St. 25 Maribor, dne T. maja 1907. Tečaj XM. List ljudstvu v pouk in zabavo. Izhaja ygak Četrtek in velja s poštnino vred in v Maribora b pošiljanjem na dom za celo leto 4 K, pol leta 2 K in za četrt leta 1 K. Naročnina za Nemčijo 6 K, za drngo izvenavBtrijske dežele 6 K. Kdor : bodi sam pcm,, plača na leto samo 8 K. Naročnina se pošilja na: Upravništvo „Slovenskega Gospodarja" v Mariboru. — List se dopošilja do odpovedi. — Deležniki „Katoliškega tiskovnega društva" dobivajo f:' list bres poselae naročnine. — Posamezni listi stanejo 10 vin. — Uredništvo: Koroška eesta štev. 5. — Rokopisi se ne vračajo. — Upravništvo Koroška cesta štev. 6, vsprejema naročnino, inserate in reklamacije. — Za ineerate <-e plačuje od enostopne petitvrste za enkrat 15 vin., za dvakrat 25 vin., za trikrat 85 vin. Za večkratne oglase primeren popust. Inserati se sprejemajo do srede zjutraj. — Nezaprte reklamacij« ¿i " so poštnine proste, •ii_____ Kandidati Slovenske kmečke zveze. „Slovenska kmečka zveza" je sklicala v vsakem okraju, zaupen shod, ki naj določi kandidata. Vsled sklepov teh zaupnih shodov bo kandidiral Ivan Roskar, posestnik v St. Jurju v Slov. gor. in deželni poslanec za volilni okraj Maribor levi breg Drave, St. Lenart, Gornja Radgona in Ljutomer. Franc Pišek, posestnik in župan v Hotinji vasi za volilni okraj Maribor desni breg Drave, Slov-Bistrica in Konjice. Dr. Anton Korošec, urednik v Mariboru za volilni okraj Šmarje, Rogatec, Kozje. Dr. Jožef Po vale j, veleposestnik v St. Juriju ob juž. žel. in finančni komisar v Mariboru. za volilni okraj Celje in Vransko. Franc Robie, deželni odbornik v Gradcu za volilni okraj Marnberg, Slovenjgradec, Šoštanj in Gornjigrad. Dr. Ivan Benkovič, odvetnik v Brežicah za volilni okraj Brežice, Sevnica in Laško. Dr. Miroslav Ploj, dvorni svetnik na Dunaju za volilni okraj Ptuj in Ormož. Vsak kmet in delavec, ki ljubi svoj stan in ki mu hoče dobro, bo volil dne 14. maja te kandidate! Razne novice. * Pozor somišljeniki! Agitatorji Narodne stranke podkupili so več občinskih slugov, da med razdelitvijo izkaznic in glasovnic agitirajo za kandidate Narodne stranke. Kdor o takšnem podkupovanju kaj zanesljivega izve, naj takoj naznani c. kr. okrajn. glavarstvu ali uredništvu „Slovenskega Gospodarja". 4 Laži „Narodne stranke". Na shodu vi St. Uju je g. Vračko javno interpeliralpredsednika „Kmečke zveze" g. Roškarja, ali je res on in njegova stranka za petletno ali celo triletno) šolo. S tem se zdaj namreč na nesramen način( agitira in piše proti Roškarju („Domovina" in „Narodni List"). Med bučnim smehom vseh poslušalcev je govornik ožigosal to laž. Na to je odgovoril g. Roškar krepko kakor vedno: 1000 kron izplačam tistemu takoj, kateri mi dokaže, da sem kedaj se izrekel bodisi javno ali zasebno za petletno ali triletno šolo. Vi gospodje pri „Domovini" in pri „Narodnem Listu", pojte po 1000 kron. k gospodu Roškarju, ki vam jih je obljubil. Zato imate 320 prič. Toliko je bilo namreč poslušalcev na shodu. * Kako Narodna stranka dela. Načelo Narodne stranke je: delati po ovinkih. 'I i ljudje dobro vedo, da je slovensko ijudstvo dobro verno. Saj so skoro vsi izšli iz dobrih, poštenih kmečkih hiš. Ce bi tedaj narodovci temu vernemu ljudstvu ačeli pisati brezverske članke, bi kmalu prišli o' kredit. Zato pa pišejo v „Narodnem Listu", ki je namenjen množici volilcev, silno pobožjrfp. Pravijo, da so dobri kristjani, da hočejo veronauk v šoli,, kakor to zahteva zakon, pravijo tudi, da so za sv. zakon, v kolikor ga prizna državni zakonik. Da, tako so pobožni, da njim samim ta pobožnošt že preseda. Zar j to pa dajejo duška svojemu liberalnemu prepričanju j v svojih drugih listih, ki niso namenjeni za nelibe-ralce, n. pr. „Slov. Nar." Zadnji čas so si osvojili tudi že „Domovino" ter začeli pisati „po svoje." Upajo tedaj, da so čitatelji „Domovine"', že dovolj godni za liberalizem. Tako imajo štajerski narodovci dvojni obraz. V „Narodnem Listu" je ta obraz silno pobožen, v „Slov. Narodu" in „Domovini" pa celo liberalen. Ljudstvu treba plesek metati v oči ter se pred njimi delati pobožnega, če pa pišejo za „razumništvo", kakor pravijo, tedaj pa si lahko liberalec. To je celo dosledno po načelu „po ovinkih!" .Toda ljudstvu se bodo vseeno oči odprte, če bi jim jih ravno hoteli nasuti' s peskom, ljudstvo bo kmalu spoznalo, da so ti liberalni ovinkarji! * „Narodnemu Listu" se je zmešalo od samih lažij. V eni številki piše, da nima upanja na zmago, v drugem pa že zopet pravi, da bo nasprotnik propadel. Ves zbegan že revež ne ve, kaj je pisal v prejšnem listu. Ko bodo pa njegovi kandidati dne 14. maja povsod pogoreli, potem bo pa zbesnel in treba bo prisilnega jopiča. Saj se že povsod obračajo pošteni kmetje od vas, vsled vaše ustudne pisave. * „Domovina" po socialdemokratih za „Svobodno šolo." „Domovina", ki v zadnjem času agitira za socialdemokrate, poživlja posvetno razumništvo, naj zavzame glede šolstva stališče socialne demokracije, t. j. za svobodno šolo. „Domovina" je tako navdušena za socialdemokrate, da je s tem popolnoma prišla V 1 ribo1- najhujših sovražnikov versko-nravne vzgoje. Mi opozarjamo na to zgodovinsko dejstvo. Zakaj s tem je prenehala biti „Domovina" to, kar je bila ¡dosedajj Ona je tako prvi slovenski štajerski list,, ki