foštuiua plačana v gotovini ^^^^¦^^^H^H^f^ ^n^^JIV M^ Cena 1.50 din Izhaja vsak petek ob 16. /.' Naročnina znaša mesečno po pošti 5 din, v Celju z dostavo na dom po raznašalcih 5*50 din, za inozemstvo 10 din // UredniStvo: Celje, Strossmayerjeva ulica štev. 1, pritličje, desno; uprava: levo / Telefon štev. 65 i / Račun pri poštnem čekovnem zavodu v Ljubljani štev. 10.666 Leto XXI. Cef/e, petek 26. maia 1939 Štev. 22. Marod zahteva sporazum Celje, 26. maja. Narod zahteva sporazum, ker se je že sporazumel, dolžnost politikov, Ki jih je narod postavil na odgovorna mesta pa je, da narodovo volio spoštujejo in izvršijo. Nobencga vprašanja ni več, ki bi se moralo šele proučevati, ker je bilo za to že doslej več kot dovolj časa. Spo- razum med Srbi, Hrvati in Slovenci je nujna in neodložljiva državna potrcba, ki jo narekujejo obrambni, gospodarski in socialni oziri. Položaj mali narodov, med katere üpadamo tudi mi, je vsled rastoče nape- tosti med velikimi svetovnimi silami ta- ko kočljiv in negotov, da moramo nujno zbrati vse sile v obrambo naše svobode in neodvisnosti. Naravnost zločin bi bil, če bi se lahkomiselno vdajali varljivim nadam, da imamo same dobre in iskre- ne prijatelje, ki želc našemu narodu in državi res vse najboljše, ter bi na osno- vi te napačne kalkulacije odlašali skleni- tev narodnega sporazuma kot manj važ- no vprašanje, za čigar rešitev »ima vremena«! Tašna politika bi se kruto mašče- vala nad narodom in državo v veliko veselje naših »prijateljev«, odgovorni činitelji pa bi ne mogli prevzeti nase težke odgovornosti za usodne posledice, ki bi neizogibno sledile namernemu za- vlačevanju sporazuma. Ne moremo niti verjeti, da bi se našel danes v naši drža- vi človek, ki bi spričo težkih razmer, v katerih žive mali narodi, mogel prevzeti nase tako veliko odgovornost. Zato pri- čakujemo, da se bodo pogajanja za sklenitcv sporazuma čimprej uspešno zaključila, ker narod nestrpno čaka sporazuma, ki ga zahteva enodušno ves srbski, hrvatski in slovenski na- rod in ki ga navdušeno pozdravljajo vsi deli od najjužneiših do najsevernejših meja naše države. Vse, kar čuti patriot- sko, je za sporazum, tisti politiki pa, ki amatrajo sporazum za strankarsko za- devo, ki jim morda ni pogodu, kernipo- polnoma v skladu s strankarskimi in osebnimi intcrcsi, so izkoreninjenci in izdajice naroda in države! Zivimo v zelo kritičnih časih, kakršnih niso preživljali narodi in države nikdar po svetovni vojni, zato je potrebno, da je naš narod složen in močan, če hoče ohraniti svoio svobodo in neodvisnost. Danes, ko se ceni moč vsake države po žtevilu njenih divizij, ne smemo po- zabiti, da je moč države ne samo v šte- vilčnosti, marveč v mnogo večji meri v moralni kakovosti s patriotizmom in zvestobo do države prežetih vojakov, ki tvorijo tc divizije in ki bodo ravno vsled Ijubezni do domovine pripravljeni brez obotavljanja in najmanjšcga pomisleka žrtvovati svoja življenja. Te žrtvc pa so zmožni samo državljani, ki se čutijo srečne, zadovoljnc in enakopravne v svoji državi, ki mora biti vsem enako dotera mati. To je eno najvažnejših vprašanj, ki so združena s sporazumom in preko tega vprašanja ne more in ne sme iti noben °dgovoren politik in državnik! Prav tako važna pa ie gospodarska plat narodnega sporazuma. Nešteto je važnih gospodarskih vpraaanj, ki čakajo žo vaa povojna leta rešitve samo zaradi »otranjepolitične neurejenosti in medse- bojnih trenj, v katerih se izčrpavajo po- aitivne sile naroda, namesto da bi se ˇpregle tc sile v službo skupnih napo- rov za čimprejšnjo notranjo izgraditev naše domovine. Le s konstruktivnim de- lom vseh sil naroda si bomo zgradili na- šo mlado državo, ako bomo pomanjka- nje kapitala nadomestili s pridnostjo, Yztrajnostjo in naporom vseh duševnih in telesnih sil naroda, ki mora biti v b«{ju za svoio osamosvojitev aložen in medctebojno povezan z zaupanjem in Iju- beanijo. Naš narod je mlad, zdrav in •totnoljuben, kar dokazuje zgodovina ^oifisotrajnih in krvavih osvobodilnih borb, v katerih so črpali nešteti heroji srajo notranjo moč in odporno silo iz ¦eusahljivega vira narodove ener^ije, vztrajnosti, požrtvovalnosti in domovin- ske ljubezni. Na stotisoče krepkih in pridnih rok čaka nestrpno trenutka, da zasadi lopa- te in prične graditi na vseh področjih našega gospodarskega življenja. Dela je na vseh koncih in krajih toliko, da bo še primanjkovalo rok, ki naj izvrše to gi- gantsko delo. Tu so mišljena predvsem prepotrebna javna dela: gradnje cest, železnic, regulacije rek in hudournikov, izsuševanja močvirij, pogozdevanja in melioracijska dela sploh itd. Za vsa ta ogromna dela nam ne manjka vsako- vrstnega gradbenega materiala, na ka- terem je naša država prebogata, ne manjka pridnih rok, pač pa nam manj- ka dobre voljc, ki jo lahko ustvari edi- nole narodni sporazum. Zato je vsako zavlačevanje sporazuma nepopravljiva gospodarska škoda, ne pa, kakor sodijo morda nekateri strankar- ski krogi, strankarsko politična zadeva, b katero se lahko špckuljra in čaka naj- ugodnejšega trenutka, ki bo prinesel največ koristi strankarskim in osebnim računotn. S sklenitvijo narodnega sporazuma so pa najtesneje povezana tudi nešteta so- cialna vprašanja, predvsem vprašanje zaposlitve stotisočev nezaposlenih ali samo delno zaposlenih delovnih ljudi, ki trpijo pomanjkanje in so vsled tega ne- zadovoljni z današnjimi notranjepolitič- nimi razmerami. Z javnimi deli bi se odprl najširšim plastem naroda nov vir delavnosti in ustvarjanja pozitivnih vrednot in dobrin, ki bi dvignile sploš- no narodno blagostanje in utrdile v na- rodu vero v boljšo in lepšo bodočnost naše države. Zato je takojšnja sklenitev narodne- ga sporazuma za naš življenjska potre- ba, zavlačevanje sporazuma pa postane lahko za narod in državo usodno! Ne verujmo prišepetavanju naših »prijateljev«, ki tako iskreno žele, da se sporazumemo, na skrivaj pa napenja- jo, vse sile, da bi preprečili ta sporazum, ki jim ni dobro došel, ampak prosimo Boga v teh usodnih trenutkih, da nas varuje prijateljev, kajti sovražnikov se bomo že sami ubranili!' Celje, 26. maja. Savinjčani smo bili vedno ponosni na našo prelepo dolino. Nikjer po širnem svetu nismo našli lepše. Lepi so tudi drugi kraji, a najlepša je ostala za nas vedno le naša Savinjska dolina, ki nam je prirastla k srcu, da smo se, če smo odšli po širnem svetu, zopet radi vra- čali domov. Povsod lepo, doma najlepše; taki so bili vzdihljaji domov vračajočih se Savinjčanov. V nemali meri je k tej lepoti pripo- mogla »bistra hči planing naša Savi- nja, ki se je vlekla kot srebrn trak po dolini. Njeni bistri valovi so nas očar- jevali, privabljali so tujce, da so se v polni poletni vročini ohlajevaJi, sportni ribici so prišli v polni meri na svoj ra- čun in tako se je razvila dolina od iz- vira do izliva Savinje v en sam letovi- ščarski raj. Z Dunaja in drugod so pri- hajali elegantno oblečeni ribiči, ki so me kot desetletnega dečka jemali s seboj, da sem jim sproti lovil muhe venodnev- nice« pa tudi drugo vabo. Kamorkoli je v brzinah padla z eleganco vržena muhi- ca, že se je pognalo za njo po več lipa- nov, v pritokih pa postrvi. Ker je imel } ribie na vrvici po dva trnka z mušicami, se je neštetokrat primeril »double«, t. j. da je z enim zamahom vjel na vsak trnek po enega lipana. Kako so rau žarela liea ob boju za življenje in smrt teh le- pih in krasnih eksemplarjev in s kakš- nim navdušenjem je pozneje pri okrep- čilu pripovedoval gostilničarju v komaj razuraljivi govorici o bogastvu naše Sa- vinje in njenih pritokih. Tako bogata pa je bila Savinja še pred 18. leti, ko sem prišcl zopet v Celje. Savinjo niso med svetovno vojno uničile granate, ni je uničil z oblastnim dovoljenjem v njo vr- žen dinamit, niso je uničili krivolovci na >omoto«, ne krivolovci na mrežo, uničila jo je pa sedaj popolnoma industrija in sicer industrija, ki je do malih izjem v rokah tujcev. 1. Hud udarec je doživela Savinja z zastrupljenjem rib v Paki, pritoku Sa- vinje, po tovarni usnja Woschnagg v Soštanju pred kakimi 11. ali 12. leti. Ta tovarna je s svojimi odpadnimi vodami zastrupila omenjeni salmonitski potok, cigar ribarske pravice so bile last g. Ivana Dreva iz Smartnega ob Paki v taki meri, da se je na grabljah pri mli- nih in žagah nabralo toliko rib, da se je voda zajezila in prestopila bregove. Gosp. Drev je dobil od Woschnagga pri- j memo odškodnino. Od tistega časa se je ¦ še ponovno zgodilo, da so ribe v Paki poginile, a niti na misel nam ni prišlo, da bi vsled tega zastrupljenja trpela tudi Savinja, ki je od Soätanja oddaljena nad 10 km. Ko smo pa pričeli ribariti, smo ugotovili, da so pred In pod izlivom ! Pake, kjer je bilo vedno nešteto rib, zla- sti lipanov in malih sulčkov, izginile vse ribe. Lani nam je Savinja naplavila pod podvinskim jezom na Polzeli pet sulcev v teži 9, 7, 5, 4 in 3 kg, ki.so bili že v j razkroju. Zaradi tega smo se obrnili z ! vlogo z dne 21. julija 1938, st. XXX-1- 38, na sresko načelstvo v Slovenjgradcu s predlogom, da postopa proti tovarni ! Woschnagg v smislu § 26. zakona o j sladkovodnem ribarstvu, in zahtevali v smislu točke 3. tega paragrafa odškod- nino za vso povzročeno škodo v znesku ! 50.000 din. Sresko načelstvo v Slovenj- gradcu pa je našo zadevno vlogo dalo menda ad acta, ker do danes še nimamo I rešitve, kaj se je z njo zgodilo in kaj ! je z našim odškodninskim zahtevkom. Imenovano sresko načelstvo tudi ni smatralo za potrebno, da bi naše v vlogi navedene price zaslišalo. Zadevo bo dru- I štvo obdržalo v evidenci. | 2. Drug strahovit udarec je doživela Savinja po tovarni usnja g. Kolenca na i Spodnji Rečici ob Savinji. Očividee, ki je stal takrat na mostu na Spodnji Rečici, je dejal, da je bila voda v dolžini kakih 300 metrov pppolnoma bela od samih mrtvih rib — samih lipanov in postrvi. Ribarske pravice v tern delu Savinje, ' kamor so se izlivale odpadne vode te | tovarne, so last graščine Marijin grad v Nazarju pri Mozirju. Kako je mogla graščina to tolerirati, mi je nerazumlji- vo. Sele ko sem prišel leta 1935. na od- j dih v Nazarje h g. Turnšku, sem to iz-v^ael, ko sem tožil, da je vedno manj liljanov. Na pojasnilo sem se podal takoj na kraj sam in zaprepascien ugotovil, da so se odpadne vode iz tovarne izlivale naravnost v kanal popolnoma neoči- ščene. Zadevo je javilo ribarsko društvo sreskemu načelstvu v Gornjem gradu z" vlogo z dne 16. julija 1935, ki je nato razpisalo komisijsko obravnavo za 30. September 1935, na podlagi katere je prišlo do odločbe No 3247-3-35 imenova- nega sreskega načelstva, po kateri so bile predpisane Kolencu čistilne napra- ve, ki so doslej kolikor toliko ustrezalfc svojemu namenu. Upam, da jih bo g. Kolenc, ki je tudi ribič, v redu vzdrževal in, če bo treba, tudi izpopolnil. Od tega časa so se lipani v Savinji med Kolenčevo tovarno in izlivom Pake prav lepo zopet pomnožili, tako da lahko imenujem ta del Savinje glede rib do- ber; ni pa še tak, kakor je bil. 3. Najvecja nesreča pa je bila priza- dejana Savinji, odkar stoji v St. Pavlu pri Preboldu nova tovarna tvrdke Maut- ner — ,/Cosmanus<: — tkalnica oziroma tiskarna-barvarna. Dočim sta prej ime- novani tovarni Woschnagg in Kolenc krivdo priznali, smo naleteli pri židovski tovarni Mautner na neverjetne negacijo. Vsi drugi so krivi, le oni ne. V začetku so bili krivi dinamitaši, nato krivolovci z