Od 1. nor. dalje
naročnina mesečno 80 din, za inozemstvo 60 din — nedeljska izdaja celoletno 06 din. za inozemstvo 120 din.
Uredniitvo: Kopitarjeva 0I.6/ITL TeL 40-01 do 40-05

VENEC
Izhaja vsak dan zjutraj razen ponedeljka in dneva po prazniku.
Oek. raftj Ljubljana
It 10.650 ta naročnino ln ftev. 10.849
sa Inaerate. Oprava: Kopitarjeva ulica 6 TeL 40-01 do 40-05 PodruLi Maribor, Celje, Ptuj, Jesenice, Kranj, Novo meato, Trbovlje
Ameriška pomoč Angliji
Zakonodajno predstavništvo ameriškega naroda bo še ta teden sklenilo postavo o pomoči Angliji. Ta pomoč bo pokazala svoje učinke šele postopoma v sorazmerju s tem, v kolikem času in s kakšno intenzivnostjo bo ameriška industrija dobavljala Angliji potrebne količine vojnega materiala; seveda more Amerika že sedaj v prvem hipu Anglijo precej podpreti s tem, kar ima že pripravljenega in kar se pravkar izdeluj«
i i ■
j i	/ >* ♦ »	»	' J >
' " J„.	v' \ * ' >	*
\ , ,".'. ' +
.j. < •. u Tudi je treba upoštevati politične učinke dejstva, da se je Amerika postavila na stran Anglije v toliki meri, da je to lahko avtomatično v doglednem času zaplete v svetovno vojno kot aktivno soudeleženko. Imamo še dve v vojni neudeleženi velesili na svetu, za kateri bi premoč anglosaških držav v političnem in gospodarskem pogledu pomenila veliko nevarnost, ki bi mogla izzvati reakcijo, glede katere ne moremo vedeti, kdaj bo nastopila in kakšna bi utegnila biti. Tudi to ni mogoče domnevati, kakšne učinke bi moglo imeti strahovito razdejanje Evrope, ki bo neizogibna posledica s čedalje večjo neusmiljenostjo nadaljujoče se vojne. Okrepitev enega tabora bo naravno prisilila tudi drugi tabor, da učinkovitost svojih bojnih "Sredstev stopnjuje do viška. V taki vojski, kakor je današnja, pa moramo računati ne samo s političnimi in vojaškimi faktorji, ki v vojni v prvi vrsti odločujejo, ampak tudi z ljudstvom, ki za vojno doprinaša najhujše napore in žrtve.
Ce torej ostanemo pri realnih dejstvih, moremo danes koristno razmotrivati samo vprašanje, v katerem pogledu je Angliji ameriška pomoč najbolj potrebna in ji bo mogoče že v doglednem času prinesla občutno korist v borbi z mogočnim nasprotnikom. Vrhovno vodstvo nemške kopne armade in mornarice ter letalstva je ameriško pomoč postavilo že v račun, kolikor je to mogoče, in si že danes prizadeva, da s pomočjo podmornic, hitrih in malih bojnih čolnov, letal in pomorskih min potaplja čim več angleškega trgovskega ladjevja, tako da so v Ameriki izračunali, da že doslej okoli 25% vojnega materiala, surovin in živil iz Amerike v Evropo ni dospelo na svoj cilj. Vrh tega so nemška letala zopet začela z močnimi napadi na angleška pristanišča, kar seveda zelo otežuje izkrcavanje blaga in njegovo porazdelitev ter uničuje dospele zaloge v pristaniških skladiščih. Nevtralni opazovalci, ki so več ali manj naklonjeni Angliji, pa trdijo, da bombardiranje angleških pristanišč nima in ne bo moglo imeti odločilnega vpliva, ker je tako rekoč vsa obal britskega otočja eno samo pristanišče. Zaradi tega menijo, da bo Velika Britanija, ako nemško brodovje in letalstvo ne bo moglo pretrgati njene zveze z Ameriko ob Atlantiku ali ji škodovati v toliki meri, kolikor bi bilo to potrebno, dosegla premoč nad Nemčijo po preteku daljše dobe, med katero bo njena oborožitev z ameriško pomočjo postala tako močna, da bo Anglijo čedalje bolj približala zmagi.
Najhuje je doslej Anglijo prizadela vojna, kar se tiče njenega trgovskega brodovja, ki je hilo doslej najmočnejše na svetu. Danes razpolaga Anglija nekako z 18 milijoni tonami svojega trgovskega ladjevja, katerim moramo prišteti okoli deset milijonov ton brodovja, ki pripada zaveznikom Anglije. Od teh ladij je nekako šest milijonov ton razpoložljivih za transporte orožja in živil, ker ostale služijo drugim namenom. Anglija razpolaga torej slej ko prej z veliko tonažo trgovskega brodovja. Vendar pa je treba ugotoviti, da so izgube skupne angleške trgovinske tonaže velike in postajajo v zadnjem času čedalje večje. V prvih šestnajstih mesecih vojne, to je do konca leta 1940., je izgubila Anglija okoli štiri in pol milijona ton svoje tonaže. Povprečno je bilo potopljenih na teden 63.000 ton. Ta številka pa se je povečala v zadnjih mesecih približno na 80.000 ton. To je torej izguba, ki jo je na vsak način treba sproti nadomestiti.
Angliji prijazni krogi pravijo, da se je ta izguba doslej v zadostni meri izravnavala in se iz-ravnuje dalje. Toda ta izravnava, kakor priznavajo v Angliji sami, ne poteka toliko iz novih gradenj, kolikor iz adaptacije trgovskega ladjevja tistih držav, katerih trgovsko brodovje je prešlo v angleško posest oziroma uporabo. Angleške ladjedelnice slej ko prej delajo, vsaj po večini, s polno paro, morajo pa graditi v prvi vrsti vojne ladje in popravljati poškodovane vojne in trgovske brodove. Ne morejo pa v zadostni meri graditi novih trgovinskih ladij, tudi če upoštevamo ladjedelnice v Kanadi, Avstraliji, Indiji in Južni Afriki, ki danes še niso in še precej časa ne bodo zmožne maksimalnih storitev. Zato Anglija nujno potrebuje trgovinske tonaže iz Amerike. In ravno v tem pogledu je zakon o nujni pomoči Angliji zaenkrat največjega pomena, ker bo Anglija brez dvoma dobila iz Amerike veliko število trgovskih ladij, ki se tam gradijo na njen račun. Na teh lad jah se bo tudi v večjem delu prevažalo orožje v Anglijo, tako da so v Veliki Britaniji prepričani, da bodo na ta način mogli držati svojo trgovinsko tonažo na višku in jo sproti izravnavati. Kljub temu seveda je ta skrb zaenkrat največja, ki jo ima Velika Britanija. Ze v prvem polletju tega leta se bo pokazalo, v koliki meri bo mogoče na ta način nadoknaditi izgube, katere bo nasprotnik prizadeval angleškemu trgovinskemu brodovju, ker moramo pač računati, da bo tudi nasprotnik napel vse svoje sile, da poveča aktivnost svojega vojnega ladjevja in letalstva ter skušal učinkovitost svojih bojnih sredstev sploh stopnjevati do najvišje točke.
To je zaenkrat vse, kar je mogoče videti naprej v razvoju čedalje huje stopnjujoče se vojske za to, kdo bo gospodar na evropski celini. Vsa druga ugibanja bi bila prenagljena, ne glede na to, ker skriva nadaljnji razvoj te največje tragedije našega kulturnega sveta še veliko popolnoma nepreračun-ljivih činiteljev.
Zagrebška vremenska napoved: Prognoza vremena za 11. marec: Hladno: možnost dežja. Po^ nekod oblačno, v visokih planinah sneg v severni polovici.
Zemnnska vremenska napoved. Hladneje bo, prevladovala bo oblačnost, sem pa tja dež. Sneg utegne pasti na visokih planinah v severni polovici države. Nekoliko vedro bo v zahodnih krajih. Ko-žava v Podonavju bo odjenjala.
Zgodovinska odločitev Amerike
V soboto ponoči je ameriški senat sprejel zakon o »neomejeni« pomoči napadenim demokratičnim državam. V sredo ga bo podpisal predsednik Roosevelt
V Londonu se vesele tega usodnega sklepa
Washington, 10 marca. AP. Pozno zvečer je bilo v ameriškem senatu glasovanje o Roosevelto-vem zakonskem predlogu o neomejeni pomoči Angliji in vsem napadenim demokratskim državam. Za sprejem zakona je glasovalo 60 senatorjev, proti pa 31. Razmerje po strankah je bilo naslednje: Od demokratov, torej pristašev Rooseveltove stranke, je glasovalo za zakon 49 senatorjev, proti pa 13, od republikanske stranke je glasovalo za zakon 10 senatorjev, proti zakonu pa 17, od neodvisnih senatorjev je eden glasoval za zakon, drugi pa proti.
