Leto II., štev. (23 V LjUDijani, četrte* dne 26. maja 1921 Posamezna štev. 30 par ■ 1*20 K Izhaja ob 4 zjutraj* S trna celoletno >. 180 K mesečno. ...... 18« za zased, ozemlje. 300 , za Inozemstva .. 520 „ Oglasi za vsak mm višina stolpca (58 mm) . 2 K mali oglasi do 30 mm Stolpca (58 mm) • 2 • za gospodarstvo, prosveto in politika Uredništvo« Miklošičeva cesta it. 1C/1 Telefon it 72. Upravništvo: Sodna ulica it. 6» Telefon št 36. Račun kr. nošt. Sek. uradi štev. 11.842. LJubljana, 25. maja. Mesec dni je že pretekel, odkar so se vršile v naših štirih avtonomnih me stih občinske volitve. Konstitucija se j dosedaj posrečila le v Celju. Ni dvoma da je konstituiranje občinskih odborov v neki medsebojni zvezi. Zlasti .velja to za Maribor in Ljubljano. V mariborskih narodnih krogih' pre fladuje naziranje, da nacijonalni in državni interesi ne dopuščajo, da bi se izročila uprava soeijalistično - komuni stični relativni večini, v kateri je zbra no vse nemskutarstvo tega eksponira nega obmejnega mesta. Narodni soci jalci so zato kot relativno najjačja na cijonalna skupina postavili župansko kandidaturo ter zagovarjajo ustanovi tev »nacijonalnega bloka* iz demokra tov, narodnih socijalcev in klerikalcev, Narodno - socijalistična stranka je od nekdaj zavzemala napram mariborskim socijalistom intransigentno stališče in je ostala konsekventna, ako trdi, da se Maribor za nobeno ceno ne sme izročiti socialističnemu županu. Čeravno se da o tem naziranju diskutirati, pripuščamo vendar tam, kjer govorijo važni nacijonalni razlogi, izvzetek o;l pravjla, da gre- vodstvo občine, kjer ni absolutne večine, relativno najjačji stranki, katera more sestaviti delovno večino. Zato smo smatrali izvolitev gospoda Losinschegga v Ptuju za veliko pogr.-sko, ker je tam prevažni nacijonalni interes nujno zahteval kojppromis med demokrati in narodnimi sdcijalci. Zato za Maribor ne izključujemo nacionalnega bloka, če se kaže, da s soeijalistično - komunistično stranko iz naci-jonalnih razlogov ni mogoče nobeno sodelovanje. V Ljubljani nacijonalni razlogi ne {grajo seveda tiste odločilne vloge, akoravno moramo reči, da, v kulturni prestolnici slovenskega, dela našega naroda kot jugoslovanski demokrati izključujemo vsako sodelovanje s starimi nasprotniki unitaristične ideje, strank«, ki je od nekdaj bila na-jbrez-obzffSejSa. sovražnica avtonomije našega mesta. Brez demokratov pa je delazmožnost ljubljanskega mestnega sveta izključena. Proti njim je vsaka trajna večina nemogoča. NSS, SLS iu JSDS lahko s pomočjo gospodov bolj-ševikov izvolijo nedemokra.ta za župana, toda župan, ki je odvisen od Špstih komunistov je mogoč — samo na dan svoje izvolitve, ako noče, da pride Ljubljana pod diktaturo Ljeninovcev. Le e pametnim generalnim kompromisom se da rešiti vprašanje uprave naših avtonomnih mest. Naj bo demokratom in narodnim socijalcem desetkrat aetipatično —- res pa je le. da je od stvarnega sporazuma med njimi odvisno, ali bodo izvršene volitve prinesle obnovitev in osvežitev avtonomije naših velikih mest, ki so poklicana, biti vzor samoupravne komunalne politike. Cujemo. da se v Mariboru vršijo razgovori med zastopniki strank, ki bi naj tvorile nacijonalni blok. Ti razgovori so menda povsem neoficijalnega značaja. To je tudi pravilno. Z lokalnimi kompromisi se vprašanje ne da razčistiti. Ako hočemo jasnosti, je treba razgovora in sporazuma med odgovornimi voditelji strank. Ni treba še posebej poudarjati, da ja demokratska stranka, ki se v polni meri zaveda dolžnosti, da je treba storiti vse, da se omogoči delazmožnost naših občinskih odborov, pripravljena na pogajanja. Kot najjačja skupina pa l.o morala povzeti inicijativo, da se končno dožene, ali je pozitivno delo v i;3sih avtonomnih občinah mogoče. Nedvomno je potrebno, da se polo-faj skoraj razčisti. Morda prinesejo že prihodnji dnevi odločitev. Odkrite zaloge streliva v Zagrebu Zagreb, 25. maja. (Izv.) Komanda mesta Zagreba je doznaia, da. je prišla v- soboto tajnim potom v Zagreb večja z?Ioga eksplozivnih snovi, ki je bila soravliena v neke hi?o Kancelparagraf sprejet z veliko večino BREZUSPEŠNI NAPORI KLERIKALCEV. TUDI NARODNA SO CIJALISTA GLASUJETA ZA KANCELPARAGRAF. Beograd, 25. maja. (Izv.) Cel dan so danes klerikalci poskušali z obljubami in grožnjami doseči koncesije glede kancelparagrafa. Ker je hotel radikal-ski klub dati svojim članom proste roke glede kancelparagrafa, so demokrati iz Slovenije izjavili, da v tem slučaju niso več vezani na kompromis glede ustave. Isto stališče so zavzeli poslanci SKS. Radi tega so dovolili radikalci samo 6 svojim poslancem, da glasujejo proti kancelparagrafu, da tem poudarijo stališče, da Srbi niso morda s srbskega stališča forsirali sprejetje kancelparagrafa. Edino poslanec Momčilo Ivanič, ki sicer zanika eksistenco slovenskega jezika, je nastopil kot odkrit zaveznik klerikalcev. Njegovemu govoru so aplavdirali samo klerikalci. 4 Končno je dr. Korošec skušal pridobiti nekaj več glasov proti kancelparagrafu s tem, da je predlagal deljeno glasovanje o členu 12.; posebej naj oi se glasovalo o določbi glede občevanja škofov s cerkvenimi poglavarji izven države ter glede zadnjega odstavka,^ ki tvori temelj kancelparagrafu. Korošcev predlog pa je bil od cele zbornice zavrnjen. Pri glasovanju o posameznih členih H. oddelka ustave je vladala obča ve-selost v zbornici na račun klerikalcev ki so glasovali iz splošne jeze proti vsem svoboščinam, ki jih daje II. oddelek ustave. Tako so glasovali skupno s komunisti in socijalisti proti temu, da se odpravijo plemski naslovi, proti jamstvu pisemske tajnosti itd. Tudi oba narodna socijalista sta glasovala večinoma s klerikalci, ko pa- je prišlo do glasovanja, o členu 12., sta obsedela skupno z vladnimi strankami, medtem ko so socijalisti vstali s klerikalci in glasovali proti. Vendar so že preje povedali, da če bi se kancelparagraf izločil iz splošnega člena, da bi glasovali zanj. Proti členu 12. so glasovali poleg klerikalcev in komunistov ter socijalistov še Trumbič in 6 radikaicev, med njimi taki. ki so bili oči-vidno za to komandirani. Večina, ki je glasovala za kancelparagraf, je bila tako velika, da so klerikalci iz samega iznenadenja in zmedenosti samo medlo demonstrirali proti svojemu porazu. Vse je pričakovalo, da bodo klerikalci po glasovanju vsaj za danes zapustili zbornico, to tem bolj, ker so že cel mesec strašili javnost z exodus-om. Vendar pa. do tega ni prišlo in so ostali klerikalci še dalje v zbornici. DOPOLDANSKA SEJA. Beograd, 25. maja. (Izv.) Na današnji seji konstituante bi se imeli vršiti odgovori vlade na razne upite, ki pa so vsled odsotnosti interpelantov odpadli. Referent dr. Laza Markovič je poročal nato o izmeni člena IG. v smislu pred-logaustavnega odbora. Na predlog dr. Trumbiča je bil mesto izraza »osnovna loga ustavnega odbora. Na predlog dr. Radikalec "Momčilo Ivanič je zagovarjal svoje predloge, ki jih jo predjo-žil ustavnemu odboru, a so bili odbiti. Govoril je proti kancelparagrafu. češ. da je žaljiv za katoliško cerkev. Kar se tiče štampe, je proti temu, da bi imele upravne oblasti pravice pleniti novi-ne. To naj bi izvrševal državni pravd-nik. (Klici: Saj je tudi on organ upravne oblasti!) Radikalec Lazarevič je ugovarjal tehniški in jezikovni sestavi ustave Klerikalec Vlaško Rajič je citiral It1 tinski izrek, da mera biti pravica te melj države, kar bi moralo veljati tudi za našo ustavo. Naglašal je, da je vera navezana na državo, država pa na v ra, in je zato proti ločitvi cerkvc od dr žavc. Nastopal je dalje posebno proti pornografiji v novinah in knjigah. Demokrat Pavle Angjelič je predlagal k Členu 5. pripombo, da preiskovalni zapor brez ponovnega, privoljenja so dišča ne sme trajati več kakor tri me sece. V členu 9. se mu predvidevanje smrtne kazni ne zdi umestno. Kancelparagraf mora ostati. Končno predla ga. naj se členi 5., 6. in 19. vrnejo ustavnemu odboru v novo redakcijo, Govorila sta še Kurbegovič in komu nist Milojkovič. ki je zlasti opozarjal na sarajevske sklepe novinarskega kongresa, da naj se odstavek člena 13. o kolektivni odgovornosti izpusti in ukinejo v členu 138. prehodne odredbe Seja je bila zaključena ob 12. in pol in sklicana, prihodnja za 16. uro popol dne. POPOLDANSKA SEJA. — GLASO VANJE. Beograd, 25. maja. (Izr.) Popoldan ska seja ustavotvorne skupščine je pričela ob pol 17. uri. Prvi je govoril Jo-van Magoeevič, demokrat ki je opozarjal, da se ustava ne dela za eno sezono. Ustava, ki bo veljala za večletno dobo, bo mnogo pomagala našemu razvoju. Ustava mora biti plod kom promisa vseh strank, ne samo onih. ki so v vladi, ampak tudi manjših. Kriti žira več členov- II. oddelka ustave odobrava pa člen o tisku, ker se ne sme dovoliti tisku popolne svobode. Klerikalec Barič je govoril proti