omoto, sedaj pa, kakor se čuje iz izjav njihovih uslužbencev, krivolovci, ki me- čejo v vodo klor, da nato love ribe ... O vsakoletnem zastrupljenju rib v Bol- ski in Savinji po tovarni -Cosmanus« sem poročal že v »Novi dobi«. Kratko poročilo o zastrupljenju, ki je bilo izvr- šeno v nedeljo 14. maja v Savinji, je bilo tudi že v naših dnevnikih, vendar moram, da bo javnost vedela, kake stva- ri se gode, o tern obširq,eje poročati. Očividec je omenjeno nedeljo kljub sla- bemu vremenu ribaril v Savinji pod grižkim mostom. Okrog pol 11. dopoldne je opazil, da nosi Savinja ogromno mno- žino rib. Deloma so bile že mrtve, delo- ma so se sunkoma poganjale sem ter tja. Med njimi je opazil vse vrste rib, zlasti sulce, lipane pa tudi klene, mrene itd. Rib je bilo na stotisoče, velikih in malih. Savinja, ki je bila vsled deževja že ne- koliko narasla, je te ribe seveda nesla naprej in v Celju so s kapucinskega rao- Fita opazovali to tragiko ljudje, ki so mi rekli. da so se nad tem skoraj razjokali. Nad en meter dolge sulce je nosila Sa- vinja kakor polena. Poizvedbe Ribarskega društva v Ce- lju okod to zastrupljenje izvira, so osta- la žal brez uspeha. V nedeljo 14. maja je ves dan deževalo. Ribiči so hodili le izjemoma k vodi, ljudje so bili doma za pečjo, nihče ni pogiedal k vodi, ker je deževalo kakor iz-škafa. Okrog 13. pa se je Savinja tudi že tako skalila, da je skrila pod svojimi valovi grozni zlo- čin, ki je bil izvršen nad naravo. (Koncc prih.) Dtuštvo za socialno pomoč bolnikom v Novem Celiu Plemenita akcija, ki /e potrebna vse pod pore Novo Celje, 26. maja. V prvi polovici maja se je ustanovilo v bolnici za duševne bolezni v Novem Celju na pobudo ljudi, ki sočustvujejo s temi najbednejšimi člani človeške dru- žbe, gori omenjeno društvo. Namen tega članka je, da seznani našo javnost s plemenitimi cilji te ustanove: Društvo tvori nekako vezo m^d jav- nost jo in upravo bolnice, ki često ne more zbrati o sprejetih bolnikih niti najnujnejših podatkov o socialnem polo- žaju teh, ki pridejo iskat v zavod zdrav- je in pomoč. Po novodobnih izsledkih moderne psi- hiatrije je duševno oziroma živčno bol- nemu človeku potrebno razvedrilo, zapo- slitev in gibanje v prosti naravi. To so činjenice, ki jako ugodno uplivajo na te bolnike, katerih jim pa uprava bolnice ne more nuditi. Društvo hoče torej nuditi tem bolni- kom pod vodstvom zavodnih strokovnja- kov zdravnikov - psihiatrov primerno za- bavo s prirejanjem gledaliških predstav, s predvajanjem filmov, ki ugodno upli- vajo na razpoloženje in zdravstveno stanje teh ljudi, nuditi jim hoče priliko primerne in poživljajoče zaposlitve v za- vodu samem, pa tudi izven ograje bol- nice. Mnogi bolniki prosijo za knjige in časopise, drugi zopet za papir, svinčnike in slično. Kako blagodejno vpliva na te siromake prireditev kake božične ali velikonocne proslave z obdarovanjem, ve le tisti, ki je imel priliko opazovati te,.sicer tako tope in mnogokrat narav- nost brezizrazne obraze. Med najbolj žalostna poglavja zavodne kronike psi vsckakor spadajo primeri, ko uprava bolnice ne more odpustiti ozdravelega ali izboljšanega bolnika, ker niti sorod- niki, niti drugi za to poklicani često ne n°.avfijo poshiti oblcke ali denarja z-<- ^o- Anton Zorko: Opustošena Savinia Katastrofalne posledice zastruplievanja Stran 2 »NOVA DOB A« 26. V. 1939 Stev. 22. vratek v njihov rojstni kraj. Da spadajo tudi pravilno organizirani izleti bolnikov med poživljajoče pogoje teh siromakov, je pač jasno. Kakor že rečeno, uprava bolnice vse- ga tega bolnikom ne more nuditi. Se tako preprost čitatelj tega članka pa bo mogel razumeti, da gori našteti cilji te- ga društva vsekakor blagodejno vpli- vajo na zdravstveno stanje umobolnih odnosno živčnobolnih. Dokler se čuti bolnik jetnika za zamreženimi okni, do- kler kakor mrtev stroj brezizrazno pre- stopa ob ograji sprehajališča in z obu- pavajočimi občutki zre za nami, ki mno- gokrat brez sočutja in zdravi drvimo mimo tega žalostnega doma, dokler mu ne bomo mogli nuditi priložnosti, da z raznimi ročnimi deli zaposlimo njegove telesne in duševne zmožnosti, dokler mu ne bomo dali čutiti, da je človek med ljudmi itd., tako dolgo se bo tak siro- mak še nadalje vdajal svojim težkim premišljevanjem in se še globlje pogre- zal v duševno brezupnost človeka, ki čaka smrti... Slovenska javnost je vse premalo pc- učena o potrebah duševno bolnih. S strahom v srcih hodimo mimo teh ža- lostnih domov in bežimo od teh, ki so lepe besede, primernega daru in razve- drila morda najbolj potrebni. In vendar često le ena plemenita gesta pomiri raz- besnelega bolnika. »Proč z nasiljcm, proč s srednjeveškimi mctodami v zdravljenju umobolnih!« — to je geslo modernih psihiatrov. Izolirno celico na našem zavodu so odpravili in si jo mo- rejo obiskovalci zavoda ogledati le še kot nekako žalostno zgodovinsko pričo težkih dni v razvoju naše psihiatrije. Tako prehajamo v tern pogledu v čisto nove prilike. In s takimi cilji stopa pred javnost tudi naše novo ustanovlje- no društvo. Stopa pred vas, cenjeni či- tatelji, s prošnjo, da se priključite kro- gu teh, ki imajo srce do sirot, ki jih je usoda zaznamovala že od rojstva in so od zunanjega sveta najčešče pozabljeni, zapostavljeni in prezirani... Prosimo vse, ki bodo čitali ta naš apel na uvidevno javnost, vse, ki bodo v bližnji bodočnosti prejeli od našega društva prošnjo za sodelovanje in pri- stop v članstvo, naj ne vržejo pisma v koš, ampak naj prijavijo'svoj pristop in podpro društvo z nakazilom članarine — letnih 12 din — in tudi pomagajo dru- štvu pri zbiranju članstva in prosto- voljnih darov v dobro naših bolnikov. Podprite društvo in pomagajte bolnim do boljših socialnih prilik! Zdravim varsfvo — bolnim pomoč! Celje, 26. maja. Krajevna protituberkulozns, üga v Ce- lju se obrača s tern na sirs) javnost za izdatno gmotno podporo ob priliki letoa- njega protituberkuloznegu tedna za iz- vajanje protijetične borbe in podpiranje jetičnih bolnikov in naraščaja, ki je v opasnosti jetične okužbe. Naj ne bo ni- kogar, med nami, ki ne bi žrtvoval pii- spevka, ki ga le zmore. V obmoeje '.ige ne spada le ožji celjski okoliš, teinveč ves celjski in gornjegrajski ter tudi del laškega sreza. Liga izvršuje ogromno delo s teni, da z vsemi mogoČimi sredstvi seznanja ljudstvo z bistvom te nalezljive bolezni, predvsem s prirejanjem predavanj, izda- janjem poučnih brošur in letakov in obiski jetičnih odnosno po jetiki ogrože- nih oseb na domu samem. Liga je v naj- tesnejšem sodelovanju s protituberku- loznim dispanzerjem, kjer se ne zdravijo le za jetiko oboleli, temveč ima tarn tudi vsak pravico brezplačnega kliničnega in rentgenološkega kontrolnega pregleda. Revnim bolnikom preskrbi liga zdravila in prispeva k oskrbnim stroškom tudi onim bednim, ki se zdravijo v zdravili- Ščih (Golnik, Topolščica, Vurberg, Kra- ljevica). Mnogo sredstev potrebuje liga za lajšanje gorja tarn, kjer je treba po jetiki ogroženi rodbini zaradi delane- zmožnosti rednika preskrbeti živila z iz- dajanjem živilskih nakaznic. Vsako leto pošljemo večje število po jetiki ogro- ženih otrok v razna okrevališča in otroš- ke kolonije, od koder se vsi vračajo okrepčani domov. Odbor je pokrenil v sporazumu s protituberkulozno zvezo v Ljubljani vse potrebno, da doseže v celjskem okolišu pomoč bolnim in za- ščita zdravih današnji socialni medicini odgovarjajočo stopnjo. S primernimi predlogi oblastem skuša liga uravnati še obstoječe higiensk - mcdicinske vrzeli, cestna vprašanja v sklenjenih naseljih, zidavo ločenih paviljonov za jetične v okviru javnih bolnic itd. Da dosežemo naše visoke cilje čimprej, se liga ne straši nobenih žrtev. Tako je stavila liga kr. banski upravi v Ljubljani na razpo- lago 100.000 din za prvi kamen pri grad- nji posebnega paviljona za jctičnc v okviru celjske bolnice. ': Ker stopa odbor krajevne protituber- kulozne lige v Celju samo cnkrat v letu pred javnost s prošnjo za gmotno po- moč, pričakuje odprta srca za najbed- rsejše izmed bednih. Politika Windischer in windisch je bila nekdaj udomačena psovka, ki so se je kaj radi posluževali razni surovi naduteži, ki so sicer živeli od sloven- skega denarja, a so s prezirom in zani- čevanjem gledali na Slovence in na vse, kar je bilo slovenskega. To psovko, ki je žalila naš rod, naše ime in naš slo- venski materin jezik, so posebno radi uporabljali odpadniki našega rodu, ki so zatajili svoj materin jezik in se vsi- ljevali in prištevali med maloštevilne prave Nemce, ki so živeli med nami Slovenci. Vodja nemškega naroda g. Hitler imenuje take izvržke človeštva pravilno bastarde; naš narod jim je dal ime nemškutarji ali nemčurji. Na vse to smo se spomnili, ko čitamo razlago v celovškem »Grenzrufu«, kako se naj ob ljudskem štetju na Koroškem izpolni rubrika »materin jezik«. Navo- dilo se glasi, da se naj vpiše: nemški, slovenski, ali pa tudi »windisch«, kar pa da ni istovetno s slovenskim materi- nim jezikom. Tudi je dovoljena označ- ba, da je materin jezik slovenski in nemški, ako govori kdo oba jezika. Patriotizem v zakupu Po »Delavski politiki« posnemamo: Kdor čita »Slovenca«, kadar piše o j kakšnih manifestacijah, bo skoraj ved- j no zasledil tudi kakšne pripombe, ki ' razodeneju bravcu, da je patriotizem j nekako izključna zadeva njegove oko- lice. Kdor v tern času poudarja svojo narodno zavest in je pripravljen nasto- piti proti zunanjemu sovražniku, je sumljiv, da je komunist. Narodno za- vest in zvestobo do države pozna samo »Slovenec«. Sicer še ni dolgo tega, ko se je »Slovenec« norčeval iz patriotizma in zmerjal socialiste zaradi njihovega odrejenega stališča do naroda in države s socialpatrioti. Danes pa hoče veljati tudi »Slovenec« za socialnega in pa- triotskega. Sicer pa »Slovenec« že ve, zakaj toliko grdi vsakogar, ki ni z njim, pa je za državo in za njeno obrambo. Kdor ima toliko grehov na sebi, kot jih lahko naštejemo »Slovencu« iz dobe, ki še ni zatonila v pozabljenje, ta ima res povod, da kriči in se peni od patri- otizma, da na ta način zakrije tisti ža- lostni del svoje zgodovine, ki ni imela prav ničesar skupnega s patriotizmom jugoslovenskega državljana in vdanost- jo, ki jo »Slovenec« tako rad poudarja. Tudi takrat pred 25. leti je »Slovenec« pisal: mi in samo mi! Ako bi bilo to obveljalo, potem bi »Slovenec« štiri lcta po tistem ne bil moral spremeniti svoje barve in svojega pisanja. Tako je, go- spodje, kadar načenjatc poglavjo o patriotizmu. Nemši otroški vrtci na Koroškem »Koroški Slovenec«, glasilo sloven- ske manjšine v Nemčiji, poroča: 100 poletnih otroških vrtcev namera- va organizirati organizacija NSV v te- kočem letu na Koroškem. Podeželskim materam naj se po njih odvzame dnev- na skrb za male in s tern zagotovi no- moteno delo ob letini. Voditeljice vrtcev se že več mesecev vežbajo v posebni soli. — Kot so vrtci koristna naprava in pomoč podeželskemu ljudstvu, ven- dar so s slovenskega narodnega vidika naravnost poraznih posledic. Kajti nemški vrtci odvajajo slovenskega otroka že v njegovi najnežnejši dobi od njegove materine govorice in — tako bi dejali Nemci v Jugoslaviji — ga vzgajajo za hinavca. Nekoc na vpraša- Kino METROPOL Cslie 26. maja prekrasnl film v stilu „Robina Hooda" v naravnih barvah Do/ffia vest fcanov Claire Trevor John Uses 27. — 30- maja neprekosljiv film po Ganghof erjevem romanu KRALJ PLANIK