javno poživlja za svobodno šolo, za šolo brez Boga, brez križa, brez ve-ronauka, brez kateheta. * Škofu na pomoč zoper dr. Korošca! Ljudje božji, ali ste videli že kdaj zriačajnost ih možatost, ki se ne izpreminja po vsakem vetru? Poglejte samo „Narodne lisce." Ko š& volitve niso bile razpisane, je „Narodni List" na široko odiprl svoja; .ne—sveta usta ter namestnika! Kristusovega na zemlji, rimskega papeža imenoval p u n t a r j a,, ki hoče francoski narod spraviti v nesrečo. Pa prišle so volitve in povsod na Slov nskem se jasno vidi, da naš narod ne mara poslancev in kandidatov, ki se puntalo zoper papeža: treba je torej bijio plašč obrnitil ozir. ogrniti haljo pobožnega kristjana. In res, ko je „Slovenski Gospodar" priobčil glavne dele zadnjega škofovega pastirskega lista o volitvah, ga je moral tudi „Narodni List" omeniti. Pa kako! Navede par stiavkov iz pastirskega lista, kakšni bi morali biti krščanski poslanci, potem pa zavije svoje oči ter za-kliče: Glejte, vse to smo vam mi že davno pravili, in ravno naši kandidatje imajo vse te zahtevane lastnosti, so najlepši zgledi svetosti in krščanske popolnosti, dočim kandidatje Kmečke zveze samo pohujšanja širijo s svojim grešnim življenjem! lasno je torej, da škof v svojem pasti rskfem listu narav-nolst obsoja delovanje „upornega" duhovnika dr. Korošca ter priporoča kandidate naše narodne stranke! Tiako, zdaj se pa še resno držite, če, vam ni že davno bučen smeh raztegnil ustnic! * Oj ti „nezgruntana" pobožnošt! „Narodni List" na uvodnem mestu z ganljivo brumnostjo razlaga, da je edino krščanska in našemu škofu zvesta le — Narodna stranka ter njeni „neodvisni" (od koga?) kandidatje. Pa bereš dalje' in že zapaziš, da je urednik naenkrat pozabili kako pobožen kristjan je te zadnje tedne: srdito se namreč zaganja v„Da-ničarja" dr. Jankoviča. Dobro: Kakor znano, jie bil dr. Jankovič med ustanovntiki dunajske „Danice"', t. j. društva slovenskih visokošolcev, ki sei niso bali in sramovali, javno in povsod povedali pa tudi pokazati, da so kristjani, da torej še čislajo vero svojih očetov, med tem ko so drugi liberalni dijaki javno, na shodih, „krščansko podlago", t. j. vero vrsl'. med staro šaro, češ, da je vera poguba za sJoven-ski nardd. Člane tega krščanskega dijaškega društva „Danica" ter njene mlajše posestrime „Zarja" v Gradcu so liberalni dijaki in časriiki sramotili na najostudnejše načine ter jim zavoljo njihovega krščanskega prepričanja očitali hinavščino. Pa če bi mi začeli natančneje preiskovati, kje jo možatost in kje hinavščina, bi se gospodom okoli „Narodnega Lista" ne gpdilo najboljše. Živeli so namreč in še žive na svetu „akademiki" in drugi gospodi, ki so strastni sovražniki krščanskega imena. Kadar in kjer pa se jim zdi, da bi neslo kakšno kronico, postanejo tudi klerikalni ali se vsaj sladkajo in vsiljujejo „klerikalcem", še oelo najbolj črnim. Ce bi bil g. urednika „Nar. Lista" in marsikaterega njegovega zdajneg^ oproda spomin v tem oziru preveč zapustil, naj se le oglasijo, jim kar pomagamo! Je pač težko, da bi človek vedno bil krščanski, ob volitvah, ali kadar potrebuje groše, pa še ob drugih časih! In zato je tem junakom zopet spodrknil ta napad na „Daničarja." Volilci pa vidimo globoko krščansko prepričanje te kompanije. Maribor- Bistrica- Konjice. Kfe&idiSlat „Slovenske kmečke zveze": Franc Pišek, kmet v Hotinji vasi. m Shod liberalnega kandidata Glaserja v Slov. Bistrici minolo nedeljo v gostilni g. Krulca je bil skrajno žalosten. Kljub velikim lepakom, kljub temu, da so nekateri gg. učitelji agitirali kar se je dalo z majhnimi vabili, prišli so na shod:', nekaj učiteljev, en odvetniški uradnik, nekaj uradnikov, 8 kmetov, od teh so bili B pristaši Kmečke zveze, in nekaj mestjanov, ki pa itak niso volilci v našem kmečkem okraju. Vseh skupaj je bilo komaj 25 do 30 z ženskami vred. Predsednik je bil Založnik iz Novevasi, ki vedno voli z nemčurji. Zborovanje je bilo sklicano na 12. uro, pa so še le komaj ob 1 začeli,ker so čakali na kmečke zbOrovalce, katerih pa nič ni prišlo. Glaser je govoril 10 minut. Govoril je jako slabo, za kmeta ni povedal prav njič! To ve pri nas že vsak! šolarček. G. Glaser,► vas že ne bomo volili! Mi bomo volili našega Pišeka! m Iz dravinjske doline. Volilni shod Pišekov v St. Jerneju sijajno uspel. Kandidatura Pišekova enoglasno sprejeta. Ugovarjal je edini grajščak Štajerčijanec Possek iz Loč, ki misli, da se ga vse boji. A njegove neumne ugovore so preprosti kmetje popolnoma spodbili. Pri glasovanju so se za Pišeka vzdignile vse roke kmečkih volilcev, proti pa v splošno veselost le mogočna (?) roka Possekova. Štajerčijanec Possek, pojdi se solit, že davno ti nihče več ne verjame. Ločani pa, zapomnite si to: Possek nam gospodaril več ne bo! m Žiče. Kandidat „Slovenske kmečke zveze" kmet Pijšek imel je dne o. ¡maja po ranem ojpravilu tukaj volilni slipd s sijajnim vspehom. Za našo občino veliko število volilcev (nad 100) je z zanimanjem poslušalo njegova izvajanja ter ga enoglasno sprejelo za kandidata z obljubo, da ga vsi volijo dne 14. maja. m Zreče pri Konjicah. Dne 28 m. m. je bil v Zreča h pri g. H. Dobmk volilni shod liberalne Narodne stranke. Udeležba: okoli 80 volilcev. Večina je bila navzočih pristašev Kmečke zveze. Shodu jo predsedoval