420 OFTALMOLOGIJA Zdrav Vestn | september – oktober 2022 | Letnik 91 | https://doi.org/10.6016/ZdravVestn.3232 Avtorske pravice (c) 2022 Zdravniški Vestnik. To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno 4.0 mednarodno licenco. Rezultati vitrektomije pri bolnikih z regmatogenim odstopom mrežnice The results of vitrectomy in patients with rhegmatogenous retinal detachment Polona Zaletel Benda, Katarina Vergot, Anila Lumi, Xhevat Lumi Izvleček Izhodišča: Ovrednotili smo anatomski in funkcionalni izid zdravljenja kompleksnega regmatogenega odstopa mrežnice z vitrektomijo pars plana (PPV). Metode: V retrospektivno raziskavo smo vključili 88 oči 88 bolnikov, ki so bili zaradi kompleksnega regmatogenega odsto- pa mrežnice zdravljeni s PPV. Določili smo anatomski uspeh in funkcionalni izid na podlagi korigirane vidne ostrine (VO) v celotni skupini bolnikov in v skupinah glede na status očesne leče, rumene pege in prisotnosti proliferativne vitreoretino- patije (PVR) stopnje ≥ C1. Z optično koherenčno tomografijo (OCT) rumene pege smo vsaj 6 mesecev po PPV ovrednotili prisotnost prekinitev elipsoidne cone, cistoidnega makularnega edema (CME), epiretinalne membrane (ERM) ali makular- ne luknje. Rezultati: Anatomski uspeh je bil po primarni PPV 93,2 %. Končni anatomski uspeh je bil dosežen pri vseh 88 bolnikih (100 %). Korigirana VO se je statistično značilno izboljšala iz VO 1,7 ± 1,2 SD logMAR pred operacijo na VO 0,6 ± 0,7 SD lo- gMAR po operaciji (p=0,01). Med skupinama bolnikov je glede na prisotnost PVR izstopal slabši anatomski izid v skupini s PVR stopnje ≥ C1 (89,7 %). Korigirana VO se je po operaciji izboljšala pri vseh skupinah bolnikov, vendar po analizi glede na skupine statistično značilno le v skupini fakih (p=0,019), z odstopom rumene pege, (p=0,016) in s prisotnim PVR stopnje ≥ C1 (p=0,028). Končna VO je bila boljša v skupini psevdofakih (0,75 ± 1,06), v skupini bolnikov z ležečo rumeno pego (0,78 ± 1,30) in pri bolnikih brez PVR (0,80 ± 1,15 logMAR). Analiza OCT rumene pege po operaciji je pokazala prisotnost prekinitev elipsoidne cone v 39 %, CME v 15 %, ERM v 2 % in makularne luknje v 2 %. Primerjava spremenljivk OCT glede na skupine na podlagi statusa očesne leče, rumene pege in prisotnosti PVR stopnje ≥ C1 je pokazala največji delež prekinitev elipsoi- dne cone v skupini oči s prisotnim PVR stopnje ≥ C1 (58,6 %). Zaključek: Ugotovili smo visoko stopnjo anatomske in funkcionalne uspešnosti zdravljenja kompleksnega regmatogene- ga odstopa mrežnice z vitrektomijo. Funkcionalni izid je bil boljši pri bolnikih z umetno znotrajočesno lečo, pri bolnikih z Zdravniški VestnikSlovenia Medical Journal Očesna klinika, Univerzitetni klinični center Ljubljana, Ljubljana, Slovenija Korespondenca / Correspondence: Xhevat Lumi, e: xhlumi@hotmail.com Ključne besede: odstop mrežnice; vitrektomija pars plana; vidna ostrina; proliferativna vitreoretinopatija; prekinitev elipsoidnega sloja Key words: retinal detachment; pars plana vitrectomy; visual acuity; proliferative vitreoretinopathy; discontinuity of ellipsoid zone Prispelo / Received: 20. 2. 2021 | Sprejeto / Accepted: 13. 10. 2021 Citirajte kot/Cite as: Zaletel Benda P, Vergot K, Lumi A, Lumi X. Rezultati vitrektomije pri bolnikih z regmatogenim odstopom mrežnice. Zdrav Vestn. 2022;91(9–10):420–9. DOI: https://doi.org/10.6016/ZdravVestn.3232 eng slo element sl article-lang 10.6016/ZdravVestn.3232 doi 20.2.2021 date-received 13.10.2021 date-accepted Ophtalmology Oftalmologija discipline Professional article Strokovni članek article-type The results of vitrectomy in patients with rheg- matogenous retinal detachment Rezultati vitrektomije pri bolnikih z regmatogenim odstopom mrežnice article-title The results of vitrectomy in patients with rheg- matogenous retinal detachment Rezultati vitrektomije pri bolnikih z regmatogenim odstopom mrežnice alt-title retinal detachment, pars plana vitrectomy, visual acuity, proliferative vitreoretinopathy, discontinuity of ellipsoid zone odstop mrežnice, vitrektomija pars plana, vidna ostrina, proliferativna vitreoretinopatija, preki- nitev elipsoidnega sloja kwd-group The authors declare that there are no conflicts of interest present. Avtorji so izjavili, da ne obstajajo nobeni konkurenčni interesi. conflict year volume first month last month first page last page 2022 91 9 10 420 429 name surname aff email Xhevat Lumi 1 xhlumi@hotmail.com name surname aff Polona Zaletel Benda 1 Katarina Vergot 1 Anila Lumi 1 eng slo aff-id Eye Hospital, University Medical Centre Ljubljana, Ljubljana, Slovenia Očesna klinika, Univerzitetni klinični center Ljubljana, Ljubljana, Slovenija 1 421 STROKOVNI ČLANEK Rezultati vitrektomije pri bolnikih z regmatogenim odstopom mrežnice 1 Uvod Regmatogeni odstop mrežnice je ločitev nevrosen- zorne mrežnice od mrežničnega pigmentnega epitela za- radi nabiranja tekočine pod mrežnico, ki nastane zaradi raztrganine ali luknje v mrežnici. Gre za vid ogrožujoče stanje, ki brez ustreznega zdravljenja vodi do nepovratne izgube vida (1). Letna incidenca regmatogenega odstopa mrežnice v Evropi je po podatkih sistematičnega pregle- da literature in po metaanalizi 9,5–18,2 na 100.000 ljudi (2). Zdravljenje regmatogenega odstopa je kirurško. Glavno načelo kirurškega posega je sprostitev vitre- oretinalnega vleka in zaprtje raztganin(e) mrežnice. Sodobne kirurške metode zdravljenja so pnevmatska retinopeksija, operacija s skleralno plombo in vitrekto- mija pars plana (PPV). Ustrezen kirurški pristop se iz- bere na podlagi kompleksnosti odstopa, starosti bolnika in usposobljenosti kirurga (3). Enostavni regmatogeni odstop mrežnice je lokalizirani odstop mrežnice z eno manjšo raztrganino na