoblečen v partizansko uniformo, presenetil in razorožil partizana Janeza Ambrožiča in Alojza Marolta. Slednjega naj bi malo pred Velikimi Laščami odpeljal s ceste ter ga za grmom ustrelil. Umoriti nuj bi nameraval tudi Ambrožiča, a nuj bi mu to preprečil neki domobranec, ki je takrat prišel mimo. Rekel naj bi mu namreč, da gre za nasilno mobiliziranega partizana. Ti dve obtožbi zastopa višji državni tožilec Janez Šinkovec.
V imenu Nataše Vesel pa pooblaščenec odvetnik Andrej Stanovnik, Levstiku očita tudi, da je kot poveljnik akcijske skupine Črna roka, ki je delovala v okviru 114. čete domobrancev in je imela postojanko v Velikih Laščah, 24. junija 1944 v gozdu pod Velikimi Laščami skupaj s še dvema drugima ubil Ivanko Vesel.
Vinko Levstik je v svojem zagovoru zanikal vse tri očitke. Kar zadeva Ivanko Vesel, je pojasnil, da jo je na ukaz svojega poveljnika aretiral in odpeljal v zapor. ,,S tem je bilo moje delo opravljeno. V akciji na Blokah sem bil potem ranjen. Odpeljali so me v bolnišnico, kjer sem bil tudi tistega dne, ko je bila Veselova ubita. Ugotovil
sem, da sta nekaj minut pred tistim, ko je šla Veselova s prepustnico čez Log, to storila tudi dva domobranca. Očitno sta jo počakala nekje ob poti in jo ubila,” je izjavil Levstik.
Glede smrti Borivoja Jeleniča - Borčija je pojasnil, da je bil prisoten pri ryegovem večernem zasliševanju. „Na vprašan, j a je odgovarjal kot zagrizen partizan in stalinist. Prav trpel sem, ker sem vedel, da si koplje grob,” je povedal obtoženi in dodal, daje še med zaslišanjem odšel spat. Zjutruj so mu povedali, da so partizana likvidirali. „Eden gaje peljal na pokopališče, drugi pa ga je tam čakal. Mene zraven ni bilo,” je dejal.
Na vprašanje o uboju Alojza Marolta pa je Levstik odvrnil, da sta z nekim domobrancem res ujela dva partizana nekje v dobrepoljski dolini in ju peljala proti Velikim Laščam na zaslišanje. Med potjo je Marolt prosil, ali gre lahko na potrebo, in dovolila sta mu iti za grmovje. Nenadoma pa je njetnik začel bežati in iz brzostrelk sta zato spustila rafal. ,,Nisva vedela, ali je bil zadet, saj za njim nisva šla. Morala sva namreč paziti na drugega ujetnika, Janeza Ambrožiča. Ni res, da sva hotela ubiti še njega, pa naj bi ga pred smrtjo rešil neki domobranec. Takrat nisva srečala nobenega človeka,” je pojasnil obtoženi.
“Očitki, da sem bil pripadnik akcijske skupine Črna roka, so zame naj hujša žalitev. Bil sem vojak, pogumen vojak. A imam pričo, ki je slišala, da sem svojemu domobranskemu poveljniku rekel, da me lahko pošilja v najhujše bitke, vendar nočem sodelovati v akcijah, ki so v nasprotju z etiko vojaka. Zato so govorice, da sem se hvalil, da sem ubil 50 ali 60 partizanov, čista laz. Res sem njel kar nekaj partizanov, vendar sem vse odpeljal na zaslišanje v komando v Velike Lašče,” je še povedal 75-letni Vinko Levstik.
Na vprašanje odvetnika Danijela Starmana o tem, kako je ves kazenski posto-
■
KAKO SMO IZGUBILI TRST *
Torej je malo manjkalo, da bi Jugoslavijo vpletli v vojno z Ameriko in Anglijo. Toda Tito je s svojim posegom v Trstu pustil sled. Vaša žalostna zasluga je, da so od tega dne dvignili glave Italijani, ter ste se vi zaveznikom, ki so do takrat favorizirali Jugoslovane, naenkrat pokazali kot barbare v primerjavi s kulturnimi Italijani. - Ali naj še opozorim na dejstva: 1. da ste že v vaših narodnih vladah priznali v vsem tem krnju italijansko večino; 2. da ruski časopisi (tudi Molotov) ne govorijo o tem, da bi bilo treba dati Trst Jugoslaviji, temveč da se bodo o usodi tega kraja sporazumeli italijanski in slovenski demokrati, to je komunisti. - S Titovim režimom ste pokazali svetu primer za prihodnja pokolenja, kako more vlada brez odgovornosti nasproti svojemu narodu, brez kontrole javnega mnenja, ki je samo oroilje tnje volje, uničiti državne in narodne interese.