g. Mernik od Sv. Kunigunde. Da je bila naša stranka dobro zastopana, je iz tega razvidno, da se je moralo predsedstvo iz naše stranke vzeti. Kandidat liberalne stranke g. Glaser je nekaj govoriL kaj pa ni bilo podobno programu. Tudi se ni upal ali ni hotel o kmečkem gospodarskem vprašanju govoriti. G. Glaser! Kandidat Slovenske kmečke zveze g. Pišek vas daleč, daleč prekosi, vsaj tako ne trdim jaz sam, temveč vsi, ki so g. Pišeka že slišali. V govoru tudi m^ bilo liberalnega programa na svetlo. Po govoru Glaserja se kmet Potnik od Sv. Kunigunde k besedi oglasi. ¡Postala je velika pozornost, kajti Potnika Kmečka zveza pozna. Nasprotna stranka pa misli, da Potnik žnjimi potee-ne. Potnik mirno pa odločno pove, da zoper osebi Glaserjevi ni, pač pa zoper stranko, katero zastopa. Kmečka zveza ima veliko boljši načrt, torej naša stranka ostane pri kandidatu r. Pišeku. Poprej toliko ljubeznjivi liberalčeki sta-jerčijanska stranka nam ponuja ptujskega Ornika, „Narodna" našega rojaka paromlinarja Zadravca, „Kmečka zveza" pa dr. Ploja. Za prvega se ne moremo nikakor ogrevati, in menda tudi nobenemu ne bo prišlo na misel voliti moža, ki ga priporoča nemškutarska stranka, kakor je štajercijanska skoz in skoz. Kaj pa je z našim rojakom Zadravcem? Ali naj volimo njega kot domačina? Brez ozira na to, da ga je postavila „Narodna stranka" za kandidata, poglejmo si ga od vseh stranij, ali ima vse one lastnosti, ki jih mora dandanes imeti poslanec, ki naj zastopa nas, naše koristi in našo potrebe. Ne rečemo, da bi ne poznal naših zadev in naših potreb, saj živi med nami; kje pa je tista izobraženost, znanje, zgovornost, ki jo mora danes imeti poslanec ako hoče kaj doseči Vsega tega in še celo časa pa mnogo manjka našemu Zadravcu, ki ima morda sicer dobro voljo, pn tudi samo to in nič drugega. Ako ga primerjamo z dr. !.'Ujom, je res proti njemu le pritlikovec, kakor mu je rekel dopisnik iz ormožkega okraja. In mi bi rekli še manj kakor pritlikovec! Vsak pameten človek mora torej sprevideti, da tudi našega rojaka Zadravca ne kaže voliti. Dr. Ploju lahko smemo mirnim srcem zaupati državnozborski mandat, ker vemo, da bo po svojih močeh za nas in naše potrebe delal in tudi dosegel ne samo v zbornici, ampak tudi po stranskih potih več, kakor kateri drugi izmed sedanjih kandidatov. Vsak pameten pa ne zgolj strankarski volilec bo se torej gotovo Je za njega moral odločiti in voliti. Ali pa naj delamo mi Središčani zopet izjemo in volimo rojaka Zadravca, ker nam je on bližji in domačin? Ne, mi ga sicer lahko spoštujemo in ga ljubimo, kakor smo ga do sedaj, pa za poslanca nam pač ne sodi in ne sodi, naj reče kdo, kar hoče. Sploh pa tudi ni nobenega upanja, da bi zmagal on proti dr. Ploju. Cemu se torej naj mi pehamo za njega, pa zastonj, in če bi ga tudi vsi smeli voliti, kar pri nas leze in gre. Volimo torej rajši dr. Ploja, da bomo vsaj tudi mi enkrat prišli do svojega državnega poslanca, katerega ne bo treba prositi za usluge, ampak jih bomo mogli naravnost zahtevati Ce pa volimo Zadravca, ki gotovo propade, pa smo prav zaprav zopet brez poslanca. Kdo si bo mogel potem še upati obrniti se kedaj na dr. Ploja, proti kateremu bi volili, katerega so naši nehvaležni poglavarji zavrgli, kakor nekdaj nehvaležni j udje Kristusa. Torej, rojaki Središčani, dne 14. maja na volišče za dr. Ploja, da rešimo čast našega slavnega trga in pridemo enkrat do svojega poslanca. p Iz ormoškega okraja. Protikandidat dr. M. Ploja, g. Zadravec, na svojih redkih shodih z malimi besedami veliko obljubuje svojim volilcem, povsod ba tudi povdarja na kratko, da ni proti veri. Ljubi Zadravec, s tem, da nisi proti veri, si presneto malo pa tudi veliko v liberalnem smislu povedal. To pesmico so že od nekdaj žfvrgoleli vsi liberalni vrabci po strehah, pa so pri vsaki priložnosti udrihali proti cerkvi iiy njenim naredbam, so napadali duhovski stan, "se norčevali! iz pobožnosti preprostega krščanskega ljudstva, da prizanesli niso ne papežu, ne škofom, ne zadnjemu vaškemu kapitanu. Tudi Narodna stranka trdi, da ni proti veri, pa napada v enomer duhovščino, gori od papeža, ki ga imenujejo puntarja, pa doli do zadnjega du-hofvnika, ker dobro ve, cla vzame z ugledom duhovščine, tudi ugled veri. Vse „po ovinkih." Dragi Japec, nastopi enkrat pred voliice in re.ci, kot izvoljeni poslanec hočem z vso odločnostjo potegovati se v državnem zboru za nerazdružnos,t zakona in proti pristašem „svobbdne šole", delati za versko-nravno vzgojo v šoli, potem še le bomo nekoliko verovali tvojim besedam, da nisi proti v;eri. Vemo p;;, da tega ne boš storil ne iz lastnega nagiba, in še manj pa kot kandidat Narodne stranke, ker ne smeš. Zato pa tudi mi ne bomo in ne smemo voliti tebe. Dobro smo namreč razumeli besedo in opomine, ki nam jih dajejo naš mil. knezoškof v svojem pastirskem listu glede volitve. Zato pa se jih bomo tudi držali in vplilf dr. Ploja, ki se je zavezal kot kandidat Kmečke zveze, ne le, da ne bo proti sveti veri, ampak da bo odločno se tudi potegoval proti nerazdriiženosti svetega zakona in proti sVobodni šoli. Bogateč-Šmarje-Kozje. Kandidat ..Slovenske kmečke zveze": dr. Anton Korošec, urednik v Mariboru. r Proti dr. Korošcu so po okraju ta teden raztrosili na tisoče knjižic in lepakov, v katerih kar