Leto sv. Vincencija Pavelskega 350 let rojstva za nebesa The Word of God Božja beseda Slovenian Religious quarterly October-November-December-2010 Trimesečnik izdajajo Slovenski misijonarji (Lazaristi) v Torontu Uredništvo in uprava: 739 Brown's Line Toronto, Ont. Canada M8W 3V7 Tel.: (416) 255-2721 Glavni urednik in upravnik: Toni Burja, C.M. e-mail: antonioburja@rogers.com Tiska: Golla Graphics Inc. Etobicoke, Ontario, Canada Tel.: (416) 621-5945 Letna naročnina: $28.00 Posamezna številka: $7.00 ZDA $35.00 kan. dol. * EU in DRUGOD $43.00 kan dol. * * Menjavo denarja preračunajte sami VSEBINA Iz koledarja Nosite bremena drugemu .97 Voščilo slovenskih škofov .98 Sv. Vincencij Pavelski.....99 Svetovni drobiž..........103 Od Atlantika do Pacifika 61. Baragovi dnevi ......106 Iz Župnije Brezmadežne .107 Pri Mariji Pomagaj ......109 Sv. Vladimir v Montrealu .110 Sv. Gregor v Hamiltonu . .111 In memoriam - Zahvale .. .113 Božična in novoletna voščila ..................116 Za dobro voljo...........128 Poverjeniki: Montreal: Rev. Franc Letonja, C.M. 3470 Blvd. St. Joseph, Montreal, Que., H1X 1W6 Tel.: (514) 254-8286 Sudbury: Ga. Francka Stopar, 26 Severn St., Sudbury, Ont., P3C 2Y7 NASLOVNICA: Duhovnik sv. Vincencij Pavelski nosi križ bolečin mnogih trpečih ljudi. Njegova ljubezen ga kot plamen použiva, da pomaga vsepovsod po svetu, kjer so stiske in potrebe. Vsem pa pričuje o največji Božji ljubezni. NOSITE BREMENA DRUG DRUGEMU Pastoralno leto 2010/11 je v Cerkvi na Slovenskem leto krščanske dobrodelnosti in solidarnosti. Poteka pod geslom: 'Nosüe bremena drug drugemu' (Gal 6,2). Nosilec pastoralnega leta krščanske dobrodelnosti in solidarnosti je Slovenska komisija karitativnih dejavnosti, katere predsednik je mariborski nadškof pomočnik msgr. dr. Marjan Turnšek, tajnik pa msgr. mag. Anton Pačnik. Splošni cilj leta krščanske dobrodelnosti in solidarnosti je umestitev in utrditev karitativne razsežnosti v življenje vsakega kristjana in v vse pore občestvenega življenja. Cilji so postavljeni na ravni župnije, škofije, ter na medškofijski oz. nacionalni ravni, v povezavi z njimi pa bodo potekale različne aktivnosti in dogodki, ki bodo prispevali k uresničitvi cilja. Prireditelji želijo glede na potrebe, ki jih zaznavajo, oblikovati osebno odgovornost vsakega člana skupnosti, predvsem pa prostovoljnih skupin za izvajanje organizirane karitativne dejavnosti ter jih oblikovati oziroma ustanoviti, če jih v župniji, škofiji ali na nacionalni ravni še ni. Če karitativne dejavnosti (skupine ali organizacije) v župniji ali škofiji že obstajajo, jih želijo poživiti, koordinirati in razvijati (v okviru župnijskih, dekanijskih in škofijskih pastoralnih svetov), če pa kari-tativno delo dobro deluje in je razvito (skupine, službe, storitve in institucije), ga želijo ohraniti ter zagotoviti trajnostno delovanje in vključenost v širšo skupnost. Posebni cilji leta so: 1) Ozavestiti vsakega kristjana o karitativni poklicanosti in mu pokazati možnosti udejanjanja poslanstva; 2) usposobiti Župnijski pastoralni svet (komisija za karitativno dejavnost), da postane prostor usklajevanja karitativnega dela in animator celostne pastorale, ki vključuje karitativne dejavnosti kot nujno potrebno razsežnost krščanskega življenja in delovanja župnijske (ali širše) skupnosti; 3) omogočiti zadovoljivo obveščenost o karitativni dejavnosti znotraj komisij v Cerkvi in promovirati (informirati) ter karitativno vzgajati za različne druge javnosti; 4) usposobiti pastoralne delavce in druge krščanske laike za aktivno, odgovorno in kompetentno delovanje v karitativnem poslanstvu Cerkve. BOŽIČNO VOŠČILO SLOVENSKIH ŠKOFOV Božično praznovanje z vrhuncem sredi noči in v času zimskega sončnega preobrata, ko se tema najdaljših noči pričenja umikati svetlobi dneva, nam sporoča: Bog ne zapušča sveta! Ostaja z nami kot Luč, kot Odrešenik! Dokler bo obstajal svet, ne bo nikoli prenehala aktualnost angelove vesele novice iz betlehemske noči: »Ne bojte se! Glejte, oznanjam vam veliko veselje, ki bo za vse ljudstvo. Danes se vam je v Davidovem mestu rodil Odrešenik, kije Kristus, Gospod« (Lk2,10). Samo On je in ostane Pot (Jn 14,6) izhoda iz »dežele smrtne sence« (Iz 9,1). Bog se je učlovečil v kraju z imenom Betlehem, kar pomeni »hiša kruha«. S tem je razodel, da želi postati za nas »kruh življenja«. In v sveti evharistiji je tudi postal. Letos smo na ta vidik pozorni toliko bolj, ker je v pastoralnem letu krščanske dobrodelnosti in solidarnosti z geslom »Nosite bremena drug drugemu!« (Gal 6,2) naša občutljivost še bolj usmerjena na pomanjkanje kruha v najrazličnejših oblikah, ki ga v času krize občutijo mnogi med nami. Ob letošnjem božiču želimo slovenski škofje izraziti solidarnost vsem v daljšajočih se vrstah pred vrati Karitas in drugih dobrodelnih ustanov; čutiti želimo z vsemi brezposelnimi in drugače prizadetimi... Boleče je, da na svetu toliko ljudem primanjkuje vsakdanjega kruha, telesnega, duševnega in duhovnega; človek namreč ne živi samo od materialnega kruha, ampak tudi od kruha ljubečih odnosov, dobre besede in toplega družinskega zavetja. Zato naj letos v naših srcih odmeva tudi geslo leta boja proti revščini »Nič revščine - ukrepaj takoj«. V teh novih stiskah še bolj razumemo, zakaj se je Bog želel roditi v majhnosti, sredi revščine; v kraju z imenom Hiša kruha. Po veličastnem doživetju slovenskega evharističnega kongresa je božič spet izziv, da drug drugemu postajamo »kruh«. Ob božičnem praznovanju slovenski škofje vsem vam, dragi bratje in sestre v župnijskih občestvih, pa tudi vsem duhovnikom in diako-nom, redovnikom in redovnicam, bogoslovcem in semeniščnikom, vsem ožjim sodelavcem, vsem našim zamejcem in zdomcem ter slovenskim misijonarjem, še posebej pa vsem bolnikom in najbolj preizkušanim bratom in sestram (pri)voščimo obilje Božjega kruha, ki naj vaše življenjsko okolje v letu 2011 spreminja v sodobno hišo kruha za vse bližnje, ki so lačni pristne ljubezni! Enako voščilo namenjamo v duhu ekumenskega sožitja tudi vsem pravoslavnim in evangeličanskim bratom in sestram. Vaši Slovenski škofje SV. VINCENCIJ PAVELSKI Leto 2010 je pomembno leto za duhovne sinove sv. Vincencija Pavelskega in za vse katoliške dobrodelne ustanove. Obhajamo namreč 350. obletnico smrti tega izrednega, po telesu majhnega, a po duhu velikega človeka. Vincencij je bil rojen 24. aprila 1581 v vasi Pouy blizu Dax-a v jugozahodni Franciji, danes okrožje Landes; leta 1600, star 19 let, je bil posvečen v duhovnika; leta 1607 je postal kaplan miloščinar kraljice Marjete Valois; leta 1612 župnik v Clichy, predmestje Pariza; 25. januarja 1617 je imel v Folleville-u pridigo o dolgi spovedi, kar je Vin-cencij sam imel za začetek Misijonske družbe. Vincencij je kot duhovnik spoznaval duhovno revščino, versko neznanje, kot človek in duhovnik pa tudi telesno revščino, beračenje, različne bolezni... Telesna in duhovna revščina človeku zmanjšujeta in okrnjujeta dostojanstvo. Vincencijeva želja pa je bila, da bi vsak človek živel dostojno, človeka vredno življenje, da bi bil cenjen in spoštovan. Za začetek Misijonske družbe imamo pridigo O SPOVEDI - o dolgi ali življenjski spovedi, ki jo je imel sv. Vincencij Pavelski v Folevillu 25. januarja 1617. Kaj je spoved? Spoved je eden od sedmerih zakramentov, ki jih je postavil Jezus; je Jezusov velikonočni dar. Katekizem Katoliške Cerkve (KKC) pove o grehu in spovedi: »Greh je predvsem žalitev Boga, prelom občestva z njim ... Spreobrnenje prinaša Božje odpuščanje in spravo s Cerkvijo ... Kristus je ustanovil zakrament pokore za vse grešne ude svoje Cerkve ... Zakrament pokore daje novo možnost, zadobiti milost opravičenja...