kancelparagrafu. Ko je hotel prečitati neko izjavo, ga je predsednik pozval k redu, in ker se pozivu ni odzval, je bila seja prekinjena. Nato je govoril Gostinčar o zboro valni svobodi. Njegova izvajanja pa niso vzbudila nikakega zanimanja. Komunist Žižič je govoril o »so v je skem vaspitanju*. Bavil se je obširneje členom 16. o šoli. Demokrat Pečič je hotel govoriti kar s svojega sedeža, česar mu predsednik in dovolil. Ker ni ubogal, mu je vzel besedo. Klerikalec župnik KlekI je imel polna usta strahu proti kancelparagrafu Čital je neko odredbo v latinščini (menda kako papeževo ali škofovsko odredbo), da bi dokazal, da je kancelparagraf že itak na svetu. Vsi členi oddelka II. ustave so bili sprejeti z veliko večino. Na vrsto pride sedaj tretji oddelek ustave. Prihodnja seja bo v petek dopoldne ob 9. uri. •LllCI. v Mošinskega izvrSeca je bila ob navzočnosti vojaške komande in policije takoj preiskava, pri kateri so naSli 10.000 ekra-vitrišb patron. Aretiran je bil neki Stra-hinjak iz Siska. Preiskava se je potem nadaljevala šo r Sfcku, kjer sta bili aretirani Se dve oeebi, najdenih pa je L:!o 4900 ekrazitnib nabojev. Govori se, bo govoril o Danteju. Takoj po tem govoru ce bo vrSi sestanek reških legijonarjev, na katerem bo imel D'Anmmzio političen ;:o -vor. Nacijonalistični krogi pričakujejo z veliko napetostjo d'Annunzijavega prihoda, ki mu pripisujejo velik oolitičen pomen. ' ' Sele nova generacija . . . Doživljamo nenavaden pojav: Bolj Eo postaja naša prva skupna državna ustava dejstvo — bolj raste notranji razpor, osobito med delom Srbov in Hrvatov. Bratovska razprtija postaja od dne do dne hujša; ni jih malo, ki jih alarmantne vesti n. pr spravljajo iz ravnotežja. yeč, po kaki poti se pride iz te kon-fuzne dobe do napredka in konsolidacije, Toda vse naše notranje zadeve so v resnici mnogo enostavnejše, nego se zdi. Da ne pozabim, — zelo značilna je sodba preprostega našega kmeta iz zasužnjenega Primorja, ki se je glede notranje zmede pri nas izrazil sledeče: »V Jugoslaviji, je dejal, zato ni reda in pravega gospodarstva, ker gospodujejo v njej trije bratje. Vsak kniefski dom, kjer hoče od treh gospodarjev vsak po svoji glavi, pride na boben. Gospodarja je treba.* Ta kmet je zelo enostavno presodil protimajoritefcno stališče zajedničariev in onih naših, k sreči neodgovornih fantastov, ki sanjajo, da mora biti ustava — sporazumno delo prav vseh strank, odnosno vseh plemen. Korkut, eden muslimanskih" prvakov, je zadnjič zapisal v sarajevski »Pravdi* mnenje, češ, da se je naše ujedinjenje izvršilo prekmalu, predno je bilo duševno dovolj pripravljeno. Kakor je mož sicer moder in preudaren, v tem oziru gotovo nima prav. Kajti ako bi mi čakali z državno ustanovitvijo toliko časa, da bi se najpreje sporazumeli o vseh podrobnostih, da bi se resnično popolno duševno ujedinili. bi pač čakali še prilično dolgo. Predvsem pa malo, pozabijo, da ima ravno narodna država sama po sebi ogromno vzgojno silo. Ena generacija skupnega življenja v skupni narodni državi bo izvršila večji del duševnega narodnega ujedi njenja, nego stoletje nesvobodnega ve-iz Zagreba} getiranja. Seveda ne smemo stvari preda ne vedo s o jati le s perspektive teh neslavnih dveh let, ki jih imamo za seboj. Za primero opozorim samo na veliko spremembo, ju jo je Avstrija izvršila n. pr. pri bosanskih muslimanih: leta 1878. še fanatična borba zoper avstrijsko okupacijo, dobro generacijo yato se bore sinovi istih muslimanov z največjo vnetostjo za — dunajskega carja. Državna oblast, ki ima šole, urade, vojaštvo in vse drugo, zagospoduje naposled tudi nad ljudskim razpoloženjem ... Enega pri vsem tem ne smemo pozabiti: Oni, ki so aktivno v Avstriji pretrpeli svetovno vojno, oni, ki primerjajo dan na dan naše razmere s stanjem zlate, srečne predvojne »avstrijske* dobe, skratka, vsi oni, ki so zrar ščeni s preteklostjo, so zapisani pretel-losti. Teh ne bomo pridobili. Na te naj prav tako kakor druge Italijanski stranke, da so pa od ostalih strank odlikujejo po tem, da Se niso popolnoma izgubili čuta za moralo tudi v politiki, ki jo je sedanja tiioiittijeva vlada ponižala v blato in vrgla na cesto, kjer se je smo danes vsakdo poslnžiti v naj nizkotnejše svrha. Značilno je. da je izšla ta moralna zaušnica republikanskega glasila fašistom baš v trenutku, ko so sc fašisti proglasili za — republikance. Kakor se zdi, da pač ne bodo v republikanskem taboru posebno dobrodošli. To je bilo državna oblast ne računa, na te najl zlasti tedaj, ko se ni vedelo, ali =c Gorenja Siezija m drugo V zadnjem času je bilo ponovno opaziti, da velika antanta glede Gorenje Šlezije nima nobenih trdnih načel, temveč da se v tem vprašanju pusti voditi od momentanega položaja, ki ji obeta lastne koristi. Kako je z vprašanjem Gorenje šlezije, je znano. Poljaki zahtevajo zase več plebiscitnega ozemlja nego M bili navidezno upravičeni dobiti ga na podlagi glasovanja. Antanta je v tem oziru precej dolgo oklevala. možje tega naziranja, ki jih ni tako I gurnejše. ideja narodne edinstvenosti ne gradi. Prežive naj svoj vek, edina naša skrb naj bo, da nam bodočnosti ne zastrupljajo. Šele nova generacija, dorasčajoča v nori dobi, šele ta nam prinese prenov-ljenje. Novi rod bo doživel resnično narodno presvojenje. resnično duševno narodno ujedinjenje. Ako bomo pod temi perspektivami motrili današnje zablode, bo naš pogled vsekakor bistrejši in naše odločitv e si- Republikanska zauSnica Trst, 25 maja. V razmerah, ki so zavladale pri nas, je skoraj nemogoče misliti, da bi se pojavil kje v italijanskem tisku trezen in pameten glas o položaju našega naroda v anektiranem ozemlju. Danes treba konstatirati, da se je našla v tržaški italijanski žurnalistiki poštena izjema. Republikansko glasilo «Eman-cipazione* je v polemiki z rimsko »Tribuno*, ki hvali razdelitev volilnih okrožij v Julijski Benečiji in pripisuje ple-biscitaren pomen volitev baš tej razdelitvi, odgovorila na takšen način, da bodo politični krogi vseh strank in struj y Rimu kar strmeli, če bodo brali napisane resnične besede. »Pravijo,* piše „Emancipazione", »da pomeni izid volitev v Julijski Benečiji plebiscit tržaškega in istrskega ljudstva. Plebiscit? Ali ve odlični senator Salata, da niso bile volitve skoraj povsod v Istri nič drugega nego tragična »poehade*. radi katere bi Italijani morali zardeti pred celim svetom? V Poreču so n. pr. bile vse ceste, ki vodijo v mesto z dežele, zasedene po skupinah političnih zločincev, ki so z revolverjem v roki trgali volilcem volilne izkaznice iz rok ter jih silile, da glasujejo za nacionalistični blok. V Poreču ni bilo volilne tajnosti in se je moralo glasovati z odprto glasovnico. Na volišču sta stali volini kamrici pod dvema ložama, ki sta bili stalno zasedeni po skupini oboroženih fašistov, in dva slovanska volilca, ki sta zahtevala vstop v volilno kamrico, kjer sta volila za Jugoslovansko narodno stranko, sta bila pretepena do krvi. V Poreču so bili volilci prisiljeni glasovati za blok. sicer bi jih fašisti obdelali s pripravljenimi revolverji in bodali. V Ro-ču. Miljah, Vodnjanu in Kanfanaru so volilci glasovali pod vtisom bomb, revolverjev in gorjač. In vpričo vsega tega se Salata še upa govoriti o plebiscitu?! In ima celo pogum poveličevati izid tržaških istrskih volitev?! Z enim samm izidom je lahko zadovoljen kamorni senator glede svojih tridelnih volilnih okrožij. Preprečil je z njimi smrt tržaške kamore in istrske »šlahte* v blatu, v katerem se valjajo. Desettisoč republikancev in ilvanajst-tisoč socialistov na Primorskem nima danes niti enega zastopnika v parlamentu, dočim jih ima meščanska ka-mora starega in novega stila, z malo več nego štiridesettisoč osem — od katerih je dobra tretjina ogoljufanih in izsiljenih. Nič zato, če je Gorica v rokah slovenskega meščanskega nacionalizma, samo da slavi »salatovstvo*. ta krajevna pošast, ki nas meče ob tla in nas ponižuje, nemoteno svojo zmago v Trstu in Istri! To je edini uspeli s katerim se more pohvaliti Franz Josef Sa!ata in potom njega Giolitti in zanj »Tribuna*, ali pljuvačnica, kakor se že hoče reči. Toda o eni stvari naj bo prepričan naš najvišji komendator: narod Primorskega ne bo dovolil več, da bi se z njim prešestovalo. To so prve in bodo zadnje volitve, ki so se vršile v enem tako očitno ka-morističnem volilnem okrožju. Zagotavljamo mu to. Volilni boj ne sme biti burka ne »kujoniranje*. temveč mora biti izraz politične zrelosti, ki se zaman zanika našemu narodi-To pot so v Trstu zmagali stotaki, a v Istri bombe in teror, toda se niso uničile stranke svobode: poteptala se je samo italijanska kultura in se jo vrgla v blato naša politična vzgoja. Salata prihaja iz tega volilnega boja, kakor prihaja vlačuga, zamazana z mazili iz beznice. Rdečilo in puder še-paste zmage ne more povsem skriti gub starosti in nemoralnosti, ki sc bliža strmoglavo zadnjemu koncu parabole.