Prekrasna romanca o ljudeh z alpskih višin! # Paus Richter Viktor Cehring Hansi Knoteck nje, kakšne narodnosti je, ne bo vedel odgovora. Zlo raznarodovanja po vrt- cih bi bilo manjše, če bi bili poleg nem- ških dovoljeni tudi slovenski vrtci. Slo- venski vrtci pa so prepovedani. Kako se po svetu deli pravica Na Madžarskem živi danes nad 700 tisoč Slovakov. Po volilnem zakonu pa smejo ob volitvah kandidirati samo or- ganizirane stranke. Slovakom jc strftn- karsko organiziranje na Madžarskem še vedno zabranjeno. Na Slovaškem živi danes 40.000 Madžarov, ki imajo svojo politično stranko in svoje poslance, 700 tisoč Slovakov na Madžarskem pa je brez zastopstva in brez organizacije. Čitagte in sod it e ! »Slovenec« piše v uvodnem članku z dne 7. t. m.: »Cerkev hoče celih ver- nikov tudi v javnosti. Hoče krščanske totalnosti tudi v javnem življenju, ki se naj izraža v večji pravičnosti, ljudomi- milosj-i, dobroti in usmiljenju«. Besede so lepe, večkrat smo jih že čuli, dejanja pa govore drugače. Sfffca razmer Učiteljski pripravnik ima mesečno 900 din place. V dravski banovini jih čaka na zakonito napredovanje 380, od teh mnogo že pet in šest let. Vsega skupaj Dr. P. Strmš^k: Mo/a knilzica (Spominski list učitelju Milošu Levstiku na grob) Celjski Miklavški hrib in Levstikova hiša pod njo — moj drugi dorn! Tu mi je bilo usojeno preživeti pet gimnazij- skih let, saj so me sprejeli Levstikovi pod streho od tretje do sedme. Tako se je zgodilo, da sem se podil s tovariši - fantički po gozdovih Miklavškega hriba, včasih kot ravbar in vcasih zopet kot žandar ... Pa nas je popadla resnost, pričeli smo pisati in se zbirati zopet na Miklavškem hribu, da smo skupno pre- sojali svoje izdelke in jih pisali v svoj liatič. Pa so prišle plesne vaje ..., skrat- ka iz otroka sem dorasčal v mladeniča. Pri tern pa sem živel v srečni domačno- sti v neposredni dotiki z življenjem na- rave, kajti takoj pred pragom je rasla trava, v vrtu so cvetele rožice, v hlevu je mukala živinica, na dvorišču so se sprehajale kokoäke, v hlevčkih pa so ždeli kot skrita ljubezen moji zajčki... Vse je bilo tako mirno, tako božje, da nič ne vem, kdaj so minevala leta ... Na Miklavški hrib pa je ostal spomin, kos mladosti, prelepe tiste mladosti, ki si jo želimo vedno in vedno zopet nazaj. Vse je na domu uravnavala blaga go- spa, bila naša največja zaupnica, tolaž- nica in svetovalka, le tri strani domače- ga življenja je upravljal naš gospod, učitelj Levstik sam: svoje čebelice, svo- je dreveščke in svoje knjige ... In do- deljeno mi je bilo, da sem smel biti ob njem pri čebelicah, pri dreveščkih in zlasti še pri knjigah. Gospqd Levstik je imel bogato knjiž- nico slovenskih in nemških klasikov ter sila zgodovinskih in zemljepisnih del, kajti za slednja predmeta se je zanimal prav posebno. Iz svoje knjižnice pa mi je posojal knjigo za knjigo in kar nič ne vem, kdaj sem bil prebral vsega Jurčiča, Kersnika, Stritarja, Tavčarja, da sem bil kar ponosen, ker pač tovariši niso imeli take prilike, da bi bili enako lahko vse te knjige prečitali... S čita- njem pa je prihajala tudi ljubezen do knjig in občudovanje knjižnice in želja po njej. Tudi sa mbi jo hotel imeti, tako, prav tako kakor je imel gospod Levstik. In gospod Levstik je videl željo v mojih očeh in sklenil, da mi pomaga. Ko je sam naročal knjige, je naročil knjige še za mene; le to je bila težava, da ni- sem imel denarja za knjige ... Pa lju- beznivi gospod Levstik mi je denar po- sodil in od takrat si nisem več kupoval žemljice v šoli, samo da sem zbiral po krajcarjih, da bi odplačal dolg, sedem- deset kron, kar je bilo za tretješolca pač že premoženje. Ko je bil dolg po- ravnan, sva naročila zopet in zopet, končno mi je podpisal še jamstvo, da sem prejemal knjige na odprt račun iz ljubljanskih knjigarn. Moja mamica se je veselila z menoj in mi oskrbela za praznike k stari še novo knjižno omaro, knjig pa se je množilo in množilo in nabralo, da so mi v napotje ob selitvah, napotje v majhnih stanova- njih, celo v jezo, ko so tako hitro brez cene, če bi hotel katero zopet izločiti. Ali vendar: ob tistih trenutkih, ko hoče biti človek sam s seboj, takrat pohitim h knjižnim omaram, pobožam knjige in sanjam svoje sanje . . . Spomin pohiti nazaj v mladost, pohiti v rodni dom, nikoli pa ne pozabi na njega, ki me je tako obogatil s to silno ljubeznijo do knjig in mi pomagal do lastne knjižnice. Takrat tudi vem, kako lepo je biti uči- telj, ko ni zgubljena niti ena sama blaga misel, ko rodi že sad blaga beseda in ko prinaša življenjsko srečo eno samo blago dejanje. Edino to mi greni moj hvaležni spo- min, da gospodu Levstiku ne morem več razkazati svoje knjižnice in se mu ob njej zahvaliti za njegov nauk. Morda mu bo vsaj nekaj hvaležnega spomina, ko bodo stale moje knjižne omare ravno tarn, ko so stale nekoč njegove. Tako bo spomin še večji in hvaležnost še silnejša. Ave anima pia! P. St. Drugi rod Stari Krištof je bil umrl. Koliko let je učakal, tega ni nihee prav vedel, menda on sam ne. Pa saj mu ni bilo do tega. Ljudje so sicer trdili, da je star kakor čas, njemu samemu pa je bilo le, da je spravil pokonci še svoje vnuke. Mnogokrat je razlagal, da je življenje kakor veriga; ako se razpoči samo en člen v tej verigi, razpade in veriga je brez vrednosti. Tako je tudi življenje. Smrti pa se ni bal, sa je več- krat trdil, da je tako lahka, da jo pre- trpi celo otrok. Svoje otroke je oskrbel, da je kupil že kje davno vsakemu po- sebno posestvo, najstarejšemu pa je obljubil dom. Ze res, da so ga prihajali skoraj vsako nedeljo vsi otroci obisko- vat s svojimi prošnjami. Svetoval in pomagal jim je, a največ ljubezni je imel do otrok svojega najstarejšega sina; te je bil zibal na kolenih, jih vodil seboj na sejem, prinašal jim je kaj prijaznega, kadar je prisel od kod. Tzgledalo je včasih celo, da je preskočil en rod in da mu bodo sledili kar vnuki, ko ni hotel dati gospodarstva iz rok. Pa vendar je bila čisto po neuidoma vsa njegova skrb. Stari Krištof je celo za svoje vnučke že odločil domove, da bi se ne prepirali kdaj med seboj, da bi Štev. 22. »NOVA DOBA« 26. V. 1939 SMraa 3 čaka v Sloveniji 2.700 učiteljev, da bi napredovali v položaje, za katere imajo po zakonu pravico. Tako ravnanje mora zagreniti življenje in' streti vse ideale Narodni zastopniki, ki ne čakate, da se vam poviša borna mesečna plača 900 din, potrudite se vendar, da se to ne- vzdržno stanje odpravi. Nihče vam ne zavida, da prejemate mesečno 9000 di- narjev, pričakujemo pa dela za odpravo socialnih krivic. X Banovinska organizacija JNS za dravsko banovino je zborovala v nede- ljo v Ljubljani. Zborovanje se je pre- tvorilo v veličastno raanifestacijo naše napredne nacionalne mladine. Poleg 410 delegatov je bilo navzočih mnogo drugih članov OJNS. S skupščinc jc bila posla- na pozdravna brzojavka predsedniku JNS g. Petru Zivkoviču. Sledila so izčrp- na in zanimiva poročila predsednika g. inž. Rusa, tajnika g. Andreja Uršiča in blagajnika g. Dušana Verbiča, nakar je prejel odbor na predlog predsednika nadzornega odbora g. dr. Marjana Zajca razrešnico s pohvalo. Po zanimivem zu- nanjepolitičnem poročilu g. dr. Branka Vrčona je bil izvoljen nov odbor s predsednikom g. inž. Jožetom Rusom. Za podpredsednika je bil izvoljen tudi g. Jože Veble iz Celja. Z viharnim odo- bravanjem so bili nato sprejeti govori podpredsednika stranke g. ministra v p. in senatorja dr. Grge Andjelinovica ter senatorjev gg. Ivana Puclja in dr. Al- berta Kramerja. Na predlog g. dr. Bran- ka Alujeviča je bila soglasno sprejeta obširna resolucija, v kateri skupščina OJNS iznaša svoje poglede na notranji in zunanji politični položaj ter razvija svoj program za bodoče poslovno leto. Izredno lepo uspela skupščina je bila zaključena s petjem himne »Hej Slova- ni!« in ob navdušenem vzklikanju kra- lju, narodnemu in državnemu edinstvu ter voditeljem stranke. X Skupšeinske in občinske volitve. V nedeljo 14. t. m. so bile v občini La- pac občinske volitve. Zmagala je opo- zicijska lista Samostojne demokratske stranke, ki je dobila 1020 glasov. Lista JRZ je dobila 720 glasov. Pri skup- ščinskih volitvah dne 11. decembra pä so prisodili listi dr. Mačka v vsem srezu Dolnji Lapac vsega skupaj 744 glasov. X Vojaška pogodba med Italijo in Nemčijo je bila j)odpisana v ponedeljek v Berlinu. Podpisala sta jo italijanski zunanji minister grof Ciano in nemški zunanji minister Ribbentrop. X Tovarn za municijo in orožje je v Rusiji 388. Tovarne za letala pri tem niso všteta. Domale vesti VESELE BINKOSTI zclita vsem cenj. naročnikom, čitateljera, inserentom in sotrudnikom UKEDNISTVO IN UPRAVA »NO VE DOBE« — Senat krajjevine Jugoslavije je za poplavljence v dravski banovini naklo- nü 10.000 din podpore. — Podpora za poplavljence. Predsed- nik senata g. dr. Korošec je iz sredstev senata naklonil poplavljencem v Beli Palanki 10.000 din, poplavljencem v Samoboru pa tudi 10.000 din podpore. Treba je, da se zganejo tudi naši kraji v ožji domovini, ki so utrpeli tudi ogromne škode ob zadnji povodnji. 'tonneckr "TlAJVEČJA DOMAČA TRGOVSKA HIŠA v JUGOSLAVIJI — Rojstna hiša pesnika Franceta Prešerna v Vrbi v brezniški župniji je bila v nedeljo ob navzočnosti odličnih gostov in velikega števila domačega prebivalstva slovesno proglašena za na- rodno svetišče in v prenovljenem sta- nju izročena javnosti. — Gradnja železniške proge Crno- melj — Vrbovsko. Ob pričetku gradnje železniške proge Crnomelj — Vrbovsko, ki bo vezala Slovenijo z morjem je bila v nedeljo v Crnomlju velika sveeanost, ki ji je prisostvoval tudi prometni mini- ster dr. Spaho. Proračun za novo pro- go, ki bo dolga 47.32 km, znaša okrog 140 milijonov dinarjev. Progo bo zgra- dila železniška uprava v lastni režiji. Gradnja se bo pričela istočasno pri Crnomlju in pri Vrbovskem in bo kon- čana 1. 