mrgoli različnih napadov. Odrekajo mu celo sposobnost. No, no, g. V. Žur-man, kje pa ste imeli takrat svoje misli, ko ste priznali sami dr. Korošca za najsposobnejšega poslanca. On je znanstveno preučil gospodarsko (agrarsko) in socijalno vprašanje, ki se ima rešiti v prihodnjem državnem zboru. On je izvrsten govornik v parlamentu in med prostim ljudstvom, sploh spada on med najdelavnejše moči, ki bodo zastopale Slovence v državnem zbora. Kmetje! Bodimo ponosni na to, da nas bo ravno dr. Korošec zastopal na Dunaju'. Če nam je količkaj mogoče pomagati, dr. Korošec bo gotovo napel vse moči, da se kmečkemu stanu pomore. Zato pa bodi naša častna naloga, da dne 14. moja dr. Korošec, kandidat „Kmečke zveze" sijajno zmaga. r Čermožiše Daleč ckoli znana vas kot ponos sloge vaščanov. Pa tudi danes se hoče cepiti v dve stranki. Vaš-čani, ostanite v slogi in ne dajte se motiti od svojih nasprotnikov. Na dan volitve pokažite s svojimi glasovi, da ste značajni, vrli kmetje in volite dr. Korošca, urednika v Mariboru. r Slivnica pri Celju. Žurmanovi shodi so bili, kakor smo čitali, dosedaj povsod zelo klaverni. Tako je imel mi-nolo nedeljo 5. t. m. Žurman pri nas pri Graseliju žalosten shod ali resničnejše shodek. Niti 50 oseb ni bilo in še to niso bili vsi volilci. Niti polovica jih ni bila za Zurmana. Žalostno, kaj ne, g. Žurman. Ne bo nič s poslančevanjem! Pa saj ni čuda, da Vas ljudje ne marajo. Vi še občinskega tajništva ne morete dobro opravljati, pa bi naj veliko teža vnejše poslaniške posle? r Ponikva. Naš trgovec g. Ošlak, katerega spoštujemo zaradi prijaznosti s vsako stranko, ima nekega mladega komi j a, kateri se grozno repenči s svojo modrostjo. Baha se, da ima več v mezinca, kakor vsi dohtarji in farji v glavi. Zmerja farje z globokimi žepi, s katerih se ni& dobiti n|e more. Priporoča došlijn kupčevalcem, naji le volijo Zurmana, ta mip je namreč stric, pa ne neumnega ,farja. Priporočamo g. trgovcu, naj temu kričac.i malo prikrajša jefeik, drugače se bodemo njegove modrosti začeli izogibati, da mam ne pogleda pregloboko v žep, nas pa zasmeliujel kot nieumneže. Prodaja naj blago, pa ne poslance. Vež kupčevalcev. Celje-Vranskj. Kandidat Slovenske kmečke zveze": dr. Josip E o v a 1 e j, finančni komisar v Mariboru. Koga bomo volili dne 14. maja? Ali gosp. Robleka? Ne! In zakaj ne? Prvič zato ne, ker za Robleka dela ovinkarski „Narodni List", ki pravi, da duhovniki vlivajo strup v mlada srca v spoved-nici, da misijoni ljudi poneumnijo, to je tisti list, ki si v vsaki številki privošči enega ali več kaplanov in župnikov — in možu, ki ga tak list priporoča, mi krščanski možje ne moremo zaupati. Drugič ne bomo Robleka volili, ker za njega delajo in govorijo liberalni celjski advokati, advokatski uradniki in liberalni učitelji. G. Roblek, kakor se zdaj kaže, ni zmožen, da bi sam prirejal volilne shode, manjka mu zato bodisi telesnih bodisi duševnih močij. On s težavo spravi skupaj kak govorček, ki traja pet do deset minut, drugo nadomestijo celjski jezični dohtarji. Ti gospodje pa že vejo,,, zakaj se za Robleka potijo., G. Roblek bi moral torej, ako bi bil izvoljen,, tako plesati, kakor bi mu celjski liberalci piskali. Torej je laž, da bi bil g. Roblek neodvisen kandidat, ampak on je popolnoma odvisen od liberalne stranke, da, še več, on je kandidat ovinkar-ske Narodne stranke. To je izjavil sam general dr. Kukovec na zaupnem shodu v Mariboru dne 24. marca, kakor poroča stara liberalina teta „Domovina." Kandidata Narodne stranke pa zavedni Sa-vinjčani ne maramo. In marsikateri „n|eodvisnik" že zdaj sam spoznava, da se je zaletel in samo napačni ponos mu brani, da ne stopi očitno na stran Kmečke zveze. Robleka tretjič za to ne bomo volili, ker je liberalec. On ima naročene samo liberalne liste, kakor „Slovenski Narod", „Domovino", „Nar. List" in zraven šel nemške v istem duhu pisane, nima pa naročenega nobenega odločno krščanskega lista, še „Slov. Gospodarja" ne. Ali ni tak mož liberalec ? Povej mi, kake liste bereš in naročuješ, in jaz ti bom povedal, kdo si, tako lahko bi obrnili znani pregovor. To je tudi vzrok, da g. Roblek že v začetku ni hbtel nič slišati o Kmečki zvezi, ker stoji ta na odločno krščanskem stališču, a liberalni Narodni stranki pa se je že kar na shodu v Žalcu prijazno poklonil in ni protestiral, ko je general dr. Kukovec vabil na oni surovi protestni shod v Narodnem dotnu, katerega se še zdaj vsi pošteni in trezni kmetje z ogorčenjem spominjajo. Za liberalca pa ne maramo in naj še toliko rožnih vencev zmoli. kakor govorijo , o Robleku. Človek se mora res smejati, kako važno ulogo igra v sedanjem volilnem boju roznivenec. Jaz bi svetoval celjskim dohtarjem, n|aj na svojih shodih sploh nič več ne govorijo, ampak naj kar začnejo rožnivenc moliti, ko bodo pte zmolili s svojimi „pobožnimi"1 ¡pristaši vse tri dele. pa lahko shod zakjučijo, potem jim bodo pa menda že vsi kmetje verjeli, kako pobožni kristjani da so. G. Robleka pa slednjič ,tudi zato ne bomo volili, ker mi Savinjčani hočemo pred svetom veljati za dostojne in olikane ljudi in nočetao, da bi nas stavili v isto vrsto s fakinažo, ki je po svoje za Robleka delala v Celju, v Galiciji, v St. Pavlu, s fakinažo, ki je šla dne 21. t. m. čakat na Polzelo dr. Povaleja — a ga ni