Stev. 157. ¥ Trstu« v torek S. Junija 1915. Letnik XI. hhaja vsak dan, ludi ob nedeljah In praznikiu, ob 5 zjutraj, ob ponedeljkih ob 9 dopoldne. U:ttln»^o UIjcj Sv M■ A*i*kcga 20, !. nadstr — Vsi Aop naj pošiljajo uredništvu lista NefrmkiratiJi pisma se ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. G vinarjev. Telefon uredništva in uprave Stev 11-57. Naročnina *na§«: Za celo leto........K 24.— Za pot leta................... za bi mesece......., • ......... za hedeiisko irdajo it celo !eto........ z* pot I rta..................2 koloni, 10 \ in. Posamezne številke .Edinosti4 se proJajajo po zastarele Številke po 10 vinarjev. Oglasi sc računajo na milimetre v >irokosti ene Cene: Oglasi trgovcev in obrtnikov.....mm po Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov ............ .... mm po 20 viu Oglasi v tekstu lista do pet vrst........K 20. — vsaka nadaljn.i vrsta.......:.... . 2.— Mali oglasi po \ vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev. Oglase sprejema inseratni oddelek .Edinoiii'. Naročnina in reklamacije sc pošiljajo upravi lista. Plačuje se izključno le upravi .Edinosti*. — Plača in toži se v Trstu. Uprava in inseratni oddelek se nahajata v ulici Sv. Frančiška AniSkega Št. 20. — PoStnohranilnični račun St 811.652. Krn. Gibanje močne! ^slst Usppfnf »adi ob tirolski hi Koroški meji. - Velikanske izgube Rusov ob Prutu. - Ueiiki uspehi naših čet vzhodno PrzemyslQ, Prodiranje Nemcev preko Vinove na Kurskem. - Kritično stanje §rškesu kralja. irezus^l Francoski napadi na raznih mestih nemške fronte. - Na srbsliem bojišču manjše praske. I mitijMUjaDto lita. DUNAJ. 7. (Kor.) Uradno se objavlja: 7. junija. Ob tirolskem mejnem ozemlju je delovala naša artiljerija z vidnim uspehom. Na koroški meji. vzhodno prelaza Ploe-cken. so naše ćete včeraj osvojile nazaj Freikotel. ki ga ie sovražnik začasno o-»vojii V krnskem ozemlju se boi nadaljuje. Italijani so morali izprazniti vas Krn. Ob Soči se sovražnik mestoma približuje. Namestnik šefa generalnega štaba. * pl. Hofer, M. DUNAJ. 7. (Kor.) Na južnem bojišču so se vršili manjši, uspešni boji naših čet Zdi se. da se Italijani pomikajo z močnejšimi silami proti Soči. f JUNA J, 7. (Kor.) Iz vojnega časnikarskega stana se poroča: Avstrijski poizvedovalni oddelek pod poveljstvom praporščaka Kerekesa in uadpaziiika Rossmanna tinančne straže s možmi, je zavzel včeraj dopoldne 4>ri Ora Meladis. jugozapadno Straniger Spitza. enega od 20 mož alpinskega neš-pr4ka branjenih dveh strelskih jarkov, zasledoval bežečega sovražnika, ubil in r;i!! ! ok >li 15 mož. zažgai z zalogami na-polrucno kočo in razrušil sovražna kritja. Odudek je vkorakal nato iz več smeri, obstreljevan od sovražnika. Naše izgube: c:». mož ia .ko ranjen, eden pogrešan. Praporščak Kerekes in nadpaznik Rossinann sta l>ila takoj odlikovana. Its »mte križnrke in rusilci toroedovk v dalmatinskem vodovja. D1%V, 7. 'Kor.) Iz vojnega časnikarskega stana se poroča: Dne 5. junija se je pojavilo par italijanskih križark in rušilcev torpedovk v dalmatinskem vodovju. Namen sovražne ak-ciie je bilo bombardiranje železnice pri Mikdničafi in posameznih svetilinikov ua otoku Visi. Lastvi in Cazzi. Obstreljevani (»bjetki so bili le lahko poškodovani. italijanska vojna poročila in resnici. DUNAJ. 