« Ko Cerkev govori o zakramentu svete spovedi, pove tudi, da naj bi ga prejeli vsaj enkrat v letu. To pomeni, da ga je dobro in koristno prejeti pogosteje. Zavedati se moramo, da prav s tem zakramentom doživljamo in prejemamo Božjo usmiljeno ljubezen! O tej ljubezni je Jezus razodel sv. Favstini Kowalski: »Povej, moja hči, da sem sama ljubezen in usmiljenje.« Pridiga o spovedi Grofovska družina Gondi je sprejela duhovnika Vincencija. Versko naj bi oskrboval družine, ki so bili pod avtoriteto grofa. Tako so nekega dne poklicali Vincencija k bolnemu kmetu v vasici blizu kraja Foleville, da bi ga spovedal in previdel. Vincencij je šel k bolniku, ga spovedal, obhajal in mu podelil bolniško maziljenje. Kasneje je grofica šla obiskat tega bolnika. Bil je znan, ugleden in spoštovan mož tudi pri sovaščanih. Grofici je ves srečen in hvaležen povedal: »Kakšna sreča! Duhovnik Vincencij mi je pomagal, da sem se spovedal greha, ki sem se ga sramoval povedati. Če ne bi bil opravil te spovedi in bi umrl, bi bil gotovo pogubljen.« Grofica je o tem primeru spregovorila z duhovnikom Vincencijem in zavzdihnila. Če je bilo z njim tako, ki je veljal za dobrega in pobožnega, kaj šele z drugimi. Nekaj dni za tem je Vincencij v župnijski cerkvi v Folevillu pridigal, razlagal o spovedi, tudi o dolgi ali življenjski spovedi. Na njegovo pridigo so se odzvali vaščani in v velikem številu prišli k spovedi. To je bil prvi ljudski misijon in kot je sam večkrat poudaril začetek Misijonske družbe. Sveti Vincencij je kasneje sobratom duhovnikom večkrat spregovoril o svojih izkušnjah in doživetjih iz ljudskih misijonov ter o pomenu dolge ali življenjske spovedi. Vsakič, ko je govoril o ljudskih misijonih in spovedi, se je Bogu zahvalil za milost, srečo in mir. Sreča ljudi, ki so po opravljeni spovedi kot nanovo zaživeli, je bila tudi njegova sreča. Sveta spoved Zakramenta svete spovedi in bolniškega maziljenja imenujemo tudi zakramenta ozdravljenja. Jezus, zdravnik naših duš in teles, je želel, da se njegovo delo za naše odrešenje nadaljuje tudi kot ozdravljenje duše in telesa. Dal nam je dva zakramenta, ki prinašata pomoč za ozdravitev duše, v mnogih primerih pa tudi telesa. »Vstali Gospod je postavil ta zakrament (sveto spoved), ko se je na velikonočni večer prikazal svojim apostolom in jim rekel: 'Prejmite Svetega Duha! Katerim grehe odpustite, so jim odpuščeni; katerim jih zadržite, so jim zadržani' (Jn 20,22-23).« Tako pove Katekizem katoliške Cerkve (KKC). Vsak zakrament, ki ga vredno prejmemo, ima učinek na naš odnos do Boga in bližnjega, na naše življenje iz vere. In kakšni so ali kateri so učinki zakramenta svete spovedi? »Učinki zakramenta pokore so: sprava z Bogom in odpuščanje grehov; sprava s Cerkvijo; ponovna pridobitev stanja milosti; odpustitev večne kazni, nakopane s smrtnim grehom; vsaj delna odpustitev časnih kazni za greh; mir in vedrost vesti ter duhovna tolažba; povečanje duhovnih moči za krščanski boj« (KKC). Vsak zakrament nam pomaga pri utrjevanju vere, upanja in ljubezni, pomaga nam, da bi lažje posnemali Jezusa. Danes opažamo, da je zakrament svete spovedi slabo razumljen, da se ga nekateri bojijo, drugi zanemarjajo in spet drugi omalovažujejo. Katekizem katoliške Cerkve nas poučuje tudi glede prejemanja tega zakramenta: »Vsak vernik, ki je prišel v leta razločevanja, se je dolžan spovedati vsaj enkrat v letu svojih velikih grehov, ki se jih zaveda.« Kaj pa mali grehi in spoved malih grehov? Svetniki so nam zgled, spodbuda in opomin, saj so redno, mnogi tedensko, prejemali ta zakrament. Zavedati se moramo, da nas v zakramentu spovedi zao-bjame Božja usmiljena ljubezen. »Cerkev živo priporoča spoved vsakdanjih pregreškov (malih grehov). Spoved malih grehov nam pomaga oblikovati vest... napredovati v življenju Duha« (KKC). Ne se bati vstopiti v spovednico. Papež Janez Pavel II. je ob nastopu svoje službe povedal: »Ne bojte se Kristusa! Odprite vrata (svojega srca) Kristusu!« Zato, odprite svoje srce Jezusu tudi v zakramentu svete spovedi, da boste prejeli milost odpuščanja in Božjega življenja. V zakramentu svete spovedi doživljamo in prejemamo Božjo usmiljeno ljubezen. Nedelja, sv. obhajilo, spoved Udeležba pri nedeljski maši je zunanji izraz kristjanovega razumevanja nedelje, daritve svete maše in tudi svetega obhajila. Na žalost mnogi kristjani jemljejo nedeljsko dolžnost površno in nekateri pristopajo k svetemu obhajilu kot iz neke navade, ali pač, ker drugi gredo. Večkrat kdo vpraša: »Ali smemo pristopiti k svetemu obhajilu brez spovedi, potem ko smo nedeljo, dve ali več brez upravičenega razloga, se pravi, iz malomarnosti manjkali pri sveti maši? Odgovor Cerkve je jasen: »Tisti, ki premišljeno opustijo obveznost nedeljske maše, storijo veliki greh« (KKC). Pred prejemom svetega obhajila se je treba spovedati. Se vam zdi, da je to hladna juridičnost? Kako bi mogli jutri obiskati prijatelja, ki ste ga včeraj grdo zavrnili in žalili, ne da bi ga prej prosili odpuščanja? Dolga ali življenjska spoved Redna spoved pomeni, da se spovemo večkrat na leto. Učitelji duhovnega življenja priporočajo redno - mesečno spoved. Greh je kot umazanija, ki jo odpravljamo z milostjo zakramenta svete spovedi. Greh je duhovna umazanija, za katero navadno nismo tako občutljivi kot za telesno umazanijo. In kaj bi bilo, če bi se človek umil samo enkrat na leto? Umivamo se redno. V minulem letu smo bili k temu še posebej opomnjeni, tudi k pogostemu dnevnemu umivanju in razkuževanju rok zaradi nevarnosti gripe. So grehi, ki puščajo posebne usedline v duši. Človeka se morda premalo zaveda daljnosežnih posledic. Tako se obdržijo neodpuščanje iz otroštva, sovraštvo, ki še traja, grehi, ki jih današnji 'moderni svet' ne mara priznati: opuščanje vsakdanje molitve in nedeljske maše, 'iznajdljivost' v službi, napačne družinske razmere, opustitve dobrega ... Vse to in še marsikaj je kot 'material' za dolgo ali življenjsko spoved. Človek, ki želi opraviti dolgo ali življenjsko spoved, se pripravi tako, da skuša premisliti vse stvari, predvsem večje, ki so se zgodile v življenju ali so se pogosteje ponavljale in jih čuti grešne ali z grehom povezane. Ob vseh teh stvareh izroči v izpovedi