pričakala. Skoda, da ni bil to 1. april. Koga bomo torej volili? Razsodni in zavedni S,avinjčani bomo volili dr. Povaleja, kandidata Kmečke zveze. In sicer zakaj? Prvič zato, da pokažemo svoje zaupanje krščanski Kmečki zvezi. Nam sc ne gre toliko za osebo dr. Povalejja, nam se gre za stranko, ki ga priporoča. Osebe se menjavajo,, a krščanske stranke bodo ostale. Sicer pa tudi nimamo nobenih tehtnih razlogov, da bi bili proti osebi dr. Povaleja. On je mož-poštenjak, rojak volilnega okraja in v njem posestnik. „Kmet" v pravem pomenu besede seve ni dr. Povalej, a ravno tako tudi Roblek ne. Vsikdar me hoče smeh posiliti, kadar berem ali slišim: „kmet" Robilek. Pojdite se solit, vi neodvisMki, s svojim „kmetom Roblekom!" Treba je samo videti njegovo graščino v Žalcu! Takih palač še pač dozdaj pri nas pravi kmetje nimajo in jih tudi nikdar ne bodo imeli. G. Roblek še gotovo ni imel nikdar žulja na svoji roki, ki bi ga bil dob:i od dela, hitreje dr. Povalej, ki je gotovo kot kmečki sin moral v svoji mladosti prijeti za marsikatero kmečko delo. Dr. Povalej je tudi boljši kandidat kakor Roblek. Po svojih zmožnostih in svoji izobrazbi gotovo visoko nadkriljuje Robleka, kar sicer tudi Roblekov,ci ne taje, razun tega ima dr. Povalej veselje do poslaništva, g. Robleka so pa prisilili. Gotovo je pa tisti boljši in bo več storil, ki se kake službe z veseljem poprime, kakor tisti, ki ga :< temu prisilijo. Kako se bo torej volilo v Savinjski dolini dne 14. maja? Snopsarji, ki jih mrzel pot oblije pri imenu „financar", liberalci, in naj si bodo potem učitelji, krčmarji ali karkoli in tisti, ki hodijo najrajši v krčme liberalne in ovinkarske pridige poslušat in pri katerih bo beseda liberalnih agitatorjev, padla na rodovitna tla, nadaljej vsi1 hmeljski mešetarji, kateri se bojijo, da bi se dr. Povalej v resnici zavzel za majhnega in srednjega hmeljarja in preveč gledal na prste sedajnim hmelj-skim mešetarjem,, med katere je prištevati v prvi ;vrsti tudi Robleka in njegove sorodnike, vsi ti bodo volili kandidata Narodne stranke g, Robleka. Zavedni, trezni, krščanski možje bodo pa oddali svoje glasove za Kmečko zvezo in njenega kandidata dr. Povaleja in da ta zmaga, naj storijo vsi trezni, krščanski možje svojo dolžnost in pridejo dne 14. maja na volišče. c Generala Narodne stranke gg. učitelja Cu-lek in Kveder! Javno Vaju opozorimo: ali vesta, kaj Vajini zjvesti pristaši na Hrušovcu in v Sibe-neku uganjajo? Ce ne vesta, pridita vprašat v Pod-gprje, pa bosta zvedla! Ali zna Narodna stranka tako vzgojevati ali Vaša „knjižnica" ali oboje skupaj? Najbolj resnično bo menda zadnje — oboje skupaj. In potem si še upate nam očitati neoliko! Ce ne bo kmalu konec temu, bomo napeli druge strune. Toliko za danes; o priložnosti, če bo treba, kaj več. c Narodna straidia je protikatoliška inf proti-krščanska. To dokazuje pred vsem njen program ali njena pravila. V programu stoji o jveri samo to-le: stranka ni proti veri. Kaj pomenijo te oese-de? Te besede pomenijo: stranka se za (vero ne brigia, stranki ni nič za vefro, da, še več, besede pomenijo, stranka je proti veri. Da je to res, potrjujejo besede Kristusa samega, ki je rekel: Kdor ni z menoj, je _zoper mene, kdor ne zbira, raztresa. Stranka, ki ni ža Kristusa, za katoliško cerkev, za krščanstvo v javnem življenju, za versko šolo., za krščanski Zakon, za krščanske postave, je zoper Kristusa, je tedaj protikrščanska, protikatoliška. Mislimo si hišnega gospodarja. Nikdar hiše ne popravi, pui/ti,-da mu zloibneži 'oddeSejo vrata, okna hišo poškodujejo. Hiša bode polagoma razpadla, čeprav ni hišni gospodar nič storil proti hiši. Zakaj? Zato, ker gospodar za hišo ni nič storil. Kdor ne zbira, raztresa. Kdor ne skuša vero ohraniti in jo braniti, jo odpravlja, je tedaj proti njej. ■ Da se mora stavek: stranka ni proti veri res tako razumeti, potrjujejo pristaši Narodne stianke sami. * Dr. Kukov.cu se je reklo enkrat, da naj sprejme v svoj prpgram načela katoliške cerkve, kadar bo delal v javnem življenju; toda ni hotel na to odgovoriti. „Narodnemu Listu" se je pisalo, da naj stranka sprejme jasen, sedanjemu času primeren versko političen od-s%,vek' v svoji program. Zato je „Narodni List" zmerjal. Zakaj pa noče Narbdna stranka nič slišati o tem? Zato, ker je proti veri v javnem življenju. Tisti gospodje, ki so Narodno stranko ustanovili, so nekoliko poprej izdali knjigo: „Štajerski Slovenci, kaj hočemo?" in tam so zapisali: vsikdar bomo nasprotovali, da bi se verske zadeve vmešar vale v javno življenje. c Pristaši Narodne stranke. Kar je med štajerskimi Slovenci proti veri, cerkvi in duhovnikom, šlo je vse v Narodno stranko. So sicer nekateri pristiaši verni, toda ti ne vedo, tea kaj se gre, so slepi in brez premisleka drvijo za Narodno stranko. Nekaj zgledov o veri Narodne stranke! V S,t. Jurju (#3 juž. žel. i je nek učitelj, ki i/a hišajh ljudi uči, da je človek nastal iz opice. To je me'nda na sebi zasledil. Kar svet stoji, se še ni slišalo, da bi se bila katera opica v človeka spremeniia. Opica ostane Vedno cipicla. Ce je iiedaj tisti učitelj iz opice nar stal, kakor sam uči, potem je še vedno opica. Najbrž bode še dokazal, da so vsi pristaši Narodne stranke iz opic njastali. Po tem takem bodo Robleka opice volile. Pristaši