1941. — Jugoslovenski novinarji pozdrav- ljajo dr. Mačka. S kongresa Jugosloven- skega novinarskega udruženja ob 20- letnici te organizacije, ki je bil zaklju- ; čen v ponedeljek v Splitu, je btl na j predlog beograjskih novinarjev poslan ! predsedniku HSS dr. Vladimiru Mačku v Rogaško Slatino naslednji brzojavni pozdrav: »Novinarji, zbrani na kongre- • su udruženja, Vam pošiljajo pozdrave j kot borcu za svobodo tiska«. ! — Osebna vest. G. dr. Anton Nova- ean, generalni konzul v Bariju v Italiji, je premeščen v zunanje ministrstvo. — Posestnik je dal umoriti svojega I hlapca. Pri posestniku Karlu Pošaku v Sotenskem blizu Smarja pri Jelšah je služil za hlapca 45-letni Franc Jereb. Je- j reb je bil doma s Primorskega in je imel j prihranjenega precej denarja. Pošak, ki je nujno potreboval denar, si je ob neki priliki izposodil od Jereba 20.000 din. Obljubil mu je, da mu bo ta denar na stara leta vrnil in mu izgovoril preuži- tek. Pozneje pa je začel Pošak premi- šljevati, kako bi se Jereba znebil. V so- boto je pregovoril posestnikovega sina Jožeta Vrbovška iz iste vasi, da bi usmr- til Jereba. Okrog 22. je Vrbovšek izvabil Jereba v Pošakovo klet, češ da bosta sprayila sod iz kleti. V kleti sta oba po- pila nekaj vina. Nenadno pa je Vrtoov- šek izvlekel iz žepa samokres in ustrelil Jereba v trebuh in nato pobegnil. Je- reb se je kljub težki pogodbi še privle- kel do Pošakove hiše, nato pa se je zgru- dil nezavesten. Prepeljali so ga v celjsko bolnico, kjer je v nedeljo podlegel po- škodbam. Vrbovška in Pošaka so takoj aretirali. Vrbovšek je izpovedal, da je izvršil svoje dejanje na prigovarjanje posestnika Karla Pošaka, ki mu je tudi izročil samokres, s katerim naj ustreli Jereba. Pošak zanika, da bi bil nagovo- ril Vrbovška, priznava pa, da mu je dal samokres, ker ga je Vrbovšek potrebo- val zase. Vrbovška in Pošaka so izročili okrožnemu sodišču v Celju. — Dunajska vremenska napoved za soboto 27. t. m.: Spremenljivo, tu pa tam solnčno, brez bistvenih padavin, se- verozapadni vetrovi. CeUemokoHca c Regulacija Savinje. V ponedeljek 23. t. m. je visoka voda, ki je dosegla 2.40 m nad normalo, odplavila okrog 8.000 kubičnim metrov zemlje, ki so jo v zadnjem času navozili z levega brega na desni breg Savinje na Polulah, da bi zasuli ovinek in izpeljali Savinjo in vzporedno novo banovinsko cesto v premi črti ter s tem ugodili željam mest- ne občine in drugih interesentov. Regu- lacija je bila tukaj po prvotnem načrtu predvidena v krivini s premerom 2.5 km in s položitvijo v staro korito Savinje, da bi bili stroški manjši. Poškodba, ki jc je povzročila visoka voda v ponede- ljek, bo preložitev nasipa na desnem bregu Savinje seveda podražila. Upamo, da bodo imeli poleti, ko se poplave ne- hajo, pri preložitvi Savinje več sreče. To je prva večja poškodba med delom, povzročena po visoki vodi, odkar reguli- rajo Savinjo. Sicer se je pa učinek do- slej izvršene regulacije Savinje zopet pokazal pri zadnji visoki vodi v hitrem odtekanju. Savinja je drvela mimo Celja z mnogo večjo hitrostjo nego prej, ko struga pod Celjem še ni bila razširjena in poglobljena. Tudi na Voglajni in osta- lih pritokih, ki se izlivajo v Celju v Sa- vinjo in ki so bili v ponedeljek istocas- no polni do roba, so ljudje opazili hitrej- ši odtok. K sreči je v ponedeljeK prene- halo deževati, sicer bi bili v Celju kljub temu plavali, kajti ovinek pod Starim gradom še vedno zadržuje vodo. Dokler ne bodo presekali ovinka v 6. etapi re- gulacije Savinje, ne bomo varni pred poplavami. Projekt za regulacijo Savi- nje v 6. etapi, ki je proračunana na 5.7 milijona dinarjev, je bil pred kratkim odobren. c Letna plan in ska sezona se pričenja z binkoštnimi prazniki. Sedaj so oskr- bovane že vse planinske koče: v Logar- ski dolini Aleksandrov dom in Piskemi- kovo zavetišče, Frischaufov dom na Okrešlju, Kocbekov dom na Korošici. Mozirska koča nad Mozirjem pričakuje o praznikih mnogo izletnikov, pa tudi Celjska koča, ki je tako blizu iz Celja, da je vsakomur lahko dostopna. c Krajevni organizaciji Legije koroš- kih in Maistrovih borcev v Celju vabita vse svoje člane k žalni maši za padle tovariše, ki bo na binkoštno nedeljo 28. t, m. ob 8.30 v opatijski cerkvi. Po maši bo odhod z vojaško godbo na čelu na dvorišče vojašnice kralja Petra k spo- rn inski svečanosti pred spomenikom padlim koroškim borcem in slavi 39. p. p. Koroški borci bodo odkorakali k maši in iz cerkve z zastavo, ki jo je imel junak Franjo Malgaj pred 20 leti na Koroš- kem. Deputacija Legije koroških borcev iz Guštanja bo izročila Malgajevo zasta- vo 39. pehotnemu polku v varstvo. c Poplave. Deževje, ki se je pričelo v soboto in je trajalo do ponedeljka, je povzročilo v Sloveniji hude poplave, ki je povzročila zlasti na Dolenjskem, na Krškem polju, v Slovenskih goricah in pri Slovenjgradcu ogromno škodo. Sa- vinja in njeni pritoki so narasli v pone- deljek za dva metra nad normalo. Sa- vinja je preplavila promenadno pot pri izlivu Sušnice. Tudi Sušnica se je razlila po travnikih na »Otoku«. Voglajna pa je poplavila pešpot in- travnike za prvim železniškim mostom ter del Ceste na grad. Tudi železniški podvoz pri ho- telu »Pošti« in vrtove v Aškerčevi ulici je zalila voda. Ker je dež po- nehal, so začele vode v ponedeljek zve- čer upadati. Poplava ie povzročila tudi v Celju mnogo škode. c Borba proti tuberkulozi. Upravni odbor protituberkulozne lige v Celju je imel v ponedeljek zvečer sejo, na kateri je obravnaval razne aktualne zadeve. Protituberkulozni teden bo v Celju od 4. do 10. junija v istem obsegu kakor lani. Odbor bo prosil pevska društva, sportne klube in celjsko železničarsko godbo za sodelovanje. V protituberku- loznem tednu bodo dame in samarijan- ke nabirale po mestu prostovoljne pri- spevke. Celjska liga bo poslala letos 15 slabotnih otrok v počitniške kolonije na Pohorje in na morje. Otroke bo določil protituberkulozni dispanzer. Odbor je odobril nekaj novih podpor jetičnim bol- nikom in sicer 7 po 100 din in 1 po 50 din mesečno za dobo treh mesecev. c Krajevna protituberkulozna liga v Celju razpošilja te dni podjetjem in po- sameznikom prošnje za prispevke v le- tošnjem protituberkuloznem tednu. Liga prosi za dobrohoten sprejem njenih na- biralk in za izdatno pomoč za naj re v- nejše izmed nas. c IVfrtve ribe v Sušnici. V zadnji štc- vilki smo poročali, da je nosila Savinja 14. t. m. popoldne ogromne množine za- strupljenih rib proti Celju in dalje proti Zidanem mostu. V soboto popoldne pa je prinesla Sušnica zelo mnogo zastrup- ljenih mrtvih rib v Savinjo. Upamo, da se bo kmalu posrečilo izslediti krivca, ki zasluši eksemplarično kazen. c Javni telovadni nastop gimnazije in celjskih meščanskih šol, ki je bil dolo- čen za nedeljo 21. t. m., je bil zaradi deževja preložen na mesec junij. c Alojz Drofenik — 50-letnik. V če- trtek 25. t. m. se je srečal znani in pri- ljubljeni celjski trgovec g. Alojz Drofe- nik z Abrahamom. Mladeniško čili jubi- lant se je rodil 25. maja 1889 v prijaz- nem St. Juriju ob juž. žel. Trgovine se je izučil v Brežicah, nato pa je služboval v Mariboru in Ljubljani. Med vojno je otvoril samostojno trgovino v Celju. Ze nad 20 let samostojno izvršuje svoj tr- govski poklic ter uživa glas solidnega in marljivega trgovca. Za svojo rodbino skrbi vzorno in z vso ljubeznijo. V Ce- lju si je pridobil velik krog prijateljev, ki ga iskreno spoštujejo in cenijo. Na Vidov dan bo obhajal 20-letnico sreč- nega zakona s soprogo go. Cvetko iz ugledne ljubljanske rodbine Singerjeve. Jubilantu iskreno čestitamo ter mu želi- mo še mnogo desetletij zdravja, zado- voljstva in uspesnega dela! c Razvitje dijaške skavtske zastave. Lstokova gimnazijska dijaška četa Mr- konjičevega stega skavtov v Celju bo razvila na binkoštno nedeljo ob 10. do- poldnc na taboru v Levcu pri Celju svo- jo četno zastavo, ki ji bo kumovala ga. ne pričenjali svojega gospodarštva z dolgovi, iz katerih se bi potem ne mogli izmotati vse življenje, kakor se ne izmotajo drugi... Tako je mislil stari Krištof in legel k počitku. Njegov sin pa, ki mu je bilo tudi Krištof ime, kajti ime, ki je bilo dobro očetu, po pač dobro tudi sinu, se je ob očetovi smrti kar nekako oddahnil, saj šo sam ni vedel, da se je bil vsa leta sem samo potuhnil in pustil gospodariti očetu, ko bi bil že sam tako rad odlo- čal o vsem. Kar razprostrl je roke, da bi rau prav noixm košček njegove obla- sti ne ušel, a kmalu je spoznal, da mu unaJa nJegovo gospodarstvo, saj ga družina ni ubogala, celo njegovi otroci so mu hoteli zrasti preko glave. Upiral se je, a končno spoznal, da mu je ostalo le njegovo ime... Denar je skopnel, požrle so ga vse novotarije, ki so morale v gospodarstvo takoj za oče- tom, saj ni bila niti hiša več dobra, niti hlevi dovolj veliki, kozolec, kleti, vse, vse je moralo stati pred njim v novem sijaju. Trajalo je pa to komaj nekaj let, menda samo tri leta. Tudi mladi Krištof je postal star in siv od skrbi in nevolje. Vedno manj se je bri- gal za gospodarstvo, gospodarili so otroci vsak po svoje. Krištof pa je po- čival in popival najprej doma; ko so ga začeli doma priganjati, si je našel pri- jateljev, ki so ga tako dolgo hvalili in častili, da jim je pričel dajati za vino. In družba se je znašla skoraj že dnevno, dokler ni Krištof na vsem lepem oma- gal, nekajkrat zakašljal — in bilo je po njem. Sedaj pa so začeli računati njegovi otroci med seboj: vse tisto, kar jim je bil namenil stari oče, stari Krištof, vse je šlo,' le očetova domačija je ostala in to je bilo treba razdeliti. Pa kako raz- deliti? Potem bi ne bila več domačija, potem bi bile le še njivice in posamezni travniki, ki bi prisli na tega in onega, enemu bi pripadla samo poslopja... Kaj bi in kako bi? Dolgo so premišljali, celo kregali so se med seboj in prepirali, dokler vendarle niso dognali, koliko je posestvo med brati vredno. Kdor dru- gim izplača odpadajočo vsoto, naj ga ima in naj gospodari, di-ugi pa gredo po svetu. Kar je bilo fant^v, so se za- gnali po farah in iskali ncvest, ne, iskali so pravzaprav le dot, da izplačajo brate in sestre in si resijo dom. Na vsa- kem žegnanju in vsakem sejmu so izve- deli za kako bogato nevesto, ki se jim je namrdnila in ni hotela ničesar slišati. Pač tudi v oglede je prišla včasih ka- tera s svojim očetom ali materjo, pa je bila potem ali njena dota premajhna ali pa izplačil preveč, niso se mogli po- goditi. Sele sin Amerikanca se je ogla- sil, vzel eno izmed deklet ter izplačal sinove in zagospodoval na Kriätofovi domačiji. Tako se je vrnil v Orešje sin, ko se oče ni mogel. Sedaj je bila vrsta na Krištofovih vnukih, da si najdejo pot v svet. Imeli so sicer nekaj denarja, kakor jim ga je izplačal njihov svak, pin Amerikanca, a bilo ga je komaj dovolj za srečolov življenja. Eden izmed njih, Simon, si je pač našel že v vasi n°v dom s hčerko edinko, da tam pri- čenja Krištofov rod znova, drugi pa si iščejo dela in veselja po svetu. Kjer je harmonika, častijo Krištofove sinove v upanju, da se obudi v njih kri njiho- hovega očeta. Pa zdi se, da je res bilo preskočilo en rod, kajti sinovi so bolj podobni svojemu staremu očetu, le da še niso našli svojega polja in svoje sreče... Molitveniki, rožni venci in razne lepe stenske slike poceni in v veliki izbiri pri tvrdki Karl Goričar vdv., C5cljo, Kralja j Petra cesta 7—9. s ! ;Stran 4 »NOVA DOBA« 26. V. 1939 Kti'v. 22. Anda Bavdkova. Ob 20. se bo začela , istotam taborna zabava. Pot ob desnem ' bregu Savinje je markirana. c Obcni zbor krajevnih or$>anizacij JNS in OJNS za mesto Celje bo v petek 2. junija ob 20. v Celjskem domu. Na občnem zboru bo poročal g. senator dr. Albert Kramer. c Sreska skupšeina JNS in OJNS za celjski srez bo v nedeljo 11. junija ob 10. dopoldne v Celjskem domu. Na skup- ščini bo poročal -g. senator Ivan Pucelj. c Zleta mariborske sokolske župe, ki bo 18. junija v Murski Soboti, se name- rava Sokolsko društvo Celje-matica udeležiti z avtobusom. Vsi, ki namera- vajo na zlet, naj se čimprej prijavijo v društveni pisarni. c Junaški zlet v Sofiji. Vse, ki se že- lijo udeležiti zleta bolgarskih Junakov, ki bo julija meseca v Sofiji, opozarja- ino, da je čas za prijave do 1. junija. c 18. junija Olimpijski dan. Tudi celj- ske sportne organizacije bodo priredile ob priliki Olimpijskega dne, ki bo letos 38. junija, razne zanimive sportne pri- ¦reditve. c Koncert CPD v soboto 8. junija. Kakor smo že poročali, bo zaključilo Celjsko pevsko društvo 45. leto svojega plodonosnega delovanja na narodno pro- svetnem in umetniškem področju s kon- certom dne 3. junija. Prvi del sporeda obsega 5 mešanih fcborov in 3 samospe- ve odlicnega slovenskega skladatelja in nekdanjega pevovodje CPD Antona La- jovca, cigar 60-letnico rojstva praznujc letos ves slovenski kulturni svet. Tudi CPD se hoče s tern oddolžiti jubilantu! V drugem delu sporeda pa so novejše pesmi skladateljev