tudi vse, česar se morda trenutno ne zaveda. Takšna spoved je konkretno dejanje, ki more povečati zaupanje v Božje odpuščanje, v Božjo usmiljeno ljubezen. Spoved, pri kateri iskreno in resno povemo in izročimo vse Gospodu, nas nekako 'potopi' v Božjo usmiljeno ljubezen. Zavedati se moramo, da moremo Bogu popolnoma zaupati, ker on vidi v naše srce. Bog ne potrebuje naših razlag ali opravičevanj in izgovarjanja. Pred Bogom veljata iskrenost in ponižnost. Vincencij Pavelski je navajal k redni pa tudi dolgi ali življenjski spovedi. Tako je ljudem pomagal, da so prejemali milost Božjega odpuščanja in pripravili svoja srca na vreden prejem svetega obhajila in bolj zavzetega sodelovanja pri daritvi svete maše. Franc Letonja CM je, da je sedanja kriza v Janeza Janšo, kar se pri pravnih Božja beseda Oktober/November/December201Л 103 postopkih redkokdaj zgodi. Šest mesecev pred iztekom mandata generalni državni tožilki Barbari Brezigar, je pravosodni minister Zalar že vložil razpis natečaja za mesto generalnega državnega tožilca in s tem postopkom dokazal svojo politično brezobzirnost napram nedosegljivi generalni državni tožilki Barbari Brezigar. V slovenskem javnem mnenju se opažajo znaki in primeri poskusov obujanja nekakšne nove balkanske državne tvorbe, tretje Jugoslavije. Okoli sedanje slovenske vlade se opažajo sledeča skrb zbujajoča znamenja: Vlada se trudi ustreči interesom izbranih oseb, pogosta srečanja in koketiranja (razgovori) Pahor -Kosor o skupnih nastopih, spravno srečanje hrvaškega in srbskega predstavništva v Vukovarju, Kučanovo poslanstvo v Bosni, številni obiski predstavnikov sedanje vlade po Balkanu, vpraš-ljivost neuresničitve referenduma o slovensko-hrvaških odnosih ter nesprejemljiva kanditatura za predsednika vrhovnega sodišča Slovenije. V študijskem centru za narodno spravo v Ljubljani, so pričeli zbirati podpise, pričevanja in dokumente o usodi Slovencev, ki so jih britanske oblasti po drugi svetovni vojni vrnile novim slovenskim oblastem s Koroškega in jih večino pobili. Študijski center je tesno povezan z Društvom slovensko-britanskega prijateljstva, ki mu predseduje gospodarstvenik Keith Miles. Sv. maša za popravo krivic • V cerkvi Marijinega Brezmadežnega srca Great Missendenu v Veliki Britaniji je bila v petek, 29. oktobra 2010, ob 12.00 posebna sv. maša za popravo krivic (Mass of Reparation), ki jo je s svojo odločitvijo o repatriaciji pripadnikov protikomunističnih sil leta 1945 storila Britanska armada. Dogodek je pripravil kanonik Timoty Russ v sodelovanju s škofom iz Northamptona Petrom Doylem. Somaševali so tudi ljubljanski nadškof metropolit in predsednik Slov. škofovske konference dr. Anton Stres, vojaški vikar g. dr. Jože Plut in vodja slovenske katoliške misije v Londonu g. Stanislav Cikanek. Navzoča sta bila tudi anglikanski škof iz Buckinghama Alan Wilson in ruski pravoslavni nadškof za Veliko Britanijo in Irsko Mark Arndt. Organizatorji so namen slovesnosti opisali takole: »Maša za popravo krivic, za vse slovenske žrtve pobojev v poletju leta 1945, za tolažbo njihovim družinam, za popravo krivičnega dogajanja, za očiščenje vesti, za vnovično sodelovanje med vsemi ljudmi dobre volje v Sloveniji in za več kot odlične odnose med Slovenijo in Združenim kraljestvom.« Edinburški kardinal Keith O'Brien je za to priložnost poslal posebno sporočilo, ki ga začenja takole: »Zadostilna sv. maša ni le iskreno obžalovanje in duhovno zadoščenje za vse, kar se je zgodilo, temveč tudi spoznanje, da se je zgodilo nekaj duhovno pomembnega, nekaj pozitivnega, ozdravitev, ki je dragocena za nas v iskanju bolj bratske in sestrske prihodnosti. Vsaka kršitev pravičnosti in resnice zahteva zadostitev. Danes razmišljamo o napačni odločitvi, ki jo je maja 1945 naredila britanska vojska in nazaj poslala 12.000 vojakov, večinoma slovenskih katoličanov ter jih izročila sovražnikom v Jugoslaviji. Odkritje mnogih grobišč potrjuje ugotovitev, da je bila velika večina teh mož ob vrnitvi po-morjenih.« Več javnih osebnosti iz Velike Britanije je posredovalo sporočila, v katerih izražajo obžalovanje omenjenih dogodkov iz leta 1945 in priznanje organizatorjem, ki so dali pobudo za omenjeno sv. mašo. Praznovanje porajajočega se človeškega življenja • Papež Benedikt XVI. je v soboto, 27. novembra 2010, v baziliki sv. Petra v Rimu vodil molitveno bdenje z naslovom Vigilija za vse porajajoče se človeško življenje. Praznovanje sovpada z večernicami pred prvo adventno nedeljo in je postavljeno v obdobje pričakovanja rojstva Jezusa Kristusa. Ob tej priložnosti je vse škofe po svetu povabil, naj se mu pridružijo in na ta dan tudi sami pripravijo podobna srečanja po svojih škofijah. Začetek predavanj na Fakulteti za poslovne vede • Predavanja so se začela v ponedeljek, 4. oktobra 2010. Katoliški inštitut kot ustanovitelj fakultete v prihodnje načrtuje odpiranje dodatnih fakultet in oblikovanje katoliške univerze. Direktor Katoliškega inštituta je prof. dr. Robert Petkovšek, dekan FPV pa prof. dr. Lovro Sturm. Prostore dekanata prve fakultete nastajajoče katoliške univerze na Ciril-Metodovem trgu 9 je v torek, 28. septembra 2010, kot predsednik Slovenske škofovske konference blagoslovil ljubljanski nadškof metropolit msgr. dr. Anton Stres. Na novo delujoča visokošolska ustanova bo dopolnila in sklenila krog katoliške šolske ponudbe v Sloveniji, ki že obsega vrtce, osnovno in srednje šole. Ob tem želimo sporočiti, da so darovi za omenjeno fakulteto in prihodnjo katoliško univerzo zelo potrebni. Kdor bi za tako pomembno zadevo rad daroval, se lahko oglasi pri župnijskem uradu Brezmadežne v Torontu (416-255-2721). Od Atlantika do Pacifika ■ J 61. BARAGOVI DNEVI Letošnji Baragovi dnevi so potekali od 25. do 26. septembra 2010 v mestu Saint Ignace na severu države Michigan v ZDA. V soboto, 25. septembra zvečer, je bila slovenska maša, ki jo je kot zastopnik Slovenske škofovske konference daroval koprski pomožni škof msgr. dr. Jurij Bizjak. Pri maši so bili poleg škofa iz Slovenije navzoči še štirje škofje: škof Alexander Sample in upokojeni škof James Garland iz Marquetta, pomožni škof Frank Reiss iz Detroita in upokojeni škof Carl Mengeling iz Lansinga. Skupaj s škofi so so-maševali tudi trije slovenski duhovniki: frančiškan p. Metod Ogorevc iz Lemonta, lazarist Toni Burja iz Toronta in jezuit p. Peter Rožič iz Washingtona ter drugi duhovniki. Na orgle je igral g. Drago Gačnik iz Hamiltona. Pri maši je bilo zbranih okrog 450 Slovencev iz ZDA in Kanade. Glavni mašnik je v nagovoru osvetlil Baragovo škofovsko in življenjsko geslo Le eno je potrebno. Po maši je v športni dvorani potekalo družabno srečanje, ki ga je popestrila glasbena skupina narodno-zabavne glasbe Singing Slovenians iz Dulutha, Minnesota. V nedeljo, 26. septembra dopoldne, so si udeleženci ogledali znamenitosti otoka Mackinac, ki leži nasproti mesta Saint Ignace, zlasti staro cerkev Sv. Ane z muzejem pod Romarji