7. (Kor.) Iz vojnega časnikarskega stana se poroča: Kako zelo so italijanski uradni komunikeji prikrojeni bolj za delanje razpoloženja. mesto da bi prinašali jasne in precizne konstatacije o faktičnih bojnih dogodkih. kaže jasno uradno poročilo z dne v*, junija, ki pravi: Krali se neprestano vozi ob fronti in se mu je poročalo med mnogim drugim o sijajnem duhu. izvrstnem držanju, veliki žilavosti, navdušenju, disciplini in neustra-šenosti vseh čet. Poročilo navaja sledečo epizodo iz sijajnega čina alpinskega bataljona Dronero na prelazu Vale inferno: Rezervni podporočnik Cicchine ie s svojim oddelkom napadel ponoči sovražnika, ki je bil v premoči, zasedel strelski ia- P O D L IS T E K GREŠNICE. Homaii. — Fnuuo&ki spisal Xavicr de Montepia Ko je Karel de Samt Andre prišel k Mi-gnonni, ga je deklica čakala že celo uro, in začelo jo je nehote skrbeti, kaj je, da ga tako dolgo ni. Bila je bleda, oblaček nejevolje se jej je od časa do časa pojavljal na njenem drugače tako vedrem čelu. in ne da bi mislila na to, je raztrga-vala cvetlice, ki jih je imela v rokah. Ni bilo dolgo, pa se je začela solzica za soi-zico plaziti izza njenih dolgih, svilnatih trepalnic, ki so zakrivale njene otožno po-vešene oči. Naenkrat se je zdrznila, se ozrla, m vzklik veselja ji je ušel iz prsi. Začula je hitre korake v resju, in spoznala je Karla, ki je hitel k njej. Danes pa prihajaš tako pozno ! — je rekla, ko je bil njen ljubimec že pri njej, in skuša'a je svoj strah zakriti z ljubkim kljubovanjem. Res, prihajam pozno, ljubo dete, — je odgovoril Karel. - toda zagotavljam ti. da nisem kriv iaz. Res ne? — ie vprašal* Mignotine erjetno. rek in kljub temu, da je bil ranjen na roki. navduševal svoje vojake, da naj nadaljujejo boj. Nato je prevzel poveljstvo narednik. ki pa je bil ubit. Nato je izvršil drugi narednik Vico vnovič napad in udri v strelski jarek, kjer je bilo ubitih 25 Avstrijcev, ostali pa ujeti. Le majnemu številu mož se je posrečilo ubežati. Cicchine je dobil od kralja osebno, Vico pa od podšefa generalnega štaba Porra s krasnim nagovorom in poljubom, ki ga da gospod svojim hrabrim sinovom, srebrno vojaško zaslužno kolajno. Boj se je pa vršil v resnici sledeče: Prvi napad Italijanov na Vale inferno je bil izvršen 25. maja po polnoči in sicer kot presenečen napad. Z naše strani sta sc nahajala takrat v imenovanem obrambnem mestu dva voja deželnih brambov-cev in dva voja črnovojnikov. Italijanom se ie v tej noči taktično posrečilo pregnati dve poljski straži in sicer eno s prelaza Vale interno, drugo s skalovitega vrha 229]. Pri tem stj bila dva deželna bram-bovca ubita, eden je padel v prepad. 2e na večer 25. maja so naši tamkajšnji voii pregnali Italijane ob velikih izgubah s prelaza. Vsi nadalini napadi Italijanov so bili krvavo odbiti. Za vrh 2291 so se od takrat vsak dan vršili boji. dokler ga niso naše čete dne 2. junija definitivno zavzele in tudi obdržale. Ti edini uspehi, ki jih navajajo Italijani v tem poročilu, so torej pravzaprav neuspeli. Ravno v imenovanem kraju se je v zadnjem času posrečilo pregnati italijanske patrulje čez mejo. Že to je najjasnejši dokaz, da se nahajajo preiazi trdno v naših rokah. Amnestija v Italiji. L.UGANO, 7. (Kor.) Italijansko mini-strsx\ o je začetkom vojne proglašeno amnestijo razširilo na zločine, zagrešene v Milanu, s čemer se torej poživlja k novim zločinom. Obsojeni sodni uradniki v Milanu. LUGANO. 7. (Kor.) Milansko sodišče je obsodilo 14 sodnih uradnikov radi neprestanih tatvin na škodo države na visoke kazni. ______ Z avstrl]sko-rus&esa bojišča. DUNAJ, 7. (Kor.) Uradno se objavlja: 7. junija. Po težkem porazu pri Przemyslu je rusko armadno vodstvo v zadnjih dneh napelo vse sile proti našim postojankam ob Prutu, da bi se tu nasilno prodrla fronta. Zlasti proti ozemlju Kolomea - Delatyn je spravil sovražnik vedno nove mase v bitko. Dočim so se vsi ti napadi ob žilavi hrabrosti armade Pflanzer - Baltin izjalovili ob težkih izgubah za Ruse, so se bližale z zapada zvezne čete pod generalom Linsingenom, ki so zavzele včeraj Kalusz. Ozemlje severno tega mesta in višine na levem bregu Dnjestra, severno Zurawna, so v naših rokah. Med Nadwornsko Bistrico in Lomnico so se naše čete priključile napadu. Boji v/hodno Przemysla in Jaroslava sc nadaljujejo. Severno Moščiske se je - . _ . _____ — Prav gotovo ne, in ko bi vedela, dušica, ti---- — Kaj pa? — V kaki nevarnosti sern bil1 Ob besedi »nevarnosti-, je naenkrat zepet izginila rdečica, ki se ie prej zopet pojavila na licih ljubke deklice. — V nevarnosti? — je vzkliknila boječe. !)a, v najgroznejši, kar se jih more misliti! Povej, Karel, kaj se ti je zgodilo?