»Opozicija je utihnila«
Pri poslednjih debatah v senatu o zakonu je opozicija utihnila. Že v petek popoldne se je videlo, da se je vpliv opozicije precej poslabšal. Opozicijo je vse do konca prejšnjega tedna zelo podpirala javnost, kakor se vidi iz velikega števila pisem, ki so prihajala iz vseh krajev države. V ponedeljek in torek pa so pisma prenehala. Nasprotniki predloga so v sredo in torek poslali javnosti poziv, da čim več piše senatorjem v cilju, da bi glasovali proti predlogu. Ta poziv pa je ostal brez odgovora. Med debato v soboto je prišlo do incidenta. Neka ženska, ki je bila na tribuni, je razvila in vrgla v dvorano zastavo, na kateri je bilo napisano, da je treba glasovati proti zakonu.
Rooseveltov podpis jutri
Po mišljenju kongresnih krogov bo predsednik Roosevelt podpisal zakon o pomoči Angliji v sredo. Danes bo predstavniški dom na seji proučil spremembne predloge, ki so jih sprejeli v senatu. Vodilne osebnosti ameriškega predstavniškega doma so izrazile upanje, da bo jutri zvečer dosežen sporazum.
Wa8hington, 10. marca. AP. Poslanska zbornica je danes soglasno sklenila, da se sestane jutri, da sprejme vse spremenilne predloge, ki jih je sprejel senat glede zakona o pomoči napadenim demokratičnim državam. Jutri bo stavljen predlog, naj zbornica vse, kar je senat predlagal, sprejme. Zbornica bo nato glasovala. Na ta način bo Roosevelt mogel zakon podpisati že pojutrišnjem.
Kakšne pravice daje zakon predsedniku Amerike
Načrt zakona o pomoči v sedaš ji obliki omogoča predsedniku:
1.	da odredi zidavo tovarn ali ladjedelnic ali da na kakršen koli način preskrbi vse, kar je potrebno za narodno obrambo, bodisi, da je namenjeno Ameriki ali državam, v pogledu katerih predsednik stoji na stališču, da je obramba teh držav bitna za Združene države.
2.	Nudi možnost, da bo vojaški material izročen zainteresiranim na različne načine: s posojanjem, z izmenjavo, ali prodajo.
3.	Dovoljuje poprave na račun tujih vlad. Angleške oklepne ladje n. pr. bodo lahko popravili v ladjedelnici v Broocklynu, če predsednik smatra, da je ta ukrep v soglasju z interesi Združenih držav.
4.	Vlade, ki uživajo pomoč Združenih držav, bodo mogle dobiti vsa poročila glede obrambe, načrte ali fotografične kopije, ki se nanašajo na izročene predmete.
Triletni načrt za pomoč
Potem, ko je bil izglasovan zakon o pomoči, o posojanju, se je izvedelo, da bo izdelan triletni načrt o pomoči Amerike za Anglijo. Ta načrt obsega 10 milijard dolarjev (180 milijard dinarjev). Kakor nekateri krogi trdijo, je ta načrt že izdelan.
»Komarji« za preganjanje podmornic
Pristojni krogi izjavljajo, da bodo v Anglijo nujno poslali veliko število majhnih in zelo okretnih hitrih ladij, ki so znane pod imenom »ladje-komarji« in sicer takoj, ko bo v senatu izglasovan zakon za pomoč Angliji uveljavljen. Te ameriške ladje se bodo vojskovale proti nemškim podmornicam. Istočasno pa bodo začeli graditi v serijah male ladje za spuščanje torpedov. Pristojni ameriški krogi izjavljajo, da načrt za pošiljanje pomoči še ne predvideva, da bi v Anglijo odposlali rušilce ali pa druge večje vojne ladje. Prav tako menijo, da bo takoj po uveljavljenju tega zakona Anglija podpisala še nova velika naročila ameriškega gradiva. Na ameriški strani bodo storili vse, da bi bila naročila čim prej opravljena in odposlana. (AA.)
Roosevelt bo Angliji posodil še več rušilcev
Washington, 10. marca. AP poroča iz Bele hiše, da je zelo verjetno, da bo Roosevelt takoj,
ko bo podpisan zakon o pomoči demokracijam, odredil, da se odpošlje v Anglijo nadaljnje število ameriških rušilcev.
še ta teden pričnejo s prevozom vojnega blaga
Washington, 10. marca. UP. Tukaj mislijo, da bo zakon o pomoči demokratičnim državam uveljavljen v sredo in da bodo prve pošiljke v Anglijo odšle že konec tedna. Prepeljane bodo ogromne zaloge vojnega materiala, ki že čaka v skladiščih, istočasno pa bodo prišla nova angleška naročila, za kate a bo Roosevelt zahteval kredit 3 milijard dolarjev (240 milijard dinarjev). Tukaj menijo, da bo najprej poslanih v Anglijo večje število srednjih tankov, protiletalskih topov najnovejšo vrste, velikih in manjših strojnic, brzo-strelnih pušk, padal in municije. Istočasno bodo poslani tudi najnovejši štirimotorni bombniki za dolge polete ,kakor lovska letala za iste namene. Pričakujejo tudi več motornih ladij, ki že čakajo v pristaniščih za odhod. Anglija računa, da bo takoj dobila na razpolago najmanj 200 trgovskih ladij s 1—2 milij. ton nosilnosti.
Glasovi ameriških listov
Newyork, 10. marca. (Reuter. Vest o včerajšnjem glasovanju v ameriškem 6enatu, kjer je bil sprejet zakon o pomoči Angliji, se je prepozno prejela, tako da večina newyorških listov ni mo-
gla objaviti obširnejših komentarjev. Pač pa je to vest komentiral newyorški radio in poudaril, da bodo Združene države ta zakon začele hitro izvajati, čim ga bo predsednik Roosevelt podpisal. \Vashingtonski dopisnik lista »N e w y o r k American« pišt, da je predsednik Roosevelt pripravljen pospešiti pomoč Angliji in ji poslati bojne ladje, topove, vojaški material in potrebščine v znesku ene milijarde dolarjev. List pravi, da bo predsednik Roosevelt to storil, čim bo podpisal sprejeti zakon. Kakor pravi dopisnik tega lista, bo predsednik Roosevelt takoj po podpisu zakona od kongresa zahteval kredit 5 milijard dolarjev, istočasno pa bo zahteval dovoljenje za zaključitev velikega naročila z Anglijo za isti znesek. Da bi pospešil proizvodnjo za narodno obrambo in obrambo Anglije, bo predsednik Roosevelt pozval ameriški narod in mu sporočil, da gre za narodno življenje Združenih držav. Iz dobro poučenih krogov se je zvedelo, da bo dopolnilni kredit, ki Ih> izven programa za narodno obrambo, znašal 28 milijard dolarjev. List »N e w y o r k Times« izraža upanje, da bo Anglija dobila na podlagi zakona predvideno pomoč v najkrajšem času. (AA.)
Vtis v Italiji
Rim, 10 marca. »Giornale dTtalia« objavlja članek svojega ravnatelja Virginia Gayde, ki pravi, da velesile osišča jemljejo na znanje ameriški zakon o pomoči Angliji, toda Amerika naj se zaveda, da velesile osišča nikoli ne bodo dovolile, da bi ameriški transporti orožja kdaj prišli v Anglijo.