Adamiča, Delaka, Dobroniča, Prelovca, Savina, Tomca in Vodopivca za moški, ženski in mešani zbor. Vse bodo v Celju prvič izvajane, nekatere bodo doživele na tern koncertu celo Krstno izvajanje, med njimi »Po- mlad«, ki jo je uglasbil Prelovec malo pred svojo smrtjo ter jo posvetil spo- minu pokojnega skladatelja dr. Schwaba in Celjskemu pevskemu društvu. Na koncertu bo tudi sodelovala gdč. Valči Heybalova, operna pevka iz Ljubljane. Koncert bo v dvorani kina Union v Celj- skem domu. Predprodaja vstopnic v knjigarni K. Goričarja vdove. Nabavite j si vstopnice že v predprodaji! j c Celjska strokovna nadaljevalna Sola je imela ob zaključku šolskega leta 1938-39. v 13 razredih in 3 strokovnih oddelkih 316 vajencev, med temi 89 va- jenk, nasproti 349 članom obrtniškega naraščaja ob pričetku šolskega leta. Na zavodu so bill v casu od 10. do 16. maja v III. razredih završni izpiti pod pred- sedstvom šolskega upravitelja. UspeŠno je dovršilo završni izpit izmed 89 učcn- cev in učenk 83 vajencev, 3 imajo po- j pravni izpit, 3 pa so neredovani. V osta- j lih razredih je sposobnih za prestop v j višji razred 205 učencev in učenk, a po- ! pravni izjrit ima 19 učencev in 3 učenke. j Število učencev in učenk po strokah je ! bilo sledeče: stavbna obrt 57, mehanično tehnična 40, umetna 40, oblačilna 132, živilska 29, ostale obrti 35. Na zavodu je poučevalo 35 strokovnih učnih moči, med temi 12 akademikov in 5 mojstrov, ostale učnc moči so iz vrst osnovno- šolskega in meščanskošolskega učitelj- stva. Mojstri so poučevali v III. razre- dih strokovne predmete in sicer: čev- Ijarstvo, krojaštvo, šiviljstvo, mizar- stvo in frizerstvo. Da so bili doseženi na zavodu tako lepi vzgojni in učni uspehi, gre predvšem zahvala vestnemu in po- žrtvovalnemu učiteljskemu zboru, uvi- devnosti mojstrov-delodajalcev, nadalje tudi mestni občini, banski upravi in Zbornici za TOI, ki so s svojimi podpo- rami zajamčile neovirano delovanje sole v prospeh in procvit obrtniškega nara- ščaja. c Uprava združenja kovinarjev in ko- lesarjev je ob zaključku šolskega leta na strokovni nadaljevalni šoli v Celju v nedeljo 21. t. m. nagradila 5 vajencev svoje stroke, vsakega z zneskom 100 din j Zastopnik uprave g. Rudolf Perdan je zbranim kovinarjem tolmačil pomen in namen nagrad. Upravitelj sole g. Bogo- J mir Zdolšek se je zahvalil v imenu odli- kovancev in učiteljskega zbora zastop- niku uprave za podeljene nagrade, ki so velikega vzgojnega pomena. Izrazil je željo, da bi bilo mogoče v bodoče na- graditi in odlikovati prav vse vajence, ki so odlični v vedenju in uspehih. c Ana Zuekova oproščena. Na okrož- nem sodišču v Celju se je zagovarjala v ponedeljek trgovka Ana Zučkova iz Te- panja, ki je bila obtožena odprave teles- nega plodu. Ana Zučkova je bila ljubica orožniškega kaplarja Milana Bajagiča, ki je letos dvakrat streljal na Zučkovo in v Oplotnici ustrelil orožnika Jovana Jokoviča. Zučkova je bila oproščena. c Milan Bajagič pred sodniki. Pred j petčlanskim senatom okrožnega sodišča v Celju se je zagovarjal v sredo 32-let- ni bivši orožnik Milan Bajagič iz Tcpa- nja pri oKnjicah, doma iz Zukve v Crni j gori. Bajagič je bil obtožen, da je letos 24. februarja in 6. marca zvecer stre- ljal na svojo nezvesto ljubico, ločeno ženo Ano Zučkovo v Tepanju, 6. marca ! v Oplotnici r:3trelil orožnika Jovana Jo- j viča, ko ga je hotel ta proti pričakova- nju aret.irati, in istega večera streljal skozi okno v sobo posestnika Simona Napotnika, ker mu je ta opsoval črno- gorsko mater. Razprava je pokazala, da je postal Bajagič tragična žrtev svoje ir,krene ljubezni, v kateri je doživel silno razočaranje, ki ga je pognalo v obup. Sodišče je upoštevalo nekatere olajše- valne okolnosti ter obsodilo Bajagiča na 7 let robije in na trajno izgubo častnih pravic. Bajagicev zagovornik g. dr. Mil- ko Hrašovec je prijavil revizijo in priziv. KINO DOM CELJE Od 26. do 28. t. m.: »Gibraltar« Od 29. t. m. do 1. VT.: »Petrolej« c Sadjarsko zborovanje v Celju. V ne- deljo je imelo Sadjarsko in vrtnarsko društvo v Ljubljani občni zbor v Celj- skem domu. Odposlanci 271 podružnic so zastopali 11275 članov. Društvo lah- ko s ponosom gleda na živahno delo v vseh podružnicah. Po zaslugi društva so se obdale naše vasi z gaji sadnega drev- ja, ki so v velik okras naši deželi in so vrgli že lepe milijone našemu gospodar- stvu. Ce pomislimo, da je bilo po priza- devanju tega društva samo v zadnjem j letu zasajenih 64.000 sadnih dreves, po- zidanih nad 200 sadnih sušilnic in na- bavljenih skoraj 300 sadnih škropilnic, nas morajo navdajati te številke s po- nosom ter smo dolžni priznanje in za- hvalo tako delavnemu društvu, ki mu žo dolga leta predseduje višji nadzornik v pokoju g. Martin Humek. Podrobno poročilo o delu v preteklem letu Je po- dal tajnik g. Andrej Škulj, blagajnisko poročilo pa je podal blagajnik g. prof. Josip Verbič Račun izkazuje pri denar- nem prometu 389.765 din 70.000 din či- stega premoženja. Po porocilu račun- skih preglednikov je vzela skupščina s i toplim priznanjem poročila na znanje in j prešla k obravnavi številnih predlogov j glavnega odbora in podružnic. Pri volit- j vah je bil izvoljen poleg novih moči ves dosedanji odbor s predsednikom g. Mar- tinom Humekom. Vzorno delo tega ko- ristnega društva naj bi bilo v izpodbudo iu zgled drugim društvom, kako je treba skrbeti za napredek naše vasi. c Izlet v pragozd. Za nedeljo 25. ju- nija se pripravlja izlet z avtobusom v Kozjanski pragozd. Pot bi šla iz Celja preko Smarja, Podčetrtka, Olimja, Sv. Petra pod Sv. gorami, Podsrede, Kozje- ga, Planine, Jurkloštra in Rimskih to- plic nazaj v Celje. Ogledali bi si krajev- ne znamenitosti, n. pr. baročne freske v cerkvah itd. Kdor hi se hotel pridru- žiti, naj javi svoj naslov pri blagajni kavarne »Evrope«. c Kolo jugosl. sester v Celju bo ob za- dostnem številu priglašencev priredilo v dobi Prekmurskega tedna od 17. do 26. junija enodnevni izlet z avtobusom v Mursko Soboto. Vožnja bi šla preko Maribora, Cmureka, Radenc, Muräke So- bote, Dolnje Lendave in Ptuja. Prijave na Kolo jugosl. scster, Gregorčičeva ul. 5-II. c V Logarsko dolino! Binkoštni dvo- dnevni izlet s posebnim avtobusom. Vož- nja samo 45 din za osebo. Prijavite se vsaj do sobote opoldne pri Savinjski po- družnici SPD v Celju, hotel Beli vol, I. nadstr. c Pravoslavna služba božja o binko- fitih bo v nedeljo 28. t. m. ob 8. zjutraj, v ponedeljek 29. t. m. pa ob 10. dopol- dne v cerkvi sv. Save. c Stavbna zadruga drž. uslužbencev, 7'- z o. j. v Celju sklicuje izreden občni zbor za petek 16. junija ob 20. v poseb- no sobo Nabavljalne zadruge. Dnevni red ie objavljen v pisarni Uradniške kreditne zadruge. Istotam so med urad- nimi urami na vpogled predlogi za spi'emembo odnosno sprejetje novih pra- vilnikov. c Opozorilo delodajalcem! Pri poslo- valnici OUZD v Celju je s 15. majem ukinjen kataster. Po tern datumu se članstvo ugotavlja pri OUZD v Ljublja- ni. Da ne bodo imeli člani (delavci, na- meščenci; služkinje in vajenci) pri uve- liavljanju svojih pravic do dajatcv (zdravljenje, terapevtični pripomočki, zdravniška oskrba in obiski na domu, porodniške podpore, prevozi v bolnico itd.) neprilik, opozarjamo vse deloda- jalce, da morajo potrdilo delodajalca o zaposlenosti člana obr. 47 v vseh rubri- kah pravilno, točno in čitljivo izpolniti; zlasti rojstne podatke zaradi istovetno- sti člana, da se preprečijo zlorabe, nada- lje zaslužek, dan vstopa v delo, ako je še v službi, odnosno katerega dne je iz- stopil iz dela. Potrdilo mora biti dati- rano, podpisano od delodajalca ali nje- govega zastopnika ter opremljeno z de- lodajalčevo štampiljko. To potrdilo ve- lja samo tri dni. Kdor ne bo imel pra- vilno izpolnjenega potrdila delodajalca o svoji zaposlenosti, bo v ambulantah OUZD zavrnjen, ker brez pravilno izpol- njenega potrdila nima nobene pravice do dajatev. c Godbeno društvo železničarjev v Ce- lju bo priredilo na binkoštni ponedeljek 29. t. m. v primeru lepega vremena ce- lodnevni izlet na Goro Oljko. Odhod \z Celja ob 7.40. Vabljeni vsi člani in prija- telji godbe. c Žetev smrti. V sredo je umrla v Ce- lju v starosti 69 let ga. Ana Detičkova, roj. Lacknerjeva, vdova po lani umrlem notarju g. Juru Detlčku na Vranskem in mati uradnika Celjske posojilnice g. Balda Detička v Celju. V Gaberju je umrla v ponedeljek 81-letna mestna re- va Frančiška Pilihova. V bolnici je umr- la v ponedeljek 77-letna žena cinkarniš- kega delavca Frančiška Božičeva s Pri- stove pri Celju, v sredo pa 12-letna po- sestnikova hčerka Marija Grobelnikova s St. Jungerti pri Veliki Pirešici. Pokoj- nim bodi ohranjen lep spomin, svojcam naše iskreno sožalje! c Zdravniško dežurno službo za člane OUZD v Celju bo imel na binkoštno ne- deljo g. dr. Cerin na Glavnem trgu, na binkoštni ponedeljek pa g. dr. Prem- schak na Cankarjevi cesti. c Upokojit<'\. Upokojen je g. Matej Veršek, jetniški paznik pri okrozn^m sodišču v Celju. c Slovensko šahovsko prvenstvo. Celjski šahovski klub je po zmagi nad slovenskimi šahovskimi klubi igral v nedeljo popoldne v Celju z dolgoletnim državnion prvakom Ljubljanskim šahov- skim klubom finalno tekmo za prven-' stvo Slovenske šahovske zveze. Rezul- tati so naslednji (prvi imenovani so Ljubljančani, drugi Celjani): Marjan Mlinar:pros. Ludvik Gabrovšek 1:0, Vlado Slokan:Kazimir Modic 1:0, Ivaii Poljanšek:inž. Sajovic 0:1, Stefan Le- vančič:Smigovc 0:1, Stanko Samobor: Josip Grašer pol:pol, Gabrijel Pintarič: Vladko Diehl 1:0. Partiji Emilijan Sa- mec:Milan Skitek in Mihael Slokan: Pipuš sta bili prekinjeni in bosta kon- čani v Ljubljani. Stanje ie torej za- enkrat 3 in pol : 2 in pol. Celjani upajo, da bodo izenačili. Revanžna tekma bo v nedeljo 4. junija v Ljubljani. Celjski šahovski klub bo postavil za to srečanje močnejše moštvo, ker so bili nekateri igralci v nedeljo zadržani. c Odbor 51. podružnice Ferialnega sa- veza v Celju se najlepše zahvaljuje tvrdkama Josek in Silva Romih, ki sta bili toliko priiazni in posodili krasno pohištvo odnosno najmodernejše klo- buke za uprizoritev igre »Roksi« ter s tern pripomogli k še večjemu uspehu. c DeloMii trg. Pri celjski borzi dela je bilo 20. t. m. v evidenci 640 brezposelnih (5S0 moških in 60 žensk) nasproti 678 (615 moškim in 63 ženskam) dne 10. t. m. c Nočno lekarniško službo ima od 27. t. m. do 2. junija lekarna »Pri križu«. c Gasilska četa Celj<\ Od 28. t. m. do 3. junija ima službo II. vod. Iz občinstva Mine in uliine tablice Neše Cerije ie že vse v pomladni obleki. Povsod se vidijo obnovljene gredice, javne in privatne hiSe obda- jajo lepi cvetlični nasadi. Olepševalno društvo dela s polno paro, da zadosti tudi najbolj razvajenemu okusu. Ne- prijetno pa pade v oči, da so na ne- katerih poslopjih tablice s hiSnimi 5te- vilkami in ulične tablice tako umazane, da se težko čita hifina številka oziro- ma ulica. To dela zelo slab vtis. Kaj pomagajo lepe tablice, Ce so vse za- pra§ene. To se morda zdi malenkost, a ni malenkost za ljudi z okusom. Snažne tablice so tudi okras hiSe ! Star Celjan. Go$podar$tvo ^^ Stanje hinoljskih nasadox v Sa- vinjski dolini je zadovoljivo, pojavlja pa se vsled deževja v zadnjem času nevarno peronospora, ki jo je treba energično pobijati. Skoraj v vseh hmeljiščih se po- javljajo letos v večjem številu tudi go- senice, ki odjedajo vrhove trt in po- vzročajo s tern veliko škodo hmeljar- jem. Te kakor tudi gosenice prosene ve- šče je treba sproti zatirati, ke"r se po- jrjvljajo od leta do leta v večjem številu. Nevarnost bolhačev je z zadnjim dežjem menda odstranjena, v nasprotnem pri- meru pa je treba seči po obrambnih sredstvih, kakor so Rotenox, Nosprasia in Morbasin. — Hmeljarsko društvo za dravsko banovino. = Izvoz živine iz JUftOslavije. Sto- čarska sekcija Glavne zadružne zveze poroča o delu Zavoda za izvoz živine naslednje: »Pred tremi leti se je začela Nemčija preskrbovati z vojnimi in živ- 1 jenjskimi potrebščinami v okviru 4- letnega gospodarskega načrta. Kupo- vala je od nas velike količine živine in žita, plačala visoke cene in odobravala posebne ugodnosti z namero, da bi samo v Nemčijo izvažali. Zavod za izvoz živi- ne v Beogradu se je dogovoril z Nem- ci, da bo Narodna banka posredovala na borzi in s tern držala tečaj nemške marke — RM —¦ na izvestni višini. Vse to je bilo škodljivo za naš izvoz in za državno blagajno. Ko se je potem po- večal izvoz v Nemčijo in so nam Nemci dolgovali v kliringu velike vsote, je mo- rala država kupiti razne naprave za že- lezarno v Zenici in za železnice po viso- kem tečaju za RM, ker bi sicer Narodna banka izgubila velike vsote. V tem času je naš izvoz v druge države z zdravo va- luto popolnoma prenehal, tako da je bil vcs izvoz vezan na Nemčijo. Na ta na- čin smo izgubili vse ostale trge in cene živin^ so prirHo zn ?,&"¦; . Nomrijn ;;. :i-aju aiiu, pa nas aedaj izkorišča ter zitianjšuje kontingente in cene, pač pa za,hteva, da držimo tečaj nemške marke še vedno visoko. Preti nam, da nam bo zaprla meje, če ne bomo ugodili nje- nim Ž3ljam.