____Saj vidiš, da se vsa tresem nestrpnosti in groze! S temi besedami ga je objela z obema rokama in ga privila tako trdno k sebi, kakor bi ga hotela varovati vsake nevarnosti. Izraz groze, ki se je kazal v ljubkih Mignonninih potezah, ko je Karel pripovedoval, kaj se je zgodilo ob ajoški brvi. se ne da popisati. __Vsemogočni bog! — je vzkliknila, ko je končal Karel. - Vidiš, dete moje, na lasu je visela usoda najine ljubezni! — je dejal mladi baron, ki se je tudi sam tresel razburjenja oi spominu na nevarnost, ki mu je pretila. Ako bi ne bil slučajno poklical svojih . ha, ko bi bil stopil tudi le en sam ko- mora! umakniti sovražnik proti Czerni-swi. Pri Przemysh» je bilo od I. junija naprej ujetih 33.805 mož. Namestnik šefa generalnega štaba, pl. Hofer, fml. DUNAJ, 7. (Kor.) Napad centra zveznih sil severno Moščiske je zopet znatno napredoval. Atlnada generala Linsingena se je po osvojitvi predmestja Zurawno krepko u-stalila na severnem bregu Dnjestra. V bitkah pri Przeniyslu je bilo od I. junija naprej ujetih nad 30.000 Rusov. Z nentto-rtuketa bojišča. BERLIN, 7. (Kor.) Veliki glavni stan, 7. junija: Vzhodno bojišče. Vzhodno Kuršanega je bil izsiljen prehod čez Vindavo . Jugovzhodno Kurtowianega in vzhodno Savvd.vnikov je naša ofenziva uspešno napredovala. Ujetih je bilo nadaljnih 3340 Rusov in uplenjenih 10 strojnih pušk. Južno Njemena je bilo rečno obrežje o-čiščeno sovražnika. Jugovzhodno bojišče. Vzhodno Przemysla so vrgle zvezne čete sovražnika severozapadno Moščiske na Wysznico. Deli armade Linsinge«^ so pri Zur^vuu prekoračili Dnjester in zavzeli višine severovzhodno bi^ga. Dalje južno so prispele čete na zasledovanju ua linijo Nowica - Kalusz - Totnasowce. Plen je narastel tu na nad 13.000 mož. Vrhovno armadno vodstvo. Preganjanje zidov v varsavskem okraju. PETROGRAD, 7. (Kor.) »Den* poroča: Na breščanskem kolodvoru v Varšavi nalepljeni "-razglas prepoveduje Židom potovanje z desne&a brega Visle preko Ivangoroda ali iz drugih gubernij, ki leže onstran Visle, v smeri proti Radomu. Izdajanje voznih kart Židom je prepovedano. K*Mt:V, 7. (Kor.) Kakor poročajo listi, je Židom prepovedano bivanje v vsem trdnjavskem rajonu Kowna. Draginja mesa v Varšavi. PETROGRAD. 7. (Kor.) »Rječ« poroča iz Varšave z dne 29. maja: Funt mesa stane 90 kopejk proti fr kopejkam v mirovnem času. 1 zapadnem bojišča. BERLIN, 7. (Kor.) Veliki glavni stan. 7. junija: Francoski napadi na vzhodnem pobočju Loretiske višine so se popolnoma razbili v našem ognju. Obsežen francoski napad severozapadno Soissonsa je bil večji del takoj odbit. Naša postojanka jugovzhodno Varenne-sa je bila včeraj ponoči napadena. Kljub rak naprej, bi bile najine lepe sanje po nesrečnem slučaju razrušene za vedno. — Po nesrečnem slučaju? — je rekla Mignonne* potihoma; - ali res misliš, da je bil samo slučaj? __Seveda, — je odgovoril Karel, začuden zaradi tega vprašanja. Mignonne je pomenljivo odkimala z glavo. — Kaj pa misliš, da je bilo. ljubica moja? „ . . — Bilo je maščevanje! — Kako maščevanje? Kdo naj bi se bil maščeval? Ne vem. — je odgovorila Mignonne po kratkem odmoru. _ Saj vendar nunam sovražnikov. — ie rekel Karel. Mignonne ie molčala. Razžahl nisem nikogar, noben človek ne more imeti