* Objektivno pisanemu članku nimamo mnogo pripomniti. Kvečjemu to, da so italijanski republikanci dobri Italijani, ki si želijo velike in močno domovino nemška republika vkloni nntantinim zahtevam glede reparacij, odškodnine itd. Poljaki so dobro vedeli, da dozoreva vprašanje Gorenje Šlezije samo njim v korist. Zato so čakali. Tu r>a je prišla izjava \Yirfhovc vlade, da se Nemčija antantinim zahtevam vklanja ter da jim je pripravljena ugoditi. To nemško stališče je bilo odločilno tudi za antantine nazore glede razdelitve Gorenje Šlezije. O vprašanju so jc najprej razvila srdita borba v časopisju, naposled pa je zadeva prišla tudi pred angleški parlament. V njem je govoril o Gorenji Šleziji sam premier britanske vlade, Lloyd George. Izvajal je: »Šlezijsko vprašanje jo treba presojati brez narodnostnih ozirov. Šlezija ni v poljski lasti že nad 000 let. Poljska pravica do te dežele jo torej v historičnem pogledu čisto zastarela. Šle-zijo bi si Poljaki smeli lastiti samo z ozirom na številne delavce, ki so neoporečno. Ti delavci so namreč prise-seljcni v bližini rudnikov. Toda i to je ijen element. Plebiscit v Gorenji šleziji se je izvršil po predpisih verzajlske mirovne pogodbe. Medzavezniška komisija si pa sedaj ni edina, kako naj postopa pri delitvi ozemlj;i. Angleži in Italijani so za to. da se Poljakom, odnosno Nemcem prisodijo samo oni kraji, ki so, se za Poljake, odnosno za Nemce izjavili z večino oddanih glasov. Francozi pa imajo o tej zadevi drugačne nazore. Pravica zahteva od mene, da nastopim v imenu Anglije kot branitelj pravice. Če se na svetu ne obnovi zaupa nje ljudi do vseh članov človečanske družbe, kako naj se vsak zopet loti dela? Iz tega utegnejo nastati grozne posledice. Zato se moramo otresti vseh simpatij in antipatij ter govoriti stvarno. Zavzeti se moramo za pravico. Verzajlski mir garantira Poljakom popolno svobodo in neodvisnost Zato imajo od vseh narodov Poljaki najmanj vzroka, da so zoper to pogodbo pritožujejo. Danes je nujno potrebno, da izvršimo, kar nam veleva ta mir. Gorje, če bi nam Nemčija začela očitati, da sami nc izvršujemo določb te pogodbe, medtem ko zahtevamo, da jih ona izpolni do pike. Anglija ne bo nikoli priznala dejstev, ki so v nasprotju s to pogodbo. Nam je poleg Nemčije gledati tudi na Rusijo. Ta je danes sicer zlomljena, toda ne smemo pozabiti, da je Rusija orjaška zemlja, polna neizčrpnih bogastev in obljudena s hrabrim ljudstvom, ki se je borilo proti nam tudi brez pušk. Rusija se dviga iz omotice, postaja vladajoča država, ki bo mnogo tehtala v bodočnosti. Njena beseda bo zalegla povsod na svetu. Na to naj pomislijo oni. ki hočejo pogaziti verzajlski mir.* Iz govora se jasno vidi. da je v prvi vrsti naperjen proti Francozom. Tradiciji svojih realnih predhodnikov sledeč. ubira Llovd George tudi v vprašanju Gorenje Šlezije realistične strune. Anglija gleda v bodočnost in vidi vstaja jočo Rusijo, pa tudi prerajajočo se Nemč.ijo in svari'Francoze in Poljake pred prenagljenimi dejanji, ki bi se mogla v bodočnosti zelo maščevati. Po svefu — Lunačarskij proti ekspresionistom Poverjenik za prosveto v sovjetski Rusiji. Lunačarskij je razpustil udruženji ruskih pesnikov, ker je nekoliko njego vih članov zadnji čas izdalo več ek«-presionističnih del najnovejše »imagi nisrične- smeri. Razpust društva ute moljuje Lunačarskij s tem. da so pes niki svoje talente prosfituirali. — Bivši ameriški predsednik Talt bo imenovan za vrhovnega, upravitelja ameriških sodišč. Politične beležite ,|C r Vojni minister general Hadžič odpotoval na brzojavni poziv vlade včeraj iz Krka v Zagreb, kjer jc izročil poveljstvo I. armijske oblasti poveljniku savske divizije generalu Pešiču Nato je odpotoval v Beograd, kjer prevzame tekom današnjega dne port frli ministra vojne in mornarico. -f Vprašanje imenovanja ministra za notranje zadeve. Iz Beograda poročajo: Kot velikansko senzacijo so objavili zajedničarski in klerikalni listi beograjsko vest., da se ni rešilo vprašanje popolnitve notranjega ministrstva. javljalo se je. da regent Aleksander ni podpisal ukaza o imenovanju Svetozarja Pribičevica. da je to nezaupnica demokratski stranici in kdo ve kaj še. Stvar je pa popolnoma drugačna in enostavna. Popolnitev portfel.ia notranjega ministrstva se ni mogla izvršiti iz enostavnega vzroka, ker dosedanji minister Draškovič, še ni dal svoje formalne ostavke ter mu ista še tudi ni izražena. Minister Draškovič je dobil samo enomesečni dopust, a. za ta čas ga bo zastopal minister Pribičevič. Nerazumljivo je. zakaj so sc i: opozicijonalnili krogov objavljalo take vesti, ko je bilo vendar splošno znano, da se zaenkrat ne imenuje novi notra nji minister? Ali jc bilo to morda iz strahu pred Pribičevičem? Da so bile vse te scnzacijske vesti le tenrlencijoz-ne izmišljotine, je naiboliši dokaz dejstvo, da je minister Pribičevič prevzel začasno vodstvo ministrstva notranjih zadev, dokler sc ne reši to vprašanje definitivno. 4- Proti Stojanu Protiču. Zadnje dni so se pojavljale vesti, da je ena skupina radikalne stranke začela forsirati kandidaturo Stojana Protiča za portfelj ministra notranjih del. Radikalni klub odločno dementira te vesti in pravi, da se v klubu to vprašanje ni niti razpravljalo. ker je portfelj ministrstva za notranje zadeve po sporazumu posestno stanje demokratske stranke. — Iz radi kalnih krogov se trdi. da radikalni ki;;b smatra kot izključeno, da bi se pojavil v političnem življenju za sedaj Stojan Protič, ki je v načelnem konfliktu z radikalno stranko. Zato so vse kombinacije z njegovo osebo izključene in za sedaj nemogoče. Seljaška internacijonala. Iz Prage poročajo: Na sestanku zastopnikov slovanskih agrarnih organizacij so se zedinili zastopnik češke agrarne stranke Švehla. predsednik srbskih zemljo-radniških zadrug Avramovič in pod- predsednik Kadičeve stranke Preda v ne glede osnovanja mednarodne agrarnega urada v Pragi. Ta agrarni urad bi moral v dveh mesecih izdelati poslovnik za ustanovitev seljaške internacijonale vseh držav starega in novega sveta. Kot posebno obeležje te internacijonale sc poudarja, da v ti internacijoa.il i ne bodo zastopane poedinc države. ani-pak posamezne agrarne stranke vseh držav. Po tem sporazumu bi stopiie v to internacijonalo zemljoradniška stranka, hrvatski Radičevci,, slovenska klerikalna in samostojna kmetska stranka. Iz Evrope bi bilo v internacijonali organiziranih okoli 20 agrarnih strank. -f- «Avtonomisti na vkup« kliče »Av. tonomist* in poziva nove občinske odbore sirom Slovenije, da sprejmejo resolucije za avtonomijo velike Slovenije. »Avtonomist* hoče Izrabiti današnjo situacijo, da bi pod okriljem avtono-mizma zbral okoli sebe vse one stranke in strančice. ki vpijejo proti JDS kot edini nasprotnici avtonomije. »Avtono-mist* vc dobro, da mu ne bo težko zbrati cel kup takih resolucij, ki jih sklenejo razni občinski odbori, ki ne bodo vedeli kaj sklepajo, ampak bodo dobili povelje od zgoraj, kot takrat, ko so razni Vehovci podpisovali s praznimi občinskimi blagajnami vojna posojila. Videli bomo občinske odbore, ki se bodo prvi odzvali »Avtenomisto-vemu* pozivu in ako bo g .Prepeluh odkritosrčen, bo moral priznati, da smo imeli popolnoma prav. -f-* Intertnezzo z londonske konference. Praška »Tribuna* prinaša zanimivo poročilo svojega pariškega dopisnika. ki popisuje kako se je vršil del debat« na eni izmpd londonskih konferenc, kjer se je razpravljalo <> nemškem ultimatu. Llovd George je ugovarjal: »Koraki, ki jih zahtev a Francija, so pretežki in se nc dajo izvesti vpričo ostalega sveta brc* pojas -i.il in točnih poročil 6 motivih.* Ta čas postane debata izredno živahna. Eh. da bi šlo za vinograde, a ne za premog!* vzklikne trpko Briand. Na to Llovd George: »Vi zelo zvito nastopate. g. kolega!* Briand: »Samo vsled tega. ker sem Vas premnogo obiskoval'.* Vstane Jaspar in reče: 'Gospodje, ne smemo pozabiti, da imajo Nemci v Bavarski tisoč topov!* »Da*, od vri" Llovd George, »toda priporočal b>, da se ne pozabi, da jih imava. Belgija in Češkoslovaška petkrat toliko!* Toda t se vmeša Sforza: »Gospodje, topovi so topovi, toda- prosim, d;' se upošte-.i dejstvo, da se Italija nahaja v neugodnem položaju. Angleškega premoga ne more plačevati, a dovoz nemškega, premoga ovirajo gospodarske represalije. Cospodje. Italija je danes sploh bre~. premoga!* Llovd George nato odvrne: »Dragi kolega." ne smete pozabiti, rh. ima Italija zato mnogo solnca'.* —- S tem je bil zanimivi intermezzo zaključen in konferenca je zopet resno pretresala vprašanje ultimata. DOBITKI RAZREDNE LOTERIJE. Pri nadaljnjem žrebanju srečk jugoslo-vanske razredne loterije so večji dobitki odpadli na naslednje srečke: srečka 7?0 dobi 1000 dinarjev, 4781 : 1000 dinarjev. 