« SokoBstvo ; Ponoven uspch br. Grilca. Kakor Hmo poročali že v zadnji številki, je na meddržavnih telovadnih tekmah v Var- šavi zmagala vrsta Sokola' kraljevine .Tugoslavije. Kakor v Parizu, je bil tudi v Varšavi naš najboljši tekjnu- valec br. Konrad Grilec, clan in načelnik Sokola - matice, ki si je tudi v splošnem tekmovanju osvojil prvo mesto. Br. Grilcu bratsko cestitamo in mu želimo vrsto novih sličnih uspehov! x Deca je tekniovala. Na praznik 18. t. m. se je zbralo 174 pripadnikov žen- ske in moške dece celjskega sokolskega okrožja in sicer iz društev Celja, Vojni- ka in Laškega na telovadišču coljskega Sokola - matice, kjer so bratsko preizku- šali svojo moč, spretnost, vztrajnost in disciplino. Sodelovalo je 12 vrst višjega in 4 nižjega moškega oddelka ter 11 vrst višjega in 2 vrsti nižjega ženskega oddelka. Ob 13.30 je okrožni načelnik fer.^ Dragar pozdravil po3trojene oddelke ter" jim predočil važnost in pomen tekem, nakar se je pričelo tekniovanje, ki je trajalo do 16.30. V splošnem tekmova- nju je v višjem moškem oddelku" zma- gala vrsta društva Laškega pred vrsta- ma Vojnika in Celja I, v nižjem oddelku pa vrsta Celja-matice. Pri ženskih oddel- kih je zmagala v višjem oddelku prva vrsta Celja-matice. Pri ženskih oddelkih je zmagala v višjem oddelku prva vrsta Celja - matice pred drugo in pred Voj- nikom, v nižjem pa tudi vrsta Celje - matice. Sokolsko telovadišče je nudilo ves čas tekmovanja razgibano pisano sliko, iz katcre se je odražala rdeča bar- va sokolskih srajc. Po končanih tekmah je bila vsa deca pogošeena. x Navodilü za drustveni nastop Sokel- skega Uruštva Celja - matice 4. junija. Zbor vsega članstva ob 15. Formiran je povorke in obhod z godbo na čelu p« Sf: Vojaška suknjica«, ki so je morali po- noviti, in s pravim občutkom zapeta >^Srečno, ljubica moja«. Nadalje so lepo podali Bučarjevo »Angelček vanih moj« in zadnjo v tern delu programa Jerebovo »Moj deklič«, ki je istotako vžgala. Zbor je moral tudi zadnji dve ponoviti. Pravi umetniški užitek so nudile pe- smi v drugem delu sporeda: Adamičeva »Cuj nas zemlja«, Prelovčevi »Skrjanč- ku« in melodično težka »Sedem si rož porezala mi«, Mihelčičeva »Nebo žari«, ki je bila ritmično in dinamično dobro podana, ter k zaključku razgibana Jere- bova »Smo fantje z vasi«. Po daljšem odmoru je zbor izvedel še tretji del programa. Razposajenega Adamičevega »Vaso- valca« so morali ponoviti. Interpretacija pesmi »Kdo bo listje grabu« (narodna) ir »Završki fantje« (E. Adamič) je bila na višku. Nato je Aljaževa »Na dan« vzbudila med občinstvom veliko navdu- šenje, ki se je izražalo v burnem aplav- zu. Kot zadnjo so lepo zapeli Zajčevo »Zrinjski Frankopan«. Sploh so vse pesmi nudile umetniški užitek. Zbor je pokazal dobro izveaba- nost in tehniko, tako da je bila interpre- tacija skoraj vseh pesmi na višini. Zbor Una dobre glasove, Ie tenor, zlasti prvi. I2AOKO-ČRTA ZAOKUS-AROMA Proi/vaja UNION Zagreb Tako izgleda nedo- voljena tatvina viSenj ! Nasprotno brez ne- varnosti uživate odlični viš nj e v bonbon 505sčrto. Stran 6 »NOVA DOBA« 26. V. 1939 Stev. 22. je z ozirom na dobro zasedbo basistov prešibak. Eno pa je, da »Savinjski zvon« vidno napreduje. Pričakujemo in želimo, da bi nas še večkrat navdal s prijetnim užitkom, ki nam ga nudi z na- šo lepo narodno in umetno pesmijo. Zelimo tudi, da bi take prireditve zla- sti v Savinjski dolini posetilo še vec ljubiteljev naše pesmi. P. S. Braslovce br' Solske zadcve. Za upravitelja tu- kajšnje šestrazredne narodne sole je imenovan g. Janko Zel, bivši šolski upravitelj v Apačah. Končno je po dol- gem času rešena zadeva šolskega upra- vitelja v Braslovčah. Voditi tukajšnjo narodno šolo mora biti res zelo težaven posel, ker niso moeli ^eč kot tri leta .',• öa taKrat, ko je bil g. Lušin po službeni potrebi razrešen upravitelj- stva, smo imeli zamo začasne vršilce dolžnosti šolskega upravitelja. Za to mesto se je potegovalo več učiteljev. Zelimo g. Zelu, da ne bi ..... zopet spremenila položaja. Bivši dolgoletni upravitelj tukajšnje sole g. Lušin je imenovan za učitelja v Lju- tomeru. Na zahtevo izvestnih činiteljev je bil premeščen v Dolenjo Toplo reber na Kočevskem. Sola je v tern kraju oddaljena več kot dvajset kilometrov od pošte in ceste. Premestitev je bila izvršena navzlic temu, da je imel g. Lu- šin tačas na smrt bolno ženo, dva otro- ka pa sta se vozila v srednjo šolo v Celje. Zelimo g. Lušinu vse najboljše v novem službenem kraju. br Zdravniška vest. Tukajšnji zdrav- nik g. dr. Janez Rupreht je poklican na orožne vaje in nekaj časa ne bo ordi- niral. br Prireditve. Gasilska četa v Letušu bo razvila na binkoštni ponedeljek dru- stveni prapor, v nedeljo 4. junija pa bo razvitje prapora Sokolskega društva v Brasloveah. Udeležite se obeh pomemb- nih prireditev! Mozirie m Koncert Akademskega pevskega zbora iz Ljubljane bo predvidoma v ne- deljo 11. junija v dvorani Sokolskega doma. Za prireditev, ki bo velik dogodek nele za Mozirje in okolico, marveč za vso gornjo Savinjsko dolino, vlada že sedaj največje zanimanje. Pričakuje se številna udeležba tudi iz Braslovč in Soštanja. m Zaključek šolskoga leta na stro- kovni nadaljevalni šoli. Nedavno je bilo zaključeno prvo šolsko leto na tukajšnji strokovni nadaljevalni šoli. Zaključku so poleg učiteljskega zbora in učencev prisostvovali predstavniki nadaljevalno- šolskega in občinskega odbora z župa- nom na čelu ter številni obrtniki. Iz za- ključnega poročila upravitelja sole g. Draga Predana posnemamo, da je bilo v začetku šolskega leta 54 vpisanih učencev in učenk, na koncu šolskega leta pa jih je ostalo 47 in sicer 35 deč- kov in 12 deklet. Z uspehom je končalo 36 učencev, 9 jih je bilo nesposobnih, 2 sta ostala neocenjena. Obisk je bil prav zadovoljiv, saj je znašal blizu 90%. Iz pismenih in risarskih izdelkov so se pri- sotni prepričali, kako važno nalogo iz- polnjuje sola za napredek obrtniškega stanu. Sola bo priredila poučno ekskur- zijo v Zagreb. m Občni zbor Gornjesavinjsko posojil- nice, ki je bil pred kratkim v zadružnih prostorih, je jasno izpričal, da uživa ta renomirana kreditna zadruga navzlic vsem nevšečnostim veliko zaupanje vla- gateljev. Kakor vsako leto, je hranilnica tudi letos izdatno podprla številna dru- štva in ustanove. Tako bo prejela Sa- vinjska podružnica SPD v Celju podpo- ro v znesku 7.500 din kot enkraten pri- spevek h gradnji nove planinske posto- janke na Golteh. Tujskoprometno dru- štvo je dobilo 840 din, Sokolsko dru- štvo 200 din, obrtna nadaljevalna sola in društvo Rdečega križa pa po 100 din. Gornjesavinjska posojilnica zasluži za velikodušno gesto vse priznanje in za- hvalo. m Proslava Materinskega dne je priredila tukajšnja šolska mladina v nedeljo 21. t. m. v dvorani Sokolskega "tloma. Stevilnemu občinstvu, med kate- rimi smo opazili posebno lepo število kinečkih mamic, je ueinkovito sprego- vorila o materi učiteljica gdč. Grčarje- va, nakar jc cela vrsta učencev in učenk deklamirala prigodne pesmi. Mladinski zbor je pod vodstvom šolskega upravi- telja g. Predana lepo zapel Pregljevo »Mamica moja« in »Jezus je sadil vino- grad«, nakar je sledil kratek prizorček s petjem. Lepo uspelo proslavo je za- ključil troglasni mladinski zbor, ki je dovršeno in ubrano zapel štiri pesmi. m Osebna vest. S tukajšnje pošte je bil premeščen v Beograd uradniški pri- pravnik g. Erpič, na njegovo mesto pa je bil imenovan v istem svojstvu gosp. Franc Zabukovec. Zelimo mu v Mozirju mnogo zadovoljstva. Gornji grad g Dve zlati poroki se bosta slavili na binkoštno nedeljo v našem mestu. Za- konska para Rojten Anton in Helena p. d. Kartina ter Jakob Kolenc in Marija p. d. Urbanček obhajata 50-letnico skle- nitve zakona. Vsi jubilanti so še pri evrstem zdravju in hodijo te dni vabit prijatelje in znance na znamenito sve- čanost, ki bo v tukajšnji župni cerkvi. Dogodek je vzbudil v vsem okraju veli- ko zanimanje. Prebivalstvo v Gornjem gradu bo primerno počastilo jubilan- te. Jubilantom iskreno čestitamo in jim želimo, da bi doživeli tudi diamantno poroko. g Prve gozdne jagode je nabrala mala Mežnarjeva Anka pred dnevi v doma- čem gozdu. Za naš kraj pomenijo zrele jagode v maju pač izreden dogdek. g Vode so tudi pri nas vsled večdnev- nega deževja zelo narasle in je ponekod že pretila poplava. Splavarji zaradi vi- soke vode ne morejo na splavarsko po- tovanje, pač pa so izrabili sedanjo sta- nje vod in hudournikov posestniki, ki še morajo plaviti les iz gozdov do žag. Slovenigradec Praznik obmeinega sokolstva Slovenjgradec, 26. maja. Sokolsko društvo v Slovenjgradcu bo proslavilo v soboto 10. in nedeljo 11. ju- nija dvajsetletnico obstoja z raz- vitjem društvenega in naraščajskega prapora ter okrožnim zlctom Koroške- ga sokolskega okrožja. Kumstvo dru- štvencga prapora je blagovolil prev^eti Nj. Vel. kralj Peter II. Naraščajskemu praporu pa bo kumovala sestra Pavla Zeleznikarjeva. V soboto 10. junija zvečer bo slav- nostna akademija, v nedeljo dopoldne po končanih skušnjah pa bo svečano razvitje obeh praporov v navzočnosti odposlanca Nj. Vel. kralja in oddelka naše narodne vojske iz Maribora. Po- poldne bo nastop vseh telovadnih od- delkov Koroškega okrožja in oddelka naše vojske. Po nastopu se bo pričela velika narodna veselica ob sodelovanju priznane jeklarniške godbe iz Guštanja. Naš ponosni Sokolski dom se prenav- lja — vsi oddelki Sokola so pridno na delu, da čim veličastnejše proslavijo svoj veliki sokolski praznik. Ker bo ta prireditev ena največjih letošnjih so- kolskih prireditev na naši severni meji, prosimo vsa bratska sokolska in druga nacionalna obmejna društva, da bi ta dan opustila eventualne svoje priredit- ve in da bi se v čim večjem številu ude- ležila te pomembne obmejne narodne manifestacije. Laško 1 Cemu jo potrebna straža pred kol- portažo »Nove dobe«? V petek je obja- vila »Nova doba« precej bridkih resnic iz Laškega, ki so povzročile velik poplah v vrhovih današnjih mogotcev v La- škem. Ze v petek zvečer se je izrazil g. D.: »Zalostno je, da imamo v lastnih vrstah ljudi, ki prenašajo društvene po- datke v nasprotni tabor«. Za nedeljo so postavili pred cerkvijo stražo sloven- skih fantov, da bi preprečili razširjenje »Nove dobe« in njenih bridkih resnic med kmečko prebivalstvo, ki mu bomo prej ali slej kljub vsernu odprli oči. Navzlic stražam smo razposlali lepo šte- vilo izvodov med kmete, kar ne bo osta- lo brez posledic. Zalostno je, da v da- ! našnjem resnem času postavljajo straže proti širjenju nacionalnega časopisja. Sedanji gospodarji naj se zavedajo, da i jih bo morda le nacionalno časopisje lahko branilo pred agresivnostjo tujcev. Po vsem tern izgleda, da prihaja danes še posebno do izraza dejstvo, da nacio- nalno časopisje in ljudje delajo pošteno in po načelih, ki jih propovedujejo na- rodu naši politični nasprotniki samo z besedami in se zavijajo v svojem delo- ' vanju v jezuitski plašč. Veseli nas samo to, da zna naš kmet končno gledati stvari takšne, kakršne so. 1 »Hitlerjevski« list. G. D. se je ob priliki razgovora v gostilni P. izrazil na- pram nacionalistu P.: »Nova doba« je postala hitlerjevski list.