najmanjšega povoda, da bi mi hotel škodovati, rnkdo pa ve sploh, da hodim vsak dan ob istem času čez ajoškfc brv? Kdo bi mogel napraviti tak peklenski naklep in ga tudi izvršiti?... Ti si moja mala noričica. Mignonne; nisem pa zato hud nate'. Kajti če te skrbi zame. če sc bojiš, da bi me kdo mogel sovražki in se maščevati rad menoj, mi je to le prav dokaz tvoje ljubezni! gorljivim bombam, ki so spustili v naše jarke lahko gorljive tekočine, se Francozom ni posrečilo udreti v našo postojanko. Sovražnik se je s težkimi izgubami umaknil nazaj v svoje jarke. Vrhovno armadno vodstvo. Uspešen polet nemških letal nad Angleško. BERLIN, 7. (Kor.) Uradno se poroča: V noči na /. junija so izvršila naša mornariška letala uspešne napade proti dokom Kingstown in Grimsby ob Humbru. Vrnila so se vkljub silnemu obstreljeva-niu nepoškodovana. LONDON, 7. (Kor.) Admiraliteta poroča: v nedeljo ponoči je obiskal neki Zep-pelinovec vzhodno obrežje. Metal je gorljive in eksplozivne bombe, ki so povzročile na dveh mestih požara. Pet oseb je bilo ubitih, štirideset pa ranjenih. Potopljen angleški par ni k. LONDON, 7. (Kor.) Angleški parnik »Star of West« je bil potopljen od nekega nemškega podmorskega čolna. Posadka je bila rešena. Rekonstrukcija belgijskega ministrstva. LEHAVRE, 7. (Kor.) Kralj Albert namerava rekonstruirati ministrstvo. Vstopila naj bi v kabinet dva socijalista. Z južnega bojišča. DUNAJ, 7. (Kor.) Uradno se objavlja: 7. junija. Na balkanskem bojišču vlada izvzemši posameznih prask tia meiah. mir. Namestnik šefa generamega štaba, pl. Hofer, frnl. Turško bojišče. - Boj za Bardaiiele. CARIGRAD. 7. (Kor.) Po zanesljivih poročili:! iz Dardanel se sovražnik po včerajšnjem porazu ni upal včeraj popoldne nobene akcije na vsei fronti. Kritično stsnjs u bolezni grškega osmi ari zvečer je znašala temperatura 40'1 stopinj, žila 134, dihanje 24. Tok iz oprsne mrene je slab ter smradljiv. Položaj je skrajno resen. Prebivalstvo ie vznemirjeno. Aprovizaciia. Med aprovizacijsko komisijo in odborom javne pomoči se delajo priprave za u-vedbo izkaznic, ki bodo služile za prejem moke in eventuelno tudi drugih živil, ki jih bo imela komisija razdeliti iuealmaeiji. Skozi 5—45 let ruski kmet Rubi svojo grudo, ljubi jo in goji ter ljubosumno Čuva in misli nanjo v najhujšem ognju. Vendar pa je v boju ve- rnučijo otroka z učenjem italijanskega je-s lika razlika med Rusom ig Madžarom. — zika. nauče ga skoro ničesar, ker uče brez metode, dočim od staršev čuje otrok samo le — hrvatsko besedo! (Konec prihodnjič). IMin«! In raskl vojak. Italijani v Dalmaciji. Pod Italijani razumevamo tu vse tiste, l ki so na zadnjem ljudskem štetju (1910)) izpovedali, da jim je občevalni jezik itali- j ja .ski. Leta lbfcO jih ie bilo 4&H*). L 1<*H>| ^e ie to število zmanjšalo na 1522\ a |H» statistiki iz leta 191«i jih je 18028. Dočim se ie torti njih število v prvih dveh desetletjih znatno zmanjšalo, se je v zadnjem | d*, »etietju povečalo za Beneška republika, gospodarica Dalmacije od I. Mil K—1797 se ie brigala za deželo le v toliko, v kolikor jo je izrabljala v vsakem pogledu. V vsem razdobju ni t?Mar!'j\ila niti ene šole. Posledice njenega gospostva so bile, da se je pest Italijanov ukoreninila v dalmatinskih mestih, ali radi državne službe, radi svojega pre-skrbljenja, da so iztrebili gozdove in — poita! jančih imena. No. republika ni imela ni skih iitif crijaiističnih načrtov in zato i tUvii ni iz...jala nikake kolonizacije Italijanov v I »almacijL Italijanski jezik in kultura sta >e začela vdomačati po mestih, ki so v takem miljeju izgubila hrvatski značaj iu sc zadobila italijanskega. Čudno; ako >e je po zagorskih kraiili takoi Prepričan sem, da ie madžarski vojak fa- natiziran. — Pa