Torontskega avtobusa cerkvijo, nato pa Muzej očipvejske kulture v mestu Saint Ignace. Popoldne je bila maša v angleškem jeziku, ki ji jo je daroval krajevni škof Alexander Sample. Poleg že navedenih škofov je somaševal še škof Bernard Hebda iz Gaylorda, ki bo udeležence Baragovih dni leta 2011 gostil v mestu Harbour Springs, južno od mesta Saint Ignace. Poleg naštetih duhovnikov je tokrat somaševal tudi predstavnik Indijancev, ki je pred blagoslovom vse zbrane nagovoril v indijanskem jeziku. Glavni mašnik je v nagovoru poudaril Baragove herojske kreposti in podčrtal, da ga potrebujemo vsi: škofje, duhovniki in verniki. Po maši je bila v športni dvorani slavnostna večerja, pri kateri so se poleg različnih poročil zvrstili pozdravi ter izročitev nabirk in priznanj. Poročila so podali predsednik Baragove zveze, škof iz Marquetta ter tajnica Baragove zveze, pozdravne besede pa sta izrekla tudi predstavnik SŠK in predstavnik Indijancev. Zastopniki posameznih enot v Baragovi zvezi so izročili nabirke, upokojeni škof Garland in gospa Ivanka Matič iz Clevelanda pa sta prejela priznanje v obliki Baragove slike. Škof Sample je povedal, da je postopek na škofijski ravni zdaj končan in se bo že prihodnji mesec nadaljeval na Kongre-gaciji za zadeve svetnikov v Rimu. Izrazil je veliko upanje, da bo nadaljnje delo potekalo gladko in brez ovir. Baragovi dnevi so potekali v zelo prijetnem ozračju, ob veselih medsebojnih srečanjih rojakov, v velikem navdušenju nad svetlim likom škofa Barage in v silnem pričakovanju priznanja in potrditve njegove blaženosti in svetosti. msgr. dr. Jurij Bizjak, koprski pomožni škof (tudi na sliki) IZ ŽUPNIJE ; r BREMADEŽNE, L' "J Toronto Že v septembru se je srečal Župnijski pastoralni svet in razpravljal o duhovni pripravi na praznovanje 50-letnice naše župnije, ki bo maja leta 2011. Duhovna priprava v angleškem jeziku je načrtovana za 25. 26. in 27. marca. Želimo, da bi pritegnila mlajše družine in posameznike ter jim omogočila, da jih po misijonarju nagovori Jezus sam, ki pravi: "Iščite in boste našli." Trudimo se, da bi čim več župljanov globlje doživelo osebno vero in pripadnost naši župnijski skupnosti. V septembru sta nas obiskala Tone in Cvetka Burja, starša g. Tonija, pa tudi župnikova brata Jože in Tomaž Batič ter Tomaževa žena Valerija. Uživali so gostoljubje ljudi, lepe jesenske dneve in čudovite barve. G. župnik je svojim preskrbel tudi delo. Tako so v tem času očistili ves strop naše cerkve. G. Denis Žigante je najel posebno dvigalo, ki je Tomaža dvignilo čisto do podstrehe. Tomaž je s sesalcem očistil prah, ki se je v vrhnem delu stropa nabiral že 50 let. Potem je bilo treba ves strop še dvakrat obrisati z vlažno krpo. Krpe sta izmenjaje pridno umivala in ovijala g. Tine in Valerija. Nečak Marcel Batič je stricu Tomažu pomagal, da je z dolgo lestvijo prišel do vseh kotov, kamor dvigalo ni doseglo. Umivanje stropa je trajalo teden dni. Istočasno smo nad oltarjem in na koru preuredili razsvetljavo. Pri tem sta nam pomagala Skupinska slika ob praznovanju 50-letnice Katoliške ženske lige brata Nesich in Frank Nagode. V tem času je podjetje Dynamic Energy Services preuredilo razsvetljavo v šolskih prostorih, sanitarijah, hodnikih, baru in garderobi. Upamo, da nam bo uspelo še kaj preurediti do župnijskega praznovanja. V tem času smo praznovali 50-letnico Katoliške ženske lige naše župnije. Slovesnost je bila v nedeljo, 24. oktobra, pri maši ob 9.45. V slavnostnem sprevodu je prišlo v cerkev okrog 90 članic. Sedanji duhovni vodja, sam župnik, je vodil sv. mašo in vse zbrane nagovoril. Poudaril je pomen KŽL za našo župnijsko skupnost in za Cerkev v Kanadi. Vsem članicam, posebej tistim ki delujejo v Ligi že 50 let, je čestital in se zahvalil. Takoj po pridigi je blagoslovil posebne značke, predsednica ga. Rozika Nesich pa jih je izročila in dala v priznanje vsem, ki so v Ligi že 50 let, pa tudi tistim, ki so v Ligi delovale 25 ali več let. Po sv. maši je bilo v dvorani slavnostno kosilo. Pri kosilu nam je gospa Mara Osredkar kot 50-letna članica in bivša predsednica KŽL spregovorila o delu lige ob nastajanju in 'izgradnji' župnije. Ob koncu smo v cerkvi naredili skupinsko sliko. Misijonski zajtrk ali kosilo v pomoč Slovenskim misijonarjem je tudi letos bil lepo obiskan in uspešen. Po njem so bile molitve na pokopališčih, ki so ob lepem vremenu prijetneje potekale. Trudimo se, da bi ob 50-letnici naše župnije pustili našim zanamcem lep fotografski spomin. Naša župnija šteje kar 1.600 družin. Želimo in se trudimo, da bi dosegli kar največ župljanov in jim omogočili slikanje. V ta župnijski album bomo vključili tudi vse skupine, ki delujejo pod okriljem naše župnije. Vsi, ki se bodo slikali, prejmejo album brezplačno. Slovenska šola, ki deluje v naših župnijskih prostorih, je že vsa leta jeseni praznovala gala večer. Maturantom smo v dvorani z užitkom prisluhnili, saj so nam fantje in dekleta v sliki, pesmi in besedi spregovorili o njihovem matu- rantskem potovanju po Sloveniji. S kakšnim ponosom in navdušenjem so nam spregovorili o Sloveniji, njenih lepotah in svojih doživljajih... Organizatorjem večera in učencem Slovenske šole čestitamo! Miklavževanje je tudi lepo potekalo. Kar dosti otrok je sv. Miklavž našel, da so bili vredni pohvale in daril. Igrica in druge priprave pa kažejo na trud pridnih učencev in učiteljev Slovenske šole. Duhovno obnovo za božič bo vodil lazarist g. Pavle Novak. Te dni obiskuje rojake v Alberti in Britanski Kolumbiji. Pri nas bo obnovo vodil od 20. do 24. decembra. Za pomoč pri spovedovanju smo povabili tudi g. Jožeta Macdonalda. Valentin Batič CM, župnik PRI MARIJI POMAGAJ v Torontu Kot smo poročali v prejšnji številki revije, smo z začrtanimi popravili pričeli konec septembra. Najprej je bil na delu g. Denis Gasser, kije popravil razpoke na asfaltu in uredil odvodne jaške. Na stopnicah so delali bratje Jože, Stane in Tomaž Batič. Ko smo ugotovili, da zid iz opeke razpada, ga je bilo treba podreti. Odločili smo se za naravni kamen, ki naj bi bil bolj odporen. Na pomoč je priskočil g. Janez Tratnik, saj je bilo treba kamen poiskati in pripeljati do cerkve. Ob stopnicah je sol uničila opeko tako, da je razpadala. Treba jo je bilo vzeti iz zida. Na to mesto pa vložiti naravne ploščate kamne. To je veliko in počasno delo. Stopnice so bile hudo načete od soli in treba je bilo razbijati cement, da so mojstri prišli do zdravega, vse očistili in šele potem na novo zalili. Delo je lepo teklo, razen ko je ponagajal dež. Delavcem je pridno kuhala in stregla g. Valerija Batič, Tomaževa žena. Skrbela je tudi, da je bilo vse čisto. Pri preiskušnji odtočnih cevi smo ugotovili, da so polomljene in zamašene. To je s posebno kamero ugotovil g. Jože Hozjan in se potem precej časa trudil, da je vodi odprl pot. Tudi na strehi nad kuhinjo je bilo treba očistiti od soli razjeden cement. Zlasti ob kuhinjskem zračniku je sol precej načela zid. Brat