Položaj na jugovzhodu
Nemčija želi grško - Italijanski spor rešiti ie do velike noči
Bolgarija je že dne 17. novembra podpisala tajno pogodbo z Nem-* čijo o pristopu k osišču
Švicarski list »Vaterland« poroča 7. marca:
»Šele sedaj je postalo inano, da je bolgarski kralj B o r i g 17. novembra, ko je bil v Berchteg-gadenu pri Hitlerju, podpisal tajno pogodbo, v kateri je že takrat sprejel vse nemške zahteve, ki so se sedaj postopoma uresničile. Angleškemu poslaniku v Sofiji o pravih namenih bolgarskega kralja niso hoteli povedati resnice ter m (> i raznimi izjavami varali, dokler ni dne 1. marca zjutraj predsednik vlade Filov odletel na Dunaj, kjer je podpisal pristop Bolgarije k trojni zvezi, medtem ko so istočasno začele nemške čete svoj pohod v Bolgarijo.«
(Pri tej priložnosti pripomnimo, da }e že takrat ob »prvi bolgarski krizi« znani turški list »Yeni S a h a h« zapisal, da ne verjame v zagotovila kralja Borisa in predsednika vlade Fi-lova in da je Bolgarija že sprejela obveznosti do velesil osišča, ki pa da bodo »izpolnjene šele takrat, ko bo imela Nemčija na romunskem bregu Donave zadosti svojih čet, da se Bolgariji ne bo treba bati odp>ora njenih sosed.«
Angleška poročila o razporedu nemških čet na jugovzhodu
»Neue Ziircher Zeitung« objavlja naslednje poročilo agencije »Exchange« iz Aten:
Atene, 10. marca: Tukaj opazujejo (ribanje nemških čet po jugovzhodu z vso pozornostjo. 0 nemških načrtih je mogoče dati za enkrat naslednjo podobo:
1.	B o I g a r s k o - g r š k a frontna črta
je razdeljena v štiri oddelke. Za vsak odsek stoji na razpolago ena armada. Glavni 6tani teh armad so v Melniku, Trigradu, Zlatcgradu in Svilen-gradu. Zvezni generalni stan je v Plovdivu, vrhovni generalni štab pa v Sofiji. Kako močne so te armade, ni mogoče z gotovostjo trditi, ker še vedno prihajajo nove čete iz Romunije. Za enkrat je dokazanih samo 12 divizij, ki so na grški meji. Vsaka armada bi torej imela le po tri divizije.
2.	Na č r n o m o r s k i obali je za enkrat samo ena divizija v Varni, kjer so tudi nemške pomorske čete.
3.	Tudi proti tnrškl meji ge pomikajo nemške čete. Po dosedanjih poročilih pa jih ni več, kakor ena divizija, toda premikanje čet na tem odseku še ni končano.
4.	Nemško letalstvo ima v Bolgariji svojo popolno organizacijo. Nemčija je poslala v Bolgarijo eno celotno letalsko armado. Najbrž je to četrta letalska armada, ki je imela svoj glavni stan v Bukarešti. Vsaka teh letalskih armad, četrte v Bolgariji in šeste v Romuniji, ima po 1700 letal na razpolago, in sicer po 1000 bombnikov, 125 lovskih letal in 75 izvidniških letal. Letalska armada v Romuniji ima nalogo braniti petrolejske vrelce. Nemško poveljstvo je računalo tudi s tem, da protiletalska obramba sama predstavlja veliko nevarnost za petrolejska polja, ki bi se lahko od lastnih granat, ki padajo goreče nazaj, vžgala.
5.	Na albanski fronti je zbrala Italija okrog 320.000 do 375.000 mož močno armado. General Cavallero je v zadnjih 14 dneh svoje četo popolnoma preuredil in vse govori za to, da se bo tamkaj pričela velika ofenziva. Italija je v Albaniji posebno okrepila število tankov in težkega topništva.
Vedno nove čete prihajajo
Rim, 10. marca. b. Prve nemške čete, ki so prešle bolgarsko mejo, so se že pred dnevi razporedile. Nove čete še vedno prihajajo, kakor piše rimska »Tribuna«. Prišlo je tudi ogromno število avtomobilov in kamionov, ki so bili zaplenjeni v Franciji za časa lanske vojne. Poleg tega nemške čete vozijo s seboj tudi tanke, ki so bili zaplenjeni v Poljski, Belgiji in Franciji. »Tribuna« pravi, da so se čete nastanile po šolah in džamijah.
Angleži so Sovjete spoznali...
Bern, 10. marca. »Neue Ziircher Zeitung« poroča iz Londona, da so tamkaj prišli do zaključka, da je sovjetska izjava glede vkorakan.ja nemških če4 v Bolgarijo, prefrigana komedija. Sovjeti so svojo »svarilno« izjavo izrekli tri dni potem, ko so nemške čete vkorakale v Bolgarijo ter so jo naslovili mali bolgarski državi, medtem ko Nemčije izrecno niso imenovali. S to svojo izjavo da Sovjeti niso imeli drugega namena, kakor da »dokažejo svoj moralni alibi«, to se pravi, da se pred tistimi komunističnimi agitatorji, ki ho se vse leto po jugovzhodu Evrope širokoustili, da bodo »Sovjeti že branili male slovanske države«, in ki sedaj stoje hlamirani, opravičijo z izgovorom, češ, »da niso pri tej bolgarski zadevi imeli nobenih prstov vmes«, ali pa da se s izjavo: »nas ni bilo zraven,
(Nadaljevanje na 2. strani)
Sovjeti zbirajo čete na turški meji
Newyork, 10. marca. m. AP poroča iz Curiha, da sovjetsko vrhovno poveljstvo zbira rdečo armado vzdolž turške meje. Dobro poučeni krogi mislijo, da ima to zbiranje sovjetskih čet na turški meji namen ohraniti ravnotežje zaradi zbiranja nemških čet ob grški in turški meji.
Amerika ne bo dovolila prenosa kolonialnih posesti na ameriški celini na izvenameriške države
Washington, 10. marca. AP. Ameriški senat je potrdil sklep, ki slovesno objavlja načelo, da vlada Združenih držav severno Amerike pod nobenim pogojem ne ho dovolila, da bi ozemlje, ki ' ga ima kakšna neameriška država na ameriškem
kontingenta, menjalo lastnika in prešlo v roke kakšne druge neameriške vlade. Če bi kaj takšnega grozilo, bo vlada Združenih držav Amerike takoj odredila vse potrebne ukrepe ia obrambo ameriških interesov.
Zakaj Molotov ni govoril
Newyork, 10. marca. »New York Sun« objavlja članek, v katerem izraža začudenje, zakaj sovjetski komisar za zunanje zadeve pretekli teden, ko je zasedal vrhovni sovjet ter sprejemal novi sovjetski proračun, ni imel napovedanega govora. Še vsako leto je sovjetski komisar za zunanje zadeve pri tej priložnosti imel velik govor o mednarodnem položaju. Letos je molčal. List pravi, da Molotov ni imel nič prida povedati. Lani je lahko govoril o zasedbi slovanske Poljske. Jeseni je lahko govoril o zasedbi baltiških držav in Besarabije. Toda tokrat ni imel -nobenega plena, ki bi ga mogel vreči pred tovariški zbor, izvzemši priznanje, da so medtem nemške čete zasedle Romunijo in Bolgarijo, ustanovile svoja pomorska oporišča v Varni in Konstanoi na Črnem morju ter prišle v zaledje Dardanel in Bosporja. Med uspehe sovjetske politike tega noče šteti. Zaradi tega je tovariš Molotov rajši molčal.
Stran q
^SLOVENEC«, toreS, ti. marca 1941.
Alenr. 58.