« Osebe, ki jim gredo naše resnične številke v posled- njih naših poročilih iz Laškega na živ- ce, prihajajo danes na dan s takšnimi izbruhi, namesto da bi v svojih listih dokazali, da naša poročila niso točna, a poleg tega nimajo poguma svojim tova- rišem natočiti čistega vina v obmoeju svojega udejstvovanja. 1 Zakaj se je tako mudilo poravnati dolg pri Spodnještajerski hranilnici in posojilnici v Mariboru? Kakor znano, je g. Frece v Laškem prodal ob Masary- kovem nabrežju staro poslopje laški Prosveti za 60.000 din za preureditev v Prosvetni dom. Del kupnine so si izposo- dili pri Spodnještajerski hranilnici in posojilnici v Mariboru, ki se je zavaro- vala za to posojilo z vknjižbo na hišo g. D. in Nabavljalne zadruge. Ta dolg so krili iz dohodkov »Efektne loterije«, kar je pravzaprav glavni efekt navedene lo- terije, ker se je g. D. iznebil neljubih vknjižb. 1 Še o jabolčniku. Kakor smo že poro- čali, so kmetje darovali za zidavo Pro- svetnega doma v Laškem večjo količino jabolčnika. Sedaj smo prišli na sied, ka- ko je bila prodaja tega jabolčnika izvr- šena. Preostali jabolčnik od »Efektne loterije« so precej drago prodajali, zla- sti delavcem pri cestnih delih v Rimskih toplicah. Kakor čujemo, so se za to stvar zanimale oblasti, ker baje jabolč* nik ni bil zatrošarinjen. V takih prime- rih je treba plačati kazen in vso troša- rino. Nadejamo se, da nam bo uspelo dobiti podatke, iz katerega žepa bodo to plačali. O tem bomo še poročali. 1 Post festnm mesarsko zadružnega manifcsta. »Nova doba« z dne 19. t. m. je silno segla na živce zlasti g. D., ki je razstavil v gostilni P. mesarski mani- fest, ki ga je skrotovičil takole: »Ivan Deželak Laško. — G. Emil Perdih, iz- voznik živine, Laško. »Nova doba« z dne 19. V. 1939 piše, da ste meni Vi oblju- bili za posredovanje pri izvozu živine za vsak vagon po din 1.000.— (tisoč). Po knjigah, oz. računih sem ugotovil, da ste nalagali Vi v zadnjih 3 letih 100 vagonov živine, in ker mi se do danes niste izplačali za provizijo ničesar, Vas vljudno prosim, da mi znesek po din 100.000.— v osmih dnch izplačati blago- volite. Svojo zahtevo na gornji znesek utemeljujem s tem, ker ste obljubili iz- plačilo dopisniku »Nove dobe« in »De- lavske politike«. — Laško, dne 20. V. 1939. — Z odličnim spoštovanjem Ivan Deželak.« — Na ta manifest postavlja- mo naslednja vprašanja: 1. Zakaj je imel tako malo poguma, da je ta me- sarski manifest javno razobesil šele v drugi zakotni sobi, kjer se zbira le ožji krog njegovih bratcev? 2. Po taksnem zakonu bi ga moral kolkovati s predpi- sano takso, ker je stvar namenjena vsej javnosti. 3. Zakaj ni razobesil tudi zbirke »Wiener - Neustadt« tovornih li- st ov z računi prejemnikov? 4. Zakaj ni razstavil poslovnih knjig, iz katerih je razvidna kalkulacija nakupov in prodaj živine? 5. Zakaj ni do danes še no- ben kmet niti po zunanjosti videl, kako j izgleda kaka izvoznica za živino ? 6. Kdo je dobil v dar po celega prešiča in za- lraj? 7. Zakaj ne more Nabavna in pro- dajna zadruga izvažati brez priveska mesarskih milijonarjev ? 8. Zakaj pro- daja kmet živino po 5 din (meso pa mo- ra kupovati kar po 12 din) in to člo- veku, ki mu izpred nosa vzame vso za- družno korist izvoznie za živino? 9. Za- kaj se včasih ustvarjajo tako prisrčna prijateljstva baš zaradi živinskih repov? 10. Ali se D. spominja, ko se je pred leti ob priliki odpošiljatve vagona živine v bivšo Avstrijo javno hvalil napram Laščanu P. K.: »Jih vidiš jurčke — eden je pa moj.« — Tako nam je sedaj ra- zumljavo zakaj' v manifestu s takim ravdušenjem govori o 100 vagonih ter dokazuje in javno ugotavlja, da je P. izvozil 100 vagonov živine v zadnjih 3 letih. Takšen zvit manifest ni noben de- manti, da niso manipulirali z izvoznica- mi v nasprotju z zadružnimi načeli. 1 Prevzem Oaslove trgovine po mizar- ju Hr. je izvršen. Gosp. Casl, ki ima za seboj 36-letno trgovsko poslovanje, je zaradi bolezni oddal trgovino v najem mizarju g. Hr. za dobo 21/> let proti me- sečni najemnini 1000 din. Inventar je bil cenjen prvotno na 40.000 din, po izjavah g. C. pa inventurni računi äe niso za- ključeni in bo inventura še narasla za nekaj tisočakov. Kakor smo že poročali, jc daroval g. Casl laški Prosveti lepo parcelo ob glavni asfaltni cesti za po- stavitev Prosvetnega doma. Parcela je vrdna najmanj 25.000 din. Po pogodbi bi dobil g. Casl v primeru zgraditve do- ma brezplačno stanovanje do smrti. Ce bi pa doma ne zgradili, bo pripadla parcela zopet cerkvi. Prav tako morajo dobiti po pogodbi okrog 2000 din pod- pore marijagraška, krištofska in doma- ča Martinova cerkev. Zopet se zbirajo parcele do nove agrarne reforme, dočim g. kaplan razlaga: »Ne zbirajte zakla- dov!« 1 Birma. Preteklo nedeljo je bila v Laškem birma. Za to priliko je dala ob- čina posuti Slomškov trg z najfinejšim gramozom. Postavili so mlaje, občina je plačala dnevnice dvema delavcema. Cud- no se nam zdi, da imajo gospodje takoj sredstva na razpolago, če je to v njiho- vem interesu. 1 Mestna godba v Laškem je prejela 17. t. m. 21 novih instrumentov sistema Glasl iz Grasslitza z dunajsko visoko uglasitvijo in specialno izgradnjo za nor- malno uglasbitev. Godba je obdržala še 6 starih instrumentov, tako da bo imela s starimi tolkali vred 30 komadov. Prvi nastop z novimi instrumenti bo na Telo- vo 8. junija, oficielni nastop pa bo dru- go nedeljo po binkoštih in sicer najprej s povorko po mestu, takoj nato pa s promenadnim koncertom pred občinskim uradom. Koncert bo brezplačen. Da se delno krijejo izdatki za nabavo novih glasbil, bosta dva godbenika posetila Laščane in pobirala prispevke. Vaje so t'edaj redno vsako nedeljo. Godba bo prodala 12 starih instrumentov, 6 jih bo pa obdržala za vaje in uk. Mestna god- ba deluje že 6 let in ima povprečno 30 nastopov na leto. Vseh nastopov od ustanovitve pa do danes je bilo okrog 180. Prej je delovala godba kot privat- no glasbeno društvo. Njen prvi kapelnik jü bil finančni preglednik g. Franc Ru- pert, danes v Smarju pri Jelšah. Takrat 39 bile vaje pri posost.niku Pftkii na Strmici. G. Rui ........1 1922. do 1928., uci 1. 1928. do 1931. pa rudniški nameščenec g. Franc Verbič. Vaje so bile najprej pri Petku, nato pa v Jagočah pri Cepušu. Od. 1. 1931. do 1937. je bil kapelnik občinski namešče- nec g. Franc Kemr; vaje so bile v ho- telu »Savinji«. Po odhodu g. Kemra je prevzel kapelništvo mestne godbe g. Er- nest Kvartič. Vaje so od 1. 1937. dalje v Sokolskem domu. Godba je nastopala tudi pri raznih prireditvah izven Laske- ga, tako v Smarju pri Jelšah, St. Le- nartu, Jurkloštru, Rimskih toplicah, Re- čici pri Laškem, pri Sv. Jederti, na Smo- horju in drugod. 1 Jubilejna pre;Knez Igor«. Divni plesi, prekrasni ru- eki pevski zbori so ustvarili film prvo- razredne glasbene senzacije. Sonja Heine izvaja figure in atrakcije na ledu in snegu. ki Vas bodo navdušile. Njen partner je Tyron Tower. Ta film bo predvajal kino Laško v soboto 27. t. m. ob 20.30 ter v ncdeljo 28. in v ponede- ljek 29. t. m. ob 16.30 in 20.30. Predigre Hrastnik Ob 20-fetitfci Glasbenega društva Hrastnik, 26. maja. V nedeljo 21. t. m. je tukajšnje Glas- beno društvo priredilo v Sokolskem do- mu slavnosten koncert v proslavo društvene dvajsetletnice in slovo zasluž- nemu pevovodji g. Davorinu Candru. Spored je bil skrbno sestavljen, kar je potrdilo navduaeno občinstvo, ki je docela zasedlo dvorano. Izvajana dela so bila izključno samo slovanska in razde- ljena v dva dela. V prvem delu je na- stopil moški in mešani zbor, v drugem pa moški, ženski in mešani zbor z or- kestrom. Spored je zelo ugajal. Med sporedom je g. Mahkota orisal v jedrnatih besedah zgodovino društva. Iz njegovih izvajanj smo čuli, da se jc za- čelo delo na glasbenem področju že leta 1884. in to pod okriljem Narodne čital- nice. Delo je počivalo le eno leto med svetovno vojno. L. 1919. pa se je usta- novilo današnje Glasbeno društvo, cigar duša je od vsega početka zaslužni pe- vovodja g. Cander, ki praznuje z druš- tveno proslavo tudi svoj jubilej dela. Društvo ima okoli 70 pevk in pevcev, orkester pa 18 članov. Društvo so vodili vedno ljudje, ki jim je bila pri srcu na- rodna pesem. V imenu Hubadove župe iz Ljubljane sta se udeležila slavnosti gg. Venturini in Ropič. Prvi je izročil podrave župe in v izbranih besedah bodril pevce k na- daljnjemu delu. Sporočil je, da bo Jugo- slovenski pevski savez na predlog Hu- badove župe odlikoval zaslužne pevce. Društveni predsednik rud. obratovodja g. inž. Vrbič se je v imenu zbora v le- pih besedah zahvalil pevovodji g. Can- dru za vse trudapolno delo z željo, da bi ostal tudi na svojem novem službe- nem mestu v Ljubljani zvest lepi jugo- slovenski pesmi in jugoslovenski ideji. Ob tej prilLki mu je v imenu društva izročil šopek rdečih nageljnov. Hrastniška publika je vedno rada podpirala društvo in tako je dala tudi ob njegovi 20-letnici izraza svojim ču- stvom. Z burnim odobravanjem je na- gradila vsa izvajana dela in zbor, po- sebnega priznanja pa je bil deležen pe- vovodja g. Cander. h Učiteljsko zborovanje. Sresko uči- teljsko društvo Ljubljana - okolica za- bodni del bo zborovalo v soboto 3. ju- nija v Hrastniku. Po prihodu vlaka v Hrastnik ob 9.06 si bodo učitelji naj- prej ogledali steklarno, nato pa bo v šolski telovadnici zborovanje s slede- čim dnevnim redom. 1. Situacijsko poro- čilo. 2. Poročila odbornikov. 3. Volitev delegatov. 