Narodne stranke kvarijo mladino, zlasti dijake, ter jih pripravljajo za svoje namen*«. Ustanovili! so bili iza sloVtenskei dijake tu v Celju knjižnico ter so dali dijakom brati popolnoma protikrščanske in protiverske knjige. Shajajo se z njimi ter jim razlagajo liberalizem, to je, da so neodvisni od cerkve, od Boga, od Božje postave. Razširjajo med dijaki slabe liste kakor „Slov. Nar." in svoja dva lista. c Socialdemokrati. V verskem oziru hočejo biti brez cerkve, brez vere, brez Boga. Vodja nemških socialdemokratov je rekel: „Kar se tiče vere, stojimo na stališču popolnega brezboštva.'"' V gospodarskem oziru hočejo odpraviti zalsebno lastnino. Kmet naj zgubi svojo posestvo, trgovec, rokodelec svoje premoženje. Zato pa delajo na to, da bi kmečki stan kar najhitreje propadel in so proti vsem postavam, s katerimi bi se pomagalo kmetu. Odpraviti hočejo razloček med stanovi, med[ nižjimi in višjimi, med predstojniki in podložnimi. Odstraniti hočejo po revolucijah vse vladarje. Skratka ves sedanji krščanski, gospodarski in državni red hočejo prevrniti, ter narediti tako državo, v kateri bi vladali postopači in barabe. S socialdemokrati ne more iti noben človek, ki ima še trohico pameti in krščanskega duha. c Sadovi Narodne stranke. V St. Juriju ob juž. žel. so pohujšani dijaki priredili pod vodstJom liberalnih! učiteljev glediško igro. Ham so se igralci iz spovedi norčevali. Eden je bil oblečen v ka,-pucina ter je posnemal spovednika, drugi pa se .ie spovedal glasno. Gledalci pa so se smejali. Norčevali so se tudi iz duhovnikov. Kako daleč so že dijake, ki se žnjimi pečajo, pritirali,, kaže tale žalosten slučaj. Učitelj veronauka na nižji gimnaziji v Celju dobil je po pošti dopisnico* na kateri piše od pristašev Narodne stranke pohujšani dijak tole: Nam se čudno zdi, da nam gimnazijcem krščanski nauk razlagate, ne da bi kaj dokazali, da je res. Mi smo se vsi prepričali, da drugi profesorji resnico govorijo in učijo, Vi pa lažete ter se napihujete in ste ošabni in sami veste, da ste najVečji švindler. Kdor misli, da je hostijia Bog, je norec. (Potem sledi t,ako nesa-amen stavek, da ga ni mo- goče zapisati.) Taka bedarija je za norce. Vi niste naš učitelj, ampak lažnjivec in švindler. Napihujete se ošabno kakor žaba, pa ste bedak. — Takih dijakov je več, ne samo eden. Ti bodo enkrat sodniki, profesorji, advokati. Tako si Narodna stranka vzgojuje ljudi za svoje namene. Ali more mož ali mladenič, ki šle kaj drži na svojo vero, biti pristaš Narodne stranke? Ali more voliti Robleka, ki je kandidat te stranke? Sad Narodne stranke je tudi brezmejna surovost, ki se kaže posebno v žalski bandi. Kdor noče biti liberalec, hbčfcjoi sra uničiti. Trgovskega pomočnika Schoffa v Zvezni trgovini hočejo na vsak način ob kruh spraviti. Pomočniku v Zvezni knjigoveznici so pa že rekli, naj si išče drugje službe. To pa le za to, ker se očitno kažeta kot pristaša katoliške strajnike. Ko bi ti ljudje prišli do moči, potem bi delali s katoličani kot se godi na Francoskem. c Roblek kandidat neodvisnih kmetov. Neodvisne kmete so znašli liberalci. To je le zvijača liberalcev. Liberalci imajo neodvisne kmete na Kranj-kem, Goriškem, med Nemci na Štajerskem in drugod. /Neodvisen kmet je toliko kot liberalen kmet. So večinoma liberalni učitelji, liberalni gostilničarji in drugi protikatoliški mogotci, za seboj pa imajo nekaj kmetov, ki so od njih odvisni, nekateri pa so zaslepljeni. Neodvisni kmetje so izdajice in škodljivci kmečkega stanu, ker ovirajo kmečko združevanje. Narodna stranka priporoča združitev obrtnikom, rokodelcem, samo kmetom ne. To so prijatelji kmeta? Roblek noče, da bi ga katoliška stranka poznala. Na shodu v Žalcu je nekdo Robleku rekel, naj se predstavi Kmečki zvezi. Roblek je pa odgovoril s prav liberalno ošabnostjo: Ni treba, da bi me Kmečka zveza poznala! Roble!k je tak zagrizen sovražnik katoliške stranke, da niti noče, da bi ga ta poznala. To je pa res krščanski mož, da se Bog usmili. c Roblekova visokost. „Narodni) List" je poročal, da je Roblek rekel vi Žalcu na shodu: Klanjal se ne bom nikomur. Roblek menda misli, da je poslanec gospod svojih volilcev. Misli, da se bo imenitno vozil v svoji kočiji, njegovi volilci pa bodo klobuk v roki držali pa prah požirali za njegovim vozom. Roblek nima niti pojma o tem, kaj je poslanec. Poslanec se mora pred vsakim volilcem ukloniti, tudi pred delavcem, pred hlapcem. Poslanec je sluga svojih volilcev in jim mora biti vedno na razpolago. Takega poslanca, ki bi iz višave na vas gledal, nje potrebujete. Roblek je za poslanca nesposoben. To je sam rekel v Žalcu. „Žalosten sem, ker sem bolan in radi tega ne bom mogel spolnjevati težke dolžnosti poslanca in prosita, da si izberete drugega." Brezvestno je od Robleka, da sprejme kandidaturo, ko sam ve, da ni zato. c Iz Gotovelj. Dopisnik iz Gotove1 j v „Nar. Listu" je popolnoma zgrešil svoj naunn. Rad bi moj zadnji dopis v „Slov. Gosp." osmešil in zbrisal utis, ki ga je dopis napravil. Pa v svoji zlobnosti popolnoma pozabi svojih strankinih protidokazov m se suče samo okoli moje malenkostne osebe. Nsr-čuje se iz mofiih naslovov in služb, katerih jaz v svojem dopisu nisem nikjer navajal. V odgovor temu šaljivcu samo povem, da sem jaz na vsako svojih služb ponosen in me