periferiji mrežnice ob dobri pre- glednosti očesnega ozadja (3). Kirurška metoda izbire pri enostavnem regmatogenem odstopu je pnevmatska ležečo rumeno pego in pri bolnikih brez PVR. Največji delež bolnikov s prekinjeno elipsoidno cono je bil v skupini bolnikov s predoperativno PVR. Abstract Background: We evaluated the anatomical and functional results of pars plana vitrectomy (PPV) for the treatment of com- plex rhegmatogenous retinal detachment (RRD). Methods: A retrospective analysis was performed on 88 eyes of 88 patients with complex RRD managed by PPV. We de- termined the anatomical success rate as well as functional outcomes based on best-corrected visual acuity (BCVA) in the whole cohort of patients and in the groups classified based on crystalline lens status, macular status, and the presence of proliferative vitreoretinopathy (PVR) grade ≥ C1. An optical coherence tomography (OCT) macular imaging was used to ob- tain images at the postoperative visit at least six months after PPV and determine the presence of discontinuity of ellipsoid zone (EZ), cystoid macular oedema (CME), epiretinal membrane (ERM), or macular hole (MH). Results: Anatomical outcome of primary PPV was 93.2%. Final retinal reattachment was achieved in all patients (88 eyes, 100%). BCVA improved from preoperative BCVA 1,7 ± 1,2 SD logMAR to postoperative BCVA 0,6 ± 0,7 SD logMAR (p=0,01). We showed worse anatomical outcomes in the group of patients with PVR grade ≥ C1 (89.7%). Postoperative BCVA im- proved in all groups of patients, but after analysis according to the groups statistically significantly only in the phakic group (p=0.019), macula-off group (p=0.016), and in the group of patients with the presence of PVR grade ≥ C1. Final BCVA was better in the pseudophakic group (0.75 ± 1.06), in the macula-on group (0.78 ± 1.30) and in patients without the presence of PVR (0.80 ± 1.15 logMAR). Postoperative OCT macular analysis showed discontinuity of EZ in 39%, CME in 15%, ERM in 2% and MH in 2%. Comparison of OCT variables according to the groups based on lens status, macular status, and presence of PVR grade ≥ C1 showed the largest proportion of discontinuity of EZ in the group of patients with presence of PVR grade ≥ C1 (58.6%). Conclusion: The anatomical and functional results of PPV in the treatment of complex RRD were highly successful. The overall functional outcome was better in pseudophakic patients, patients with macula-on detachment and patients with- out PVR. The largest proportion of patients with discontinuity of the EZ was in the group of patients with preoperative PVR. retinopeksija ali operacija s skleralno plombo (4). Kom- pleksni regmatogeni odstop mrežnice je lokaliziran, subtotalen ali totalen odstop s številnimi raztrganina- mi mrežnice, posteriorno umeščenostjo raztrganin, re- tinalno dializo ali gigantsko raztrganino mrežnice (4). Pridružena je lahko tudi krvavitev v steklovini ali pro- liferativna vitreoretinopatija (PVR) (3). Kirurška meto- da izbire je pri kompleksnem regmatogenem odstopu mrežnice PPV (4). PPV je anatomsko uspešna metoda pri zdravljenju regmatogenega odstopa mrežnice. Sto- pnja anatomskega uspeha primarne PPV je 70–94 % (4- 7), končni anatomski uspeh je tudi do 100 % (3,4,7,8). Pooperativna PVR je najpogostejši vzrok za neuspešen anatomski izid regmatogenega odstopa mrežnice z inci- denco 5,1–11,7 % (9,10). Visoka stopnja anatomskega uspeha zdravljenja re- gmatogenega odstopa mrežnice s PPV ne zagotavlja tudi primerljivega funkcionalnega izida. Funkcionalni izid je raznolik in povezan z različnimi predoperativnimi de- javniki. V doslej objavljenih študijah so omenjeni števil- ni dejavniki, povezani s slabšim funkcionalnim izidom 422 OFTALMOLOGIJA Zdrav Vestn | september – oktober 2022 | Letnik 91 | https://doi.org/10.6016/ZdravVestn.3232 PPV, kot so: slabša vidna ostrina (VO) pred operacijo (6,7), daljše trajanje simptomov (6,7), odstop rumene pege, (6,11-14) in prisotnost PVR (4,6,15,16). Raznolikost funkcionalnega izida kirurškega zdravljenja regmatogenega odstopa mrežnice, kljub dobrim anatomskim izidom, se poskuša pojasniti s strukturno analizo slojev mrežnice rumene pege po operaciji, ki jo omogoča slikanje z optično koherenčno tomografijo (OCT). Več raziskav je pokazalo povezavo med funkcionalnim izidom zdravljenja in morfološkimi spremembami rumene pege (17-21). Namen naše retrospektivne analize je ovrednotiti anatomski in funkcionalni izid zdravljenja kompleksne- ga regmatogenega odstopa mrežnice s PPV ter izide opredeliti na podlagi statusa očesne leče in prej opra- vljene operacije sive mrene (faki, psevdofaki), statusa rumene pege (ležeča ali je odstopila) pred operacijo in prisotnosti predoperativne PVR. Pri teh skupinah bol- nikov smo na podlagi analize OCT rumene pege ugo- tavljali morfološke spremembe po operaciji, ki vplivajo na VO. 2 Metode 2.1 Izbira bolnikov V retrospektivno raziskavo smo vključili bolni- ke, zdravljene s primarno PPV zaradi kompleksnega regmatogenega odstopa mrežnice od januarja do de- cembra 2016 na Očesni kliniki Univerzitetnega klinič- nega centra v Ljubljani. Raziskava je potekala v skladu s Helsinško deklaracijo. Pred kirurškim posegom smo pridobili pisno soglasje vseh bolnikov za opravljeno operacijo. Vključenih je bilo 88 bolnikov, ki so bili zdravljeni s primarno PPV zaradi kompleksnega regmatogenega odstopa mrežnice. Izključitvena merila so bila: bolniki, zdravljeni s skleralno plombo, pnevmatsko retinopeksi- jo, kombinacijo PPV in skleralne plombe, retinalno kri- opeksijo med PPV, odstopom mrežnice zaradi očesne poškodbe in bolniki z drugo retinalno patologijo, ki bi lahko vplivala na morfologijo rumene pege in VO. Vsi bolniki so po operaciji imeli vsaj en kontrolni pregled na Očesni kliniki in so opravili oceno vidne funkcije in OCT rumene pege. Vse PPV je opravil isti vitreoretinal- ni kirurg (XL). 