5421 : 1000 din. 184 : 2000 „ 15661 : 1000 „ 23635 : 2000 29110 : 5000 5095 : 10000 37999 : 1000 43741 : 1000 „ 51317 : 1000 ., 56178 : 2000 ., 61626 : 1000 66902 : 1000 0102 : 2000 73338 : 2000 88903 : 2000 „ 99085 : 4000 dinarjev. 14424 : 1000 17790 : 2000 24679 : 4000 32201 : 1000 37351 : 2000 40909 47643 52394 58011 65706 6000 2000 1000 4000 1000 67138 : 2000 72406 : 1000 73915 : 1000 99406 : 1000 Prosvefa (z ljubljanske gledališke pisarne. Zaradi obolelosti gdčne. Thieryjeve se namesto napovedane opere «Carmen-> vpri-zori v četrtek opera »Dalibor*. (Red E.) Za češko antologijo, ki jo izda Slovenska Matica, je glasom praške »Tribune* dovolila češka vlada 40.000 kron podpore. *No£ na Hmelmku*. dr.Lahova zgodovinska igra se igra v soboto in nedeljo v Radovljici. Jos. Suchy: Uvod v Budizem. Lična Knjižica, na papirju, kakor ga pri nas nismo več vajeni, z zanimivo naslovno sliko, posneto po staroindskem, umetno izdelanem kipu Bude. Uvod v Budizem! Idealist je našel v budizmu, katerega proučuje, »filozofično pojmovanje človeških ciljev, etične in moralične norme, pred vsem ljubezen do bitij in radodar-nost. Zato želi seznaniti našo inteligenco s prastaro, pa vendar še vedno resnično etiko, izraženo pred več tisoč leti na iztoku in potem ponavljano v krščanstvu in mohamedanstvu, pa vsak dan na novo izdano. In ta idealist je šel — pričel izdajati brošure o budizmu. Prva. uvod, je v naših rokah. Sledile mu bodo še druge, ki so menda že v tisku. Naj bi idealist ne doživel preveč razočaran}! Sicer le sedanja doba obnove, tudi duševne obnove, primerna, zato razočaranje m nuj-no potrebno, ali vendar — bojimo se. G. Suchy jc izdal brošurico o samozaložbi. (Dobi se no knjigarnah ali nri njem. Knafljeva ulica 18, in stane 14 kron.) — Vsebina je pregledna, lahka, res prvi uvod. Morda se uresniči obljuba, da dobimo še obširnejšo vsebino prastare filozofije, ki je temelj vsej današnji, in da dobimo tudi uvod v primerjave o verstvih in verovanjih. Poglobljenje v tvarino more versko-filozofsko vsebino depozitirati, kar jc že samo vredno de!a generacije. «Parni kotel*. Kot 1. zvezek znanstvene knjižnice je izdala Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani 100 strani obsegajočo razpravo »Parni kotel«, katero jc spisal inženjer Gvidon Gulič, preiskušcvalni komisar za parne kotle. Ta razprava je namenjena kurjačem, posestnikom parnih kotlov in delovodjem. Namenjena je tudi naraščaju, zlasti študirajočim, katerim naj olajša praktično proučevanje parnega kotla. Zaradi lažjega pregleda je knjigi pridan slovensko - nemški tehnični slovarček. Knjižica jc opremljena z mnogimi informativnimi ilustracijami in Skicami. cHlaltoh v Beogradu. Nekateri slovenski listi — v prvi vrsti seveda — »Slovenec* — so zopet zakričali nad Beogradom, češ, da sprejem češkega pevskega društva »Hlahol* v Beogradu ni bil tak, kakor bi morala sprejeti naša pre-stolica tako odlično prosvetno društvo. Res je edino le to, da se slavnostni sprejem ni mogel izvršiti po programu, kakor je bil določen, ker ie bil sprejem rc-povedan na 11. uro, a pevci ro prišli že ob 7. uri zjutraj. Da se pa vidi, kako nizko in neosnovano jc hujskanje znanega dela našera časonisia in kako neopra- vičeno ono vedno namigavanje na balka-nizem, objavljamo po beograjskih listih kratko poročilo o bivanju »Hlahola* v Beogradu: »Tri dni zaporedoma je priredil ,HIaliol' v beograjskem narodnem po-zorištu tri sijajno uspele konccrte, ki r.o bili vedno nabito polni. V nedeljo popoldne pa je priredilo .Beograjsko pevačko društvo' na Kalimcgdanu svojim gostom Cehom svečanost, katere se je udeležil ves Beograd. V imenu .Beograjskega pe-vačkega društva' je pozdravil goste Ri-sta Odavič, ki je v svojem govoru po-vdarjal izvanredno kulturno važnost .Hlahola' in izvanredni pomen njegovega zle-ta v Jugoslavijo z ozirom na zbližanje Jugoslavije in Češkoslovaške. Nepopisno navdušenje jc nastalo, ko jc Odavič javil, da je prestolonaslednik Aleksander odlikoval društvo z redom sv. Save III. razreda, predsednika dr. Motejla z redom sv. Save III. razreda, pevovodji Iraka ir. Krupko z redom sv. Save IV. razreda, a tajnika .Hlahola' z redom sv. Save V. razreda. Odgovoril jc predsednik .Hlahola' dr. Motejl, ki jc izjavil, da jc že dolgo poznal srbsko dušo i" v nji našel jamstva za veliko slovansko bodočnost. Zahvalil se je prestolonasledniku v navdušenih besedah za visoka odlikovanja in izjavil, da bo ,Hlaliol' vedno ponosen na odlikovanja, ki mu iih je dal sin naroda, ki je v težkih dnevih žrtvoval vse za narodno čast. Razvila se je narodna Veselica, igralo se kolo in pele narodne pesmi. Na vabilo poveljnika slavnega drugega srbskega .železnega' polka, polkovnika Daskaloviča. so biskali češki gostje vojašnico tega polka, kjer so izvajali vojaki sokolskc vaje. Z navdušenjem so gledali Čehi sokolsko vzgojo v naši vojski in predsednik Motejl je nazdravil v vznesenih besedah zmagovalni srbski vojski, ki je doprinesla največ za osvobojenje Slovanstva. Svoj govor je končal z bcacdami: ,Kar smo mislili vedno, to smo sc prepričali tudi sedaj: tu v Beogradu bije veliko, pošteno in idealno srce.' Po sokolski vaji so vojaki igrali kolo, kateremu so se pridružili tudi češki gosti.* «Hlaholov» povratek v 7.agrcb. V sredo dne 23. t. m. se je praški -Hlahol* vrnil v Zagreb. V četrtek na Telovo bo*dal koncert, na katerem bo sodelovalo 120 pevcev in pevk. katere bo spremljevala zagrebška Filharmonija. Ob te.i priliki se bodo izvajale sledeče skladbe: Češka pesem (Smetana), Nesrečna vojna (Novak). XXIII. psalcm (K.B.Jirak) in Mc-luzina (Fibich). Iz Zagreba odpotujejo •Hlaholaši* v petek dne 27. t. m. Viljem Barmester pri nas. Znani violinski virttioz, katerega predvajanja se odlikujejo posebno po globokočutnostl in melodijoznosti, koncertira v Ljubljani dne 1. junija, v Zagrebu dne 3. junija, v Celju dne 5. junija in V Mariboru dne o. junija. Od tu nadaljuje turnejo po celem Balkanu. Točnejši spored bomo pravočasno objavili. 450lclnica Durerjevega rojstva. Dne 20. t. m. ic preteklo 450 let. odkar sc jc rodii znani nemški slikar A. Diircr. Sokolski vestnih 'Ljubljanski Sokoh priredi, kakor smu že poročali, v nedeljo dne 29. t. m. na prostoru športnega kluba »Ilirija* veliko javno telovadbo, pri kateri sodeluje po!-noštcvilna godba Dravske divizije pod kapelnikom g. dr. Čerinom. Na spored'i so poleg nastopov ženske in moške dece ter ženskega in moškega naraščaja proste vaje članic za izlet v Osjeku in za vsesokolski zlet v Ljubljani leta 1922.. proste vaie članov za vsesokolski zle i, orodna telovadba in naposled ritmične proste vaje »Po jezeru«, prvič izvajane od skupine 16 članic. Sestavil jih je dr. Murnik po znani Vilharicvi pesmi. Začetek nastopa ob 3.30 popoldne. Vstopnico po 10. 8 in 3 dinarje se dobe v predpro-daji v odborovi sobi v Narodnem domu'. Dopoldne ob 8. uri jc na telovadi šču glavna skušnja, pristopna občinstvu proti vstopnini 1 D. Zvečer ob 7. uri jc v Narodnem domu prijateljski večer s sode-ovanjem Dravske divizijske godbe. — Vstopnina 2 D. »Stepanjskl Sokol* opozarja bratska društva na proslavo društvene desetlct- . nicc, ki se vrši v nedeljo dne 12. junija t. I. na Kodelicvem. Natančen spored pravočasno. Sokolsko društvo v Krškem priredi ob svoji 151etii!d dne 10. julija veliko javno telovadbo z ljudsko veselico na sejmisiu \v Krškem. Natančen spored pozneje. * Deželni predsed tik v Vodicah. Predsednik deželne vlade dr. Vilko B a 11 i č je obiskal predvčerajšnjim po toči hudo prizadete kraje občme Vodice v kamniškem okraju, zlasti Skaručno, Šinkovturn in Vešče. Gospod deželni predsednik je obljubO, da bo vlada prizadetim po možnosti priskočila na pomoč. k Imenovanje v državni službi. Inže-rijer Emil pl. O b e r e i g u e r v Ljubljani js imenovan za višjega gozdarskega svetnika; pravni praktikant Avgust Hali e r m u t h v Mariboru pa za avskul-tanta. * !z poštne službe. Za poštarja sta imenovana poštna oficijanta Fran B r u m e c v Zrečah in Anton Globovšek v Me-?.i. Poštarica Leopoldina Strlič je trajno vpokojena. * Služba uradnega zdravnika v Logatcu. Razpisana je služba uradnega zdravnika za okrajno glavarstvo Logatec. Interesenti se opozarjajo na razpis v »U-radnem listu*. * Okrajno glavarstvo v Murski Soboti Glasom ukaza prestolonaslednika Aleksandra se v področju deželne vlade za Slovenijo ustanovi za ozemlje, ki je bilo do sedaj pod upravo civilnega komisarja za Prekmurje, okrajno glavarstvo s sedežem v Murski Soboti. Okrajno glavarstvo v Murski Soboti prične poslovati dne 1. junija 1921 ter prevzame vse posle civilnega komisari-iata, ki ,bo z omenjenim dnevom ukinjen. * Spominski dan. Danes poteče petdeset let, kar je v Mariboru umrl znani publicist in urednik »Slovenskega Naroda* Anton Tomšič, ki je v onih