4. Slučajnosti. Po zborovanju bo v primeru lepega vremena pešizlet v Trbovlje. Dol pH Htattniku o Birma. Na praznik 18. t. m. je bila na Dolu birma. Birmanin je bilo 633 otrok, večinoma domačih, nekaj pa tudi iz drugih župnij. Dol je ves dan nudil živahno sliko. K sprejemu g. knezo- äkofa, ki je bil prejšnji dan, so se zbrali župljani, vsa šolska mladina, gasilci ter zastopniki industrije iz Hrastnika. o Mlada življenja ugašajo. Na praz- nik, ko je bila pri nas birma, se je v jutranjih urah raznesla vest, da si je končal življenje kurjač na rudniški že- leznici Peter Stuklaj. V smrt je šel v duševni depresiji. Potrlo ga je, da v živ- ljenju ni dosegel uspehov, ki si jih je želel. Njegov pogreb je dokazal, kako je bil priljubljen, saj ga je na zadnji poti poleg gasilcev z več prapori sprem- Ijala velika množica domačinov. V to- rek 23. t. m. pa si je končal življenje 20-letni Tinče Stokovnik. Prikupni in mirni mladenič je bil že dalje časa oto- žen in pobit. Kaj ga je tako potrlo, da je napravil usodni korak, ni znano. — Prej ko v enem tednu, je note ugasnilo dvoje mladih razočaranih življenj. Naj bo obema pokojnima lahka domača gruda, svojcem naše iskreno sožalje! o Zopet požar. V nedeljo zjutraj je zgorela baraka ob vhodu v rov v Peklu nad Dolom, kjer preiskuje Trboveljska premogokopna družba zemeljske plasti in išče premog. V baraki so bili name- ščeni razni stroji, ki so tudi postali žr- tev požara, zato je škoda zelo velika. Požar je zanetila strela. Trbovlje Sokolski mladinski dan Trbovlje, 26. maja. Sokolska mladina je vzidala spomin- sko listino v temelj spomenika, ki bo odkrit 18. junija pred Sokolskim domom v Trbovljah. Kljub deževncnm vremenu je bil pre- teklo nedeljo mladinski dan v Trbov- ljah, ki je potekel v najlepšem redu. Točno ob napovedanem času, ko je baš prenehalo deževati, je krenila izpred So- kolskega doma dolga povorka sokolske- ga naraščaja in dece z domačo sokolsko godbo na čelu. Na vsej poti, po kateri je šla povorka, so bila okna v cvetju in zelenju. Z vseh his so plapolale državne trobojnice mladini v pozdrav in vzpodbudo. Vse prebivalstvo je navdu- šeno pozdravljalo mladino. Po stiku pred Sokolskim domom je bila opravljena slovesna shranitev spo- minske listine v temelj bodočega spome- nika. Tako je tudi naša sokolska mla- dina, naša nova generacija in bodoča nositeljica velike sokolske ideje, javno dokumentirala trdno povezanost mladi- ne s članstvom, poudarila neomajno Iju- bezen do domovine in prisegla zvestobo visokemu Icraljevskemu domu. Razvitje dečjega prapora in mladin- ski nastop sta bila nato v veliki dvorani Sokolskega doma. Sestra kumica, ki je bila drugovala članskemu praporu leta 1912., je z lepim nagovorom izročila praporščaku v varstvo lepo izdelan dečji prapor, ki naj spremlja najmlajše Soko- liče in Sokoličice do naraščajniškega in članskega prapora ob verni zvestobi in ljubezni naši sokolski ideji. Radete r Javna zahvala. Poverjeništvo pod- mladka Jadranske straže na tukajšnji narodni šoli se najlepše zahvaljuje vod- stvu Piatnikove papirnice, ki je te dni poslalo 500 din za izlet podmladkarjev na Jadransko morje, ki ga bo izvedlo poverjeništvo v mesecu juniju. Poverje- ništvo podmladka Jadranske straže pa sc obrača s tem na vso radeško javnost, da ga podpre z denarno podporo. Te dni se bo namreč uvedla po Radečah in po bližnji okolici nabiralna akcija za izlet podmladkarjev na morje. Za vsa darila se Vam poverjeništvo zahvaljuje že v naprej, osnovnošolska mladina pa Vam bo ostala trajno hvaležna. Podietttek Poštna zveza PodieMka z železnico Podčetrtek, 26. maja. Od nekdaj ima Podčetrtek poštno zvezo s svetom za vso Sotelsko dolino. Zato je bilo vedno važno, da se vozi po- šta čim hitreje od železniške postaje v Podčetrtek, razen tega pa je poštni voz najobičajnejše vozilo za potnike iz teh krajev na železniško postajo. Doslej je pošta vozila zjutraj od vlaka in se vra- čala zvečer k vlaku, in sicer s postaje Mestinje. Lani pa je bila premeščena postajica Stranje na ugodnejše mesto, tik ob banovinsko cesto, ki vozi proti Podčetrtku le po dolini, zaradi Cesar se je ves potniški promet usmeril na to postajo. Pa tudi vožnja je krajša, udob- nejša — brez slehernega brega — in zato cenejša. In resnično je bila letos razglašena licitacija za prevoz vožnje s postajice Stranje proti Podčetrtku. Ko pa so se prejšnji teden zbrali ponudniki k licita- ciji, so na svoje začudenje izvedeli, da ostanejo vožnje z Mestinja, prcko bre- gov, in ne v smislu razglasov s Stranja po ravnini. Gotovo je, da je vožnja na Mestinje dražja kakor pa v Stranje, še bolj za- mudna in — kar je glavno — v manjšo udobnost potnikom, ki gredo na Stranje. Zato je potrebno, da se licitacija ne po- trdi, marveč ponovi v smislu razpisa, ker bi to bilo v korist državni upravi, hitrejšemu prometu in potujočemu ob- činstvu. In to tembolj, ker se za to pro- go ponujajo cenejši prevozniki. Kakor se čuje, so se izrekle za prevoz z Mestinja tudi neke občinske uprave. Clovek bi bil prav radoveden, iz kakih razlogov so to storile, ker takih razlo- gov sicer nihče ne vidi. Ljudje ugibljejo marsikaj in mislijo, da so uganili prav .. Cenj. občinstvu se priporocq tvrdka Anton Lečnik zaloga up, zlata, »rebrnine, optika itd. zobna pasta Chlorodont Celje, Glaum trg Izkušen optik na razpolagol Slran 8. »NOVA DOBA« 26. V. 1939 Stev. 22. ZVEZNA TISKARNA V CELJÜ izvršujevsa tiskarska dela po zmernih cenah Mifanjfta „Sca/a" Nekaj podatkov o milanskem gledališču »Teatro della Scala« Mnogokrat sem čital, da je ta ali oni pevec (ali pevka) clan milanske »Sca- le«, in ko sem svoje gojence in znance opozarjal, da to ni pravilno, ker milan- sko gledališče nima za vse leto stalno angažiranega osobja, so me kar debelo gledali. V naših gledališčih je skoraj vse osobje stalno nameščeno, plačo do- biva vse leto. Nekateri člani so kontrak- tualno nastavljeni, drugi so podržav- ljeni. V Italiji ne poznajo tega siste- ma. V vseh velikih in večjih mestih imajo le daljše ali krajše operne sczo- ne, tako zvane »stagione«, ki trajajo nekaj mesecev ali tudi le nekaj tednov. In tako sezono imajo tudi v Milanu. Običajno traja sezona na milanski »Sca- li« od 26. decembra do 30. aprila. Gle- dališče vodi nadintendant (Sedaj Gr. Uff. Jenner Mataloni), ki ga je imeno- valo prosvetno ministrstvo. Ta angažira pcvce, godbenike, dirigente in ostalo osobje. Skupno s člani društvenega od- bora, kajti gledališče je v privatnih ro- kah, sestavlja tudi repertoar, ki ga mora potrditi ministrstvo prosvete. Za vso sezono so stalno angažirani le or- kester, ki ima 105 članov, zbor (125 članov), tehnično osobje in le nekateri pevci, ki nastopajo v manjših vlogah. Dirigente in glavne pevce angažirajo ie za posämezne opere. Redko se dogodi, da nastopi kak pevec ali pevka, ki poje glavne vloge, v več kot dveh ali treh operah v eni sezoni. Ko je n. pr. kak glavni pevec (n. pr. Gigli) odpel v kontraktu določeno število predstav, se odpelje v druga mesta in se eventualno r-ropet vrne v Milan, če je vezan po po- c,odbi. Iz tega se razvidi, da italijanski prominentni operni pevci niso vezani le na eno gledališče, ampak na skoraj vsa večja gledališča v Italiji. Stalno anga- žirani niso torej nikjer in vsled tega ne morejo biti člani kakega gledališča; kvečjemu stalni gostje. Gospodar milanske »Scale« je miian- ska mestna občina. Omenjeno gledaii- šče, ki ima prostora za približno 3000 oseb, so zgradili 1. 1778. in se imenuje po cerkvi »S. Maria alia Scala«. Zgra- jeno je bilo namreč na prostoru, ^jer je svojčas stala omcnjena cerkev. Upra- va gledališča angažira orkester (če jc potrebno, tudi zbor) za simfonične kon- certe, ki se vršijo pred gledališko se- zono ali po sezoni (obieajno v novem- bru in maju). V juniju, juliju, avgustu in septembru sta orkester in zbor pro- sta. Običajno sodelujeta v tern času pri predstavah na prostem, ali pa sta na turneji. V Milanu sta še dve gledaiišci v katerih uprizarjajo tudi opere: Dal Yerme in Carcano. Dušan San ein. Knilževnoif Vodnikova družba sporoča vsern svojim poverjenikom in članom, da bo letošnjo jesen poleg že javljenih knjig, to je poleg Vodnikove pratike za leto 1940., Ivana Albrehta koroške pove- sti »Nebo žari« in dr. Janka Hafnerja poljudno znanstvenega spisa »O bolez- nih vratu, uses in grla« izdala kot četrto knjigo redne izdaje malomeščansko kri- minalno povest pisateljice Ljube Pren- nerjeve »Neznani storilec«. Spretno in izredno živahno pisano delo mlade avto- ricc, ki živi sedaj kot koncipientka v Ljubljani, bo po svoji zapleteni vsebini in lagodnem pripovedovanju zbudilo splošno pozornost. Na to že danes opo- zarjamo vse tiste, ki se letos še niso volanili pri naši ljudski književni nritici Vodnikovi družbi. Vsaki osebi — druzini nudi stalen zaslužek »MHRÄ«, pletilnica, AVaribor, Orožnova G - Ccljc, Slomškov trg 1 favfnisfra potoiilnica v Žalcu REGISTR0VANAZADRUGA2NE0MEJEN0ZAVEZ0 - USTANOVLJENA LETA 1881 Nudi popolno varnost za vloge na hranilne knjižice in v tekodem računu ter jih obrestuje najugodneje HMELJARJM Nalagajte denar pri d o m a č e m zavodu! Račun Poštne hranilnloe St. "10.994 Brzojavi: „Posojilnica" Telefon št 2 BLAGAJNIŠKE URE: ob delavnikih od 8- do 12. in od 14. do 18-, ob nedeljah od 9. do 11 Ö E V t J E ostanke raznih fazon, poceni prodaia Stermecki - Celje. Odda se zelo lepa novo opremljena solnčna soba s prostim vhodotn, dvema boljšima gospo- doma za 15. junij. Naslov v upravi lista. Planinska hisa z gozdnim posestvom na lepem, solnčnem kraju blizu Celja se poceni proda. KIRBIŠ - CELJE. Vino in sadievec prvovrstno sortirano od 60 litrov naprej razpošilja : Posestvo „Grič" pri Mariboru. Enosobno stanovanje z vsemi pritiklinami pod enim ključem, se takoj odda mirni stranki. Ncmec, Celje, Dečkova cesta 34. Oženjen delaveo ev. orožniški upokojenec, dela vajen, za nad- zorovanje in obdclovanjc posestva se sprej- mc. KIRBIŠ- CELJE. Hiša v Košnici 2 sobi, kuhinja, hlcv in klet se odda v na- jem, tudi z zemljo. KIRBIŠ - CELJE. Posestvo v Celju 13 oralov zemlje (travniki, njive in gozdovi), na prodaj ev. se prodajo posamezne parcele. KIRBIŠ - CELJE. O B J A V A Dne 30. maja 1939 dopoldne ob 9. bo na stanovanju KunstiL luana, učitelja v pokoju v Celju, Prešernova ul. St. 5, II. nadstr. prostovoljna javna dražfaa v zapuščino spadajočih prenii- Čnin. Pojasnila daje Burger France, javni notar v Celju kot sodni komisar. V Celju, dne 23. maja 1939. 3 - 4 stavbne parcele prodam po ugodni ceni. Lepa lega, 15 minut iz mesta Celja. Naslov v upravi lista. Stanovanje dvosobno, po možnosti v vili, išče mirna stranka brez otrok za 1. September. Ponud- be na upravo lista pod »1. September^. Boljše dekle zdravo, pošteno, ki zna kuhati in ncmSko, sesprejme s 1. junijem k boljši 2 članski obitelji s 6 letno punčko. Ponudbe z naved- bo place na: »Ma-sta«, Rajhenburg. Oospa s sinom dijakom višje gimnazije išče za takoj stanovanje sobo in kuhinjo, v bližini gimnazije. Ponud- be na: Četina, Celje, Gosposka 25. Gosfjliffčar/j — pozor! Specialen polnomasten in okusen sir v hlebčkih ca. 1*50 kg dobite po nizki ceni pri tv. Karol Loibner, Cef/'e. Kralja Pe- Ira cesta St. 17, telefon it. 120. Prosim, poskusite ! Franjo Dolžan • Celje Za kresijo 4 Telefon 245 klepantvo, vodouodne insfaiaciie •irelovodne naprave Prevzema no v zgora] navedene stroke spadajoia dela in popravila — Cene zmerne — Postrežba točna in lolidna Celjsha posoji je riajstarej§i narodni denarni zavod v Celju Vse hranilne vloge, vložene pri CeljsM posojilnici d. d. v Celja so varno naložene, se ugodno obrestujejo in se izplačujejo točno v gotovini | Qensp, naložen v domač denarni zavod, donoša hopisti vsemu domoiemu narodnemu pspodarstvu Nalagajte svoje prihranke v Celfshi posojilnici d. d. v CeIju - Narodni dom I Urejuje in za konzorcij »Nove Dobe« odgovarja Ratio Pečnik — Za Zvezno tiakarno v Celju Josip Kladnik — Oba v Celju