2.2 Zbiranje podatkov Retrospektivno smo iz bolnikove dokumentacije zbirali naslednje podatke: starost v času operacije, spol, aksialno dolžina zrkla (AL) operiranega očesa, trajanje simptomov, najboljšo korigirano vidno ostrino pred operacijo, prisotnost očesne leče ali umetne znotrajo- česne leče (IOL), predoperativni status rumene pege (ležeča ali je odstopila) in prisotnost PVR stopnje ≥ C1. Stopnjo PVR smo določili glede na posodobljeno kla- sifikacijo Retina Society Terminology Committe (1991) (22). Status rumene pege smo ugotavljali s pomočjo po- sredne biomikroskopije ob sprejemu bolnika. Pri odsto- pih mrežnice z motnimi optičnimi mediji smo opravili ultrazvočni pregled zrkla z B-scanom. Meritev AL smo pri odstopih mrežnice s prozornimi optičnimi mediji in ležečo rumeno pego izvedli z optičnim biometrom IOL Master (Optical Biometer, Carl Zeiss Meditec AG, Jena, Germany). Pri odstopih mrežnice z motnimi optični- mi mediji ali z odstopom rumene pege smo AL določili na podlagi ultrazvočne biometrije A-scan s frekvenčno sondo 10 MHz. Beležili smo tudi izbiro endotamponade med operacijo (zrak, vrsto plina ali silikonsko olje). Slikanje rumene pege je bilo opravljeno z optično koherenčno tomografijo (OCT) Topcon Swept Source (SS- OCT, DRI OCT Triton, Topcon, Tokyo, Japan) z vodoravnim B-scanom na pregledu vsaj 6 mesecev po operaciji. Centralno debelino mrežnice (CRT) smo iz- merili z računalniškim programom, ki samodejno izra- čuna debelino mrežnice na podpoljih 9 EDTRS. OCT rumene pege smo analizirali in beležili podatke o pri- sotnosti epiretinalne membrane (ERM), makularne lu- knje, prekinitve elipsoidne cone in cistoidnega maku- larnega edema (CME). Diagnozo CME smo postavili, kadar je bila centralna debelina mrežnice (centralno podpolje premera 1000 μm) ≥ 300 μm (23), če je bil pri- soten intraretinalni edem ali serozni odstop mrežnice na sliki SS-OCT (24). Diagnozo ERM smo postavili na podlagi smernic o opredelitvi ERM z OCT, ki jih je ob- javil Hubschman s sodelavci (25). Operacijo smo opredelili kot anatomsko uspešno, kadar je mrežnica popolnoma nalegla (centralno in v vseh 4 kvadrantih do ore serrate) po 6 mesecih spre- mljanja po primarni PPV in plinski endotamponadi ali po 6 mesecih po odstranitvi silikonskega olja (SO) pri očeh s PPV in endotamponado s SO. VO smo opredelili kot izboljšano, kadar je bil bolnik na pregledu 6 mesecev po zadnji operaciji zmožen pre- brati vsaj eno vrstico optotipov več na Snellenovi tabeli v primerjavi s stanjem pred posegom. Na pregledu po operaciji smo določili tudi funkcio- nalni izid na podlagi najboljše korigirane VO, določene v enotah Snellen, ki smo jo pretvorili v enote logMAR. Zabeležili smo potrebne sekundarne kirurške posege in ponovne operacije zaradi ponovnega odstopa mrežnice. 423 STROKOVNI ČLANEK Rezultati vitrektomije pri bolnikih z regmatogenim odstopom mrežnice 2.3 Kirurški poseg V vseh primerih je bila opravljena 3 portalna PPV v lokalni ali splošni anesteziji, s 23- ali 25-gauge inštru- menti in občasno z 29-gauge endoiluminacijo. Trokarji so bili pozicionirani tako, da so omogočali periferno vitrektomijo brez dotika očesne leče in po potrebi z možnostjo menjave med 3 vstopnimi mesti. Laserska fotokoagulacija se je opravila z ukrivljeno sondo oko- li raztrganin mrežnice ali 360° na periferiji mrežnice v primerih z raztrganinami v vseh 4 kvadrantih ali z gigantsko raztrganino. Ob koncu operacije je bila upo- rabljena endotamponada z zrakom, mešanico zraka in plina (20-odstotni žveplov heksaflourid- SF6 ali 10- do 15-odstotni perfluoropropan- C3F8) ali silikonsko olje (SO, 2000 Centistokes, Fluoron GMBH, Gauder AG, Heidelberg, Germany). SO je bilo uporabljeno pri bol- nikih z regmatogenim odstopom mrežnice na edinem funkcionalnem očesu, pri bolnikih s perifernimi reti- nektomijami, ki so zajele 2 kvadranta ali več, v primerih z gigantskimi raztrganinami in pri bolnikih z nezmo- žnostjo vzdrževati glavo z obrazom navzdol po opera- ciji. Tamponada s SO je bila odstranjena po 3 mesecih. Po uporabi endotamponade z mešanico zraka in plina smo bolnikom svetovali do teden dni vzdrževati polo- žaj glave z obrazom navzdol. Kadar je bila zaradi sive mrene preglednost očesne- ga ozadja slaba, je bil opravljen kombinirani poseg z operacijo sive mrene (fakoemulzifikacija in implanta- cija IOL v kapsularno vrečko) in vitrektomija. Kombi- nirani kirurški poseg je bil potreben pri 8 bolnikih. Pri 5 bolnikih je bila operacija sive mrene opravljena med obdobjem sledenja ali v času odstranitve SO po 3 mese- cih po primarni vitrektomiji. 2.4 Statistična analiza Izračunali smo pogostost kategoričnih spremenljivk in povprečje s standardnim odklonom (SD) ter razpo- nom za numerične spremenljivke. V prvem koraku smo izračunali anatomski izid in funkcionalni izid celotne skupine bolnikov. Funkcionalni izid smo opredelili na podlagi najboljše korigirane VO pred in po operaciji, pretvorjene v enote logMAR. V drugem koraku smo bolnike razdelili v skupine na podlagi: statusa očesne leče (skupina bolnikov z naravno očesno lečo – faki in skupina z umetno znotrajočesno lečo – psevdofaki; v zadnjo skupino smo uvrstili tudi bolnike po operaciji sive mrene in brez vstavljene umetne očesne leče – afa- kija), statusa rumene pege (ležeča in je odstopila), in prisotnosti predoperativne PVR ter za vsako od njih izračunali anatomski in funkcionalni izid. Rezultate znotraj iste skupine smo primerjali s parnim t-testom. Za statistično značilno razliko smo postavili mejo vred- nosti p < 0,05. 