za Slovane težkih časih z izredno odločnostjo vodil boj za pravice slovenskega ljudstva. Tomšič ie bil prvi urednik »Slovenskega Naroda* in po poklicu prvi slovenski žurnalist. Kot publicist je Anton Tomšič zastavil vso svojo energijo za dosego svojega ideala — zedinjeno Slovenijo: danes, ob petdesetletnici njegove smrti, imamo zedinjeno Jugoslavijo in se v svobodni domovini hvaležno spominjamo tega zaslužnega moža. "•• K napadu na župnika Šime Červar ja v Istri objavlja »Edinost* nastopne podrobnosti: Ko je šel dne 15. maja zrenjski gospod župnik Šime Červar na volišče, so ga na poti napadli fašisti ga uklenili ter s silo odvedli s seboj. Med potjo so ga zasramovali, ouljuvali, tako pretepali, da so mu izbili tri zobe in ga z nevarnimi grožnjami prisilili, da je v uklenjenih rokal: nosil dve tri-kolori. Tako zvezanega so drsali gospoda župnika iz vasi v vas in končno privlekli na sodni jo v Motovun. Na sodniji so svečenika, slekli in zaprli v soduijsko temnico. Ljudstvu, ki je priteklo pred sodnijo in zahtevalo, da se njegov dušni pastir izpusti, gospod sodnik" ni ugodil. Ljudstvo se je jokalo in odšlo. V obrambo oblastva so bile jpo stavljene strojnice. Župuikova mati je prinesla na sodnijo žhnnice za sina. k" jc pa oblastvo ni sprejelo. Mati je že-lela s sinom govoriti. Oblastvo ji na tega nI dovolilo, ker je njen sin vsled pretepanja po glavi in životu ves spa-čen in se mu blede. Zdravnik ga leči v zaporu, ker se ga ne upajo prepeljati v bolnišnico, zakaj bržkone bi na poti umrl. * O laških in nemških izzivačih v Ljubljani nam prihajajo vsak dan nove pritožbe. Ti ljudje, med katerimi prevladujejo verižniki iz Trsta, pa žal tudi iz Zagreba, se ne zadovoljujejo s tem, da dražijo pasante ljubljanskih ulic z izziva-jočim švabčaranjem in italijanščino, ampak so vrhu tega še naravnost predrzni in nesramni. Kaj res ne bo prej miru, da bodo zlasti Tr/.ačani naleteli tudi v Ljubljani na — tržaške manire? * Državni stanovanjski urad v Ljubljani se preseli dne 27. in 28. maja 1921 iz mestnega dekliškega liceja v nove poslovne prostore na Dunajski cesti št. 40 (vogal Cesta na južno železnico): stranke se ta dva dneva ne sprejemajo. Poslovanje v novih prostorih se prične 30. maja 1921. Stranke se sprejemajo v stanovanjskih zadevah vsak ponedeljek, sredo in petek od 9. do 13. ure; drugi dnevi so rezervirani za komisije, seje in reševanje. * Javno cepljenje v Ljubljani se je vršilo od 5. aprila do 14. maja 1921. Cepljenih je bilo v tem času 42.371 civilnih oseb. od teh prvič 1883 in revakciniranih pa 40.488. Resnih komplikacij prt cep-ljencih ni bilo. cepivo je bilo prav krepko učinkujoče. * Mestni dohodarstveni urad v Ljub-fjani je zaradi snaženja uradnih prostorov v soboto dne 28. maja za. stranke z* prt. * Žegnaeje v Trnovem v Ljubljani bo fetos zelo zanimivo in zabavno. Občinstvo opozarjamo na 26. junij že sedaj. * Koncert v hotelu «Tivoli* v Ljubljani V Četrtek dne 26. maja dopoldne od 10. do 13. ure, popoldne od 16. do 20. ure. Vstopnina prosta. * Župnih in moda. Iz nekega dolenjskega trga nam poročajo, da je začel i3mkajšuji župnik, sedaj ko mu je zmanjkalo političnega gradiva, študirati žensko modo. V nedeljo je v pridigi razpravljal o tem, kako dolga krila smejo ženske nositi. Onim ženam in dekletom, ki bi imela krajša krila, kakor jih je sam Ljubljana, 2o. maja. re sama kupiti blaga, da si krilo vstavi, naj se le zglasi pri njemu, pa ji bo dal 20 kron. Tudi »narodne dame* si je pri voščil, češ, da pobirajo razne prispevke le zato. da se razkazujejo, in da jim ne hodi po glavi drugega kakor lepe obleke, svilene nogavice itd____ Nimamo nič proti takim pridigam. Nasprotno, mislimo da spadajo študije o modi skoraj bolj na prižnico, kakor politika. Vrh tega imajo še to dobro, da ne spadajo pod — kaneelparagraf. * Avtomobil v poštni službi. Kakor se nam poroča iz Beograda, se v ministrstvu pošte in brzojava deluje na to, da se na vseh progah, kjer sedaj vozovi prevažajo -pošto, uvede avtomobilski promet. Najprej se uvedi avtomobilski promet. Najprej se uvede avtomobilska pravne, ostale ceste pa se bodo morale v to svrho popraviti. * Vojaki — orožniki. Kakor se :z Beograda poroča, je vojni minister do volil, da se izmed moštva naše armade rekrutira 2000 orožnikov, a če bi bilo potrebno, tudi več. Premeščenje iz armade v žandarmerijo se izvrši, ko bodo rekruti vojaško dovolj izvežbani. Ostalo službeno dobo odslužijo pri orožni-štvu, kjer bodo prejemali tudi svojo plačo. * Sprejem v vojno akademijo. Vojni minister je izjemoma dovolil, da smejo za sprejem v višjo vojno akademijo prositi tudi oni častniki, ki niso absolvirali nižje vojne akademije, ako niso stari nad 30 let in niso v višjem kakor majorskem činu. * Županske volitve na Štajerskem. V Loki pri Ž u s m u je bil izvoljen za župana dosedanji župan, trgovec in posestnik Florijan Ga-jšek, naprednjak. Občina Sv. Peter pod Sv. gora-ni i je izvolila za župana socijalista Fr. Gaierja; tudi vsi štirje svetovalci so socijalisti. V občini Sv. Katarina je izvoljen za župana posestnik Anton Kos. v B r e s t o v c u Andrej Cverlin. v Tekačevem Anton Debelak, v Spodnjem S e č o v e m Janez Stip-lovšek. v Blat u Alojzij Anderlič, vsi pristaši Samostojne kmetijske stranko. - Umrl je na svojem posestvu pri Vojniku trgovec in tovarnar Moric Staline r. dolgoletni bivši zastopnik Celja v graškem deželnem zboru in odboru. Stallner je bil eden najhujših in najbolj nevarnih sovražnikov našega naroda za časa Avstrije. Po prevratu, ki ga je preseuetil in mu uničil vse politične nade. se je popolnoma umaknil iz političnega življenja. Bil je star 64 let. * V Tetčjem vrhu pri Črnomlju je bil 22. t. m. izvoljen za župana pristaš SKS. gospod Janez Agnic, posestnik iz Tuše-vega dola. . * Koze v celjskem okraju. V celjskem političnem okraju so v tednu od 16. do 23. t. m. na novo obole'e za kozami tri osebe in sicer ena v Ljubnem, ena v Loki in ena v Veliki Pirešici. Dve osebi sta umrli. * Koča na Sv. Uršuli se otvori s 1. junijem 1921. Preskrbljena je z jedili in pijačo. * Nezgode v Maribor«. V torek si je 521etni delavec Tscheligi pri delu v pivovarni izpahnil levo roko. — Istega dne se je 241etni čevljar Mihael Geršak vsled neprevidnega ravnanja s čevljarskim no žem tako močno urezal v levo nogo. da je moral iskati pomoči na rešilni postaji. * Požar. V Zamarkovi v Slov. Goricah je v soboto požar, ki ga je zanetil domači osemletni sin, uničil posestniku Simonu Bračku hleve, gospodarsko poslopje in vse vozove in poljsko orodje. Škoda je tem občutnejša. ker je zavarovalnina jako majhna. * Roparski napad. Ko se je pretečeno soboto posestnik Brpmc vračal iz Ljubljane v št Vid. se mu je pridružil nek neznance, s katerim sta jo potem ob železniškem tiru mahnila proti Št. Vidu. Blizu Poljan je nszuani spremljevalec nenadoma zagrabil Bremca. ga vrgel v jarek ter mu šiloma iz notranjega žepa iztrgal denarnico, v kateri je imel 15.000 kron. Ropar je potem izginil v smeri proti Ljubljani. Doslej ga še niso izsledili. * Ukradena reklamna tabla. V Spodnji šiški je bila te dni trgovki Ani Lipovšek ukradena nad vrati njene trgovine pritrjena reklamna tabla. Storilcu še niso prišli na sled. * Gozdne tatvine. Strahomerčani, ki iraajo na Krimu lepe gozdove, opažajo v zadnjem času. da jim nepoklicani indivi-dui sekajo najlepše smreke'in hoje. ki jih odvažajo neznano kam. Da se ubranijo gozdnih tatov, so postavili stražo, ki je te dni zasačila nekega uzmoviča, ko je voz najlepših smrekovih debel peljal na svoj dom. Zaradi tatvine se bo zagovarjal pri sodišču. * Tatvine. Trgovcu Edmundu Kavčiču, stanujočemu v Gradišču v Ljubljani, je bilo dne 22. t. m. v gozdu v sredini Večne poti ukradeno kolo. vredno 2500 K. — Francetu Pekleta, hlapcu pri vele-trgovcu Štepieu v Spodnji Šiški, je bilo ukradenih iz njegove zaprte omare več komadov obleke v vrednosti 1500 kron. PREDOLGI ZA INVESTICIJSKO POSOJILO. »Riječ* prinaša pod tem naslovom članek, iz katerega posnemamo nekatere zanimive predloge za novo državno investicijsko posojilo. Prvi predlog, ki se vladnim krogom še najbolj dopade, je notranje posojilo 500 milijouov dinarjev po tečaju al pari za katerega bi se plačevalo sedemodstotne obTesti. Posojilo bi se začelo po nekoliko letih amortizirati in bi bilo vrnjeno v teku 50 do 60 let. Posojilo pa bi se moglo lombardirati z 90 odstotkami pri Narodni banki. Plasiranje posojila bi prevzel poseben bančni sindikat, ki bi obenem garantiral za uspeh posojila. Ta način državnega posojila pa bi pomnožil inflaaci-jo denarja, dal zaslužiti bančnim sindikatom, ne bi pa mogel pritegniti k posojilu denarja širokih mas, ki se ne spuščajo rade v take posle. Drugi predlog govori o inozemskem posojilu. Država bi vzela posojilo v zlati valuti, n. pr. v ameriških dolarjih. Slabe