FtoSltttai g&piski
Uredba o državnem računovodstvo
Proračun se bo odslej pričel s I. januarjem In končal z 31. decembrom
Jugoslavija In sedanji dogodki na Balkanu
Tak je naalov članka Wgrajslce »Samouprave«, glavnega glasila JRZ, iz katerega posnemamo: »Naše koristi so v tem, da ohranimo svojo zemljo in svoj mir. Vse, kar ie v opreki s temi velikimi cilji, ni v našo korist. Ni pa potreioo, da bi se naie koristi v vsakem trenutku skladale s koristmi vseh drugih. Zato je potrebno znati in umeti ločiti naše in tuje koristi, pa spoštovati prve in budno bdeti nad drugimi našimi., . Naj se zgodi na svetu kar koli, Nemčija in naia država Jugoslavija ostaneta po besedah voditelja nemškega naroda g. Adolfa Hitlerja večni sosedi — izjava, ki je za na« priznanje naše bitnosti za tisoč let vnaprej in pomeni to, da smatra največji Nemec, idol nemškega naroda in njegov voditelj, obstoj naših dveh rae in njuno sodelovanje na vseh poljih kot stvar, ki je za Nemčijo izven dvoma. In ker je to izven dvoma za voditelja Nemčije in nemškega državnega kanclerja ter tvorca tretjega rajha. je ta formula vsekakor politična dogma za vse njegove sonarodnjake in njegova oporoka V6em Nemcem 6edaj in v bodoče. »Samouprava« končuje članek 6 temi besedami »Nastopil je trenutek, da smo še enkrat več v zgodovini enaki sebi iz največjih dni in da zbrani okoli svojega kralja, okoli njegove vzvišenega strica Nj. Kr. Via. kneza namestnika, okoli kraljevskih namestnikov in naše vlade — verujemo v modrost sivojih upraviteljev in v njihovo pripravljenost, delati vedno po nareku najvišje driavne koristi, tako, kot 60 delali tudi doslej, modro držeč krmilo naše usode, zavedajoč se, da nam vedno varujejo tisto, kar je v najvišjm interesu nas 6amih, Balkana in cele Evrope. Z vero v Boga io s tem zaupanjem gremo naprej, lojalno in brez nepotrebnega vznemirjenja, z željo, da ne zanemarimo nobene svoje narodne dolžnosti. To je tisto, kar je glavno in kar jc v resnici železno orožje naše morale in močan jekleni ščit našega obstojal«
»Vreme« o zunanji politiki Jugoslavije
V pregledu svetovnih političnih tn vojaških dogodkov zadnjega tedna piše direktor belgrajsltega »Vremena« dr. Danilo Gregorič tudi o zunanji politiki Jugoslavije. Med drugim pravi: »Politika Jugoslavije, ki je s svojo dalekovidnostjo in pravilno oceno vseh elementov dosegla, da je ostala naša država v najtežji vojski vseh časov zelenica miru, ima za temelj dvoje postavk: sodelovanje s sosedi a prvenstveno z onimi silami, ki 6 svojo dinamiko in s svojo po naravi močno strukturo dajejo obeležje oblikovanju usode Evrope in zlasti tistega njenega odseka, ki mu Jugoslavija po naravi pripadaj istočasno pa neodstopna in odločna obramba vseh tistih osnovnih načel, na katerih je zidana naša država ter njena krvavo pridobljena svoboda. Ravno v sodelovanju z jugovzhodnimi državami in s sosednjimi velikimi silami je bil ta drugi cilj naše zunanje politike doslej najpopolneje dosežen. Če se torej mora Jugoslavija danes kakor koli odločiti, mora biti ta la odločitev navdahnjena in vodena z istimi načeli, ki 60 vodila njeno dosedanjo politiko. Mir in svobodo, neodvisnost in državno celotnost Jugoslavija lahko in edino lahko uresniči v sodelovanju s tistimi silami, ki so s svojo dosedanjo politiko do Jugoslavije pokazale, da spoštujejo naš narod in njegove koristi, njegove življenjske zakone, njegovo neodvisnost in njegov mir... Jugoslavija khko e polnim zaupanjem gleda v evojo bodočnost, svesta si svoje moči, svesta si pravilnosti svoje politike in svesta si važnosti sodelovanja s tistimi silami, s katerimi je naša država povezana z vzajemnostjo, zaupanjem in spoštovanjem Nova Evropa je na pohodu. V njej bo Jugoslavija močna, samostojna, mirna in svobodna imela tisto važno mesto, ki ji pripada v delu velike evropske izgraditve.«
»Giornale d ltalia« o stališču Rima in Berlina do Jugoslavije
Italijanska lista »Giornale d'Italia« in »Piccolo« occnjujeta izjavo predsednika in podpredsednika jugoslovanske vlade. V »Giornale d'Italia« beremo med drugim tudi sledeče: »Znano je, da tako Rim kakor Berlin ne nameravata vplivati na zadržanje Belgrada. V resnici sta bila gg. Dragiša CvetkoviČ in Cincar-Marlcovič v Berghofu izključno na pobudo Jugoslavije. Zato so bili vsi alarmantni glasovi absurdni in fantastični. Teden dni po vkorakanju nemških čet v Bolgarijo lahko z zadovoljstvom ugotovimo, da pri tem niso nastale nikake temeljne spremembe v usmerjenosti balkanskih držav. Če pustimo ob strani turško presojo, ki je tudi stvarna in vedra in predstavlja kot taka tvorno postavko, se lahko smatra zadržanje Jugoslavije kot dobro naklonjena pažnja. Kljub stalni nervozi in vznemirjenju, ki ga je bilo opažati v nekaterih krogih javnega mnenja, lahko ugotovimo, da se odnosi razvijajo normalno '.» ^.Jl.U '. V» V' f ' V K" \i T' V
t*h s '.,*>* <v '<? ,Y
kil	^	"	t Iv,,
f i	1 » - > j 1 ■* * • »* *» j
Gayda o položaju na Balkanu
Dopisnik »Politike« je poročal svojemu listu tole: »Ko komentirajo vesti o prizadevanju Wa-shingtona, da bi vplival na zadržanje Jugoslavije, tu v prvi VTsti poudarjajo, da je Amerika na ta način ponovno pokazala svojo željo, vmešavati se v evropske zade-ve. Zaradi tega pišejo tukajšnji listi zelo ostro in naglašajo, da Amerika ograža evropski mir in da Roosevelt svojo državo očividno peha v vojno. V tukajšnjem tisku je bilo mnogo vesti o Jugoslaviji. Pozornost je zbudila današnja Gaydma pripomba v »Giornale d'Italia« o delovanju Wa-shingtona v Belgradu. Gayda pravi, da bo Jugoslavija imela priložnost določiti svoje zadržanje brez možnosti na kakršno koli dvoumnost, tako za sedanjost, kakor za bodočnost. NatoGaydino pripombo 6e lahko ugotovi, da se ravno iz današnjega poročila iz Belgrada v istem listu lahko vidi, kako v jugoslovanski politiki ni nikakih dvoumnosti. V tem poročilu je jasno podčrtano stališče Belgrada: politika miru, sodelovanje s 606edi na osnovi svobode, neodvisnosti in državne nedotakljivosti. Ta načela, ki so večkrat jasno postavljena, ne opravičujejo ni-kakega naglašanja dvoumnosti. Vsaj s strani tiste vlade ne, ki je ta načela postavila. V ostalem je pomisliti tudi na to, da obstaja pakt o prijateljstvu med Italijo in Jugoslavijo, kakor tudi na pred nedavnim na merodajnem nemškem mestu označene »odlične odnošaje med Nemčijo in Jugoslavijo«, ki prav tako ne opravičujjo že same uporabe besede »Dvoumnost«.
šola nevtralnosti spada v Jugoslavijo
Švicarski list »Basler Nachrichten«, ki večkrat pile o Jugoslaviji, zlasti poudarja, da je Jugoslavija res nevtralna in pravi celo sledeče: »Če bi prišlo kdaj na vrsto vprašanje o ustanovitvi viseke šole za nevtralnost, potem je brezpogojno tp»ba to As^o ustanoviti v Jugoslaviji.«
Belgrad, 10. marca. m. V današnjih »Službenih novinah« je objavljena uredba o državnem računovodstvu. S to uredbo je postavljeno vse državno računovodstvo na doto podlago. V veljavo stopi 1. aprila. S tem dnem preneha veljati uredba o državnem računovodstvu iz leta 1910. z vsemi spremembami in dopolnili, istočasno pa tudi zakon o državnem računovodstvu z dne 15. junija 1934.
Nova uredba o državnem računovodstvu, ki obsega 255 členov, ima odredbe o državnem proračunu, ki podrobno predvidevajo postavke pri izdelavi državnega proračuna, izvedbo državnega proračuna, odredbo o računovodstvu, o proračunu in izvedbi proračuna, o tekočem računovodstvu, o poslovanju z depoziti, o vodenju podatkov o državni lastnini, o polaganju računov celokupnega državnega gospodarstva, o izvrševanju pomožne službe z naredbodajalci ter o blagajniški službi. Dalje predvideva podrobne odredbe o pogodbah in kavcijah državne licitacije, o pogojih in pismenih ponudbah, četrti del te uredbe obsega odredbo o državni lastnini, peti del odredbo o samostojnih državnih ustanovah, šesti del o kontroli službe, sedmi del pa obsega prehode te zaključne odredbe. Državno računovodstvo obsega izdelavo in izvedbo državnega proračuna, polaganje računa o dohodkih in izdatkih in o stanju dohodkov in izdatkov državnih skladov, kakor tudi poslovanje državne blagajne, sklepanje pogodb, ki pomenijo za državo izdatek ali pa prinašajo dohodek, upravljanje z državno lastnino in z lastnino državnih skladov, poslovanje samostojnih državnih ustanov ter kontrolo nad vsemi temi ustanovami.