3 Rezultati 3.1 Demografski podatki V študijo je bilo vključenih 88 oči 88 bolnikov, ki so imeli opravljeno primarno PPV zaradi kompleksnega regmatogenega odstopa mrežnice (Tabela 1). Povpreč- na starost bolnikov v času operacije je bila 59,9 let ± 1,4 SD (razpon: 18–85 let). Razmerje med spoloma je bilo v prid moškim v razmerju 2 : 1 (60 moških, 28 žensk). Povprečna starost moških (59,8 ± 12,5 SD; razpon 18–84 let) in žensk (60,4 let ± 12,4 SD; razpon 25–85 let) se ni značilno razlikovala. Trajanje simpto- mov odstopa mrežnice je bilo povprečno 28 dni ± 70,2 Legenda: n – število; SD – standardni odklon; PVR – proliferativna vitreoretinopatija; SO – silikonsko olje. Preučevana spremenljivka Vsi bolniki (n=88) Starost (povprečje ± SD; razpon) 59,9 let ± 1,4 SD; razpon: 18–85 let Moški / ženske (n; %) 60 (68 %) / 28 (32 %) Trajanje simptomov (povprečje ± SD; razpon) 27,9 ± 70,2 dni; razpon 0–550 dni Aksialna dolžina zrkla 24,7 mm ± 2,0 SD; razpon: 21,2–32,4 Status očesne leče (n, %) • faki • afaki • psevdofaki 53 (60,2 %) 3 (3,4 %) 32 (36,4 %) Status rumene pege (n, %) • ležeča rumena pega • rumena pega odstopila 20 (23 %) 68 (77 %) Prisotnost PVR (n, %) • brez PVR • PVR stopnje ≥ C1 59 (67 %) 29 (33 %) Endotamponada med operacijo • 20 % SF6 • 15 % C3F8 • 10 % C3F8 • zrak • SO 13 (15 %) 25 (28 %) 30 (34 %) 2 (2 %) 18 (21 %) Tabela 1: Demografske in očesne značilnosti bolnikov, vključenih v raziskavo. 424 OFTALMOLOGIJA Zdrav Vestn | september – oktober 2022 | Letnik 91 | https://doi.org/10.6016/ZdravVestn.3232 SD z razponom 0 do 550 dni. Večina bolnikov je imela svojo očesno lečo (53 bolnikov; 60,2 %), 32 bolnikov (36,4 %) je imelo umetno znotrajočesno lečo in le 2 bol- nika sta bila brez očesne leče (afakija). Več kot dve tre- tjini bolnikov sta imeli regmatogeni odstop mrežnice z odstopom rumene pege (68 bolnikov; 77 %). Tretjina bolnikov je imela pred operacijo prisotno PVR stopnje ≥ C1 (29 bolnikov; 33 %). Povprečna AL operiranega očesa je bila 24,7 mm z razponom od 21,2 do 32,4 mm (Tabela 1). Med operacijo je večina bolnikov (68 bolnikov; 77 %) prejela endotamponado z mešanico zrak-plin, 21 % oziroma 18 bolnikov SO in v dveh primerih (2 %) je bil kot znotrajočesna tamponada vstavljen zrak (Tabela 1). Ob ponovni operaciji so 4 bolniki s plinsko endo- tamponado in ponovnim odstopom mrežnice po pri- marni PPV prejeli endotamponado s SO. Čas spremlja- nja bolnikov je trajal od 6 mesecev do 24 mesecev. 3.2 Anatomski in funkcionalni izid Anatomski uspeh je bil po primarni vitrektomiji do- sežen v 93,2 % oziroma pri 82 od 88 bolnikov. 6 bolni- kov je bilo treba še enkrat operirati zaradi ponovnega odstopa mrežnice. Po drugi operaciji je bil anatomski uspeh dosežen pri vseh 88 bolnikih (100 %) (Tabela 2). Korigirana VO se je statistično značilno izboljšala iz VO 1,7 ± 1,2 SD logMAR pred operacijo na VO 0,6 ± 0,7 SD logMAR po operaciji (p=0,01; parni t-test) (Tabela 2). Pri 76,14 % (67 bolnikov) se je korigirana VO po posegu izboljšala, medtem ko je pri 7 bolnikih (7,9  %) VO ostala enaka. Pri 15,9 % (14 bolnikih) je bila VO po posegu nekoliko slabša. Vzrok za prehodno slabšo VO po operaciji je bila pri 7 bolnikih siva mrena in pri 2 bolnikih fibroza zadajšnje lečne ovojnice. De- jansko slabša VO je bila pri 2 bolnikih z ERM in pri 3 bolnikih zaradi prekinitev elipsoidne cone ob ponov- nem odstopu mrežnice. Med skupinama bolnikov, ki so imeli svojo očesno lečo, in bolnikov z umetno očesno lečo ni bilo značilnih razlik v anatomskem izidu. V skupini bolnikov z ležečo rumeno pego je bil anatomski izid nekoliko slabši v pri- merjavi s skupino z odstopom rumene pege, vendar je bilo v skupini z ležečo rumeno pego vključenih bistve- no manjše število bolnikov. Zato statistična primerjava med skupinama ni bila smiselna. V skupini bolnikov s prisotno PVR stopnje ≥ C1 je bil anatomski izid slabši kot v skupini brez prisotne PVR (Tabela 3). Korigirana VO se je po operaciji izboljšala v vseh skupinah bolnikov, vendar statistično značilno le v sku- pini fakih (p=0,019), v skupini z odstopom rumene pe- ge, (p=0,016) in v skupini s prisotno PVR stopnje ≥ C1 (p=0,028). Največje izboljšanje absolutne vrednosti VO je bilo v skupini z odstopom rumene pege (za 1,88 lo- gMAR), najmanjše izboljšanje absolutne vrednosti VO pa v skupini z ležečo rumeno pego (za 0,22 logMAR). Izboljšanje absolutne vrednosti VO med skupinama fa- kih in psevdofakih ali afakih bolnikov je bilo enako (za 1,35 logMAR) in med skupinama brez PVR in s priso- tno PVR stopnje ≥ C1 zelo podobno (1,44 logMAR v skupini brez PVR; 1,48 logMAR v skupini s PVR stop- nje ≥ C1) (Tabela 4). 3.3 Analiza optične koherenčne tomografije (OCT) rumene pege po operaciji Analiza OCT rumene pege po operaciji je v celot- ni skupini bolnikov pokazala prisotnost CME v 15 %, Legenda: *p = 0,01; PPV – vitrektomija pars plana; VO – vidna ostrina; SD – standardni odklon. Spremenljivka Vsi bolniki (n=88) Anatomski uspeh po primarni PPV, n (%) 82 (93,2 %) Končni anatomski uspeh 88 (100 %) Korigirana VO pred operacijo, povprečna vrednost ± SD; razpon (logMAR) 1,7 ± 1,2; 0–4* Korigirana VO po operaciji, povprečna vrednost ± SD; razpon (logMAR) 0,6 ± 0,7; 0–3* Tabela 2: Anatomski in funkcionalni izid celotne skupine bolnikov. Legenda: PVR – proliferativna vitreoretinopatija. Anatomski uspeh, n (%) Status očesne leče • Faki (n=53; 60,2 %) • Psevdofaki (n=32; 36,4 %) in afaki (n=3; 3,4 %) 50 (94,34 %) 33 (94,29 %) Status rumene pege • Ležeča rumene pege (n=20; 23 %) • Rumena pega odstopila (n=68; 77 %) 18 (90,00 %) 64 (94,12 %) Prisotnost PVR ≥ stopnje C • Brez PVR (n=59; 67 %) • Prisotna PVR ≥ stopnje C1 (n=29; 33 %) 56 (94,19 %) 26 (89,67 %) Tabela 3: Primerjava anatomskega izida po skupinah glede na status očesne leče, rumene pege in proliferativne vitreoretinopatije (PVR). 