strani inozemskega posojila smo že omenili v enem naših zadnjih člankov. Tako posojilo je namreč veliko dražje, kakor notranje in lahko zahteva gospodarske prednosti v državi. »Riječ* pravi, da bi se po uspelem inozemskem posojilu ustavilo tiskanje novih bankovcev in bi vsled tega dvignila vrednost dinarja, kakor se je to zgodilo r, madžarsko krono, ker bi se za več vredni dinar dobilo več dolarjev, bi se dolg v dolarjih zmanjšal za toliko, za kolikor bi se izboljšal tečaj naše valute. Na notranje posojilo in na obresti pa vrednost dinarja na svetovnih trgih nuna vpliva. »Riječ* bi imela prav, če bi vlada krila s posojilom proračunske deficite in bi zato mogla ustaviti tiskanje novih bankovcev. Novo posojilo pa je v prvi vrsti investicijsko posojilo in ne kon-sumptivno. Po »Riječi* prorokovano zvišanje vrednosti naše valute bi bilo v tem slučaju samo umetno. Vrednost dinarja bi zopet padla vsled rednega povpraševanja'po dolarjih, ki bi jih rabila država za plačevanje obresti in vsled izostajanja vsakega donosa pri konsnmptivnem kapitalu. Tretji predlog, ki ga je prinesel »Agra-mer Tageblatt* izpod peresa g. M. Maut-nerja, je premijsko posojilo. Od onih sedem odstokov obresti ali 35 milijonov dinarjev, se naj porabi samo štiri odstotke (t. j. 20 milijonov) dinarjev za izplačevanje obresti, tri odstotke (t. j. 15 milijonov) pa se naj bi porabilo za premijo na ta način, da se vsako leto izžrebajo za upnike še dobitki. Tako posojilo, pristavlja »Riječ«. ne bi baziralo na etični podlagi patrijotizma. ampak na dobička-željnosti. Posojilo bi ne bilo nič cenejše od navadnega notranjega posojila, zato pa bi se moglo, če dosežemo ravnotežje v proračunu, lahko plasirati v inozemstvu, ker bi inozemski upniki v tem slučaju računali z dobičkom, nastalim iz večje vrednosti dinarja. = Ljubljanski velesejm. Vse tvrdke. ki nameravajo postaviti na prostoru ljubljanskega velikega sejma lastne paviljone. naj se zglase pri arhitektu g. Costa perarii (obratno ravnateljstvo južne železnice v belgijski vojašnici v Ljubljani), ki jim bo dal potrebna navodila. Interesente ponovno opozarjamo, da traja rok za prijave samo do 31. maja. = Stanje Narodne banke SHS dne 15. n-.aja: kovinska podlaga 443.972.390 din. (-;- 2.221.743.07), posojila 208,629.939.83: (—147.484.71); terjatve napram državi 3.,713,878.824.18 (—15.820). novčanice v prometu 3,.703.251.715 (— 15.165.790) dinarjev. V oklepajih označene številke pomenijo spremembo napram prejšnjemu tednu. — imenovanje članov v upravo za zaščito industrijske lastnine. Na predlog ministra za trgovino in industrijo je podpisan ukaz o imenovanju članov v upravo za zaščito industrijske lastnine. Po uredbi o zaščiti industrijske lastnine bo ta uprava obstojala 5 let. = Anglija nam ponuja kredit. Beograjska »Epolia* poroča, da je ponudila angleška vlada naši kredit, s katerim bi si mogla naša država nabaviti v Angliji železniški in drug materijal. LISTNICA UREDNIŠTVA. Čatež pod Zaplazoni. Dopis smo izročili »Domovini«, ker ga sami radi po dovolil, je zagrozil, da ne bodo smele na | manjkanja prostora nismo mogli priob. Telovo i proc-etiji- Ako si katera ne mo- i čiti. Hvala lepa in oglasite se še kaj'. • = Za izvoz našega vina v Češkoslovaško. Akcija, ki se jc započela za izvoz našega vina v Češkoslovaško, ima žc nekoliko uspeha. Več čeških tvrdk se je priglasilo, da so pripravljene, nabaviti si v tej sezoni čiin več vina v Jugoslaviji. = Spor med Muslimansko centralno banko v Sarajevu in delničarji. Muslimanska centralna banka v Sarajevu je sklenila povišati svojo glavnico od 5 na 20 milijonov kron. Zadevo je prevzel neki sindikat, v katerem se nahaja tudi Prva hrvatska štediona v Zagrebu, kar je izzvalo med delničarji veliko nezadovoljnost in razburjenje. Dosedaj so se namreč glasile delnice na itne, tako da jih ni mogel dobiti nihče drugi, kakor samo muslimani, in se j« smatrala banka kot muslimansko narodno podjetje. Večina delnic pa pride sedaj v roke nemo-hamcdancev in bo banka izgubila svoj prejšnji muslimanski značaj. = Nova tvornica pohištva v Osjeku. S pomočjo češkega kapitala se ustanovi v Osjeku nova moderna tvornica za izdelovanje pohištva. V to svrho je bila kupljena tamošnja siara tvomiea, ki se. bo >edaj preuredila in znatno razširila. — Otvoritev borze v Novem Sadu. Dne 9. maja se bo vršila ustanovna skupščina borze v Novem Sadu. = »Balkansko banko» je osnovala v Budimpešti zagrebška Narodna banka. Glavnica znaša pet milijonov kron. Namen banke je posredovanje med našimi in madžarsikimi bankami, ker so vse madžarske banke v naši državi pod sek-vestrom. = »Sardina* delniška družba v Osjeku je kupila 4 nemške tvornice za priprav ljanje sardin v Dalmaciji in je povišala svojo glavnico od 4 na 5 milijonov K. — Centralna banka d. d. v Zagrebu. prej Krapinska banka, je sklenila povišati svojo glavnico od 50 na 100 milijonov kron. 25 milijonov se iz rezerve pri-deli glavnici. Vsak delničar dobi za dve stari eno novo zastonj, na vsake tri stare pa sme podpisati eno novo. = Hotelsko drnštvo v Zagrebu bo v svrho gradnje novih hotelov, posebno velikega hotela pri kolodvoru v Zagrebu, povišalo svojo glavnico od 10 na 30 milijonov. Razpis bo objavljen že te dni, nakar se takoj prične gradnja novega zagrebškega hotela. = Mariborski trg. Na sejem, ki se je vršil 21. t. m., je bilo pripeljanih 188 prašičev. Cene so bile sledeče: plemenske svinje kg žive teže 28 do 30, polpitane svinje 30 do 32, mladi 6 do 11 tednov stari prašiči 240 do 480, jesenski prašiči 550 do 950 kron za svinjo. Kupčija je bila jako živahna. Bilo je zlasti mnogo mladih prašičev, ki so bili vsi prodani. = Mariborski trg. Na sejem, ki se je vršil 24. t. m., je bilo pripeljanih 12 konj, 4 biki, 87 volov, 209 krav in 15 telet, skupaj 327 glav. Cene so bile sledeče: debeli voli (kg žive teže) 18 do 24, pol-pitani 16 do 17. plemenski voli 14 do 15, biki za klanje 11.50 — 15, krave za klanje: debele 14 do 18. plemenske 12 do 15, molzne 16 do 18, breje 16 do 18, mlada živina 12 do 17. teleta 17, krave sja klobase 7 do 10. Cene sena in slame: sladko seno 340 do 350 za 100 kg, kislo seno 180 do 260. slama 200 do 240. Ker so bile cene sena in slame previsoke, je bila kupčija slaba. Cene mesa: volovsko I. vrste 27, II. vrste 25, III. vrste 24 K. biki, krave in telice 24, telečje meso I. vrste 25, II. vrste 23. sveže svinjsko meso 32 kron. = Cene na vukovarskem trgu od 21. maja. Žitarice: (po 100 kg) pšenica 980 do 1000 K. rž 800 do 850 K, koruza 400 do 420 K. ječmen 450 do 460 K, oves 310 do 350 K. fižol 400 do 450 K, grah -150 do 500 K, bob 450 do 500 K, leča 600 do 700 K. Živin a: (žive vase za kg" goveda 14 do 16 K. svinje 28 do 29 K, teleta 10 do 20 K. jagnjeta 20 do 24 K. M e s o in mast: (za kg) govedina 28 K, teletina 32 K. svinjina 32K, jagnjetina 36 K. mast 40 do 42 K, slanina 38 do 40K. Perutnina in jajca: (za komad) gosi okoli 80 K. kokoši okoli 50 do 60 K. jajca 1K 60 vin. = Povišanje uvoznih carin v Rumuniji. 5 1. junijem bodo povišane v Rumuniji uvozue carine. Za nemško blago je uvedla tudi Rumunija 50odstotno surtakso. Pri blagu iz drugih držav se mora priložiti izkaz, da blago ni nemškega izvora. = Novo Stinnesovo podjetje v Avstriji. Kakor poročajo z Dunaja, sta baje Stiu-nes in dr. Kranz osnovala konzorcij, ki se bo v prvi vrsti bavil •/. izkoriščanjem avstrijskih vodnih sil. Ta načrt še začasno nima konkretnih oblik. Vesti, da se Stinne* zanima za gornještajer-ke vodne sile. krožijo že dalje časa. Kooperacija z dr. Kranzem je posebne važnosti radi tega. ker je dr. Kranz v dobrih od-nošajih z Jugoslavijo iu bi Stinues potom njegovega posredovanja pridobil na vplivu v Jugoslaviji, kjer je že osnoval tvornico za papir. V zvezi s tem so francoski listi že pisali o preteči Stinnesovi nevarnosti na Balkanu. = Stinnes na Madžarskem. »Baseler Nachrichten* poročajo iz Budimpešte, da sc tam vršijo pogajanja Stiunesovili za-stopuikov z raznimi madžarskimi podjetniki glede nakupa teh podjetij. Stinnes namerava kupiti železoiivarno Riuia Mu-ranv Snlgo Tavan. tvorniei za stroje Schliek-Nieholsolin ter Horner in drug in tvornico za vagone iu brodove Ganz-Da-nubius. = Francosko posojilo v Ameriki. Francoski listi poročajo, da se more francosko posojilo v Ameriki v znesku 100 milijonov dolarjev smatrati kot gotovo dei-tvo. Pogoji so za Francijo baje zelo po-voljni. = Dovoljen uvoz žita za mletje v Madžarsko. V zaščito mlinske industrije je madžarska vlada dovolila prost uvoz žita za mletje pod po-oiem. da se mora odgovarjajoča količina moke zopet izvoziti. = Velescjem v Poznanju. V Poznanju se bo vršila od 28. maja do 5. junija *. 