recimo, da je tako. Ali vi ne fana-tizirate svojih vojakov? — Ne, — je odvrnil Rus. — Niti od daleč! Rusa morete fanatizirati samo doma. fie pa na bojišču. Rusom se more v boju samo zapovedovati in tako mora biti ter je to dovolj. Ni ubogljivejšega vojaka kot je Rus, in zato je močan, vztrajen in krut sovražnik. Mi moremo omejevati in voditi tudi čustva vojakov. Če smo navdušeni mi, se oni navdušujejo z nami. Ako smo potlačeni mi, so tudi naši vojaki. Ruski vojak ne podaja nikakršnega duševnega problema, kar v odločilnih trenutkih zelo olajšuje položaj ruskega častnika, kateremu je samo treba, da dobro poveljuje, ne da bi hotel z raznimi kretnjami umetno vplivati na vojaštvo. Fanatizma ni v ruskem vojaku. — Ali so to smotri, ki vodijo vašo vojsko? — je vprašal Madžar, na kar mu je odgovoril Rus: To je nekaj, česar vi ne razumete. Ideali, za katerimi stremi Rusija, temeljne misli ruskega imperijalizma žive v ruskem častniku. Castništvo je ruska vojska. Ni na svetu demokratičnejšega čast-ništva kot ie naše. Vsak se vara. kdor misli, da naše castništvo obeležuje plemstvo. Nikakor ne. V rusko castništvo se zgrinjajo sinovi ljudstva in to so edine stopnjice. po katerih je mogoče splezati visoko, Rusko castništvo je meč ruskega vladarja, njegovo orožje, in nikjer na i svetu ni tako velikih vojaških vrlin, Mfckor so p-ri nas. Ne goje se samo po pisanih vo k ODtlK nali. prek« kraiii nja ii ainp; fta dare K*. - ". .. 1 dolgo vzdr/ai toiik odstotek italijanske-j ga elementa. Iz statistike I. 19tvo Dalmacije ie dobilo prvi u-i a ! v7o. ko je prišla hrvatsko-na-roira več v deželni zbor. Hrvatski živeli je dobival vedno več šol v svoje ro-1 ke. in s tem se je narodna zavest bujne-1 je razvijala. Danes je jasno, da je položaj Italijanovv Dalmaciji res ogrožen. Ali nt ; i>o kaki umetni infiltraciji, ne po kakem slovanskem nasilju, ne po sovražnosti vladnega sistema, ampak po naravi, po' rtoiesu, ki je povsem naraven, ker se raz- , \!ia iz lil faktičnih razmer, iz resnič nega narodnega značaja dežele. To uvidevajo — četudi ne priznavajo — tudi Italijani sami in od todi njihova i silna inrzlieavost, da bi si podaljšali življenje. A najglavneje sredstvo jim je Lega j Kazicnale in veliko število raznovrstnih, društev, ki ni v nobenem razmerju z resničnim številom Italijanov v Dalmaciji. Poleg I cgc in številnih društev jim služi v rc jeni namen tudi nekaj listov. j Ako govorimo o Italijanih v Dalmaciji, omenimo resnične Italijane, kajti n. pr. v j Zadru nit", desetina prebivalstva niso čistokrvni Italijani, dočim število reniiko-lov i > vsej Dalmaciji iznaša kemaj 1290.1 Zanimiv slučaj je n. pr. v Vrbovskein. Tu it I,;;.; aiisko društvo Unione dalma-ta . a njega Člani so sami dalmatinski knie«>e. Od italijanskih listov dobiva društvo II Da iata , ki ga pa tiikdo ne čita, ker — italijanski ne znajo! Otroci, ki po Dalmaciji obiskujejo Le-, gino šole, so večinoma »ići«, otroci siro-j maš,lih in nezavednih staišev, ker jim Le-: ga kupuje knjige, obleko, jim daja slaščice itd. Ali kake učne uspehe da dosega Lega s takim poukom — tega menda ne treba še le pripovedovati Pa to tudi ni glavni ci'i Lege, marveč to. da našemu narodu odroduje otroke, da fini vsaia v ^rce m rini 3 n; icroti hrvatstvu in lastne nu mate- . navade in veliko znanje. Prava čast je sluiha v njihovih vrstah. Rusko častni-šr\ o se je visoko dvignilo nad armado. Ce je tu uspeh, je t' - uspeh častništva. Madžar pravi. da sam ne ve, kako je govoril :a častnik. A'i je mislil vse to res-r.t . ali pa se je rogai. ker mu je okoli ust vedno igr i! neki zagoneten smešek. je pj;tem povedal, da ni aktivni ča-s !'ik. in da se' ono. kar je govoril, nanaša sumo na aktivno castništvo. On da je v