425 STROKOVNI ČLANEK Rezultati vitrektomije pri bolnikih z regmatogenim odstopom mrežnice ERM v 2 %, makularne luknje v 2 % in prekinitve elip- soidne cone v 39 % (Tabela 5). Primerjava med skupi- nama glede na status očesne leče je pokazala nekoliko večji delež CME (17,1 %) in prekinitev elipsoidne cone (45,7 %) pri psevdofakih bolnikih. Primerjava med skupinama glede na predoperativni status rumene pege je pokazala večji delež CME (15 %) pri bolnikih z le- žečo rumeno pego, delež prekinitev elipsoidne cone je bil med obema skupinama podoben (40 % pri bolnikih z ležečo rumeno pego in 38,2 % pri bolnikih z odsto- pom rumene pege). Primerjava med skupinama glede na prisotnost PVR je pokazala večji delež CME (20,7 %) in prekinitev elipsoidne cone v skupini bolnikov s prisotno predoperativno PVR stopnje ≥ C1 (58,6  %) (Tabela 6). 4 Razprava S sodobnimi naprednimi kirurškimi tehnikami in pristopi dosežemo visoko stopnjo anatomskega uspe- ha pri bolnikih po PPV zaradi regmatogenega odsto- pa mrežnice. Funkcionalni izid je kljub anatomskim uspehom raznolik. Morfološka predoperativna dejav- nika, najpogosteje povezana s slabšim pooperativnim izidom, sta odstop rumene pege (6,11-14) in PVR (6,15,16). Napovedna dejavnika za funkcionalni izid zdravljenja sta tudi predoperativna VO in čas trajanja simptomov (7). Sodobne diagnostične metode za ana- lizo stanja rumene pege z OCT omogočajo vpogled v strukturno analizo slojev mrežnice, s katero lahko gle- de na morfološke spremembe deloma napovemo tudi funkcionalni izid (26). V naši retrospektivni analizi 88 bolnikov po primar- ni PPV zaradi regmatogenega odstopa mrežnice je bil anatomski uspeh 93,2 % in primerljiv z dosedanjimi študijami (3-6). Korigirana VO se je po operaciji statistično značilno izboljšala v primerjavi s korigirano VO pred operacijo. Izboljšanje VO je bilo podobno kot v raziskavi Dugasa s sodelavci, v kateri se je VO iz 1,42 ± 0,81 SD logMAR (v naši raziskavi 1,7 ± 1,2 SD logMAR) pred operacijo izboljšala na 0,72 ± 0,7 SD logMAR (v naši raziskavi 0,6 ± 0,7 SD logMAR) po operaciji (5). V primerjavi z raziskavo Heimanna s sodelavci je bil delež bolnikov z izboljšano VO po operaciji v naši raziskavi višji (76 % bolnikov v naši raziskavi; 46,1 % v Heimanovi raziska- vi), medtem ko je bil delež bolnikov z nekoliko slabšo VO po operaciji v obeh raziskavah podoben (15,9 % v naši raziskavi; 12,7 % v Heimannovi raziskavi). Razi- skava Heimanna s sodelavci je bila izvedena na večjem Legenda: * p<0,05; VO – vidna ostrina; PVR – proliferativna vitreoretinopatija. Korigirana VO pred operacijo (logMAR) Korigirana VO po operaciji (logMAR) p-vrednost Status očesne leče • Faki (n=53; 60,2 %) • Psevdofaki (n=32; 36,4 %) in afaki (n=3; 3,4 %) 2,56 ± 0,99 2,1 ± 1,21 1,21 ± 1,19 0,75 ± 1,06 0,019* 0,286 Status rumene pege • Ležeča rumena pege (n=20; 23 %) • Rumena pega odstopila (n=68; 77 %) 1,00 ± 1,50 3,0 ± 0,74 0,78 ± 1,30 1,12 ± 1,05 0,374 0,016* Prisotnost PVR stopnje ≥ C1 • Brez PVR (n=59; 67 %) • Prisotna PVR stopnje ≥ C1 (n=29; 33 %) 2,24 ± 1,22 2,75 ± 0,58 0,80 ± 1,15 1,27 ± 1,10 0,235 0,028* Tabela 4: Primerjava funkcionalnega izida po skupinah glede na status očesne leče, rumene pege in proliferativne vitreoretinopatije (PVR). Legenda: CME – cistoidni makularni edem; ML – makularna luknja; ERM – epimakularna membrana; n – število. Preučevana OCT spremenljivka Pogostost n (%) OCT – prisotnost CME • Ne • Da 75 (85 %) 13 (15 %) OCT – prisotnost ERM ali ML • ERM • Makularna luknja 2 (2,3 %) 2 (2,3 %) OCT – prekinitve elipsoidne cone • Brez prekinitve • Prekinitve 54 (61 %) 34 (39 %) OCT – centralna debelina mrežnice (µm) 274 ± 75,5 (razpon: 113 – 606) Tabela 5: Analiza optične koherenčne tomografije (OCT) rumene pege celotne skupine bolnikov po operaciji. 426 OFTALMOLOGIJA Zdrav Vestn | september – oktober 2022 | Letnik 91 | https://doi.org/10.6016/ZdravVestn.3232 številu bolnikov (512 bolnikov) v primerjavi z našo ra- ziskavo (88 bolnikov) (4). Skupini fakih in psevdofakih ali afakih oči se v na- ši raziskavi nista razlikovali v anatomskem izidu (pri obeh skupinah 94,3 %). Statistično značilno razliko v anatomskem izidu med psevdofakimi in fakimi bolniki je v svoji raziskavi dokazala Kapranova s sodelovci. Pri očeh po PPV zaradi nekompleksnega regmatogenega odstopa mrežnice je ugotovila statistično značilno bolj- ši anatomski izid pri psevdofakih bolnikih (91,3 %) kot pri fakih bolnikih (61,53 %). Vendar je bilo v raziska- vo Kapranove vključenih le 36 oči, večina psevdofakih (64 %) (27). V naši raziskavi pa je bilo vključenih več oči (88 oči), večina pa fakih (60 %). V nasprotju z ra- ziskavo Kapranove je večjo stopnjo anatomskega neu- speha pri psevdofakih bolnikih ugotovila Wickham s sodelovci v analizi prognostičnih dejavnikov regmato- genega odstopa mrežnice po PPV, vendar povezava ni bila statistično značilna (16). Vpliv statusa očesne leče na funkcionalni izid so preučevali v raziskavah Pastor- ja in Gerdinga s sodelavci, ki niso ugotovili statistično značilne povezave (6,11). V naši raziskavi smo ugotovili statistično značilno in večje izboljšanje absolutne vrednosti VO pri očeh z odstopom rumene pege, v primerjavi z očmi z ležečo rumeno pego, kjer je bilo izboljšanje absolutne vrednos- ti VO manjše in statistično neznačilno. Ta ugotovitev je sicer logična in pričakovana. Podobno kot v naši razi- skavi je Cheng s sodelovci prav tako dokazal večje iz- boljšanje absolutne vrednosti VO v skupini oči z odsto- pom rumene pege kot v skupini oči z ležečo rumeno pego. Najverjetnejša razlaga za tako izboljšanje je boljša VO pred operacijo v skupini z ležečo rumeno pego in