Tako Vilder. Najbolj prepričljivo pa pokaže, kdo je povzročil izgubo tržaškega ozemlja, zgodovinar in publicist Vladimir Dedijer, Titov prijatelj in član centralnega komiteja Komunistične partije Jugoslavije. V obširni knjigi takole opisuje sestanek med Togliattijem in Titom leta 1946:
V novembru tega leta se je sestal Tito s Palmirom Togliattijem-Ercolijem (1893-1964), ustanoviteljem italijanske komunistične partije leta 1921, ki je bil tudi njen glavni sekretar in leta 1945 podpredsednik italijanske vlade. Do sestanka je prišlo na
pobudo Togliattija, ki je večkrat izrazil željo, da bi rad prišel v Jugoslavijo in se sestal s Titom. Z njim sc je že leta 1935 spoznal v Moskvi, kjer je bil Tito referent na tnjništvu za Balkan, Togliatti pa eden od vodilnih funkcionarjev Kominterne.
Togliattljevo pobudo so v Beogradu sprejeli in italijanski gost je prišel v Trst v soboto, 2. novembra 1946, od tam pa s svojim tnjnikom nadaljeval pot v Ljubljano. Tam ga je sprejel Boris Kraigher, ki je bil med vojno komisar glavnega štaba za Slovenijo, v Trstu pa leta 1945 sekretar in sploh eden od vodilnih članov Slovenske komunistične partije. V Ljubljani je gosta pozdravil tudi takratni predsednik slovenske vlade Miha Marinko. Nato ga je Boris Kraigher spremljal v Beograd, kjer ga je sprejel in pozdravil generalni sekretar vlade Djurič ter ga odpeljal v Beli dvor, nekdanjo rezidenco kneza Pavla Karadorde-viča. Naslednji dan se je sestal Togliatti s Titom v njegovi vili in je bilo to po toliko letih ponovno srečanje. Pogovarjala sta se sama v ruščini in Tito ga je ogovarjal z imenom Ercoli. Togliatti je opisal težave, ki so zadevale komunistično stranko Italije pri prihodnjih volitvah. Potem sta razpravljala o nekaterih konkretnih vprašanjih, ki so bila hitro rešena. Tito je obvestil Togliattija, da je jugoslovanska vlada sklenila, da bo takoj izpustila vse italijanske ujetnike, ki dotlej še niso bili poslani domov.
Konec prihodnjič
Ob 200. obletnici rojstva pesni/ca Franceta Prešerna, v nedeljo, 3. decembra, so se vseslovenskemu praznovanju pridružile tudi Rodine. Pesnikovo življenje se je namreč z božjo milostjo zaiskrilo ob krstnem kamnu v kapeli sv. Frančiška Ksaverija v cerkvi sv. Klemena na Rodinah.
Tam je po dopoldanski maši brezniški župnik Jože Klun blagoslovil spominsko ploščo z napisom:
n*
*
V tej cerkvi so bili krščeni:
1797 Matija Čop, učeni Slovenec,
1800 France Prešeren, veliki pesnik, 1811 Janez Zlatoust Pogačar, ljU" bljanski knezoškof.
Pod napisi so vklesani verzi iz Prešernove pesnitve Krst pri Savici:
De pravi Hop se kliče Bog ljubezni, de ljubi vse ljudi, svoje otroke.
Molitve svete mašnik on z njim moti-V imeni krsti ga Svete Trojice.
Trajen in zgovoren bo torej spomin na tn znamenite osebnosti v cerkvi, ki jo pisni vin prvič omenjajo poldrugo stoletje po nastanku Brižinskih spomenikov, sedanjo paje pred 400 leti (julija 1601) posvetil škof Tomaž Hren.
Po Družini
Razstava božičnih in novoletnih voščilnic v Arhivu RS
Del narodne kulturne dediščine, ki jo hrani Arhiv Republike Slovenije, je tudi bogata zbirka razglednic, voščilnic in fotografij. Božične in novoletne voščilnice 20. stoletja so predstavili za ogled.