nikdar ne bode sram, služiti cerkvi in narodu. Tudi si štejem v ponos, biti sotrudnik „Slovenskega Gospodarja", ker ravno ta list je oral prvo celino na Spod. Štajerskem, »takrat, ko si ti dopisuniče še v srajčki okoli skakal. Svojega pisateljskega imena se tudi ne sramujem ker si ga nisem še le včeraj nadel in sem poznan pod tem imenom že nad 20 let: sicer pa rad priznam svojo pisateljsko skromnost. Državnega pravd-nika, katerega mi dopisnik obeta, se tudi prav nič ne bojim, ker sem prepričan, da gospod nadučitelj Petriček ni tako naiven, da bi verjel bajkam v mojem dopisu proti njemu; in nikdo mojih učiteljev, upam, da nima povoda, se proti meni pri oževati. Dopisnika pa, ki me sumniči, oziroma naravnost dolži omenjenega dopisa, imenujem, Javno Ijažnika, dokler mi s pomočjo obljubljenega bavbav ne dokaže svoje trditve, keir pod častno besedo izjavim, da podpisa proti g. Petričku nisem pisal. Tako torej, dragi ovinkar., drugokrat pa tudi Ti ne pozabi dodati svojega donečega imena svojemu dopisu, kakor se podpisujem vedno jaz: Tone G o t o-v e 1 j s k i. r Braslovče. Tnkajšno revsko društvo upriziri gled. predstavo „Trije tički" dne 9. t. m. na Lpgantu. Ig-a se vrši ob 3. uri popoldne in ob 8. uri zveč r. Čisti dobiček jo namenjen podružnici sv. Cirila in Metoda. K obilni udeležbi vabi Odbor. Brežice - Sevnica - Laško. K ia ti d i df a t „Slovenske kmečke zveze": dr. Ivan B e n k o v i č, odvetnik v Brežicah. b Volilni shodi „Kmečke zveze" v St. Rupertu nad Laškim, v Šmarjeti, v Grabnu pri Vidmu in v Globokem izvrstno uspeli. V četrtek sta volilna shoda na Bizeljskem in v Kapelah. b Dr. Benkovič je priden kot mravlja, piše „Narodni list" v številki od 23. aprila. V prejšnih listih je pa enkrat pisal, da nič ne deluje. Tukaj ste se sami lopnili po svojih lažnjivih ustih. b Nemško vino se toči v gostilni brežiške Posojilnice; tako razumevajo privrženci liberalne stranke geslo „Svoji k svojim!" V Pišecah je dovolj „narodnega" vina, ni treba ravno k najhujšim nemčuijem po vino hoditi! Cemu?? b Nekateri gospodje pri brežiški Posojilnici izrabljajo svoja uradna pota, da agitirajo za Roša. Naj le napenjajo strune; vsaka stvar enkrat prav pride! b Pišečki štirje učitelji agitirajo za barona Moscona. Lepi narodnjaki to! Pa saj jih nikdo ne posluša! Eden izmed njih naj bi malo „Olikanega blovenca" v roko vzel in si naučil olike, posebno pri pozdravljanju! b lz brežiškega okraja. Rodoljubi slovenski, na delo, na branik! Obdajajo nas sovražniki od treh strani, prizadevajoč si našo Kmečko zvezo uničiti, vzeti nam iz src krščansko vero ter oškodovati naš narod in jezik slovenski na njegovih pravicah. Kandidat najhujših sovražnikov krščanstva in kmetov, socialdemokrat Cobal,, hodi osebno po našem okraju, in deli po hišah, na cestah in, potih svoj volilni oklic, kateri je celo sladek, za nevedno ljudstvo zapeljiv; marsikaterega volilca bo vjel, ker le vešč politik spozna že v njegovim oklicu za kmečki stan in sploh za človeško družbo strašno nevarne nazore socialdemokratov. Za njega dela veliko brez-vernili slepcev celo iz kmečkega stanu. Ljubi tovariši, kmetje krščanski! Kdor ima priliko, govoriti z Cobalom, naj napelje govor na našo krščansko vero in njene obrede; takoj se bp sam prepričal, kako on zaničuje vero, kako brije norce iz sv. maše, pridige, krščanskega nauka in iz duhovnikov. Rodoljubi! Nevarno je, podcenjevati moč socialistov! Očitno je, da v slučaju ožje volitve bojo se liberalci združili s socialdemokrati, s katerimi se glede nasprotovanja proti krščanstvu in naši Kmečki zvezi popolnoma vjemajo. Nič manj nevaren nam je od, nemčurskih trgovcev v Celji nastavljeni kandidat g. baron Moscon. Ta gospod jo prav postrež-•Ijiv vsakomur, kdor ga česar poprosi. Najtežavnejše posle prevzame in izpelje svojim prošnikom brez-, plačno. To je ravno zapeljiva past, v katero se bo marsikateri volilec vjel, ker ne" ve, da je ta gospod na drugi strani brezobziren samopašnež, da je v pravem pomenu besede naravnost sovražnik kmetov in vsih Slovencev. Ljubi tovariši kmetje! Da boste vsi vedeli, kak neprijatelj kmetov je g. baron, naznanim izmed mnogo drugih le naslednje dejstvo. Po našem okraju je veliko pomanfjkanja kurjave, prava stiska. G. baron ima pravico razpolagati s pišečko graščino, ki je fideikomis. Graščina ima okoli 1000 oralov bukovega gozda. Ti gozdi bi dajali za ta okraj toliko lepih drv, koliko jih kmetje pokupiti moramo; pa g. baron da kmečkim odjemalcem le na ta način drva, da mu gozde trebijo in to trebilo, veje itd. skup spravljalo,, in še to po strašanski ceni. Kjer je pa del gozda skupno za izsc-kati, proda čvrsta debla židovskim trgovcem v Zagreb ali na Dunaj, in to skoraj zastonj. Povem samo zadnji slučaj: Pred štirimi leti je prodal gosto-stoječe, debelo,; krasno drevje na okoli 60 orali gozda enemu židu na Dunaju za 11.000 K. Ce bi si bil dal on to drevje primeroma le tako draeo plačati, kakor si da od kočarjev plačati nabiranje po gozdih, bi mu bil moral žid plačati najmanj 00.000 kron. Kmetje iz Kapel, Dobove, Brežic, Artič in-Pi-šec bi bili za to drevje hvaležno plačali 80.000 do 100.000 K, toda nam ni. privoščil; kmet naj si nabira drva po gozdu in tiste drago plača, lepe in pa čvrste drve naj imajo židje zastonj. Leta 1901. je