slabša v skupini z odstopom rumene pege (18). V razi- skavah Pastorja in Gerdinga so v skladu z našo raziska- vo prav tako opisali slabšo končno VO po operaciji pri regmatogenem odstopu mrežnice pri očeh z odstopom rumene pege. V obeh raziskavah je bil podobno kot v naši raziskavi delež oči z odstopom rumene pege višji kot delež z ležečo rumeno pego (77 % v naši raziskavi, 65 % v Pastorjevi, 80 % v Gerdingovi raziskavi) (6,11). Pri analizi podskupin smo ugotovili, da so najboljšo končno VO imeli bolniki iz skupine psevdofakih, sku- pine bolnikov z ležečo rumeno pego in bolniki iz sku- pine brez PVR. Kljub razlikam med predoperativno in pooperativno VO je bila končna pooperativna VO pri očeh z ležečo rumeno pego veliko boljša kot pri očeh z odstopom rumene pege. Delež oči s predoperativno PVR stopnje ≥ C1 je bil v naši skupini bolnikov prisoten pri tretjini oči (33 %) in je bil podoben kot v raziskavah Pastorja (24–43 %), Wickhama (29 %) in Mitrya (36,5 %) (6,15,16). V sku- pini oči s predoperativno PVR je bil anatomski izid ra- hlo slabši (89,7 %) kot v skupini brez PVR (94,1 %). Legenda: VO – vidna ostrina; SD – standardni odklon n – število; CME – cistoidni makularni edem; PVR – proliferativna vitreoretinopatija; st. – stopnja. VO (logMAR) pred operacijo Čas trajanja simptomov (dnevi) OCT – prisotnost CME (n; %) OCT – prisotnost prekinitev elip. cone (n; %) OCT – centralna debelina mrežnice (µm; ± SD, razpon) Status očesne leče • Faki (n=53; 60,2 %) • Psevdofaki (n=32; 36,4 %) in afaki (n=3; 3,4 %) 2,56 ± 0,99 2,1 ± 1,21 28,8 ± 80,0 26,5 ± 53,0 7 (13,2 %) 6 (17,1 %) 18 (34 %) 16 (45,7 %) 271,4 ± 65,7 (113–515) 282,7 ± 88,7 (141–606) Status rumene pege • Ležeča rumena pege (n=20; 23 %) • Rumena pega odstopila (n=68; 77 %) 1,00 ± 1,50 3,0 ± 0,74 23,6 ± 45,5 29,1 ± 76,2 3 (15 %) 10 (14,7 %) 8 (40 %) 26 (38,2 %) 279,1 ± 97,8 (113–515) 273,4 ± 68,5 (186–606) Prisotnost PVR ≥ gradus C • Brez PVR (n=59; 67 %) • Prisotna PVR st. ≥ C1 (n=29; 33 %) 2,24 ± 1,22 2,75 ± 0,58 11,9 ± 26,7 60,4 ± 110,5 7 (11,9 %) 6 (20,7 %) 17 (28,8 %) 17 (58,6 %) 273,4 ±71,3 (113–515) 275,5 ± 85,3 (203–606) Tabela 6: Analiza optične koherenčne tomografije (OCT) rumene pege po skupinah glede na status očesne leče, rumene pege in proliferativne vitreoretinopatije (PVR). 427 STROKOVNI ČLANEK Rezultati vitrektomije pri bolnikih z regmatogenim odstopom mrežnice V prej objavljenih študijah je bila potrjena povezava med anatomskim neuspehom in predoperativno PVR (15,16). Mitry je poročal o statistično značilnem dva- kratnem porastu anatomskega neuspeha ob prisotnosti PVR katere koli stopnje pred operacijo (15). Wickham je ugotovila statistično povezanost PVR stopnje C pred operacijo z anatomskim neuspehom poleg že prestale operacije sive mrene in obsega odstopa mrežnice (16). Heimann in Pastor sta dokazala značilno povezavo med predoperativno PVR in funkcionalnim izidom (4,6). Heimann je v večji skupini 512 bolnikov ugoto- vil statistično značilno povezanost PVR stopnje ≥ B s slabšim funkcionalnim izidom (4). V raziskavi Pastorja s sodelavci je bila PVR stopnje A ali B pred operacijo povezana s slabšim funkcionalnim izidom, ne pa tudi s slabšim anatomskim izidom (6). Pomembno slabši funkcionalni izid zdravljenja so imeli tudi naši bolniki s PVR stopnje ≥ C1 v primerjavi z bolniki brez PVR (1,27 ± 1,10; 0,80 ± 1,15). Slabšo VO po operaciji kljub anatomskem uspehu bi lahko delno pojasnili na podlagi analize morfoloških sprememb, ugotovljenih ob OCT rumene pege. V naši raziskavi smo z analizo OCT rumene pege po operaciji ugotovili v največjem deležu prisotnost prekinitev elip- soidne cone (39 %) in v manjšem deležu CME (15 %), ERM (2 %) in makularne luknje (2  %). Pri analizi podskupin je bil največji delež bolnikov s CME v skupi- ni s predoperativno PVR ≥ stopnje C1. Vrednost CRT se ni pomembno razlikovala med skupinami. Delež oči s prekinitvami elipsoidne cone na OCT rumene pege je bil v naši raziskavi podoben, kot sta ga opisovala Cho (40 % oči od vključenih 12 oči) in Delol- me (53 % oči od vključenih 30 oči) (28,29). Schocket je poročal o višjem deležu oči s prekinitvami elipsoidne cone; prekinitve elipsoidne cone OCT rumene pege je imelo kar 82 % od 17 oči (26). V nadaljevanju naše razi- skave smo primerjali stanje elipsoidne cone med različ- nimi kategorijami skupin bolnikov. Največji delež pre- kinitev elipsoidnega sloja je bil prisoten v skupini oči s prisotno predoperativno PVR (58,6 %). Presenetljivo se je izkazalo, da se delež prekinitev elipsoidnega sloja med skupinama bolnikov z ležečo rumeno pego (40 %) in z odstopom rumene pege (38,2 %) ni bistveno razli- koval. Zaradi različnega števila bolnikov, vključenih v ti dve skupini bolnikov, v katerih je število bolnikov v skupini z odstopom rumene pege več kot 3-krat večje kot v skupini z ležečo rumeno pego (20:68 bolnikov), ta ugotovitev ni zanesljiva. Verjetnost odstopa rumene pege zlasti pri bolnikih s kompleksnim regmatogenim odstopom mrežnice in daljšim trajanjem simptomov je po naši domnevi bistveno večja, kot jo lahko potrdimo zgolj s kliničnim pregledom pod biomikroskopom. Odstop mrežnice v centralnem delu rumene pege (fo- vei) je lahko plitev in se lahko ob številnih strukturnih spremembah na mrežnici tudi spregleda. Na podlagi rezultatov naše raziskave menimo, da bi bilo, kadar je tehnično izvedljivo, zelo koristno vsem bolnikom z regmatogenim odstopom mrežnice pred operacijo op- raviti tudi OCT rumene pege. S tem bi omogočili bolj natančno ugotavljanje stanja pred operacijo in bolj na- tančno napoved funkcionalnega izida zdravljenja. Slabši funkcionalni izid zaradi prekinitev elipsoi- dnega sloja mrežnice so namreč že opisale številne ra- ziskave (17-21,26). V