Stane je ostrešje nad kuhinjskimi ventilatorji odprl, da bi videli v kakšnem stanju je naprava. Eden od jermenov je bil ves počen in trd, drugi pa izsušen od toplote. Oba je zamenjal, kolesa centriral in namazal ter streho pritrdil s kovicami. Upamo, da bo sedaj za nekaj časa držalo. Posebno podjetje Lift Teck je izravnalo velike cementne plošče pri vhodu v dvorano in pred cerkvijo. Prav tako tudi stopnice in pločnik ob župnišču. Stopnice in ploščad čakajo še na posebno zavarovalno prevleko. Ograjo ob stopnicah je zamenjal g. Izidor Cimprič in zanjo preskr-bel plastično oblogo. G. Silvo je popravil privzdignjene ploščice na vrhu stopnic. Delo bomo dokončali spomladi. Pregledali in popravili smo tudi gretje. Pri peči, ki greje dvorano in cerkev je bilo treba zamenjati električno črpalko. Za gretje male dvorane in kuhinje pa je bilo treba razbijati terasno ploščo, da smo prišli do zdrave cevi in nanjo pritrdili del nove. To veliko delo so opravili brat Stane, Janko Bubaš in župnik. Vsem delavcem in dobrotnikom iskrena hvala! Ves ta čas pa je vendar življenje in drugo delo na župniji redno potekalo. Za službo pri oltarju smo skrbeli duhovniki Batič, Burja in Plazar. G. Rafko Srebrnič je pridno odpiral ali zapiral cerkev in dvorano ter opravljal druga potrebna dela. Septembra so ponovno prevzele kavo tri skupine: Katoliška ženska liga, Misijonski krožek in plesna skupina Nageljčki. Vsi pridno skrbijo, da je vsako nedeljo po maši dovolj dobrega čaja, kave in peciva, tako da se farani prav radi ustavimo v dvorani. Članice KŽL so poskrbele za zajtrk/kosilo za prvo adventno nedeljo, 28. novembra. Že v soboto so pekle in kuhale, da so v nedeljo lažje pripravile in postregle z odličnim kosilom. Poleg kosila so prodajale rezance, potico, štrudelj in drugo pecivo. Posebej so se potrudile in postregle članom Cerkvenega pevskega zbora v zahvalo za njihovo lepo petje pri nedeljskih mašah. Tako pri Mariji Pomagaj skrbimo drug za drugega in se trudimo, da bi ohranili našo skupnost. Res prisrčna hvala vsem! Pred božičnimi prazniki bo lazarist g. Pavle Novak, naš provincial, vodil duhovno obnovo od 16. do 19. decembra. Na nedeljo 19. popoldne bo obiskal naše rojake iz Pickeringa, Whitbija, Ajaxa in Oshawe ter jih pripravil na praznik Gospodovega rojstva. Valentin Batič CM, župnik IZ ŽUPNIJE SV. VLADIMIRA v Montrealu Župnijsko romanje • Letos smo spet poromali k Lurški Materi Božji v Rigaud. Romanje je bilo v nedeljo, 22. avgusta. Vodil ga je lazarist g. Jože Zupančič. Misijonar nam je v nagovoru priklical v spomin resnico, da je romanje srečanje: srečanje z Bogom, ker molimo; z Marijo, ker smo prišli k njej; z Jezusom pri daritvi svete maše; s križem, ker prinašamo pred oltar svoje življenje; z brati in sestrami, ker smo zbrani z drugimi; s Cerkvijo, saj smo njeni člani; s seboj, ko očistimo srce pri sveti spovedi in se bolj zavestno približamo Bogu. Tako je romanje pravo versko doživetje. Na romanju se je g. Zupančič poslovil od nas in mi od njega. Dva dni po romanju se je vesel in hvaležen vrnil v Slovenijo. Srečanje sosedov • V nedeljo, 3. oktobra, smo bili spet po letu dni gostje pri madžarski skupnosti. Ta dan je madžarska župnijska skupnost obhajala župnijski praznik in so spet povabili župnije sosednjih narodov. Ob 10. uri sva z župnikom somaševala župnik iz nemško govoreče župnije in jaz. Na koncu maše se nam je pridružil še župnik ukrajinske župnije. K maši pa so prišli in po maši sodelovali na proslavi tudi člani slovaške, poljske in hrvaške župnije. Dosežek Slovenije • Slovenija je letos v oktobru postala članica ožjega odbora ICAO, urada združenih narodov za civilno letalstvo. Slovenska delegacija je pod vodstvom veleposlanika R. Slovenije v Kanadi, g. Tomaža Kunstlja, gostila predstavnike držav, najožjih sodelavk s Slovenijo: Madžarsko, Poljsko, Slovaško, Češko, Romunijo, Bolgarijo... Večerjo so imeli v naši dvorani v torek, 5. oktobra. Zahvalna nedelja • Na zahvalno nedeljo je bil oltar okrašen s sadovi zemlje, kar nas je spodbujalo k hvaležnosti Bogu za prejete milosti in dobrote. Ta dan je bila maša tudi na cerkveni pristavi. Tako smo se tudi tam Bogu zahvalili za blagoslov, srečo in varstvo med letom. Verouk in šola • V soboto po zahvalni nedelji so se spet odprla vrata za novo šolsko leto. Nadaljujemo s pripravo na sv. birmo, prvo sv. spoved in prvo sv. obhajilo. Verouk je zelo potreben za pripravo na prejem zakramentov in za versko vzgojo. Sobotna šola pa se je na žalost omejila le na pripravo miklavževanja. Ob tem pa ima plesna skupina ob sobotah plesne vaje. Martinovanje in koline • Prvo soboto v novembru smo imeli tradicionalno jesensko prireditev: martinovanje in koline s srečo-lovom. V soboto zvečer se je dvorana spet napolnila z gosti. Ne le rojaki, tudi drugi radi pridejo na koline. Tako je bila prireditev uspešna in s tem nagrajeno delo, ki ga je zeč veliko v pripravah. Konec cerkvenega leta • Mesec november je čas, ko se poslovi eno in začne drugo ali novo cerkveno leto. Konča se 'čas med letom' in se začne 'advent'. Ta zaključek je obeležen s praznikom Kristusa -kralja vesoljstva. Cerkev nas z bogoslužnimi besedili spominja, da je za rast naše vere, upanja in ljubezni nujno, da v naših srcih kraljuje Jezus Kristus s svojo dobroto, usmiljenjem in ljubeznijo. Pri nas, pri Sv. Vladimirju, smo v soboto pred praznikom Kristusa kralja delali rezance. To je že začetek zunanje priprave na božične praznike. Notranja, duhovna priprava se bo morala stopnjevati, ko se bomo bolj približali prazniku samemu. Nekaj dni pred praznikom imamo, kot je že navada, duhovno obnovo. Navadno je prišel duhovnik pomočnik. Letos ga najverjetneje ne bo. Da bi pa priprava le bila, bo v tednu pred božičnim praznikom vsak dan maša zjutraj in zvečer s priložnostjo za sv. spoved. Vsak župljan bo imel priložnost v sveti spovedi očistiti svoje srce za vreden prejem Jezusa, ki prihaja. Franc Letonja CM, župnik PRI SV. GREGORJU v Hamiltonu Jesenski banket - žegnanje • V nedeljo, 19. septembra, je sv. mašo ob 10h vodil salezijanski inšpektor dr. Alojzij Slavko Snoj. Pri uvodnem delu je blagoslovil nove orgle. Med pridigo je poudaril pomen skupnosti, se zahvalil vsem, ki sodelujejo in si prizadevajo ohranjati hamiltonsko slovensko župnijo živo in dejavno. Po koncu sv. maše pa je sledil orgelski koncert, ki ga je izvedek organist Donald Anderson iz Petersborougha. Po maši pa smo se v velikem številu zbrali še na našem praznovanju v dvorani. Naše gospodinje so priprave zelo dobro slovensko kosilo, mladi so postregli na mize. Med kosilom smo si lahko na platnu ogledali slike iz župnijskega življenja od spomladanskega banketa pa do zdaj. Poleg naših gostov nas je obiskal tudi svetovno znani slovenski plavalec, Martin Stel, ki je ob koncu kosila pokazal nekaj svojih kratkih filmov in spregovoril nekaj besed o plavals-kih podvigih, posebej na Amazonki. Postal je prvi človek, ki je v 66 dneh preplaval