1. razstava vzorcev poljske industrije. Na razstavi bodo zbrani vzorci vseh pauog poljske industrije. Razstava bo splošen in prvi pregled gospodarske moči Poljske ter zbirališče onih. ki žele stopiti v trgovske odnošaje s Poljsko. Podrobnejše informacije daje poljski generalni konzulat v Zagrebu. = Romunski izvoz. Lansko leto =e je izvozilo iz Romunije blaga za 2621 milijonov leiov, dočhu se je v letu 1919. izvozilo samo za 103 milijone leiov. Vrednost izvoza je torej tekom enega leta narastla za preko dve in pol milijarde lciov. Za letošnje leto se pričakuje še nadaljnji porast izvoza, ako bo žetev tako j uspela, kakor sedaj kaže. = Nemška konkurenca v Ameriki. Po poročilih ir. Amerike je Nemčija baje predvidela subvencijo 50 do 60 milijard za pospeševanje zunanje trgovine. Minister Hoover je baje to ugotovil, ker mu je drugače to nerazumljivo, kako se more nemško jeklo in drugo blago ponujati v Ameriki po tako nizkih cenah, s katerimi ameriška produkcija sploh ne more konkurirati. Hoover snuje, kakor poročajo. zaščitno carino, ki naj bi cene nemškega blaga kolikortoliko približale ameriški prodajni vrednosti. = Francosko posojilo v Ameriki New-vorški listi javljajo, da so pogajanja med delegati francoske vlade in ameriškim bančnim sindikatom za posojilo v znesku 100 milijonov dolarjev povoljno uspela. Posojilo se bo obrestovalo po 7 in pol odstotka ter se ima plačati tekom 20 let. = Ustanovitev efektne in devizne borze v Gdanskem. PredsedniStvo gdanske trgovske zbornice je sklenilo ustanoviti v Gdanskem efektno in devizno borzo. Doslej je bila tam samo borza za produkte. Za sedaj se bodo uradno notirali poljski bankovci, dolarji m funti šterlingi. 460 47.': 895 900 420 44-i 880 350 360 1975 2000 4700 4800 94 97 460 480 1200 690 715 700 710 1700 580 60Q 600 610 910 560 380 400 790 30.80 V 169 — 170, Borza 25. mala Zagreb, devize; Berlin 205 — 20A, Bukarešt 220 — 223. Milan 685 — 688. London 495 — 500, Pariz 1065 — 10To. Praga 185 — 187. Švica 2840. Dunaj 21.9<> — 22.05. Newvork 124 — 125. Budimpešta 55.50 — 57. Valute: dolar 123.50 — 124.50, avstr. krone 22.50 — 23. rublji 60 — 65, češke kroue 190, fanti 470. napoleondori 418 — 422. marke 210 — 215. leji 218 — 222 italijanske lire 670 — 675. Blagovna borza: oves 460, koruza 460, koruza srbska 480. vse franko Zagreb. denar blagft Hrvatska eskomptna banka ■ Ljubljanska kreditna banka • Jugoslavenska banka ■ t ■ Slavonia *«••••■» Trgovsko-obrtna banka < s Jadranska banka i . • • • Praštediona ..»•»< Poljedelska banka . t • • Banka Brod na Savi > «. > ' ■ i:tm a n Srpska banka t > « »• • • Narodna banka ■ • r> > Eksploatadja drva » • • . Slovenska eskomptna banka Narodna Sumska Industrija ■ Banka za Primorje . . • Goranla <...»•>• Rečka pučka banka . , j • Ljublj. strojne tov. in liv. . Beograd, valute: dolar 31.10. franki 265 — 268, leji 55.50 — 56, levi 40 — 40.50, marke 53.50 — 54, avstr. krone 5.55 — 5.60. napoleondori 104 — 105. Devize: London 126 — 1556.50. Pariz 268 — 270, Ženeva. 565 — 570. Praga 46.75 — 47. Dunaj 5.50 — 5.55. Berlin 52.50 — 53, Milan 173 — 174 Dunaj, d c v i z e: Zagreb 451 — 455, Beograd 1801 — 1821. Berlin 944 — 950," Budimpešta 253 — 256. Bukarešta 980 — 990, London 2257.50 — 2277.50, Milan 3120 — 3140. Newyork 569 — 573, Pariz 4905 — 49-15, Praga 815 — 851," Sofija 695 — 705. Varšava 54 — 56, Cn-rih 10.212.50 "— 10.262.50. Valute: dolarji 564 — 568. levi 687.50 — 697.50, marke 954 — 980. funti 2240 — 2260. Praga, devize: Berlin 111.75 — 113.25. Milan 367 — 369. Pariz 577 — 58(i. London 268.50 — 270. Newyork 06.87 — 67.87. Beograd 213.50 — 215.50, Sofija 82.50 — 83.50, Dunaj 11.30 — 12.30, Varšava 6 — 7. Zagreb 52.12 — 54.12, Budimpešta 29.62 — 30.62. Valute: marke 111.75 — 113.25, švic. franki 1206 — 1209. lire 264 — 266. franc. franki 574 — 577. funti 266.50 — 268.50, dolarji 66.37 — 67.37, dinarji 208 — 210. leji .113 — 114.50. levi 79 — 80. avstr. krone 11.30 — 12.30, poljske marke 6 Berlin, devize: Italija 339.50 310, London 239.50 — 210, Newyork 60.305 — 60.145. Pariz 521.95 — 523.05. Švica 1081.10 — 1082.60. Dunaj 14.58 — 11.62. 1'raea 88.90 — 89.10. Budimpešta 26.97 — 27.03. Curili, d e v i z e: Berlin 9.25, Nevrrork 557. London 22.11. Pariz 48.35. Milan 30.62, Praga 8.25, Budimpešta 2.50. Zagreb 1.50, Bukarešta 9.60. Varšava 0.60. Dunaj 1.375, avstr. žig. krone 1.02. Vremensko poročilo I. ohl;ann .""G in nad miren: 75 Bo! «» g e r « -3 «« " , o o -nxa > Vetrori Nebo i 7. nri| 73S-7 ;17-0- brez vetra 25. maj 1«. uri! rse-o »l.jvth. ti. oni 735 » 'IS «' al. aeT. vih. ! jaano Sreda a včcra;šnia terapftraiura 19.3, normalna S Vremenska napove«): t- plo lepo vreme. So!nce vxba;a ob 4*14 z&naia 19'4Q Lastnik in izdajatelj Konzorcij „Jutra". Odgovorni urednik Vit F. Jelene. Zahtevajte v kavarnah, gostilnah, brivnicah in javnih lokalih »JUTRO" Obrambni vestnik Pokrajinski zbor Jugoslovanske Matl-te v Ljubljani. Jugoslovanska Matica ima. danes v Sloveniji 50 prav. vestno in marljivo delujočih podružnic, a v pripravi za ustanovitev je pa 27 podružnic. Vodstvo teh podružnic je bilo dosedaj poverjeno glavni podružnici Jugoslovenske Matice v Ljubljani. Glasom pravil pa nastopi po ustanovitvi več podružnic v eni pokrajini na čelu tem podružnicam pokrajinski odbor. Zato likvidira v nedeljo dne 29. maja svoje poslovanje glavna podružnica kot voditeljica poslov pokrajinskega odbora ter stopi na njeno mesto pokrajinski odbor sestavljen iz za upnikov cele Slovenije. Pokrajinski zbor Jugoslovenske Matice za Slovenijo se vr Si v nedeljo dne 29. maja in sestoji iz dveL delov: 1. Zaupno zborovanje delegatov ob 10. uri dopoldne v veliki dvorani Mestnega doma. Pristop imajo samo oni odposlanci, ki se izkažejo z izkaznico glavne podružnice. Obravnavalo se bo: Poročilo o podrobnem delovanju Jugoslovenske Matice in o njeni organizaciji; razgovor o sestavi in izvolitvi novega odbora. H. Javno zborovanje Jugoslovenske Matice se vrši .v veliki dvorani Mestnega doma ob 2. uri pop. s sledečim dnevnim redom: 1.) Otvoritev zborovanja po predsedniku dr. Vladimirju Ravnifcarju. 2.) Poročilo tajnika, in poročilo blagajnika glavne podružnice o dosedanjem delovanju. 3.) Volitev pokrajinskega odbora za Slovenijo. 4.) Pred logi in nasveti. — Opozarjamo naše občinstvo, da se udeleži tega zborovanja ki bo v nedeljo 29._ maja ob 2. uri pop. v največjem številu. Saj menda ni potrebno poudarjati važnosti Jugoslovenske Matice, posebno še v zadnjih dneh. * P. n. delegatom za pokrajinski zbor Jugoslovenske Matice v Ljubljani, ki se vrši v nedeljo dne 29. t. m. ob 10. dopoldne v Mestnem domu. Onim gg. delegatom, ki potujejo v Ljubljano na pokrajinski zbor naznanjamo, da je dovolila tovarniška zaloga papirja { gotskih ln pisarniških potrebščin. Zaloinlifeo raznovrstnih razglednic. IME. Tičar, Ljubljana 709 20-6 Fini slonokoščeni izdelki M. Bartl Gledališka ulica 7/III, Ljubljana. 881 9-8 Hofuzo, obes, otrobe ladSSR pridelke dobavlja v vrečah ali rinfuzi celo vagone ali tudi v manjših množinah najceneje tvrdka Paternost & Semič, Ljubljana, Rimska oesta 2. Brzojavi: Parem, Ljubljana. 855 2—2 se takoj sprejme. Strojepisja in srbohrvaščine zmožne imajo prednost Natančne ponudbe z referencami in zahtevo plače na 873 Kolinsko tovarno v Ljubljani, prvovrsten retušer se sprejme. 864 2-2 Atelje Pelikan, Celje. ehiavic & tu 799 „pri Zlati Sopafi" 26-3 trgovina z ieieznino (praj Hacnmersehntidt) Ljubljana, Valvazorjev trg št. 7 nasproti križevniške cerkve. Zaloga cementa in karbida. Arhitekt in mestni stavbenik VILJEM TREO Ljubljana, Gosposvetska c. 10. Telefon interorb.št.103. Ustanovljeno 1.1850. so priporoča za zgradbe vseh vrst ter izvršuje načrte in proračune. 710 13—7 SeaHBaSBBBB33SS3BIBaBSB0SSa | toitelis strojno f I olj I *J Olje, lahko, za vretcna; 3 g olje na tracsmisije; j B olje. strojno za poljedelske stroje; a g olje, strojno sa toike stroje; M olje za avtomobile, lahko; B olja . . r . izredno težko; B H a 2 olje za cilindre; o oljo proti praha. 57 104-SO JU Glavna salona: a „ ...JiHnclZMLlziai 1 g prej a. Zank!™' sinovi. | aBOBg«BBBMSBBBBBBBBBagBBBS južna železnica 50odstotnl popust normalnih voznih listkov IU. in U. razreda osebnih vlakov od vseh postaj do Ljubljane in nazaj in to ua ta način, da velja navadna enosmerna vozna karta za vožnjo do Ljubljane in nazaj do vstopne postaje. Delegati so morajo izkazati pri blagajni in v vlaku z izkaznico Jugoslovenske Matice v Ljubljani, katera je bila odposlana vsem podružnicam z okrožnico štev. 8. Jurjevanje na ljubljanskem gradu, ki so ga priredili marljivi podružnici šent-peterska in šentjakobsko-trnovsks, je vrglo družbi sv. Cirila in Metoda 35.000 K. * Za «Jugoslovensko Matico» je daroval gosp. dr. Ivan Dimnik v Krškem 1000 K v proslavo kraške in goriške zmage. Želimo mnogo posnemovalcev! * Uspeh koroškega cvetličnega dneva. Cvetlični dan društva »Gosposvetskega zvona* v Ljubljani je nad pričakovanje dobro uspel in prinesel 38.000 kron čistega dobička. Krasni uspeh naj bo vsem ki so sodelovali, najlepše zadoščenje.