raziskavi PIONEER, izvedeni na vzorcu 15 bolnikov, so ugotovili, da je integriteta elip- soidne cone 12 mesecev po operaciji povezana s funk- cionalnim izidom (17). Podobne ugotovitve je navedel Cheng s sodelovci na vzorcu 43 bolnikov z najmanj 5-mesečnim spremljanjem po operaciji (18). Kobaya- shi je na vzorcu 29 bolnikov pokazal, da je integriteta elipsoidne cone 2 tedna po vitrektomiji napovedni de- javnik končne VO leto dni po operaciji (19). Značilno povezanost med debelino kompleksa elipsoidna cona – retinalni pigmentni epitel in VO mesec dni po operaciji sta opisala tudi Dell’Omo in Terauchi (20,21). Največji delež bolnikov s prekinjeno elipsoidno co- no je bil v naši raziskavi prisoten v skupini bolnikov s predoperativno PVR stopnje ≥ C1. Pri bolnikih iz te skupine so simptomi v povprečju trajali najdlje (60,4 ± 110,5 dni), imeli so večji delež CME po operaciji (20,7 %), večji delež prekinjene elipsoidne cone (58,6 %) in najslabši funkcionalni izid. VO po operaciji je bila v tej skupini 1,27 ± 1,10 logMAR (Tabela 4). Po našem mnenju sta tako slabši anatomski kot tudi funkcional- ni izid zdravljenja v tej skupini bolnikov zelo povedna. Pri bolnikih iz te skupine so hkrati simptomi tudi zelo dolgo časa trajali (v povprečju 60 dni). Takšni primeri so nam lahko v opozorilo, da je dostopnost bolnikov do pravočasnega oftalmološkega pregleda in pravočasnega kirurškega zdravljenja bistvenega pomena za uspešnej- ši izid zdravljenja. Naša študija ima nekaj pomanjkljivosti. Največja pomanjkljivost je njena retrospektivna zasnova. Tudi vzorci bolnikov, ki so razdeljeni v posamezne skupi- ne, so majhni. Prednost naše študije je, da smo zajeli le skupino bolnikov, ki so bili operirani z enako kirurško metodo (PPV) ob strogih vključitvenih in izključitve- nih merilih, v nasprotju s številnimi raziskavami, v ka- terih so bile zajete različne kirurške metode zdravljenja odstopa mrežnice. Analiza stanja rumene pege z OCT po konča- nem zdravljenju kaže na pogosto prisotne morfološke 428 OFTALMOLOGIJA Zdrav Vestn | september – oktober 2022 | Letnik 91 | https://doi.org/10.6016/ZdravVestn.3232 spremembe na zunanjih slojih mrežnice, kot so pre- kinjena elipsoidna cona in CME. OCT rumene pege pred operacijo pri vseh bolnikih z odstopom mrežnice bi omogočila natančnejšo primerjavo sprememb v ru- meni pegi in nam morda omogočila še bolj podroben vpogled v zapletene mehanizme, ki pomembno vpli- vajo na anatomski in funkcionalni izid pri zdravljenju odstopa mrežnice. Zaželene bi bile še nadaljnje študije na večjem številu bolnikov. 5 Zaključek Naši rezultati so pokazali visoko stopnjo uspešnos- ti anatomskega izida pri očeh po primarni PPV zaradi kompleksnega regmatogenega odstopa mrežnice in sta- tistično značilno izboljšanje vidne funkcije. Primerjava po skupinah glede na status očesne leče, rumene pege in prisotnosti PVR stopnje ≥ C1 je pokazala, da je bil anatomski izid najslabši v skupini s prisotno predope- rativno PVR ≥ C1. VO po operaciji se je statistično zna- čilno izboljšala v skupini bolnikov z lastno očesno lečo, z odstopom rumene pege in s prisotno predoperativno PVR stopnje ≥ C1. S strukturno analizo slojev na OCT rumene pege smo v največjem deležu dokazali priso- tnost prekinitev elipsoidne cone. Primerjava po sku- pinah je pokazala največji delež prekinitev elipsoidne cone v skupini s prisotno PVR stopnje ≥ C1 in podoben delež prekinitev elipsoidne cone med skupinama z leže- čo rumeno pego in z odstopom rumene pege. Najboljšo končno VO so imeli psevdofaki bolniki, bolniki z leže- čo rumeno pego in bolniki brez PVR. Na podlagi ugotovitev raziskave bi bilo smiselno bolnikom z regmatogenim odstopom mrežnice pred operacijo opraviti tudi OCT rumene pege za natančnej- šo napoved funkcionalnega izida zdravljenja. Odstop mrežnice je nujno stanje v oftalmologiji. Bolnikom z odstopom mrežnice je potrebno zagotoviti pravočasen dostop do oftalmologa. Izjava o navzkrižju interesov Avtorji nimamo navzkrižja interesov. Literatura 1. Feltgen N, Walter P. Rissbedingte netzhautablösung - Ein ophthalmologischer notfall. Dtsch Arztebl Int. 2014;111(1–2):12-22. DOI: 10.3238/arztebl.2014.0012 PMID: 24565273 2. Li JQ, Welchowski T, Schmid M, Holz FG, Finger RP. Incidence of rhegmatogenous retinal detachment in Europe - A systematic review and meta-analysis. Ophthalmologica. 2019;242(2):81-6. DOI: 10.1159/000499489 PMID: 31230058 3. Lumi X, Lužnik Z, Petrovski G, Petrovski BÉ, Hawlina M. Anatomical success rate of pars plana vitrectomy for treatment of complex rhegmatogenous retinal detachment. BMC Ophthalmol. 2016;16(1):216. DOI: 10.1186/ s12886-016-0390-2 PMID: 27938367 4. Heimann H, Zou X, Jandeck C, Kellner U, Bechrakis NE, Kreusel KM, et al. Primary vitrectomy for rhegmatogenous retinal detachment: an analysis of 512 cases. Graefes Arch Clin Exp Ophthalmol. 2006;244(1):69-78. DOI: 10.1007/s00417-005-0026-3 PMID: 16044327 5. Dugas B, Lafontaine PO, Guillaubey A, Berrod JP, Hubert I, Bron AM, et al. The learning curve for primary vitrectomy without scleral buckling for pseudophakic retinal detachment. Graefes Arch Clin Exp Ophthalmol. 2009;247(3):319-24. DOI: 10.1007/s00417-008-0997-y PMID: 19034479 6. Pastor JC, Fernández I, Rodríguez de la Rúa E, Coco R, Sanabria- Ruiz Colmenares MR, Sánchez-Chicharro D, et al. Surgical outcomes for primary rhegmatogenous retinal detachments in phakic and pseudophakic patients: the Retina 1 Project—report 2. Br J Ophthalmol. 