celotno dolžino Ama-zonke - 5.265km. Relikvije sv. Janeza Boska • V torek, 5. oktobra smo se s skupino faranov udeležili slovesnosti ob obisku relikvij, sv. Janeza Boska, ustanovitelja salezijanske družbe, ki je bil rojen 15. avgusta 1815. Slovesnost je potekala v cerkvi sv. Benedikta na Kipling Rd. v Torontu. Po jutranjih hvalnicah so razne skupine iz okoliških osnovnih in srednjih šol prihajale do treh popoldne in molile ob relikvijah sv. Janeza Boska. Ob treh je sledila molitev rožnega venca v različnih jezikih. Tretjo desetko smo vodili Slovenci. Ob petih je sledila skupna molitev večernic in ob sedmih slovesna sv. maša, ki jo je vodi škof John Boissonneau. Cerkev je bila premajhna, zato so v spodnji dvorani imeli televizijski prenos. V homiliji je pridigar poudaril don Boskovo priporočilo glede češčenja evharistije, molitve rožnega venca in češčenja Marije ter o spoštovanju Cerkve in papeža. Obenem je tudi poudaril don Boskove besede in povabilo, da bi se vsi trudili za svetost, tako mladi kot odrasli. Relikvije sv. Janeza Boska so šle na pot 31. januarja 2009 in bodo prepotovale ves svet. Od 5. do 9. oktobra so bile relikvije na področju Kanade, od tam so jih prenesli v Azijo. Vse skupaj pa je priprava na 200 letnico rojstva sv. Janeza Boska, ki jo bomo praznovali 15. avgusta 2015. Slovenska šola je odprla svoja vrata • Kar lepo število otrok se je že nabralo. V vrste učiteljic je stopila Mateja Mihelčič. Na žalost, pa je v nedeljo, 29. avgusta 2010 odšla k Bogu po večno plačilo Darinka Ferletič - naša faranka, učiteljica Slovenske šole in kulturna delavka. Po dolgem boju z boleznijo, je v svojem 61. tem letu starosti zaključila zemeljsko pot. Do konca si je prizadevala, da je izpeljala svoje poslanstvo. Posebej si je prizadevala za kuturno de-janost, v prvi vrsti pa za Slovensko šolo. Napisala je učebnik, pripravljala programe, organizirala vsakoletne prireditve, pri katerih je sodelovala Slovenska šola, predvsem 'materinski dan' in 'mi-klavževanje'. Sodelovala je v župnijskem pastoralnem svetu in kulturnem društvu. Težko bi naštel vse, kar je storila za župnijsko in slovensko skupnost v Kanadi. Naj ji bo Bog bogat polačnik za vse, kar je naredila za našo skupnost. Baragovi dnevi • Kot vsako leto, smo se teh tudi letos udeležili z enim avtobus faranov. Srečanje bolnikov in starejših • V sredo, 13. oktobra 2010 so ga organizirale članice Slomškovega oltarnega društva. Pri daritvi svete maše so vsi, ki so želeli, prejeli tudi zakrament bolniškega maziljenja. Na koncu sv. maše smo še zmolili molitve za srečno smrt. Nato so članice oltarnega društva postregle z dobrim kosilom, kjer so se odprla srca za medsebojni pogovor in izmenjavo. Članice so organizirale tudi prevoz za tiste, ki se sicer ne bi mogli udeležiti srečanja. Veseli in napolnjeni z novimi močmi so se počasi razkropili vsak na svoj dom. Novi hamiltonski škof • V petek, 24. septenbra 2010 je papež Benedikt XVI. imenoval novega hamiltonskega škofa Douglas-a Crosby-ja, dosedanjega škofa v škofiji Corner Brook in Labrador. Umestitev je bila v ponedeljek, 8. novembra 2010. »Izgubili« pa smo našega pomožnega škofa Gerard-a Bergie-ja, ki je bil imenovan za novega škofa škofije St. Catharines. Priporočimo ju v molitev, da bi vsak na svojem mestu dobro opravljal zaupano mu službo. Obisk slovenske delegacije DS • V soboto, 23 oktobra 2010, nas je obiskala slovenska delegacija mag. Blaža Kavčiča predsednika Držav- nega sveta Rep. Slovenije. Najprej smo se kratko zaustavili v Villa slovenia - v prostorih sv. Jožefa in slovenski banki - Credit Union. Potem smo jih peljali v našo cerkev, dvorani in na koncu zaključili enourni obisk z obiskom slovenske šole. Na kratko smo jim predstavili začetke, razvoj in delo slovenske skupnosti v južnem Ontariju. Pokazali smo jim prostore in jih seznanili z delom raznih skupin v okviru župnije. Posebej so si ogledali in se pozanimali v pogovoru z učiteljicami Slovenske šole na koncu pa se poslikali z otroci. Vsi sveti • V nedeljo, 31. oktobra, pred praznikom Vseh svetih so mnogi tukaj obiskali grobove rajnih. Ob dveh je imel v mavzoleju Holy Sepuchre sv. mašo naš škof A. Tonnos, potem smo se zbrali pri križu in molili za pokojne. Molili smo še na slovenskem delu pokopališča Gate of Heaven in zaključili z molitvami na pokopališču Our lady of the Anglels. Vreme je pomagalo, da je bil obisk kar lep. Martinovanje • V soboto, 13. novembra zvečer smo zopet Martino-vali. Tokrat se nas je nabralo skoraj 90, kar je precej več kot lani. Kar dosti več steklenic vina je prišlo na zanimivo ocenjevanje vin. Drago Gačnik SDB, župnik ZAHVALA V petek, 21. maja 2010, nas je po kratki bolezni zapustil dragi mož in oče Frank Halas, rojen 17. septembra 1932 v Črenšovcih, v Sloveniji. Prisrčna hvala Fr. George Parayil iz 'Epiphany of our Lord Parish' za molitve in pogrebno sveto mašo. Hvala nosilcem krste ter mladim za branje beril in prošenj. t Iskrena hvala vsem, ki ste darovali za rože, svete maše in Cancer Society. Hvala sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste nam izrekli sožalje. Hvala vsem, ki ste se udeležili pogrebne svete maše in vsem, ki ste nam pomagali. Hvala Anki za pripravljeno pogrebščino. Dragi Frank, počivaj v miru. Žalujoči: Žena Regina, sinova Daniel (Olga) in Steve (Joey), brat Stefan z družino v Sloveniji, sestra Elizabeta z družino v Franciji ter nečakinji Theresa in Elizabet z družinama v Hamiltonu. ZAHVALA Spletel si svoj rožni venec... Za nas ostala je molitev tvojih ustnic, pesem ista, ki se pela bo za tabo, in topla misel, blagi angelski odmev za vse, ki v spominih jočejo za tabo. Po hudi in dolgotrajni bolezni nas je 14. julija 2010 v 86. letu starosti zapustil naš dragi mož, ata in stari ata, Alojzij Rigler. Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki ste našega ata cenili in ga imeli radi. Hvala vsem, ki ste se mu prišli še zadnjič poklonit. Hvala za besede sočutja in tolažbe, za darovane sveče, cvetje, svete maše in darove za Dom Lipa. Hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se g. Toniju Burji za sveto maziljenje, molitve in pogovore; župniku g. Valentinu Batiču za lepo opravljen pogrebni obred, sv. mašo in molitve; g. Martinu Zakrajšku in pevskemu zboru za posebno obogatitev svete maše s prelepim petjem. Petje, katerega je imel rad tudi naš preljubi ata, je bilo tako posebno, da se nas je dotaknilo vse do naših src in nas napolnilo z upanjem, da se ata sedaj počuti dobro in počiva v miru. Gospe Nadi Čemaš gre zahvala za posebno prepisano pesem za Lojzeta, ki je bila odpeta na pokopališču. Hvala organistu g. Andreju Pahuljetu, ki je na pokopališču igral harmoniko in g. Danilu Volku, ki je tudi solo zapel. Velik poklon je bilo slovo z igranjem na pokopališču. Hvala ge. Kati Živkovič, ki je kuhala za pogrebščino ter vsem, ki ste spekli pecivo in ga prinesli za zadnje slovo od našega ata. Še enkrat hvala vsem in vsakemu