Razstava je razdeljena na posamezna obdobja. Prvo obdobje predstavljajo voščilnice od leta 1900 do druge svetovne vojne. To so razglednice in fotografije z
pek, ki se vleče že od leta 1981, vplival na obtoženega, je ta odvrnil, da mu je uničil življenje. „V Italiji bi lahko imel marsikatero funkcijo, pa je zaradi tega nisem. Dobival sem grožnje, da me bodo ubili, zasledovali so me, ves čas sem bil črna ovca. A vseskozi sem bil finančno neodvisen in občutek imam, da je k temu, da so me preganjali, prispevala tudi nevoščljivost. Toda verjemite, človek najbolj trpi, če ga po krivem obtožijo,” je v svojem zagovoru povedal Vinko Levstik.
Sojenje se bo z zaslišanjem prič nadaljevalo 23. januarja prihodnje leto.
Gotovi smo, da bo končno pravica zmagala in bo Levstik dokazal svojo nedolžnost.
voščili v nemščini in italijanščini, motivi pa so različni. V obdobju po drugi svetovni vojni se začnejo postopoma pojavljati razglednice, ki predstavljajo voščilnice ob prehodu v novo leto. V zadnjem obdobju, v času samostojne Slovenije, se pojavljajo številne izvirne voščilnice s posvetno in nabožno vsebino, ki jih posamezniki naredijo sami.
Začetki voščilnic, ki jih hranijo v ARS, segajo v 15. stoletje, ko so jih redovnice pisale in risale z roko in pošiljale svojim dobrotnikom. Bile so enostavno okrašene, kmalu pa se je pojavila romantična motivika Prva domovina novoletnih in drugih voščilnic naj bi bila Avstrija, zato spadamo Slovenci med prve narode na svetu, ki so si pošiljali novoletne voščilnice. Te so tiskane prvič prodajali v 20-ih letih 19. stoletja in sicer v dobrodelne namene.
Danes najpogosteje posegamo po voščilnicah svetovne organizacije UNICEF, pa tudi po reprodukcijah slovenskih in tujih slikarjev, zlasti impresionistov. Vedno večje Gasparijevih voščilnic z narodnimi motivi, z moderno tehnologijo pa so se začele pojavljati tudi voščilnice na kasetah in disketah.
SKLEP POUKA V JEGLIČEVI ŠOLI ABC
Vzporedno s slovenskimi sobotnimi šolami je tudi tečaj za neslovensko govoreče v Slovenski hiši sklenil šolsko leto 2000 v soboto, 2. decembra opoldne.
Praznično okrašeni prostor pred dvorano dr. Gregorija Rožmana je sprejel številne goste, starše in prijatelje ter vse nastopajoče napolnil s slavnostnim nastrcjenjem.
Po sprejemu slovenske državne zastave in petju himne so bili navzoči deležni dobrodošlice in zahvale voditeljice šole ge. Marjane Batagelj.
Jegličevo šolsko družino je sestavljalo to jubilejno leto 39 osnovnošolskih otrok, 15 odraslih učencev in 8 učnih moči. Programiranemu nastopu so dali življenje najprej najmlajši treh letnikov otroškega vrtca in prvih dveh razredov. Popeljali so navzoče na obisk kmetije in vseh njenih živalskih prebivalcev. Gotovo je to zelo hvaležna snov za najmlajše, ko s figuro, pesmimi in recitacijami posnemajo svoje priljubljene prijatelje. Želi so uspeh.
Naslednji nastopajoči, učenci od 3. do
6. razreda, so ob 200 letnici rojslva dveh slovenskih velmož, Slomška in Prešerna, prikazali nekaj potez obeh genijev. To so dosegli z recitacijo Trdinovega popisa ° srečanju s Prešernom in dramatizacijo Slomškovih Potepenih šolarjev ter petjem dveh njegovih pesmi.
Tudi skupini starejših je nudila snov za nastop igrica o Miškolinu in njegovi družini. Pojava ,,odraslih" mišk, to je nekaterih staršev, ki obiskujejo ta tečaj, je s svojimi maskami in prav dobrim besednim in igralskim obvladanjem vlog nudila kuj prijetno zabavo ter potrdila uspeh učenja.
Razdelitev spričeval ni pokvarila dobro volje, suj je njihova ocena zadovoljivo zagotovila uspešno sodelovanje pri trenju tudi trših orehov slovenskega jezika.
V nujlepšein razpoloženju seje po vzpodbudnih besedah učiteljstva vsa družba zahvalila Bogu za vse, „kar nam duje v dar . ter s pesmijo ,,Na svidenje!” ob gostoljubni postrežbi zaželela ponovnega srečanja.
M.0-
Novice	iz
Pisali smo pred 50 leti...