2008;92(3):378-82. DOI: 10.1136/bjo.2007.129437 PMID: 18303159 7. Zaletel Benda P, Vratanar B, Petrovski G, Gavrić AU, Matović K, Gornik A, et al. Prognostic Factor Analysis of Visual Outcome after Vitrectomy for Rhegmatogenous Retinal Detachment. J Clin Med. 2020;9(10):3251. DOI: 10.3390/jcm9103251 PMID: 33053642 8. Brandlhuber U, Fischer C, Wolf A, Kampik A, Priglinger S, Haritoglou C. Anatomischer Erfolg der Pars-plana-Vitrektomie bei rhegmatogener Netzhautablösung im Rahmen der Umstellung von 20 auf 23 Gauge - eine Studie an 313 konsekutiven Fällen. Klin Monatsbl Augenheilkd. 2015;232(9):1092-8. DOI: 10.1055/s-0041-103620 PMID: 26372784 9. Kwon OW, Song JH, Roh MI. Retinal detachment and proliferative vitreoretinopathy. Dev Ophthalmol. 2016;55:154-62. DOI: 10.1159/000438972 PMID: 26501375 10. Charteris DG, Sethi CS, Lewis GP, Fisher SK. Proliferative vitreoretinopathy- developments in adjunctive treatment and retinal pathology. Eye (Lond). 2002;16(4):369-74. DOI: 10.1038/sj.eye.6700194 PMID: 12101443 11. Gerding H, Hersener A. Anatomical and functional results of primary pars plana vitrectomy in rhegmatogenous retinal detachment. Klin Monatsbl Augenheilkd. 2013;230(4):409-12. DOI: 10.1055/s-0032-1328392 PMID: 23629793 12. Lecleire-Collet A, Muraine M, Menard JF, Brasseur G. Predictive visual outcome after macula-off retinal detachment surgery using optical coherence tomography. Retina. 2005;25(1):44-53. DOI: 10.1097/00006982- 200501000-00006 PMID: 15655440 13. Joe SG, Kim YJ, Chae JB, Yang SJ, Lee JY, Kim JG, et al. Structural recovery of the detached macula after retinal detachment repair as assessed by optical coherence tomography. Korean J Ophthalmol. 2013;27(3):178-85. DOI: 10.3341/kjo.2013.27.3.178 PMID: 23730110 14. Suzuki N, Kunikata H, Aizawa N, Abe T, Nakazawa T. Predicting visual outcomes for macula-off rhegmatogenous retinal detachment with optical coherence tomography. J Ophthalmol. 2014;2014:269837. DOI: 10.1155/2014/269837 PMID: 25574380 15. Mitry D, Awan MA, Borooah S, Siddiqui MA, Brogan K, Fleck BW, et al. Surgical outcome and risk stratification for primary retinal detachment repair: results from the Scottish Retinal Detachment study. Br J Ophthalmol. 2012;96(5):730-4. DOI: 10.1136/bjophthalmol-2011-300581 PMID: 22257789 16. Wickham L, Bunce C, Wong D, Charteris DG. Retinal detachment repair by vitrectomy: simplified formulae to estimate the risk of failure. Br J Ophthalmol. 2011;95(9):1239-44. DOI: 10.1136/bjo.2010.190314 PMID: 21325394 429 STROKOVNI ČLANEK Rezultati vitrektomije pri bolnikih z regmatogenim odstopom mrežnice 17. Abraham JR, Srivastava SK, Reese JL, Ehlers JP. Intraoperative OCT Features and Postoperative Ellipsoid Mapping in Primary Macula- Involving Retinal Detachments from the PIONEER Study. Ophthalmol Retina. 2019;3(3):252-7. DOI: 10.1016/j.oret.2018.10.006 PMID: 31014703 18. Cheng KC, Cheng KY, Cheng KH, Chen KJ, Chen CH, Wu WC. Using optical coherence tomography to evaluate macular changes after surgical management for rhegmatogenous retinal detachment. Kaohsiung J Med Sci. 2016;32(5):248-54. DOI: 10.1016/j.kjms.2016.04.008 PMID: 27316583 19. Kobayashi M, Iwase T, Yamamoto K, Ra E, Murotani K, Terasaki H. Perioperative factors that are significantly correlated with final visual acuity in eyes after successful rhegmatogenous retinal detachment surgery. PLoS One. 2017;12(9):e0184783. DOI: 10.1371/journal. pone.0184783 PMID: 28902881 20. dell’Omo R, Viggiano D, Giorgio D, Filippelli M, Di Iorio R, Calo’ R, et al. Restoration of foveal thickness and architecture after macula-off retinal detachment repair. Invest Ophthalmol Vis Sci. 2015;56(2):1040-50. DOI: 10.1167/iovs.14-15633 PMID: 25613940 21. Terauchi G, Shinoda K, Matsumoto CS, Watanabe E, Matsumoto H, Mizota A. Recovery of photoreceptor inner and outer segment layer thickness after reattachment of rhegmatogenous retinal detachment. Br J Ophthalmol. 2015;99(10):1323-7. DOI: 10.1136/bjophthalmol-2014-306252 PMID: 25841234 22. Machemer R, Aaberg TM, Freeman HM, Irvine AR, Lean JS, Michels RM. An updated classification of retinal detachment with proliferative vitreoretinopathy. Am J Ophthalmol. 1991;112(2):159-65. DOI: 10.1016/ S0002-9394(14)76695-4 PMID: 1867299 23. Giani A, Cigada M, Choudhry N, Deiro AP, Oldani M, Pellegrini M, et al. Reproducibility of retinal thickness measurements on normal and pathologic eyes by different optical coherence tomography instruments. Am J Ophthalmol. 2010;150(6):815-24. DOI: 10.1016/j.ajo.2010.06.025 PMID: 20965494 24. Coscas G, Cunha-Vaz J, Soubrane G. Macular edema: definition and basic concepts. Dev Ophthalmol. 2010;47:1-9. DOI: 10.1159/000320070 PMID: 20703040 25. Hubschman JP, Govetto A, Spaide RF, Schumann R, Steel D, Figueroa MS, et al. Optical coherence tomography-based consensus definition for lamellar macular hole. Br J Ophthalmol. 2020;104(12):1741-7. DOI: 10.1136/bjophthalmol-2019-315432 PMID: 32107208 26. Schocket LS, Witkin AJ, Fujimoto JG, Ko TH, Schuman JS, Rogers AH, et al. Ultrahigh-resolution optical coherence tomography in patients with decreased visual acuity after retinal detachment repair. Ophthalmology. 2006;113(4):666-72. DOI: 10.1016/j.ophtha.2006.01.003 PMID: 16581427 27. Kapran Z, Acar N, Altan T, Unver YB, Yurttaser S. 25-Gauge sutureless vitrectomy with oblique sclerotomies for the management of retinal detachment in pseudophakic and phakic eyes. Eur J Ophthalmol. 2009;19(5):853-60. DOI: 10.1177/112067210901900527 PMID: 19787609 28. Cho M, Witmer MT, Favarone G, Chan RP, D’Amico DJ, Kiss S. Optical coherence tomography predicts visual outcome in macula-involving rhegmatogenous retinal detachment. Clin Ophthalmol. 2012;6(1):91-6. PMID: 22275812 29. Delolme MP, Dugas B, Nicot F, Muselier A, Bron AM, Creuzot-Garcher C. Anatomical and functional macular changes after rhegmatogenous retinal detachment with macula off. Am J Ophthalmol. 2012;153(1):128- 36. DOI: 10.1016/j.ajo.2011.06.010 PMID: 21937016