posebej. O, ata, kakšen dar iz nebes si bil za nas vse! Zelo te bomo pogrešali! Žalujoči: žena Ana, hčerki Irena in Betty z družinama ter sinova Stanko in Rado z družinama. ZAHVALA Nepričakovano nas je 7. septembra 2010, v 85. letu starosti, zapustil mož in oče Leopold Hudovernik, rojen leta 1925 na Bledu, v Sloveniji. Iskrena hvala g. T. Burji za podelitev sv. maziljenja ter g. V. Batiču za molitve, sv. mašo in slovo na pokopališču. Zahvaljujemo se sorodnikom in prijateljem, ki ste bili z nami v teh žalostnih dneh. Prav tako vsem, ki ste se prišli poslovit od Poldeta, se udeležili sv. maše in ga pospremili na zadnji poti. Zahvala organistu A. Pahuljetu in moškemu zboru za lepo petje. Hvala darovalcem za sv. maše, za Dom Lipa in cvetje. Hvala ge. M. Soršak in njenim pomočnicam pri pripravi pogrebščine ter vsem, ki ste darovali pecivo. Polde, pogrešali te bomo! Počivaj v Božjem miru. Žalujoči: žena Silva, hčerki Helen in Mimi ter sorodniki v Kanadi in Sloveniji. ZAHVALA V Veliki Polani se je 1. februarja 1934 rodil naš dragi Ignac Hozjan. Z rodnega Prekmurja ga je pot zanesla v svet, kot mnogo njegovih rojakov. Družino si je ustvaril v Torontu in zanjo skrbel z veliko hvaležnostjo Bogu za zdravje. V mirno življenje je vstopila zahrbtna bolezen. Od nas se je naš dragi Ignac poslovil 18. oktobra 2010 in odšel k nebeškemu Očetu. Iskreno se zahvaljujemo za pomoč v času njegove bolezni in za obiske v bolnici bratu Jožetu z družino, sestri Mariji Hozjan, družini Slavkota in Marije Kelenc ter vsem sorodnikom in prijateljem. Hvaležni smo g. župniku Tinetu Batiču, kaplanu Toniju Burji ter sestri Kristini za redne obiske ob bolniški postelji. Hvala župniku za sveto mašo in pogrebne obrede. Bog povrni vsem, ki ste se poslovili od njega, nam izrekli sožalje, ga zasuli s cvetjem, darovali za svete maše ali druge namene ter molili za pokoj njegove duše. Najlepša hvala in Božje plačilo za pripravljeno pogrebščino gospe Mariji Soršak in pomočnicam, prav tako pa tudi vsem gospem, ki so prispevale pecivo. Dragi naš Naci, za vedno boš v naših srcih. Počivaj mirno v Božjem naročju. Žalujoči: žena Elizabeta, sin Ignac (Nancy), hčerka Irena, sin David (Lisa), vnučki, ki so zelo radi imeli dedeka ter drugi sorodniki v Kanadi in Sloveniji. ZAHVALA Na Gospodov dan, 7. novembra 2010, nas je nenadoma zapustil mož, oče in stari oče Ciril Muhič, rojen 23. avgusta 1926 v Primči vasi, v Sloveniji. Nikoli nas ni hotel bremeniti s svojimi težavami in je vedno pokazal dobro voljo. Bil je dober mož in oče. Rad je hodil v cerkev in molil rožni venec. Rad je imel naravo, naš lepi vrt in rože. Pa tudi glasbo je imel rad. Imel je veliko prijateljev. Hvala vsem, ki ste se prišli poslovit od njega, bili pri pogrebni sv. maši in ga pospremili na zadnji poti. Zahvalimo se g. Burji za podelitev sv. maziljenja in pogrebne obrede ter g. Zrnecu za molitve v pogrebnem Zavodu. Hvala pevcem za lepo petje, organistu Andreju Pahuljetu in ministrantu Tomažu. Hvala vsem, ki ste darovali za Dom Lipa. Prav lepa hvala ge. Mariji Soršak in njenim pomočnicam za okusno kosilo, darovalkam peciva in pomočnikom v baru. Vsem, ki ste nam stali ob strani in nam pomagali v teh žalostnih dneh, naj Vam Bog povrne! Cirila bomo vsi pogrešali. Žalujoča in hvaležna žena Milka, sin Ciril z družino, sin Tomaž, brat Lojze v Sloveniji ter drugi sorodniki v Kanadi in Sloveniji. Duhovniki in župljani cerkve sv. GREGORIJA VELIKEGA na 125 Centennial Parkway North, Hamilton, Ont., L8E 1H8 Tel.: (905) 561-5971 voščimo obilo Božjega miru in blagoslova za božič ter srečno in uspešno novo leto Prazniki nas zbližujejo in povezujejo. Božič naj nas torej osreči novo leto pa prinese dobro voljo, krščanski pogum in zadovoljstvo R. F. MACHINE SHOP Inc. Frank in Angela Rajbar 6307, rue Larrieu, St. Leonard, Quebec, HIT 3T7 ŽUPNIJSKO OBČESTVO cerkve Svetega Vladimira v Montrealu, 3470 Blvd. St. Joseph, Montreal, Que., H1X 1W6 Tel.: 514-254-8286 vošči vsem dobrotnikom in rojakom v Kanadi ter drugod po svetu veliko pravega notranjega miru in veselja za božič, v novem letu pa Božjega blagoslova in varstva VINCENCIJEVA KONFERENCA župnije Brezmadežne pozdravlja vse rojake, posebno ostarele, bolne in zapuščene. Obljublja jim nadaljnjo pomoč in molitve. Želi jim Božji blagoslov za božič in novo leto. r : — \ ThrJ^rbb:rn.tČTii:- ŽUPNIJSKO OBČESTVO MARIJE POMAGAJ v TORONTU želi vsem bralcem Božje besede mir in veselje božične noči, v novem letu pa blagoslov in srečo Župnijsko občestvo Brezmadežne 739 Brown's Line, Toronto, Ontario, M8W 3V7 vošči vsem župljanom in rojakom polnost veselja in svetonočnega miru ter zdravo, srečno in blagoslovljeno novo leto KATOLIŠKA ŽENSKA LIGA pri Brezmadežni s čudodelno svetinjo želi vsem rojakom, posebno ženam in materam, vesele božične praznike in milostipolno novo leto CLANICE KATOLIŠKE ŽENSKE LIGE PRI MARIJI POMAGAJ Voščimo vsem župljanom, dobrotnikom in vsem, ki boste brali to voščilo: Veliko Božje milosti in blagoslova za božič in vnovem letu Društvo SIMON GREGORCiC Vošči vsem članom in prijateljem ter vsem Slovencem zares vesel božič in obilo lepih dni v letu 2011 RIDLEY FUNERAL HOME zeli vesel božič in srečno novo leto 3080 Lakeshore Blvd. West (At 14th St.,} Etobicoke, Ont., M8V 1K3 George M. Nill (416) 259-3705 Community Funeral Preplanning Centre www.ridleyfuneralhome.com Prijatelji, naj vam bodo srca polna miru in veselja božične noči. Želijo uslužbenci in odborniki KREKOVA SLOVENSKA HRANILNICA IN POSOJILNICA 747 Browns Line, Toronto, M8W 3V7 Tel.: (416) 252-6527 611 Manning Ave., Toronto, Tel.: (416) 532-4746 E-mail: main@krek.ca website: www.krek.ca Odbor, upravnik in uslužbenci želijo vsem članom, njihovim družinam in vsej slovenski skupnosti, da bi bili božični prazniki napolnjeni z dobroto in da bi bilo leto 2011 blagoslovljeno. Župnijska hranilnica in posojilnica Slovenija Slovenia Credit Union www.ilHiviJiliiii.gii.ci 725 Brown's Line, Etobicoke, Ontario 611 Manning Ave., Toronto, Ontario 23 Delawana Drive Hamilton, Ontario (416) 255-1742 (416) 531-8475 (905) 578-7511 c*mouc CDffrouB даснгкхж or KVOTO Upamo,da nas ne boste potrebovali, sicer pa naj bo blagoslovljen Božič< in srečno novo leto www.catholic-cemeteries.com Tel: (416) 733-8544 Assumption, Mississauga (905) 670-8801 Christ the King, Markham (905) 471-0121 Holy Cross, Thornhill (905) 889-7467 Mount Hope, Toronto (416) 483-4944 Queen of Heaven, Woodbridge (959) 851-5822 Resurrection, Whitby (905) 668-8912 л CIRIL in MILENA SORŠAK z družino želita vsem sorodnikom, prijateljem in znancem blagoslovljen božič in uspeha polno novo leto 2011 FLEGAR PLASTERING & CERAMICS LTD. Tony Flegar Tel.:(416) 458-5050 14 Wiarton Crt., Thornhill, Ontario, L3T 2P4 Vsem dragim rojakom in še posebej obiskovalcem milosti polne božične praznike in blagoslovljeno leto 2011 Veselje in radost božične noči naj vas osrečuje tudi v novem letu GRADBENO PODJETJE JOŽE KASTELIC LTD. 770 Browns