10 LET KARITAS
Karitas letos v Sloveniji praznuje deset-nico delovarya. Škofijska Karitas Koper ,|e °*3 tej priložnosti pripravila osrediyo Pnreditev na dvorcu Zemono pri Vipavi, na kateri se je koprski škof Metod Pirih zahva-B sodelavcem Karitas in vsem tistim, ki P°magajo pri ryenem poslanstvu.
TRUBAR V FAKSIMILIH
Založba Slovenska knjiga se je odločila 450-letnico izida prve slovenske knjige Počastiti z izdajo popolnega faksimila prvih treh Trubarjevih tiskov. Trubarjev Cate-chismus iz 1550 je ohranjen v enem samem 'zvodu in ga hranijo v dunajski narodni *®\)ižnici. Skupaj s Katekizmom sta vezana se dva dodatka, ki sta tudi unikata. To sta Abecedarium, prav tako iz leta 1550, ki je izšel hkrati s Katekizmom, in Abecedarium lz leta 1555. Prvi dve knjigi sta natisnjeni v •teniški gotici, Abecedary iz 1555 pa že v latinici.
22% BREZ POEZIJ
Spletna stran www.emka.si se je odloga, da bo v času slovenskega knjižnega SeJttia Prešernove Poezije obiskovalcem strani delila brezplačno, pri čemer sama krlie tudi poštnino. Isti dan, ko se je vest o tem razširila, so prodali oziroma podarili 387 izvodov. Po anketah Siola nima Prešernovih Poezij 22 odstotkov slovenskih gospodinjstev.
Dan UNIVERZE V LJUBLJANI
Na Univerzi v Ljubljani 3. decembra Praznpjejo dan univerze, sty se je na ta dan leta 1919 začelo delo na univerzi, ki je bila Ustanovljena julija istega leta. Letos se je °heležitev njenega rojstnega dne raztegnila kar na teden Univerze v Ljubljani. Slavnost-
NA POKLJUKI NI SNEGA
Mednarodna biatlonska zveza (IBU) je tukme za svetovni pokal v biatlonu na okljuki (od 7. do 10. decembra), Kjer bo °B 3. do 11. februarja 2001 svetovno pr-Venstvo, zaradi pomarykarya snega tudi Uradno prestavila v italijansko Anterselvo, je kot uvodno prizorišče sezone od 30. U°vembra do 5. decembra nadomestil nem-ski Hochfilzen; tam prav tako še ni snega.
ANTERSELVA - Slovenski biatlonci so v Anterselvi še enkrat navdušili. Po prvot-tjem odličnem četrtem mestu Tomasa Glo-. °čnika na 20-kilometrski posamični pre-,zkušnji so se na tokratni Sprinterski pre-|zkušryi (10 km) med dobitnike točk uvrsti-1 kar štirje. Z 11. mestom je bil spet '•ajboljši 28-letni Škcrfjeločan, ki je v skup-jh'm seštevku svetovnega pokala po dveh l ah celo na tretjem mestu. Še drugič je B drugi najboljši Janez Ožbolt, ki je bil °krat 19. Mesto za njim se je uvrstil Janez u^č, Marko Dolenc pa je bil 23. Fantom se tokrat pridružila tudi dekleta, saj sta udre ja Grašič in Tadeja Brankovič prav ko osvojili točke (18. in 24. mesto).
VELIK USPEH V TENISU
Ca ^ovenska moška teniška reprezentanci® v polfinalu evropskega ekipnega pr-tva v Montecatinyu v Italiji ponovno ga km*3 za presenečerye in dosegla ene-Uujvečjih uspehov slovenskega repre-^utančnega tenisa. Andrej Kračman in ko Tkalec sta premagala švedska nas-f U'ku in Sloveniji prinesla uvrstitev v e> vendar slovenska ekipa ni mogla "ugati Čehov, ki so odnesli prvo mesto
* dukatom 2:0.
ni teden se je začel z otvoritvijo mednarodnega znanstvenega simpozija ob 200. obletnici rojstva Franceta Prešerna z naslovom Romantična pesnitev, ki gaje pripravil oddelek za slovanske jezike in književnosti na filozofski fakulteti.
INTERNETNI ROMAN
Že leta 1987 predstavljeni roman Drobtinice slovenskega pisatelja Mihe Mazzinija je po 54.000 prodanih izvodih v tiskani obliki sedaj dosegljiv tudi na spletnih straneh. Kot so sporočili z ljubljanskega Microsofta, ga uporabniki s pomočjo aplikacije Microsoft Reader lahko brezplačno prebirajo na Microsoftovi spletni strani www.drobtinice.com.