civilu profesor v Rigi. . Madžar se je ljubeznivo poslovil od svo- valnega _ urada, jega ruskega znanca, ki so ga peljali v u- punico jeiništvo. Ko ga je vprašal, kam bi raje. v katero mesto, mu je odgovori Rus: .Meni ie vseeno. V te} besedi. — pravi Madžar — se mi zdi. ie bila vsebovana vsa modrost resignacije. uoptsnik pripoveduje, da se je sestal na neki kolodvorski postaji z nekim ujetim ruskim častnikom, ko so peljali ruske u-ietnike \ neki uietriiški tabor. Častnik je pil vodo na kolodvoru, kar se je seveda madžarskemu žurnalistu zdelo zelo čudno. Sedel je k mlademu častniku in se začel žnjirn pogovarjati. Pa ie vprašal častnika : — Prosim vas, povejte mi, gospod nad-poročnik (čudno da ta ruski častnik ni bil kak visok general), kakšen vojak je Madžar (dopisnik seveda ne pozna na Ogrskem nobene narodnosti, samo madžarsko)? — Gospod, trga vprašanja nisem slišal prvikrat. Tudi prvikrat, ko so me vprašali isto. sern se začudil. Ali vi sami ne poznate svojih vojakov? Ali hočete ponovno slikati, da madžarskemu vojaku v sovražnih četah r;i para? — Ne. gospod nadporočnik. varate se. Mi samo radi slišimo iz u^t sovražnika o-no. kar sami vemo. pa nam drugi nočejo priznati. Ruski častnik je začudeno gleda! Madžara. kakor da ne razume vsega tega. — Čudim se samo oni samopozabi. s katero se meče madžarski vojak v smrt, — je nada!je\ al ruski častnik. — Isto je tudi pri nas. toda popolnoma drugače in v drugi obliki. Voina je kakor odprta knjiga. \ njej se morejo prečitati vse duševne razlike. Na fronti se stvari popolnoma izpremiujajo in navzemajo druge oblike, pri čemer odpada vse. kar ni bistveno. — Ruski vojak gre v smrt s fatalizmom, dočim doma joka po cele tedne, samo da zbrišejo par kopejk davka. To je že stvorile v. ne pa bistvo njegove duše. To vse se menja v ognju boja. Vse zgori, kakor slama, toda njegov fatalizem ostaja. — Tudi mi smo fatalisti, gospod nadpo-ročnik. — je odgovoril Madžar. Tudi mi Madžari smo ravno taki. — Potem ne veste, kaj je fatalizem. Madžarski vojak se razlikuje od našega po svojem vzplamtenju. kar sem večkrat opazova! in čemur sem se čudil. Morda je to pak močnejši gib njegovega nagona za samoobrano. Ali pa so morda ideali? Mislim. da vojak ne hodi v ogenj z ideali. — Varate se. — je odvrnil Madžar. Mi gremo v boj z ideali. V vsaki naši borbi čutimo veter bodočega razvitka. ludi zadnji madžarski pešec čuti to, čeprav se ne zaveda (!!) On veže svojo osebo z narodnimi težnjami in ve, da je njegova borba iskra narodne borbe. — Čudim se, — je odgovoril Rus. — To so pri na.- govorili samo o Nemcih. 1 udi mi vemo to samo o Nemcih. Morebiti, da je kaj takega na stvari. Vzdržal sem s svojo četo tri madžarske naskoke, toda tedaj sem stvar mneval tako. da so fanati-zirali madžarske vojake. — i>a. fanatizirali ste jili vi. Ko ste se približali naši deželi, in ko je čul madžarski kmet, da ruske čete prihajajo na Ogrsko, je bil fanatiziran. Madžara namreč more iztrgati iz njegovega miru samo to. ako mu kdo seže po njegovi zemlji in njegovi hiši. Ljubezen do lastne zemlje, to, . x .. . . t .. je temelj madžarske duše. Zato Madžari [stvo sv°le zastavljene predmete lahko resi. napadajo s takim ognjem navdušenja. — V tem vidim neko slično točko, — je reke! Rus. — med vami in nami. Tudi vršil le namestnik. Brezizjemno je zabranjett prestop mej Dalmacije po kopnem, v kolikor so iste obenem državne meje. V svrho potovanja v inozemstvo je dovoljeno za-' pustiti mejo Dalmacije po morju edino v - Zadru, Šibeniku, Spljctu, Metkoviću, Dubrov-. niku, Gružu in Ercegnovem. Dovoljenje za .vsako potovanje v inozemstvo .podeljuje tu-, zemcem in inozemcem, ki morajo biti preskrbljeni s potnim listom krajne vojaške oblasti. Vsaka