Proračunsko leto se začne 1. januarja in konča 31. decembra. Sedanje proračunsko leto pa se je začelo s 1. aprilom in končalr z 31. marcem. Odredbe predvidevajo, da se morajo vsa nabavna dela in nakupi na državne stroške izvršiti na javnih licitacijah, če je delo ocenjeno na več kot 300.000 in ne manj kot 1 milijon dinarjev je potrebna predhodna soglasnost finančnega ministra za izvršitev tega dela.
Če je znesek večji od 1,000.000 din, se mora od finančnega ministra zahtevati predhodno soglasje za izvršitev tega dela. Če znesek presega
10,000.000 din, je potrebno tudi soglasje predsednika ln podpredsednika ministrskega sveta. Državno lastnino upravlja finančni minister. Državno premoženje obsega: javno posestvo, nepremičnine, premičnine. Ostala stvarna prava, kakor terjatve, ne pripadajo drčavi. Samostojne državne ustanove se ustvarjajo z namenom pravilnega izkoriščanja državnega premoženja, državnih olajšav in monopolov ali pa z namenom, da se organizira denarni promet, narodno varčevanje, narodni kredit, nove gospodarske panoge ali pa da se zagotovo kulturne, zdravstvene in socialne potrebe. Za ustanovitev take ustanove je treba izdati zakon. Samostojne državne ustanove krijejo svoje izdatke iz lastnih dohodkov. Višek dohodkov oddajajo finančnemu ministrstvu. Delokrog dela in način vodstva vsake samostojne državne ustanove se odreja z uredbo, ki jo predpiše ministrski svet. Poslovno leto se strinja s proračunskim letom. Prehodne in zaključne odredbe predvidevajo določila, dokler ne bo izvršena sistematizacija mest in poklicev, da se v osebnih izdatkih pokaže položaj državnih uslužbencev po stvarnih potrebah. Stanje in vrednost javnih posestev se bo popisalo; to velja tudi za samostojne državne ustanove, državne fonde in zaklade. Pogodbe in sporazumi, ki so bili sklenjeni pred stopanjem te uredbe v veljavo, bodo ostali še dalje v veljavi do 31. decembra 1941. Tvorijo posebno proračunsko razdobje, za katerega veljajo odredite te uredbe.
Glede izdelave določil za izvrševanje proračuna lahko ministrski sve tna predlog finančnega ministra za to proračunsko razdobje odobri postopanje po dosedanjih predpisih. Ta uredba bo stopila v veljalo 1. aprila 1941, izvzemši čl. 228., odst. 2, ki govori o tehničnih določitvah državnega proračuna, čl. 248., ki se nanaša na samostojne državne ustanove in čl. 254., ki predvideva določila za izdanje proračuna za prvo proračunsko razdobje, ki stopa v veljavo z dnem objave v »Službenih novinah«, to je danes.
Z uredbo o državnem računovodstvu smo dobili popolnoma novo sestavo državnega računovodstva.
Kot naš drugi podlistek
smo začeli danes prinašati napeto povest
Lov na meteor
ki jo je spisal še vedno zanimiv J. Verne. Čeprav je v novi povesti namišljen astronomski problem, je vendar le v celoti preprosta in napeta ljubavna ter pustolovska povest, ki bo vsakega bralca držala v pričakovanju. :: Upamo, da bomo s tako povestjo in lahkim čtivom — poleg druge resne povesti — ustregli našim bralcem.
Mladfna JRZ celiskega okraja dr. Kulovcu
Ob zaključku dvodnevnega tečaja MJRZ, na katerem so imeli referate 60-tim delegatom krajevnih organizacij MJRZ v celjskem okraju številni predavatelji iz Ljubljane, Maribora in Celja, je bil v nedeljo ob 2 popoldne v vrtni dvorani hotela Evropo redni občni zbor pod vodstvom predsednika Josipa Kroflifca. Zborovanju so prisostvovali senator Alojzij Mihelčič, podpredsednik okrajne JRZ g. Anton Fazarinc, celjski podžupan Rudolf Stermecki, zastopnika banovinskega odbora, ter bivši poslanec prof. Mirko Bitenc. Z vsem navdušenjem je mladina sprejela pozdrav ministra dr. Kulovca in odposlala svojemu voditelju vda-nostno brzojavko, obenem pa se s pozdravno brzojavko spomnila tudi velikega prijatelja naše mladine dr. Kreka. Po poročilih je pozdravil delegate krajevnih organizacij v imenu celjskega župana podžupan Rudolf Stermecki, g. Alojzij Mihelčič pa v imenu starešinske okrajne in krajevne organizacije JRZ. Pri volitvah je bil soglasno izvoljen odbor s predsednikom Jožefom Krofličem na čelu.
Kdo je lahko član Kulturbunda
»Deutsches Volksblatt«, glavno glasilo nemške narodnostne skupine v Jugoslaviji, polemizira z mariborskim »Večernikom«, ki je objavil članek, kjer pravi, da načelo, ki služi kot podlaga za vstop v Kulturbund v Sloveniji in v Vojvodini ni enako in pravi: »Mi lahko rečemo samo to: Pristop k nemški narodni skupini je v Sloveniji zelo velik. Mnoge dobre žene in možje, ki niti leta 1918. niso skrivali s-vojih simpatij do Nemčije, so hoteli vstopiti v Kulturbund, pa so morali biti odklonjeni, ker niso izpolnili pogojev, pod katerimi bi mogli biti sprejeti. Kajti v tem pogledu je nemško vodstvo zelo točno. Mnogi, ki so bili po letu 1918. zelo prilagodljivi razmeram, bi dane s radi bili Nemci. Tu pa je postopek zelo previden. Tistemu pa, ki je moral svojo pripadnost k Nemčiji pod velikim pritiskom skozi ktp zapreti v svojo notranjost in ki se mu danes, po novem redu ni trefca več baiti kake gmotne škode, pa izpove evojo pripadnost k nemški narodni skupini — temu se kajr mogoče olajša pristop. Rečemo lahko, da često vidimo grenko razočarane obraze, ko se temu ali onemu odbije želja, da bi bil sprejet, Iz obrazloženih dejstev jasno izhaja, da ne more biti govora o kakem pritisku na posameznike, naj pristanejo, da so pripadniki nemške narodne skupine.«
Belgrajske novice
Belgrad, 10. marca. m. Na norem pokopališču je bil danes pokopan bivši poslanec in belgrajski župan Miloš Savčič, ki je umrl včeraj v Belgradu. Pokojni Savčič je spadal med pionirje srbske industrije.
Belgrad, 10. marca. m. Po dvodnevnem bivanju v Belgradu je zapustila danes našo prestolnico skupina madžarskih pesnikov in pisateljev. Madžarski kulturni delavci so v teku včerajšnjega dne obiskali Avalo in Oplenac ter položili vence na grob neznanega junaka in kralja Aleksandra,
Belgrad, 10. marca. m. Ministrski svet je na podlagi § 113 finančnega zakona za leto 1939-40 predpisal uredbo o osvoboditvi od skupnega davka in zmanjšanju stopnje driavne trošarine na sladkor, ki se uvaža iz tujine. Po tej uredbi je osvobojenih od skupnega davka 1200 vagonov sladkorja v kockah in kristalu, ki ga bo uvozila tovarna sladkorja državnega podjetja Belje iz tujine. Po tej uredbi je pooblaščeno finančno ministrstvo, da lahko na količino omenjenega sladkorja zmanjša stopnjo državne trošarine za toliko, kolikor je potrebno zaradi izenačitve uvoženega sladkorja s cenami domače proizvodnje.
Belgrad, 10. marca. AA. Novi japonski poslanik na našem dvoru Ukubo Tositaka je izročil danes ob 12 zunanjemu ministru Cincar-Markoviču kopijfe svojih poverilnic.
Belgrad, 10. marca. A A. Prosvetni minister dr. Miha Krek v petek, 14. t. m. ne bo sprejemal občinstva. (Iz pisarne prosvetnega ministra.)
Belgrad, 10. marca. m. S kraljevim ukazom sta napredovala na vseučilišču kralja Aleksandra I. v Ljubljani: v 5. skupino na medicinski fakulteti za docenta dr. Hubert Pehani, na tehnični fakulteti za asistenta 7. skupine inž. Drago Matanovitsch.
Iz banovine Hrvatske
Zagreb, 10. marca. b. Glavni tajnik SDS g. Sava Kosanovič, ki se je vrnil iz Belgrada, je poslal odprto pismo članom SDS in njenim prijateljem. V tem pismu poudarja veliko važnost, da je
postal Srb samostalec dr. Svetozar Ivkovič podban banovine Hrvatske. Ta rezultat, pravi g. Kosano-vič ni strankarski, temveč narodni in s tem je naj-slovesnejše poudarjeno in še močneje podčrtano, da je v banovini Hrvatski politika, katere se ne more bati Srb. Osnovna misel te politike je za obrambo narodnega obstoja in za skupnost Srbov, Hrvatov ln Slovencev, zbranih okrog narodne dinastije.