SVETOVNA KALINŠKOVA
Velika slovenska kuharica Felicite Ka-linšek je bila na letošnjem mednarodnem sejmu kuharskih kryig v francoskem Peri-gueuxu nagnyena kot najboljša knjiga kuharskih receptov v slovenščini. Nagrada World Cookbook Fair Awards, ki jo od leta 1990 podeljujejo na sejmu kuharskih kryig izmenično v Parizu in Perigueuxu, je prva tovrstna nagrada slovenskim kryigam nasploh. Nagrajena Velika slovenska kuharica se je med več kot 2600 kuharskimi knjigami v 18 jezikih v nagrajeni kategoriji uvrstila v osyi izbor šestih kandidatk za najboljšo kryigo kuharskih receptov sveta.
PET MRTVIH,
DVA POGREŠANA
V okviru akcije iskanja pogrešanih oseb, žrtev katastrofalnega plazu v Logu pod Mangartom so našli še dva moška in žensko, katerih identifikacija še poteka. Doslej so našli že pet pogrešanih oseb, dve pa še iščejo.
DESKARJA NA SNEGU
Slovenska deskarja na snegu Dejan Košir in Tomaž Knafelj sta se odlično odrezala na tekmi za svetovni pokal v paralelnem veleslalomu v avstrijskem Ischglu. Koširje bil tokrat za tekmece nepremagljiv in je celo zmagal, Knafelj pa je v malem finalu izgubil dvoboj s Kanadčanom Jasey-jem Andresonom in osvojil četrto mesto.
PRVA ZMAGA V RAGBIJU
Slovenska reprezentanca v ragbiju je v kvalifikacijah za svetovni pokal zabeležila prvo zmago. V Monaku je s 13:8 premagala domačo reprezentanco. V prejšnjih dveh dvobojih proti Belgiji in Litvi so bili Slovenci boljši nasprotnik, a so enkrat srečanje izgubili, drugič pa so iztržili le neodločen izid.
Osebne novice i|
Rojstvo: V petek, 1. decembra je bila rojena Natalija Zofija Smole, hčerka Stanka in Marte Koželnik.
Srečnim staršem naše čestitke!
Krst: V nedeljo, lO.decembra je bila v slovenski cerkvi Marije Pomagaj krščena Nevenka Cukjati, hčerka Jožeta in Olge Lenarčič. Botra sta bila inž. Jože Lenarčič in Pavla Cukjati Tundis. Krstil pa je prelat dr. Jure Rode.
Čestitamo!
Poroka: V petek 8. decembra sta se poročila v slovenski cerkvi Marije Pomagaj Marjan Petkovšek in Marjana Grabnar.
Ta številka Svobodne Slovenije je posvečena spominu dr. Antona Korošca
OBČNI ZBORIDNAVE
Na 2. rednem občnem zboru v nedeljo,
3. decembra si je Igralska družina Narte Velikorya izvolila naslednji uporavni odbor:
Predsednik Janez Perharič, tajnik Nikolaj Jeločnik, blagajnik Remiglj Terčič, tehnični vocija Martin Kovačič, arhivar Milena Kramar. Nadzornika Ludvik Štancar in Maks Borštnik.
NOVA MAŠA V CORDOBI
Gospod Ciril Kump je v nedeljo, 26. novembra ponovil svojo novo mašo med kordobskimi Slovenci. Med nami je prebil zadrya leta in tudi končal svoje študije.
Sveta maša je bila v kapeli bolnišnice „Transito”. Pri vhodu je novomašnika pozdravila Irena Firova, pevski zbor pa je slavnostno intoniral „Novomašnik, bod pozdravljen”. Ob asistenci g. profesorjev Han-želiča in Levstika ter p. Jakoba je novo-mašnik daroval svojo daritev. Pevski zbor je pod vodstvom Milana Grdine navdušil vse navzoče.