Line, Toronto, Ont., M8W 3W2 • (416) 255-2085 V___J л ABC Fire Door Testing & Manufacturing Ltd. Obilo blagoslova za božič, zdravja in sreče v novom letu želijo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem družine Ludvik, Mike in Bili Stajan Tel: (905) 891-1680 Fax: (905) 891-1631 920 Lakeshore Rd. E., Mississauga, Ont. L5E 1E1 Milosti polne božične praznike in zdravo ter božjega blagoslova polno novo leto vam srčno želi MIJA FERKUL z družinami Tel.: (416) 255-2179 183 Beta Street, Toronto, M8W 4H5 Zobni zdravnik Dr. A. P. KAČINIK z družino vošči vsem slovenskim rojakom, posebno še svojim pacientom, vesele in blagoslovljene božične praznike ter srečno, zdravo in uspeha polno novo leto 2011 Rosedale Medical Centre, 600 Sherbourne St., Suite 401, (Bloor - Sherbourne subway) Toronto, Ont., M4X 1W4 Tel.: (416) 922-1161 Fax: (416) 960-3298 Email: kacinik@interlog.com Vesele božične praznike in srečno ter blagoslovljeno novo leto želi vsem prijateljem in znancem družina DARKO & MARIA MEDVED iuodcH Vso polnost blagoslova božične noči ter srečno, veselo novo leto želi vsem prijateljem in znancem DRUŽINA JEREB 1460 Venta Ave., Mississauga, Ont., L4X 1E1 Tel.: (905) 848-5731 DRUŽINA SLANIČ želi vsem prijateljem in znancem blagoslovljene božične praznike ter srečno novo leto 2011 Mississauga, Ontario V_J r Vsem znancem in prijateljem želi vesele božične praznike ter srečno novo leto TRIGLAV ELECTRIC LTD. Rudi Mihelič 1529 Trotwood Ave., Mississauga, Ont., L5G 2Z8 Tel.: (905) 278-0284 • Cell (647) 504-7839 RUDY Blagoslovljen božič in srečno leto 2011 želi podjetje QUALITY PAINTING & DECORATING Top Quality ◊ Neat ◊ Precise VICTOR KRAMPELJ (905) 274-4640 1186 Haig Blvd. Mississauga ON L5E 2M7 SLOVENSKO LOVSKO IN RIBIŠKO DRUŠTVO želi svojim članom in znancem blagoslovljen božič ter uspešno novo leto Odbor DRUŠTVO VEČERNI ZVON - EVENING BELL želi vsem članom in članicam društva, prijateljem in obiskovalcem društvenih prireditev blagoslovljene božične praznike ter uspeha polno novo leto Odbor društva r л Vesele in blagoslovljene božične praznike ter srečno novo leto želi vsem prijateljem in znancem KOMPAS EXPRESS AGENCIJA Vaš center za cenena skupinska potovanja v domovino ali obratno; potni listi, najem avtov, income taxes, prošnje vseh vrst itd. Dr. Karel Žužek, Robert Žužek, Peter Urbanc, notar 741 Bloor Street W. Toronto Tel: 416-534-8891 JOŽE ŠKOF Z DRUŽINO vošči vsem znancem in prijateljem vesele božične praznike ter srečno in zdravja polno novo leto J. M. DIE LIMITED 899-909 Pantera Drive, Mississauga, Ontario, L4W 2R9 5226 Timberlea Blvd, Mississauga, Ontario, L4W 2S5 Tel.: (905) 625-9571 SILVO TEKAVČIČ z družino želi vsem sorodnikom, prijateljem in znancem vesele božične praznike ter srečno novo leto SILVO TILE CO. LTD. 61 Carson St., Toronto, Ontario, M8W 3S1 Tel: (416) 252-2444 • (416) 543-8089 ROBIN ELECTRIC CO. LTD. Electrical Contractors 1-2011 Plessis Rd. Winnipeg, Man., R3W 1S4 Tel. (1-204) 224-1605 LASTNIK STANE in ERNA VRSNIK želita vsem rojakom in prijateljem milosti polne božične praznike ter srečo v letu 2011 SALZBURG INTERIORS & FURNITURE LIMITED ŽELI VSEM VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO KLAUS, JOSEF IN CHRISTINE DOMA (905) 791-0111 RICHWAY CONSTRUCTION LTD. zeli vesele in blagoslovljene božične praznike ter srečno, zdravja polno novo leto vsem sorodnikom, prijateljem in znancem družina JOHN VRBNJAK Tel. Bus.: 905-683-5150 23 East Dr., Unionville, Ont., L6G 1A3 Tel. doma: (905) 477-3357 VSESLOVENSKI KULTURNI ODBOR Forum za kooperacijo in koordinacijo med slovenskimi organizacijami Marjan Kolarič predsednik Tel: 905-285-0979 E-pošta: marjan_kolaric@hotmail.com 770 Brown's Line Toronto, Ontario, M8W 3W2 Tel: 416-259-1430 Faks: 416-259-9210 www.theSlovenian.com RADIO GLAS KANADKSIH SLOVENCEV Oddaja preko CHIN FM 100.7 vsako soboto zvečer od 8:00pm do 9:00pm PUBLIKACIJA GLASILO KANADSKIH SLOVENCEV Izide vsaka dva meseca z namenom informirati o dejavnostih v slovenski skupnosti in prinašati novice iz Slovenije INFORMACIJSKI CENTER je namenjen skupnosti, da razkaže in oglaša gradivo, ki je povezano z dejavnostmi društva ali samo društvo in organizacijo, odprt vsak četrtek od 6. do 9. ure zvecer in vsako soboto od 9. do 12. ure dopoldan Vesele božične praznike in srečno novo leto 2011 vam iz srca želimo vsi sodelavci Vseslovenskega kulturnega odbora "Ali ste testirali mojo miše-lovko?" vpraša izumitelj na patentnem uradu. "Smo." "Torej jo boste patentirali?" "O tem moramo še razpravljati. Danes zjutraj smo namreč pred mišelovko našli tri miške, ki so umrle od smeha, ko so jo videle." -k-k-k-k-k-k "Nisem prijatelj odvečnega govorjenja!" reče šef novemu vajencu. "Če vam pomigam s prstom, pridite k meni!" "Tudi jaz ne govorim rad veliko. Če odkimam, pomeni da ne bom prišel!" kkkkkk Doktor izpolnjuje kartotečni list in vpraša: "Kadite?" "Ne." "Pijete?" "Tudi ne." Doktor nekaj časa zre v pacienta, nato pa mu reče: "Nekaj bom že našel, da vam bom prepovedal!" kkkkkk "Zob ste mi izpulili v petih minutah pa za to hočete 50 Evrov!?" "Če bi želeli, bi vam ga lahko pulil tudi dve uri!" kkkkkk "Gospod doktor, ali imam samo jaz to bolezen?" "Kje pa, na pokopališču je polno takih." kkkkkk "Doktor, trenutno nimam denarja, da bi vam plačal zdravljenje. Vam bom pa v oporoki zapisal del premoženja. Ste za to?" "Seveda sem! No, sedaj mi pa vrnite recept, ki sem vam ga napisal, da vam bom predpisal nekaj drugega." BOŽIČNE PRAZNIKE vošči in SREČNO LETO želi družina Ugovšek, Toronto, Ontario ADDRESS Canadian Publication Sales Agreement #40022296 • October 2010 BOŽJA BESEDA — THE WORD OF GOD, Religious quarterly periodical, is published by Slovenian Missionaries of St. Vincent, 739 Brown's Line, Toronto, Ontario. Printed by Golla Graphics Inc. Subscription rates in Canada $28.00, in United States $20.00 US per year. Changes of address and undelivered copies should be sent to Božja Beseda, 739 Brown's Line, Toronto, Ontario, M8W 3V7. Slovenia Credit Union 725 Brown's Line, Toronto, ON M8W 3V7 Tel: (416)255-1742 Fax: (416)255-3871 TOLL FREE: 1-888-SCU-1742 611 Manning Ave., Toronto, Parish Hall _Tel: (416)531-8475_ 23 Delawana Dr., Hamilton, Villa Slovenia Tel: (905)578-7511 HRANILNICA IN POSOJILNICA VAM NUDI VSE VRSTE BANČNIH USLUG V pomoč članom in Slovenski skupnosti. Vabimo vas, da nas obiščete. www.sloveniacu.ca S KREKOVA SLOVENSKA HRANILNICA IN POSOJILNICA NAPREDNA, FINANČNO MOČNA USTANOVA, USMERJENA K ODLIČNOSTI 747 Browns Line 611 Manning Ave. Etobicoke, Ontario Toronto, Ontario M8W 3V7 M6G 2W1 (416) 252-6527 (416) 532-4746 VLOGE INVESTICIJE POSOJILA ZAVAROVANJE DRUGE USLUGE • Hranilne • RRSPs/RRIFs • Osebna • Za potovanje • MasterCard • Vezane • Delnice • Hipotečna • Hiše/Avtomobile • Online Banking • Čekovni račun • Mutual Funds • Gradbena • Posojila • Menjava $US • TFSAs • RESPs • Line of credit • Hranilne vloge • Bančni avtomat Website: www.krek.ca (ATM)