Občni zbor učiteljskega združenja
Belgrad, 10. marca. AA. 8. marca t. 1. je bila v Belgradu seja upravnega odbora Jugoslovanskega učiteljskega združenja. Poleg članov izvršilnega in nadzornega odbora so se seje udeležili tudi zastopniki odsekov za vardarsko, zetsko, moravsko, dunavsko, vrbasko in dravsko banovino ter zastopniki odseka za Belgrad, Zemun in Pančevo. Po poročilih odbornikov so poročali predsedniki odsekov JUU med njimi tudi Metod Kumelj iz Ljubljane o stanju prosvete in organizacije v banovinah ter drugih poročil o vprašanjih, ki zanimajo učitelje, kakor tudi o oskrbovanju učiteljstva ia o spremembi uradniškega zakona v zvezi z obvestili, ki jih vsebujejo poročila članov glavne učiteljske uprave. Sprejeti so bili potrebni sklepi o sklicanju seje glavnega odbora, dana pa so bila tudi potrebna navodila za bodoče delo.
Francoske vojne ladje bodo spremljale živežne prevoze v Francijo
London, 10. marca. Reuter. Tukaj izjavljajo, da je Francija pri južnoafriški vladi protestirala zaradi zasega francoske ladje »Ville de Maju n g a<, ker je bila ladja na poti iz Dakarja proti Madagaskarju, torej med obema francoskima kolonijama. Takšni ukrepi da niso opravičljivi, pravi francoski piolest. V Londonu pristavljajo, da so od francosko-nemškega premirja dalje angleške pomorske sile zasegle že 108 francoskih trgovskih ladij, od začetka tega leta do sedaj pa že deset.
Vichf, 10 marca. Havas. Pooblaščeni predstavnik francoske vlade je dal časnikarjem sledečo izjavo:
Kakor je Je znano, so včeraj" na konferenci med Darlanom, Huntzigcrjem, Platonom, Wey-gandom in Bergeretom razpravljali o možnosti zunanjega napada na naš afriški Imperij, Pri tej priliki so ugotovili, da bodo same francoske sile v skladu z obveznostmi,*ki jih je maršal Petain sprejel v okviru pogojev za premirje, zajamčile obrambo imperija pred vsakim napadom. Danes se lahko še prisiavi, da se beseda »obramba imperija« zaradi nasilnih zaplemb naših trgovskih ladij ne nanaša samo na imperij v dobesednem pomenu besede, temveč tudi na promet med imperijem in domovino.
Že davno je poveljnik francoske mornarice admiral Darlan rekel in večkrat ponovil, in to je govoril v imenu francoske vlade, da ne bo več dovoljeval, da bi kdo plenil francoske ladje, Francozi pa bi nmirali od gladu. Če bi naši protesti ostali brez uspeha in ako bi Anglija še naprej ustavljala in plenila naše trgovske ladje, bo potrebno temu narediti konoc in zato bodo naše vojne ladje spremljale trgovske ladje. Zaplemba ladje »Ville de Majunga« je dokaz, da je stališče Francije pravilno.
Drobne novice
Vichy, 10. marca. AA. Generalni guverner Al-žira, admiral Abrial, je prispel danes popoldne v Vichy. Čez dan je bil admiral Abrial v avdienci pri admiralu Darlanu.
Vichy, 10. marca. AA. Havas. Jutri dopoldne ob 8 bo general Huntziger odpotoval z letalom na nadzorstveno potovanje v Nine, Avignon in Valen-ce. V Vichy se bo vrnil 12. marca.
Neivjrork, 10. marca. AA. Reuter. Rooseveltov zastopnik Harriman, ki ima nalogo olajšati in pospešiti pomoč Veliki Britaniji, 6e je danes s »Clip-1 perjem« odpeljal v Evropo,

Velikani na morfu
V tej vojni se je Ze večkrat pisalo o tem, da je čas križark že mimo, kajti križarke so prevelike in se prepočasi pomikajo po morju. Sedaj prihaja nova doba, iai sicer doba podmornic in letala nad morji. Toda to mnenje je začelo kmalu plahneti, in sicer tedaj, ko se je razvedelo, kako sta veliki vojni ladji, in sicer tokrat — ladji letalonosilki »Ark Royak in »Illustrious« prenesli napad v Severnem morju in na Sredozemskem morju. Velika bojna ladja je tudi v tej vojni še ohranila vso svojo veljavo. Ravno za letos pa napovedujejo prav tako v Angliji, Ameriki in v Nemčiji in na Japonskem, da bodo dogradili in dali v službo na morjih največje bojne ladje, kar jih je sploh bilo doslej še dograjenih. Ravno pred nekaj tedni so Angleži precej bučno napovedali, da so že dali v službo veliko bojno ladjo »King Georg V« in da je ta bojna ladja prepeljala novega angleškega veleposlanika lorda Halifaxa v Ameriko. Tako so torej Angleži sami tako rekoč že obvestili sovražne podmornice in letala, da je njihova največja bojna ladja že na morjih.
Ta velikan je prvi od petih. Ti dve bojni ladji so začeli delati v letih 1937-37, ostale tri pa v letih 1937-38. Vsako so gradili v neki drugi ladjedelnici. Ladjedelnica Wickers-Armstrong v Barrowu je gradila ladjo »King Georg V«, ladjedelnica v Birken-headu je gradila sestrsko ladjo »Prince of Wales«, ladjedelnica John Brown v Clydebanku gradi tretjo posestrimo »Duke of Yorkc, ladjedelnice Swan Hunters četrto bojno ladjo iste vrste »Jellicoe« in v Fairfeldu grade peto »Beatty«.
Vseh pet bojnih ladij so spustili v morje Se v času od 26. februarja do konca leta 1939. Prve poskuse z novimi bojnimi ladjami so izvedli v aprilu 1910 in verjetno bodo letos že vse te nove bojne ladje lahko sodelovale v bojih. »King Georg V< in »Prince of Wales« sta gotovo že razporejeni med brodovja, ki se udeležujejo bojev. Te nove bojne ladje imajo po 35.000 ton, dolge so po 225.50m in široke po 31.40 m. Moč njihovih strojev znaša 180.000 konjskih sil in njihova hitrost je 28 vozlov na uro. Vsaka ima s seboj po tri letala in na krovu po deset topov po 336 mm, 16 protiletalskih topov po 132 mm itd. Na vsaki je 1500 mož posadke in to so prve angleške bojne ladje, ki imajo po štiri stolpe.
Nemško vojno brodovje ima sedaj tudi tri velike bojne ladje, in sicer velikane »Bismarck«, »Tirpitz« Ln »Ifc. Vsaka ima po 35,000 ton in so nekoliko večje kakor pa angleške. Dolge so po 241.50 m, široke pa po 36 m. V morje so jih spustili v času od pomladi 1939 do poletja 1940. Najbrž so že v službi ob tem času. Hjtrost vsake znaša po 27 vozlov na uro, toda imajo manj topov kakor pa angleške, pač pa so ti topovi večji. Imajo namreč po osem topov po 380 mm. — Poleg tega ima nemško brodovje sedaj še dve novi letalonosilki, in sicer ladjo »Graf Zepelin« in »B« po 19.250 ton. Obe sta sedaj gotovo že v službi.
Torej sta sedaj oba nasprotnika dobila približno enako število bojnih ladij. V letu 1941. bo Anglija dobila še nekaj novih velikih bojnih ladij in tedaj se bo videlo, koliko bodo na nemški strani postavili proti vsem tem novim edinicam,
Amerika bo spustila v morje svojo novo veliko bojno ladjo »North Carolina« v aprilu. Ta bojna ladja bo imela 35.000 ton nosilnosti in v juliju bodo spustili v morje sestrsko ladjo »Washington«. Amerika ima torej veliko zamudo, ker je dala graditi obe ladji šele v letu 1937-38, ostale štiri enake bojne ladje pa so začeli graditi v letih 1938-39. Ostale štiri bojne ladje so: »lndiana<, »Massachussetsc, »Ala-bama« in »South Dacota«. V službo bodo prišle te bojne ladje najbrž v letih 1941-43. Seveda bodo sedaj dela na teh bojnih ladjah pospešili. Dolge so po 228 m in široke po 33 m, hitrost znaša 27 vozlov na uro. Imajo po devet topov po 409 mm in po tri stolpe. Pozneje bodo spustili v morje še dve največji bojni ladji na svetu »Iowa< in »Montana«, ki so ju začeli graditi v letih 1939-40 in ju bodo spustili v morje v letu 1941., služiti pa bosta začeli v letu 1943. Obe bojni ladji bosta imeli po 45.000 ton in po 12 topov po 406 mm.