Opoldne je gostoljubna Gaserjeva dru-
France Gorše
France Gorše je bil v tridesetih letih tega stoletja najpomembnejši kipar na Slovenskem. Rodil se je 26. septembra 1897 v Zamostecu pri Sodražici. Po končanem študiju v Zagrebu se je naselil v Ljubljani. Leta 1935 je z uspehom razstavljal svoja dela, tri leta pozneje je o iyem že izšla monografska študija, ki jo je napisal Rajko Ložar. Med drugo svetovno vojno je odprl kiparsko šolo, leta 1945 pa se je zatekel v Trst in tam do leta 1952 poučeval na slovenski gimnaziji. Tega leta se je odselil v Združene države in tam najprej bival v Clevelandu, nato pa v New Yorku. V domovino se je vrnil se je leta 1971, a njegova razstava v Kostanjevici na Krki (1972) je povzročila odpor režima, ki je prepovedal že postavljeno razstavo, zato si je Gorše dom poiskal na Koroškem in zadrya leta preživel v Svečah. Med študijem v Zagrebu se ni mogel izogniti vplivu Ivana Meštroviča. Njegovo ekspresivno stilizacijo je Gorše plodovito nadgrajeval do konca dvajsetih let. V tridesetih letih je njegov slog obvladala mediteranska polnost ženskega telesa (glej znamko „Sramežljivi amor”). Na razstavi leta 1942 je prejel nagrado za „Ko-
Priče si bili ryuni starši Ivan Petkovšek in Ivanka Plečnik ter Jože Grabnar in Malka Grošelj. Poročal je prelat dr. Jure Rode.
Mlademu paru čestitamo in želimo obilo sreče!
Nov diplomant: Na Instituta Superior del Profesorado Ward je zaključil študije in prejel naslov državnega profesorja telesne vzgoje Tone Vivod. Prejel je tudi najboljši red in bil zastavonoša promocijskega letnika.
Čestitamo!
Darovali so: V dobrodelni sklad Zveze slovenskih mater in žena so darovali družina Pipp $ 100,- v spomin Milana Križa. N.N. $ 100,- ob prvi obletnici moževe smrti. Vsem Bog plačaj!
žina povabila novomašnika na kosilo, popoldan pa se je tam zbrala slovenska družba in ob pryetnem pomenku in pogrnjeni mizi proslavila zaključek tega slavnostnega dne.
dr. J.J.
KOLEDAR SVOBODNE SLOVENIJE 1951 JE DOTISKAN
V prav zadryih dneh se je uredništvo odločilo, da je dodalo koledarju še 32 strani. Tako bo imel novi koledar 288 strani in še štiri umetniške priloge na posebnem papirju z reprodukcijami slovenskih umetnikov v zamejstvu in to: kiparjev Goršeta (Trst) in Ahčina (Buenos Aires) ter slikarjev Bare Remec, Koritnika in Laha (Buenos Aires) ter Kramolca (Kanada).
Radi nenadne tolikšne razširitve prodajna cena ne bo mogla biti 30 pesov, kot smo objavili, ampak 32 pesov.
Vse Slovence v zamejstvu prosimo, da čimprej in v čim večjem številu kupijo novi koledar, da bo založba mogla plačati velike tiskamiške stroške.
Založba „Svobodna Slovenija”
Svobodna Slovenija, št. 50;
14. decembra 2000
(1897-1986)
palko”, ki danes stoji nad vhodom v kopališče „Ilirija” v Ljubljani. Svoj drugi ustvarjalni vrh je dosegel v šestdesetih letih, ko je obvladal „orešec” - svojo lastno tehniko modeliranja mešanice žagarya in lepila. V tej tehniki je zgnetel svoj pozni ekspresivni slog, ta pa se je pozneje tudi v glini učinkovito prilegel religiozni motiviki in upodobitvam življenja na koroškem podeželju. Delo ,,Kmetica” s svojo kleno držo, širokimi boki, poudarjenimi z rokami in snopom klasja med nogami je prava podoba plodnosti in obilja skromne in dostojanstvene Domovine.
ZMAGA V PING-PONGU
Slovenska moška namiznoteniška reprezentanca je v boju za obstanek v 1. evropski ligi po izenačenem dvoboju premagala Portugalsko s 3:2. Za naše je dvakrat zmagal Saša Ignjatovič, eno zmago pa je prispeval Bojan f okič.
Slovenija
Slovenija	mo
Mali oglasi
TURIZEM
Tel. 4441-12C4 / 1265
Letalske karte, rezerva hotelov, nitjem avtomobilov in izleti po svetu LEGAJO N° 3545-82 H. Yrigoyen 2742 - San Justo ARHITEKTI Arq. Carlos E. Kostka. Vivienda y comercio. Asesora-miento tecnico en Capital y Provincia. Sarandi 148 Capital; Tel.Fax 4 224-3968.