— Za odbor: Dr. Oblak, predsednik. Hugh Conway: 64 Iz teme v luč Roman. Ni jih Besedi, ki bi mogle popisati vzhičenost v takem trenutku — preobrat mojih čustv. Moja je bila, moja za vedno. Vedel sem to, občutil vsakokrat, kadar so se mi ustnice dotaknile njenih. Jasna rdečica, ki se ji je razlivala od lic do vratu, je to spričevala — njena voljnost brez upora, ki je ž njo prenašala moje strastne poljube, je to oznanjala — pa naj slišim besede iz njenih sladkih ustnic! «Pavlina! Pavlina!»; sem vzkliknil, «ali me ljubiš?» Stresla se ie po celem životu, ve-del sem, da od veselja. «Ljubim te! Ljubim te!» je rekla ter skrila zardeli obraz v mojo ramo. Besedi je bilo dosti, zdajci pa ic dvignila glavo in prtisnila ustnice ob moje. «Ljubim te, — res, ljubim te, mož moj!» «Pa od kdaj veš to? Kdaj si se spomnila tega?» Za hip ni odgovorila. Izvila se mi je iz objema, odpela nedrije ter vzela moder trak, ki ji je visel okrog vratu. Na njem sta visela dva prstana. Kakor od radosti sta se lesketala na milem solncu. Snela jih je s traku ter jih držala proti meni. «Gilbert, moj dragi, moj mož, ako hočeš, da bom tvoja žena, ako me smatraš vredno, vzemi jih in jih deni tja, kjer morata biti». In tedaj sem ji še enkrat z mnogimi poljubi in mnogimi prisegami nateknil prstan na njen prstanec in se zavedal, da je mojih nadlog konec. «Ampak kdaj si zaznala to — kdaj se ti je povrnil spomin? «Predragi moj», je zašepetala in glas ji je zvenel kakor godba», zaznala sem, ko sem te videla stati ob bregu. Kar iznenada mi je prišlo v spomin. Dode je bila sama tema. Videla sem tvoj obraz in zaznala vse». «Zakaj mi pa nisi povedala tega?» Povesila je glavo. "Hotela sem se prepričati, ali me ljubiš. Zakaj ne bi? Če bi me ne, bi se lahko ločila in iaz bi ti vrnila prostost, ako bi bilo mogoče.0 A zdaj ne več, Gilbert, zdaj se me nikdar več ne znebiš». Njene misli so bile iste kakor moje. Ni čuda, da je nisem razumel. Misel, da bi se ona hotela prepričati ali jo ljubim, je bila videti tako nenaravna. « Dneve polne luge bi mi prihranila, da bi bil vedel, da ti je bilo kaj do mene. Zakaj s snela prstana, Pavlina? «Mineval je dan za dnevom in ti nisi rekel besede. Tedaj sem jih sne-ia. Bila sta mi vedno blizu srca, čakajoč na tebe, da jih deneš nazaj, kadar se ti bo ljubo videlo*. Poljubil sem roko, na kateri sta se blestela». Tedaj ti je zdaj vse jasno, draga ženka?» «Ne čisto vse, ampak dovolj. Resnica, ljubezen, ndanost — na vse to, mož moj, se morem spominjati — vse to ti poplačam, ako more moja ljubezen to storiti». Najina snubitev bodi zaključena z besedami: vse ostalo bodi sveto. Drevje okrog naju je edino videlo, kaj se je zgodilo med nama, ko je njihova prijazna senca padla na mojo, kjer sva sedela ter izmenjavala besede ljubavi dočim je minevala ura za uro od najinega drugega in pravega poročnega dne. Na vsezad-nje sva vstala, vendar sva še nekaj časa postala, kakor da bi nerada zapustila kraj, kjer je naju našla sreča. Še enkrat sva se ozrla pa se poslovila od hriba in doline in reke; dolgo sva zrla drug drugemu v oči, najine ustnice so se iznova srečale v strastnem poljubu, zatem pa sva se podala nazaj med svet in v novo srečno življenje, ki je naju čakalo. Hodila sva kakor v sanjah, iz katerih so naju šele prebudile hiše in ljudje. « Pavlina !> sem zašepetal, »ali lah- ko odpotuješ drevl odtod? Pojdeva v London.» «In pozneje?* je vprašala željno. «Ali me moreš še vprašati ? V Italijo seveda^>. Zahvalila sc mi je s pogledom in stisljajem roke. Dospela sva do njenega doma. Zapustila me je ter hitela mimo Priscile, ki me je s svojimi poštenimi očmi grdo gledala. Imenovala me je bedaka; za to se moram maščevati. «Priscila», sem rekel resno, *cd> hajam z večerno pošto. Kadar pridem v London, že pišem*. S tem sem se dodobra maščeval. Dobra stara duša mi je jokajoč malone padla pred noge. «Oj, gospod Gilbert, nikar:, ni« kari ne hodite, gospod! Ta uboga mlada gospica Pavlina, kaj pa bo ona naredila? Še zemljo ljubi, ki po nji hodite*. (Konec prihodnjič.) Kaučuk-peCe za čevlje. SOD HH popolnoma samostojen delaveo se sprejme u stalno službo. Tak z lastnim orodjem ima prednost. Ponudbo na veletrgovino vina ZKllko Jeslh, Ljubljana, Florijanska ulioa 36. 872 v sredini mesta 871 se ceno proda. Pojasnila daje J. Veras, Stndenol pri BEariborn, Kralja Katjaževa 21. in Ved rabljenih »«n«m, otroških vozičkov j^Pbjsus ljana, Karlovšisa oesta 4. Ogleda se lahko vsak dan od 12.—2. pop. 773 10-5 Dsoholess, oMi Velika zaloga in po ceni: vozički, širini in razni stroji, pimalifoa F. Hatjel, Ljubljana, Stari trg Z8. dvokolesa, otroški vozički, šivalni in razni stroji vpopravo. Mehanična delavnloa, Karlove t a oesta 4. 774 10—5 f^^BMski vsak dan ob 9. uri zvečer uamsiu ^ ¥ kavarni i,egn mOHCiiff Ljubljana, Stare trg št. 30. Za stavbe našega tvorniškega podjetja iščemo še nekaj dobrih 869 Papirnica Vevče pri Ljubljani. Nove knjige! Nove knjige! SIMON JENKO, Zbrani spisi. Uredil dr. Joža Glonar. Cena K 42'—, po pošti K 4-20 več. Anatole France, Pingvinski otok. Roman. Broš. K 42 —, vez. K 52-—, po pošti K 3"40 več. Cika Jova-Gradnik, Kalamandarija. Pesmi za otroke. Vez. K 16 —, po pošti K 1-40 več. 209 16 Priporočamo domače tvrdke: Mali trgmU in obrtni oglasii. Izhaja poljubno. Vsaka objava 4 1 Skladišča.: Balkan, d. d., Dunajska c. 33. [d. p.] Špedicija: Balkan, d. d., Dunajska c. 33. [d.p.] Trgovine: L. Mikuš, izdelovanje dežnikov, Mestni trg 15. 25 Derenda Fran, konfekcija, manufaktura na debelo, najnižje ceae, Emon-ska cesta 8. Damski modni salon Zdenka Rodič, Gradišče št. 8/1 B. 10 5 Pušicarjt: Kaiser F. K., Šelenburgova nI. 6. Ravnokar je izšla wetown v pesmi in slikah, T. in II. zvezek. pgT" Cena posameznemu zvezku 4 krone. Dobiva se pri kolporterjih, v trafikah in v upravi .,Domovine", Sodna ulica 6. ff Kupujte nove knjige !! Sodna ulica II6 e-g hp-p-i fr-^hfr-fl b~a bhhs 99 21 101 d. 95 O. Z. liana* Dunaiska cesta it. 9 ima ▼ skladišču in oddaja po najnižjih cenah: Pšenično moko prvovrstno banaško, koruzo, oves, pšenične otrobo, pšenično moko za krmo, proseno kašo, ješprenj, sladkor beii suhi kristal, češki v kockah, kavo, olje najfinejša namizno, riž, južno sadie vseh vrst, čaj Cey!on, dišave vseh vrst, slive bosanske zračno sušene, čebulo makovsko, orehe bosanske, petrolej salonski, belo člščen, bencin v zabojih, sveče, sol morsko in nemško belo, testenine vseh vrst, kolinsko kavo in praženo ječmenovo kavo, kolomaz jamčeno oljnati izdelek v zabojčkih in škatlicah vseh velikosti, milo pralno, kristalno sodo, pcrtland coment, čevlje nunsko rinčlrn In renčim tmo^nn rnnnn rlaln vvcnh tfAvillrah Ifir raz- ,1 l N T ...... C" ... ----) ......---------!----J - moške, deške in ženske, trpežno ročno delo v vseh številkah, ter raz-ilago. Oddaja se le v večjih množinah. Točna postrežba. Učno drugo blago. Tiskovne zadruge: D. Fajgel, Tik sa fronto. Zbirka črtic, ki popisujejo dogodke v Gorici po izbruhu Tojne med Italijo in Avstrijo 1915. Broš. 36 K, po pošti 2-80 K več. A. Novacan, Veleja. Drama. Broš. 28 K, vez. 36 K, po pošti K 2-— vec. Shakespeare - Župančič, Macbeth. Broš. 32 K, vez. 40 K, po pošti K 2-80 več. lika Waschtetova, Pravljice. Z večbarnimi slikami. Vez. 40 K. po pošti K 2-— več. Fr. Veber, Uvod v filozofijo. Pota in cilji, 3. — 4. zvezek. Cena 72 R, po pošti 3-40 K več. Knjige se naročajo pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani, Sodna ut. 6. Trboveljska premogokopna družba potrebuje za premogovnik t Rajhenburgu blagajn i čar j a. Reflektira se samo na prvovrstno moč, ki je bila že zaposlena na sličnem mestu. Ponudbe na naslov: »Trboveljska premogokopna družba", Ljubljana.___SC8 Naročajte in širite sledeče leposlovne knjige: Anatale Franoe-Debeljak: Pingvinski otok. Roman. Ceni broš. 42 E, po pošti pripor. 2 K 40 v več. DostOjevskiJ-X«vstlk: Besi. Roman t IV. delih. Broi.42 K. vez. 54 E, po pošti broš. K 8 — več, vez. K S0-— reč. Gonoonrt-Pastuškin: Dekle Eliza. Roman. Broš. 15 E, vez. 21 E, po pošti broš. E 2-— več, vez. E 2 50 več. Cervantos-Sorli: Tri novele. Broš. 10 E, vez. 16 E, po polti broš. E 2 — več, vez. E 2-50 več. Shakespeare-Zupančič: Sen kresne noči. BroS. 22 E. vez. 28 E, pa pošti broš. E 2 — več, vez. E 2 oO več. Ante Debeljak: Solnce in sence. Broš. 10 K, vez. Io E, po pošti broš. K 2-več, vez. E 2-5 O več. Stritarjeva antologija. Uredil dr. Iv. Prijatelj. Broš. IS S, vez. E 26 —, po pošti broš. 3"40 več, vez. E 4-— več. Josipa Jurčiča zbrani spisi. Druga izdaja. Uredil dr. Ivan Prijatelj. I. zvez. broš. 22 E, po pošti 5 E več, II. zvez. broš. 22 K, po požt: 4 E 60 r reč. Knjige se naročajo pri založništvu: Tiskovna zadruga v Ljubljani, Sodna ulica 6. go a