Japonska pa hiti sedaj z gradnjo treh ali štirih ogromnih bojnih ladij po 43.000 ton. V letu 1937. so sklenili začeti graditi te bojne ladje in so bili prvi, ki so se odločili prekoračiti dotedanjo mejo 35.000 ton. Te bojne ladje bodo imele topove vsaj po 406 mm in te bojne ladje so sedaj najbrž že sposobne za službo. Japonci skrivajo te ladje im jih rajši ne uporabljajo v take diplomatske namene, kakor to delajo Angleži s »Kraljem Jurijem V«. Vsekakor bodo Japonci letos imeli največje bojne ladje na svetu, ki bodo tudi že v službi.
Zaradi vsega tega se lahko nekoliko razume igra zlasti na Daljnem vzhodu, kjer skušajo posamezne velesile pridobiti nekaj mesecev, druge pa zopet pospešiti potek dogodkov tako, da bi lahko svojo premoč čim uspešneje Izrabile.
(Nadaljevanje s 1. strani)'
ko se je to kuhalo« vnaprej opravičijo pred neizbežnim očitkom, da so Sovjeti sedaj že četrto slovansko državo prepustili svoji usodi.«
Predsednik grške vlade: Borili se bomo naprej do zmage
Atene, 10. marca. Atenska agencija poroča: Predsednik vlade Korizis je imel govor pred zastopniki delavskih zvez v Atenah in v Pireju ter je ob tej priliki med drugim rekel:
Socialna obnova je bila med največjimi deli pokojnega Metaxasa in ni bila samo dejanje pravičnosti za velik del grškega naroda, ampak tudi dejanje velike politične daljnovidnosti, ki je narodu vlila voljo in neomajno odločnost v tej teiki in sveti borbi, ko se bojuje za to, da ne odstopi niti pedi svoje semlje. V tem kritičnem trenutku nam ie r veliko oporo vse tisto, kar nam nudijo dolavci r Atenah In v Pireju. Tudi po štirih mesecih težkih izkušenj je duh odpornosti delavskega stanu ostal trden in resen in pripravljen sa vsako žrtev in vsako nevarnost. Odločeni smo, nadaljevati s borbo, ki smo jo začeli 28. oktobra in nadaljevali jo bomo t istim junaštvom, t isto vztrajnostjo zaradi zmage in pravice. (AAl
Večja živahnost po bojiščih
Od nedelje do ponedeljka so bile na bojiščih Iu pa tam večje borbe. Tako poročajo nedeljska uradna vojna poročila, da so v Albaniji Grki napadli in pri tem imeli znaten uspeh, ki jim je prinesel nekaj tisoč ujetnikov, med njimi enega divizijskega generala ter mnogo težkega in lažjega orožja. V Alriki so angleške motorizirane kolone prodrle iz Somalije navzgor po poti, ki pelje v Harrar ter so zasedle Gabredaro, ki leži 250 km severno od Mogadiscia in prav tako daleč od Harrarja. Po tej poti je pred petimi leti korakal maršal Graziani nad Abesince. Na zahodu so Nemci v noči na nedeljo štiri ure bombardirali London z zažigalnimi in rušilnimi bombami
Na zahodu
OHHnmMHnaH
Napad na London
\emška poročila
Berlin, 10. marca. DNB: Nemško vrhovno poveljstvo sporoča:
Včeraj in preteklo noč so enote nemškega letalstva izvedle napade na razne vojaške cilje v Angliji. Prav tako so nemška letala napadala ladje, ki so plule v bližini agleške obale.n Pri napadih na London se je nemškim letalom posrečilo navzlic neugodnim vremenskim razmeram in navzlic močnemu protiletalskemu ognju povzročiti veliko škodo na raznih vojaških objektih v Londonu in okolici. Poleg tega napada je bil preteklo noč izveden napad na važne naprave v Portsmouthu. Veliko število zažigalnih bomb z močnim eksplozivnim učinkom je povzročilo velike požare in škodo.
Nemška ogledniška letala so napadla v bližini vzhodne škotske obale sovražnikov konvoj in pri tej priliki težko poškodovala dve angleški ladji. Južno od Plymoutha je bila zadeta velika sovražnikova trgovska ladja. Pri napadih nemških letal na letališča v južni Angliji je bilo razbitih več lop in drugih stavb na letališčih. V več mestih na južnem Angleškem in na Škotskem so bili uspešno bombardirani važni vojaški cilji.
Pri napadih manjših skupin nemških letal na letališča na otoku Malti so bdi uničeni trije angleški lovci, ki so bili na tleh. Prav tako pa je bila zažgana tudi ena lopa. Podobno so bile zadete tudi pristaniške naprave v Lavaletti.
Nemške daljnostrelne baterije ob Rokavskem prelivu so streljale na sovražnikov konvoj, ki je plul v bližini Dovera. Nemške baterije so prisilile več angleških ladij, ki so poskušale preteklo noč približati se obrežju Rokava, k umiku.
Sovražnikova letala niti čez dan niti ponoči niso letela nad nemškim ozemljem ali pa nad zasedenim ozemljem, AA.)
Angleška poročila
London, 10. marca. Reuter: Letalsko ministrstvo poroča:
Snoči je sovražnik že drugič zaporedno napadel London. Bombe so padle na več naselij v južnem delu Anglije. Škoda nikjer ni preveč obsežna. Požari so bili hitro pogašeni. Tudi človeških žrtev ni bilo mnogo ne v Londonu in ne v okolici, ne po drugih krajih, ki jih je sovražnik bombardiral.
Reuterjev dopisnik pristavlja, da so bili na London izvedeni prav za prav trije napadi. Prvi je trajal skoraj štiri ure, drugi, ki se je začel po polnoči, je trajal samo pol ure, medtem ko je bil tretji rano zjutraj in je trajal tudi samo pol ure.
V angleških vojaških krogih sodijo, da so napadi na London začetek večjih spomladanskih napadov na Anglijo in morda že daljni uvod v veliki spomladanski napad
London, 10. marca. Reuter: Admiraliteta sporoča: Oborožena ribiška ladja »Nidina« se je preteklo soboto spustila v borbo s sovražnim letalom vrste »Heinkel 111«, katerega je uničila Na ribiški ladji ni bilo niti škode niti žrtev.
Pred veliko bitko na morju
London, 10. marca. b. Minister deli Ernest Bewin je imel velik govor, v katerem je rekel, da se bo v najkrajšem času odigrala na Atlantiku pomorska borba med Nemčijo in Anglijo. Ne dvi-mi o končnem uspehu borbe, toda potrebno je
deset tisoče novih delavcev za ladjedelnice in sto tisoče žena za zaposlitev v tovarnah za strelivo. Vsi tisti, ki so že kdaj delali v ladjedelnicah, še bolj pa oni, ki imajo pomorske izkušnje, naj se takoj prijavijo, ker se ne trne več izgubljati časa. Če bodo vsi pomagali, bodo pripomogli, da rešijo tisoče in tisoče življenj na otoku. Sovražnik še ni zadal največjega udarca, ki ga je treba pričakovati. Treba je pohiteti z delom v ladjedelnicah in v tovarnah. Poudaril je, da odločitev ne bo padla, kot se je pričakovalo, v Sredozemlju, temveč na angleških otokih.
»Novo vojno razdobje«
Budimpešta, 10. marca. m. List »Pešt« poroča iz Londona, da je iz raznih izjav onih krogov, ki so blizu angleški vladi, dobro vidno, da vlada v Londonu mnenje, da je nastopilo novo vojno razdobje. S tem v zvezi je značilno prizadevanje angleške vlade, da z ene strani zavaruje pomorski promet z Združenimi državami, z druge strani pa da na vsak način uravnovesi tonažo ladjevja zaradi izgub na morju. Po angleškem mišljenju se je novo vojno razdobje pričelo z izglasovanjem zakona o pomoči Angliji v Združenih državah, z druge strani pa s tem, da se je Anglija s svoje strani odrekla svojim namenom na Balkanu in da namerava, kakor izgleda, čimprej končati vojno v Libiji.
tolomeo Colleone«, ki je bila potopljena v juliju 1. 1940.