ADVOKATI
dr. Marjana Poznič - Odvetnica - Uradna prevajalka za slovenski jezik - Lavalle 1290, pis. 402 - Tel. 4382-1148 - 15-4088-5844 - mpoznic@ciudad.cont.ar dr. Franc Knavs, dr. Bernard Knavs, dr. Veronika Knavs — odvetniki - ponedeljek, torek, petek od 16 do 20 - Tucuman 1455 - 9. nadstr. “E“ - Capital -Tel. in faks: 4374-7991 in 4476-0320. dr. Lilijana Kožar, odvetnica; Bogota 3099, 2" B, Capital. Torek in petek od 16. do 20. Tel: 4613-1300 Dr. Hector Fabian Lo Faro (Miklič). Odvetnik. Vsak dan od 15 do 20 ure. Hipolito Yrigoyen 2482, 1“ of. 1, San Justo. Tel. 4441-4924.
FOTOGRAF
Marko Vombergar - FOTO PREMIUM - Arieta 490 B1753AOJ Villa Luzuriaga - Tel.: 4650-9040 - Dom: 4659-2060 - http://www.foto.com.ar GOSPODARSTVO Zavarovanja M. in II. Loboda — Azcuenaga 77 -B1704FOA Ramos Mejia - Bs. As. - Tel/Fax: 4656-3653 Kreditna Zadruga SLOGA — Bme. Mitre 97 -B1704EUA Rarnos Mejla - Tel.: 4658-6574/4654-6438. Od ponedeljka do petka od 10. do 19. ure.
Mutual SLOGA — Bme. Mitre 97 - B1704EUA Ramos Mejia - Tel.: 4658-6574/4654-6438. Od ponedeljka do petka od 10. do 19. ure.
SLOGA — PODRUŽNICA CASTELAR Slovenska Pristava - Reptiblica de Eslovenia 1851 - Uraduje ob sredah od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 10.30 do
12.30 (g. Miha Gaser).
SLOGA — PODRUŽNICA SLOVENSKA VAS -
Hladnikov dom - Msgr. J. Hladnik in Hemandarias -Uraduje ob sredah od 19. do 21. ure in ob nedeljah od 10.30 do 12.30 ure (ga. Marija Gorše).
SLOGA — PODRUŽNICA SAN JUSTO Naš dom (pisarna) - H. Yrigoyen 2756 - Tel: 4651-1760. Uraduje ob torkih od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 9.30 do
11.30 ure (gdč. Julka Moder).
SLOGA — PODRUŽNICA SAN MARTIN Slovenski dom - Cordoba 129 - Tel.: 4755-1266 - Uraduje ob četrt kih od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 10. do 11. ure (ga Milena Skale).
SLOGA — PODRUŽNICA CARAPACHAY Slovenski dom - Dra. Grierson 3837 - Uraduje vsako sredo od 17. do 19, ure in ob nedeljah od 11. do 13. ure (ga. Andrej ka Papež Cordova).
Obvestila
PETEK, 15. decembra:
Predstavitev knjige arh. Marjana Eiletza: ,,Moje domobranstvo in pregnan-stvo“ ob 20. uri v Slovenski hiši. SOBOTA, 16. decembra: Tradicionalna božičnica Zveze slovenskih mater in žena.
NEDELJA, 17. decembra: Dobrodelni koncert otroškega zbora „Zarja mladosti*1, na Pristavi po maši. Dobiček namenjen Zvezi mater in žena. ČETRTEK, 21. decembra: Sanmartinska zveza žena mati bo imela svoj redni sestanek.
V svetovnem bančnem sistemu stopajo v veljavo novi predpisi, zaradi katerih se dolarski čeki ne morejo več indosirati, če so izstavljeni na ime kake ustanove. To velja tudi pri majhnih vsotah, kot je naročnina Svobodne Slovenije. Ker smo imeli ponovne težave v tem smislu
ponovno prosimo naročnike iz inozemstva
da izstavljajo vse dolarske čeke le na ime „Antonio Mizerit“.
Hvala za razumevanje
Uprava Svobodne Slovenije
Šolska počitniška kolonija v domu dr. R. Hanželiča
Kolonija, ki jo pripravlja Zedinjena Slovenija, bo od 2. do 16. januarja 2001.
Cena na otroka je 330 pesov. Za člane Zedinjene Slovenije, ki so s članarino na tekočem, pa 300 pesov. Polovico vsote se plača ob vpisu, ostalo do 29. decembra. Prijave v društveni pisarni od ponedeljka do petka od 10. do 19. ure in tudi v Slogi. Pri prijavi je treba navesti otrokove podatke in izpolniti dovoljenje za potovanje.
Zedinjena Slovenija
31. DECEMBRA ZVEČER BO
SILVESTROVANJE
NA PRISTAVI
PRIDI, NE BO TI ŽAL!