oseba, ki potuje po Dalma-- (ciji, oziroma iz Dalmacije v tuzemstvo, mora biti v stanju, da na zahtevo pokar.e uradno legitimacijo, ki potrjaje identiteto osebe In označa smer in svrho potovanja. Za potovanje iz Dalmacije v Bosno in Hercegovino, ali v Hrvatsko in Slavonijo je potrebno posebno dovoljenje oblasti, ki mora biti razvidno iz omenjene uradne legitimacije. Tudi potreba dovoljenja za potovanje se mora ugotoviti tudi za omenjene predele Dalmacije. Pozdrave z bojišča pošiljajo naslednji vojaki 5. domobranskega pešpolka: desetniK' in poddesetnik brata Fonda, pešec Alojz Mevl4'a, Anton Frankovič iz Lokve na Krasu, Jožef Renar, Storje, Franc Obersnel, Aoton Obersnel iz Divače, Sejna Franc iz Ležeč. Izpolnjevanje policijskih legitimacij. Oni Slovenci in Slovenke v mestu, ki ne znajo izpolniti policijskih legitimacij, naj pridejo danes in jutri od 4. ure popoldne naprej v pisarno vojno-pomožnega urada političnega društva „Edinost" (odvetniška pisarna dr. Rybar - dr. Abram, ulica Campa-nile 11/1). Policijske legitimacije. Kdor ne zna pri Sv. Jakobu izpolnili policijske legitimacije, naj pride v t o r e k, 8. t m. m e d 3. in 6. uro popoldne v vodstveno pisarno dekliške C M. šole (vhod v ul. Montecchi), , ... . v ! kier mu jo izpolni učitelistvo. Obenem ttabi jaških zakonih, temveč imajo svojo prak- | t^mkaj tudi potrebna pojasnila glede doku- mentov, katere je treba priložiti. — Voditeljica. Domači nabiralniki voino-preskrboval-nega urada. Vojno-preskrbovalni urad je dal po vzorcu javnih nabiralnikov napraviti majhne pušice iz srebrno-sive lepenke, ki naj služijo v to, da nabirajo po družinah male darove, ki se darujejo ob raznih prilikah (n. pr. pri kvartaških igrah, imendanih "!, ; itd.) Ko je pužića polna, se jo raztrga ter Darovi. Darovi za sklad vdov in sirot v vojni padlih vojakov. Za imenovani sklad je došlo cesarskemu komisarju potom upiav-ništva „Osservatore Triestino" kron 25-— zbranih med učenci mestne šole v ulici Paolo Veronese, in kron 4 75, zbranih med učenci slovenske mestne ljudske šole na Vrdeli. Darovi za sklad brezposelnih. Za sklad brezposelnih so poslali cesarskemu komisarju inž. Marij Cambon K 50 ln uradniki občinskega vodovodnega urada K 77 36 kot tribut za mesec junij. u. HALI D6LASI □□ se račuunjo po 4 stot. be«edo. Mastno tiskane besedo to raču najo enkrat več. — Najmanjša : pristojbina zn:iia 40 stotink. : □□ □ O □□ ! čevljarskega delavca takoj in za wik -lAl^al delo. Via Bolvedere £t 2, Grižon. se znesek potom v pušici se nahajajoče po- j jftfvkQ jošlje skupini V. vojno-preskrbo- '"'J ložnice odpošlj ki pošlje takoj nato novo Ker se bo ta „vojni nabiralnik" do _ Sel V-ii" zastonj ter se bo denar lahko odpo- £ *L j šiijal brez stroškov, bo dana na ta način v?aki posamezni družini prilika, da bo z malimi priložnostnimi darovi prispevala v. blagor onih, ki so prizadeti po vojni, da bo j zbira'a mahne in najmanjše darove, ki v svoji celoti vendar prav mnogo lahko pomagajo. Dohodek iz teh nabiralnikov se bo i enakomerno rardelil na vojno preskrbovalni urad, na vojno-pcmožni urad not anjega ministrstva in na Rdeči križ. — Kdor želi vino belo in črno I. \i\-te ima an Muhnič, Bazovica. pro- 0 ŠHltfO vojaško kopališ Steđllne družinsKs psci :: za pečenj.» kruha itd. pa K 7*20, medena obešala za zavesti K 3*50, prodaja CESCA, Trst, ul. Caserma štev. 11. IMiti USStl. Poziv lastnikom a\ tontobilov. — t imeti tako pušico, naj se obrne na skupino ____" vojno-preskrbo val nega urada (Dunaj IX., Berggasse §t. 16.), vendar se z ozirom na s.roške poštnine naproša, da se v vsakem posameznem okraju ozn.