na) travnikih v Gilobokem prodaj. otlavo po dražbi. Ljudje so tisto leto dobili jako malo krme, radi tega so otavo strašno drago dražbali. Kmalu po dražbi, 1. septembra, se je začelo pa deževje in povodnji, kar je trajalo do 17. Skoraj vsa otava je bila uničena. Vsak prijatelj ljudstva, tudi če bi bil reven, bi bil tukaj vsaj polovico kupnine odpustil revežem, le g. baron tega ni storil, čeravno so ga nekateri prosili. Ko je lani naš deželni poslanec g. dr. Jan-kovič v deželnem zboru zahteval, da se mora lovska postava, ki je za nas kmete strašno krivična, za nas pravično prenarediti, bil je zopet g. baron Moscon med tistimi, ki so v tem našemu poslancu nasprotovali, in je njegov tovariš g. grof Attems za nas kmete oddal bedasto krivičen odgovor. Kako je pa v narodnem oziru ? G. baron je že nad 20 let deželni poslanec in državni poslaniec liberalnih nemških veleposestnikov. Katiarkoli se je f'lo za pra- vice nas Slovencev, je g. baron proti našimi ooj slancem glasoval, tako za našo celjsko gimnazijo i. dr., v okrajnem zastopu in okrajnem šolskem sveta je vselej glasoval proti zahtevam Slovencev. Da smo Slovenci pri zadnjih volitvah v okrajni zastop propali, je delo gospoda barona Moscona. Ko ymo pred štirimi leti volili v državni zbor, je deloval in volil gosp. baron za nemčurskega kandidata Vrač-ka itd. itd. Dragi kmečki tovariši, ti podatki so dejstva, ki kričijo že v naprej, da le izdajalec kmečkega stanu in slovenskega naroda more glasovati ali celo agitirati za takega kandidata. Razun tega, dragi volilci, treba je, da z vsemi silami delamo za kandidate naše Kmečke zveze, ker le v tej je rešitev mogjoča za nas' kmete. Tovariši; volilci brežiško-sevniško-laškega okraja, glasujmo enoglasno za našega od Kmečke zveze, torej od nas kmetov samih postavljenega kandidata dr. B e n k o v ii č a. Ne ve-rujmo nobenemu zapeljivcu, kateri, našo zvezo in našega kandidata smeši, črni, obrekuje. Ne dajmo se slepiti od socialdemokratov, ki priporočajo Cobaia, ne od liberalcev,, ki vsiljujejo Roša, in ne od nemčurskih agitatorjev, ki delajo zla barona Moscona. Rodoljubi slovenski, na delo! Na podučevanje k nevednim volilcem! Nemčurska stranka je nevarnejša od socialne. Za g. barona delajo vse nemčurske moči po mestih, trgih in tudi na kmetih je dosti zaslepljenih. Za njega delajo pa tudi sloji, od katerih bi si človek kaj takega nikoli ne mislil. To so učitelji! Med temi so, kakor se sliši, najmarljivejši učitelji pišečke šble! Kmetje! Nemčurski in liberalni učitelji so nam sovražniki čedalje bolj! V Kmečki zvezi jih ni! Pač pa zoper njo zabavljajo. No, bomo tudi mi vedeli, kaj nam je storiti. Gg. dr. Ku-kovcu, Božiču, Karlovšeku, Strašeku itd. pa kličemo: Ali Vas nič ne poliva rudečica sramu, da ste razdrli edinost in vzajemnbs.t v delovanju štajerskih Slovencev, da ste zanetili sovraštvo, da ste nas s tem spravili v nevarnosjt, da mogoče dobimo kakega nemčurskega poslanca! Ali Vas ni sram, da huj-skate fakinaSo proti nlam kmetom, proti naši Kmečki zvezi in proti nje kandidatom, da begate volilce z neresnicami ter spravljati v drž. zbor osebe, katere sol za ta vzišeni posel popolnoma nesposobne? Črna zemlja naj pogrne te, ki netijo bratsko sovraštvo in so izdajalci naroda. — Kmet v imenu Kmečke zveze. Najnovejše novice. 1 Mursa se. nam ne dopade! Tako so govorili ljudje po shodu pri Sv. Križu nad Mariborom. G. Mursa je govoril strašno dolgočasno in brezpomembno. To zna popolnoma drugače' ntaš kandidat g. R o š k a r. G.Mursa, z Vašimi shodi si sami škodite, ker se niti približno ne daste primerjati z Roš-karjem. Zato: Živijo Roškar, on bo naš poslanec! r Volilni shodi v Prevorju, Lesičnem in Pod-sredo so se vsi dobro obnesli. Na Prevorju predsedoval kmet Agrež, govoril dr. Korošec, Vrečko in Arzenšek. Na Lesičnem govorila dr. Korošec in To-mažič. Na veličastnem shodu v Podsredi govorila dr. Korošec, dr. Jankovič in Tomaž®. Povsod je vladalo veliko navdušenje za dr. Korošca, katerega bomo dne 14. maja vsi volili. s Iz zgornje Savinjske doline. Postarana „Domovina" si je naš okraj dvakrat privoščila. V št. 48 se nek dopisnik zgraža, kako propada naše ljudstvo in da je pri naboru opazoval, da naši fantje niso več tisti koreaiald, kot nekdaj, ampak ,.mešanica, koja je povsod doma. No, šcma' Naši gor-njesavinjski fantje so še zmiraj duševno in telesno prav dobro razviti; le poskusi se z enim naših korenjakov, boš pa videl! Pripisuje pa dopisnik slab. razvoj mladine — „šnopsu", to se pravi, on nekako naš celi okraj razupije kot šnopsarski okraj! Vse, kar piše o trgovcih, o žganju, je dbmišljija,, deloma hudobija. Najboljši je konec dopisa, ko dopisnik vsklikne: „Inteligenca, na delo!" Dobro! Saj je na delu. Lej ga no! Ce ga eno ne preštevilno omizje tistei „inteligence" kakih 30 in še več litrov „ta boljšega" požajfa, potem je pa pošteno „n(a delu! V. štev. 50. 1. maja pa nekemu dopisniku ni všeč shod na Ljubnem, kjer se je razpravljalo o stvareh, ki se našega kmeta živo tičejo, to je, šolski obisk in kaznovanje naših hribovskih kmetov, ker ne morejo zaradi oddaljenosti in krajevnih razmer svojih otrok v šolo pošiljati. Kdor pozna n2 I sv Izdajatelj in založnik: „Katoliško tiskovno društvo*. Odgovorni urednik: Ferdo Leskovar. Tisk tiskarn« r Cirila v Maribora.