Poslovimo se leta 2000 v Našem domu “San Justo” Sprejmimo XXI. stoletje v družbi domačih in prijateljev, v najboljšem vzdušju na nepozabnem
SILVESTROVANJU
31. decembra, ob 21. uri
Kajenje prostorov Našega doma,
Slavnostna večerja Veseloigra “GRINGO” - Marjan Willempart v režiji Blaža Mikliča
Spremljali nas bodo melodije “Alberta Deisena”
Rezervirajte si mizo telefonsko: 4441-5528/6979
Slovenska kulturna akcija
vabi na predstavitev knjige
Marijan Eiletz
„Moje domobranstvo in izgnanstvo44
v petek, 15. decembra 2000, ob 20. uri v mali dvorani Slovenske hiše Kryigo bo predstavil arh. Jure Vombergar
Ml SMO...
PORAVNAJTE
NAROČNINO!
FRANQUEO PAGADO Cuenta N° 7211
Registro Nac. de la Propiedad Intelectual N" 881153
ESLOVENIA LIBRE
Fundador: MILOŠ STARE Director: Valentin B. Debeljak Propietario:
Asociacion Civil Eslovenia Unida Redaccion y Administracidn: RAMON L. FALCON 4158 C1407GSR BUENOS AIRES ARGENTINA Telefono: (54-11) 4636-0841 Telefax: (54-11) 4636-2421
e-mail: esIoveniau@sinectis.coin.ar e-mail: debeljak@pinos.com
Glavni urednik:
Tine Debeljak ml.
Uredniški odbor:
Tone Mizerit, dr. Katica Cukjati, Gregor Batagelj
Naročnina Svobodne Slovenije:
za Argentino $ 60; pri pošiljanju po pošti pa $ 75; obmejne države Argentine 110 USA dol.; ostale države Amerike 125 USA dol; ostale države po svetu 135 USA dot; vse za pošiljanje z letalsko pošto. Z navadno pošto 80 USA dol. za vse države.
f	čeke:
v Argentini na ime „Eslovenia Libre**
\^v inozemstvu na ime ,
Antonio Mizerit
Oblikovanje in tisk: TALLERES GRAfICOS VILKO S.R.L-
Estados Unidus 425 - C1101AA1 Buenos Aires Argentina - Tel.: 4352-7215 - Faa;: 4307-1953 E-mail: vilko@ciudad.com.ar
VALUTNI TEČAJ V SLOVENIJI
12. decembra 2000
1 dolar	239,31	SIT tolarjev
1 marka	107,77	SIT tolarjev
100 lir	10,89	SIT tolarjev
VINCENCIJEVA KONFERENCA in ZVEZA SLOVENSKIH MATER IN ŽENA
vabita na
SLOVENSKO BOŽIČNO PRAZNOVANJE
v soboto, 16. decembra 2000 v SLOVENSKO IIIŠO
Ob 18. zahvalnica za jubilejno in sveto leto v cerkvi MARIJE POMAGAJ s petjem mešanega zbora s Pristave pod vodstvom ge. Anke S. Gaser.
Sledi KONCERT:
Sodelujejo: Gabrijela Čamernik, Helena Dolinšek, Marija Snežna B. Klemenčič, Veronika Malovrh, Veronika Zurc, Terezika P. Žnidar, Matjaž Ceč, Bogdan Magister.
MAJHNI ZNESKI - VELIK USPEH!
Z nami hitreje do cilja. Pomagali vam bomo najti dobro in varno naložbo.
Sloga že več desetletij uživa zaupanje tisočev vlagateljev.
Solidno poslovanje je največje jamstvo. Obiščite nas v naših podružnicah ali v naši glavni pisarni Bme Mitre 97, Ramos Mejia. Od ponedeljka do petka od 10-19 ure. Telefon za vas: 4656-6565 SLOGA: PRAVI NASLOV ZA VEČ IN BOLJE
SLOGA DA VEC! V SLOGI JE MOC!
Sporočamo, daje odšel h Gospodarju življei\ja po tolažbo in plačilo
nas
STANISLAV FINK
Zahvaljujemo se vsem, ki so se prišli poslovit od pokojnika in so nam izrazili sočutje. Posebna zahvala gospodu Tonetu Bidovcu za molitve, mašo in pogrebni obred. Hvaležnost smo dolžni Rožmanove-mu domu za oskrbovanje v zadnjih letih.
Dragega pokojnika priporočamo v duhovno pomoč.
Žena Mercedes, sinova Robert z družino in Sandi,
sestre Marija z družino, Marta in Neda, brat Božidar z družino
in drugi sorodniki.