či eno osebo, ka-C. injteii bi se doposlale vse za dotični kraj do-kr. mestno poveljništvo v Trstu razgla- ločene pušice in ki bi se izrekh priprav-ša: Ker je sedaj privatni avtomobilski j Ijeno, da bi te pušice potem razdelila na promet v Trstu in okolici ustavljen, se po- 1 posamezne družine. zivijejo vsi lastniki avomobilov. da se vse avtomobile, ki se nahajajo v njihovi posesti. so sposobni za uporaft> in iiii ne u-porabljajo državne oblasti, pripeljejo danes. 8. t. m.f od 9 dopoldne dalje na dvorišče velike vojašnice. Avtomobile, ki niso sposobni za uporabo, morajo lastniki sami ali pa njih namestniki tamkaj naznaniti. Prav tako je treba naznaniti obratna sredstva za avtomobile, kakor bencin, benco!. karbid ter cevi in pnevmatike. Odp:a\a zastavljenih dragocenosti iz Trsta — Državne ol lasti so v sporazumu z vojaško obićstjo sklenile, da se predmeti gotove vrednosti, Jci se nahajajo v mestni zastavljalnici, za vsak slučaj spravijo na ; varno v kak kraj v notranjosti monarhije. Je to odredba, ki se je ukrenila v interesu samih lastnikov dotičnih dragocenost'. Nihče nrj se torej radi tega ne boji, da gre za kako rekvizicijo. Vsi naj bodo uverjeni, da dobe, čim nastanejo normalne razmere, svoje stvari zopet nazaj. Spravljati začno dragocenosti prihodnjo nedeljo, 13. t. m. Do tega dne, vštevši vso soboto, 12. t. m. si občin- Tudi repubiika San Marino hoče baje — vsaj list ^Ordine« v Lugano trdi tako — napovedati Avstro-Ogrski vojno. Torej tudi silna republika San Marino hoče na veliki svetovni ples! Zakaj pa ne — za božjo voljo! Kjer vsa Evropa pleše, zakaj naj bi se ne vrtil tudi San Marino se svojimi — malimi koraki!! San Marino ie namreč najmanjša država v Evropi. Je republika, leži v srednji Italiji, med provincijalni Pesaro e Urbino in Forli. Ta »država ima kakih 11 tisoč prebivalcev.; ^ Vojska obstoji iz 950 mož z 38 častnikov. Republika je pod zaščito Italije (bi plesala torej tako rekoč pod predpasnikom gospe »protektorice*). Ali država si je vendar ohranila svojo samostojnost in republikansko ustavo (Vlado tvori »veliki svet«, ki ga voli zbor vseh glavarjev družin), skozi stoletja in vse viharje svetovne zgodovine. Seveda je vsa vest o tej napovedi le neumna.šala, kakoršnjih, ali pa tudi še slabših — ne manjka tudi v sedanjih © žalostnih in resnih časih. Omejitev potovanja po Dalmaciji. Na-mestništvo v Zadru je izdalo naredbo, s katero se političnim okrajnim, oziroma poli- g cijskim oblastim odvzemije vse posle glede izdavanja potnih listin, ki jih bo (posle) odslej: ZOBOZDRAVNIK "V Dr. J. Cermak se ie preselil In ordinira sedaj v Trstu, ulica G. Rossini št. 12, vogal ulice delle Poste. Izdiian^e zolsov brezliolecins. Plombiranje. a s s a c »_.-nr « e » e szzsssm s a asow« 8 najuglednejša in na^sta- E .rejSa prodajglnica ur v £ Trstu, ulica S. Antonio « (vogal ulice S. Nlco!6) » C& Velika izbera \ J ur m verižic, zlatih, srebrnih kakor tudi stenskih vsake vrste I. t. d Ustanovljena E. 1S33. Bfsr^ao a ■ tsaassa a a a— 0552GBt3S3 S Pruu tržo^Ko tovarna mm KsiiHiou, smlrKa „corundum4' Pisarna: Riva PraoiiU. M15-25 ©šopireča in m POSOJILA OtliE za vknjižbo 5 7,% na menice po 6°;0 np zastave in amortizacijo za daljšo df bo po dogovoru. ESKOMPTUJE TRSOVSKE MENKS. _ L*----------- ni | ffi imiTST" ""iTTikiBiMhiinf?■iibCT^^" HRANILNE VLOGE sprejema od vsakega, če. tudi ni ud ia jih obrestuje po 4 'I* °|o Večje stalne vloge in vloge na tek. račun po dogovoru, Rentnl davek plaCuje zavod sam. - Vlag« sc lattf« fo ca o krono. - ODDAJA DOMAČE- NABIRALNIKE (HRANILNE PUSlCE). jserss® iLiiss regisl^ovana zadruge z omajenim poro£Sjom TRST - Piaz7a cSe!i2 Caserma siv. 2, S* na<>. - TRSTj^ (v lastni palaSi) vhod po glavnih stapnjšcah. ^ Pobtno hranilnic ni r.-ćua lt> 004. TEGEFON št. i'5*^ Ima varnostno cel:co (ssfe deposiu=) za shrambo vrednost- {', nih listin,