Nemški strmoglavci na Dodekaneških otokih
Neivyork, 10. marca. Associated Press poroča, da so nemški strmoglavci v velikem številu prileteli na italijanske Dodekaneške otoke, kjer so zasedli vsa letališča.
Po Abesiniji
Kartam, 10. marca. AA. Reuter: Angleške in abesinske čete nadaljujejo z živahnim delovanjem s severozahoda proti središču Abesinije. Dve najmočnejši zbirališči italijanskih čet sta pri Gondar-ju, odkoder se umikajo proti Addis Abebi. Domnevajo, da se italijanske čete pri Gondarju zbirajo iz dveh razlogov, zaradi cestne mreže in zaradi jezera oskrbo
samo Italijanske ln domačinske čet«, ampak tudi
divizija »črnih srajc«.
Vedno večja vročina v Eritreji nI v korist angleškim bojem proti Kerenu. Angleške čete so sestavljene iz indijskih in škotskih oddelkov, pred njimi pa je italijanska vojska, ki šteje 14.000 mož.
Izjava generala Catrouza
Kairo, 10. marca. Reuter. Poveljnik francoskih svobodnih čet v Severni Afriki general C a t r o u x je za arabski list »Al Baghah« napisal izjavo, v kateri med drugim pravi, da »upa«, da bodo francoske svobodne čete kmalu prišle do meje Tunizije, kjer bodo stisnile roko francoskim četam generala Weyganda.« General Catrou* je nadalje razodel, da so francoske svobodne čete imele velike uspehe v odseku pri Kerenu, kjer so ujele 400 nasprotnikov. Zasedba oaz (zelenic) Kulra in Murzuk je izredno važna z vojaškega stališča, kjer so jih Italijani uporabljali kot letalska oporišča za zvezo med Italijo in Abesinijo. Posledice so se takoj čutile v Abesiniji, kjer se je število bombnikov, ki jih ima vojvoda od Aoste na raz-.......znižalo od 300 na 100.
n razlogov, zaradi cesme uiikck iii mioui . uu...■, ... ,-------- ■ -
Tane, oboje pa je potrebno za italijansko | polago v Abesiniji, tako) . Prav tako v sestavu italijanskih čet niso Italija danes nima nobeni
nobenih zvez več z Abesinijo.
V Afriki
Beli in zdravi zobje
SARGOV KALODONT
pro+i zobnemu kamnU
Angleška ofenziva v Abesiniji V Albaniji
Sestanek francoskega epskopata
iz zasedenega dela Francije
Iz Pariza poročajo: »Kardinali, nadškofi in škofi zasedenega dela Francije so se te dni zbrali v Parizu, da bi do preporoditvenega dela zavzeli svoje stališče. Ob priliki tega sestanka so člani francoskega episkopata naslovili na papeža posebno poslanico, v kateri so mu zagotovili, da se za politiko ne bodo brigali, in da bodo delali le na tem, da ublažijo nesrečo, ki je zadela Francijo. Iz te poslanice posnemamo najbolj važne odstavke:
»Dasi nosimo rane svoje izbičane domovine, in dasi z zaskrbljenostjo gledamo v bodočnost, vendar nismo obupani. V nas je upanje v novo duhovnost; vse te žrtve ne morejo biti zaman. Trdno smo pripravljeni, da z vsemi svojimi možnostmi ohranimo svoje institucije, poslužujoč se pri tem svojih osebnih in narodnih moči.« »Trdno odločeni, da ostanemo v okviru svojega verskega programa, bomo skušali preprečiti vsakršne politične in strankarske razprtije, da delujemo za duhovni blagor duš in za lajšanje trpljenja nesrečnikov.« »Na državnem in socialnem polju izpovedujemo popolno vdanost političnemu redu, katerega je ustvarila francoska vlada in prosimo svoje zveste, da se od tega prepričanja ne oddaljijo.« — »Bolj in bolj se hočemo približati svojemu ljudstvu, ki trpi in ki je v potrebi. Trudimo se, da vzpodbujamo besede, ki pravijo, da toliko zaželeni dvig zavisi, poleg božje pomoči, tudi od naših osebnih naporov ter da |e samo tisto trajno, kar bo vsak po svoj moči k delu doprinesel.«
Papež je kardinalu Suhardu daroval 100 tisoč frankov, da jih razdeli onim potrebnim, ki se nahajajo ▼ zasedenem delu Francije-
Italijanska poročila
Nekje v Italiji, 10. marca. Štefani. Poročilo štev. 276 glavnega stana italijanske oborožene sile se glasi:
Letala nemškega letalstva so bombardirala letališče Tavenecia na Malti in so uničila tri sovražnikova letala na tleh, težko pa poškodovala hangar, V Severni Afriki je naše topništvo s svojim ognjem odgnalo sovražnikove oklepne avtomobile, ki so se poskušali približati našim postojankam pri Giarabubu.
V	Kirenaiki so naša letala napadla sovražnikova pomorska in letalska oporišča. Predvčerajšnjim so enote nemškega letalstva s strojnicami streljale na sovražnikova četna zbirališča in na motorizirane kolone. Sovražnikova letala so bombardirala Tripolis in Zuaro. Pri tej priliki so bile ubite tri osebe, dve pa ranjeni. Gmotna škoda je neznatna.
V	Vzhodni Afriki poročajo s severnega bojišča o delovanju patrol na obeh straneh. Sovražnik je izvedel letalske napade na Harar in Diredavo in se mu ni posrečilo povzročiti kakšne škode. V Diredavi je naše topništvo zbilo eno britansko letalo.
Podkralj v Eritreji
Addis Abeba, 10. marca. AA. Štefani. Na svojem inšpekcijskem potovanju po raznih odsekih bojišča v Vzhodni Afriki je podkralj prispel z letalom v Eritrejo. Ko je stopil v stik z oblastmi je obiskal poveljstva in oddelke na bojišču. Vojvoda od Aoste, ki je nato potoval v Asmaro, je obiskal ranjence Italijane in domačine. Inšpekcija severnega odseka se je zaključila v Masavl, kjer je podkralj prišel v stik s častniki, katere mu je predstavil admiral, poveljnik oporišča.
Angleška poročila
Kairo, 10. marca. Reuter: Vrhovno poveljstvo britanske vojske na Srednjem vzhodu poroča:
Libija in Eritreja! Položaj nespremenjen.
Abesinija in Italijanska Somalija: Operacije se še dalje razvijajo uspešno.
Kairo, 10. marca. Reuter: Angleško letalsko poveljstvo poroča:
Libija: Naši bombniki so spet napadli pristanišče v Tripolisu kakor tudi tamošne letališče. Bombe so zadele važne vojaške cilje.
Abesinija. Bombniki so napadli letališče v Diredavi potem, ko so pregnali sovražna lovska letala, ki so hotela napad preprečiti. Zadeta sta bila dva vlaka, en, ki je pravkar vozil na postajo, drugi pa je stal na postaji Addagalia. Napadli smo tudi italijanske kolone, ki se umikajo iz Burje. Nato smo bombardirali sovražne postojanke pri Debra Marcos.
V Eritreji so bombniki na področju Kerena bombardirali sovražne postojanke in zbirališča.
V Somaliji so naša in južnoafriška letala sodelovala s suhozemskimi četami in napadala sovražnika pri umikanju v notranjost Abesinije.
Malta: Eno sovražno letalo tipa »Junkers 88«, ki je poskušalo izvesti ogledniški polet nad Malto, so napadla naša lovska letala in ga prisilila, da se je oddaljil. Neko drugo sovražno letalo iste vrste je padlo na tla na otoku Gozo in je zgorelo z vsemi člani posadke. Z vseh teh operacij so se vsa naša letala vrnila nepoškodovana.
Italijanska križarka, vrste »Condottiere A«, potopljena
London, 10. marca. Reuter. Admiraliteta po-roča:	#
S skoraj popolno gotovostjo je angleška podmornica torpedirala neko italijansko križarko vrste »Condottieri A«. Križarko sta spremljala dva rušilca. Dve uri potem, ko je bila križarka torpedirana, smo na istem mestu opazili oba rušilca, kako sta križarila okrog tega mesta in se ustavljala, ker sta očividno pobirala preživelo moštvo torpedirane križarke. Križarke vrste »Condottieri A«, katerih je imela italijanska mornarica štiri, imajo 5150 ton, vozijo s hitrostjo 37 vozlov in so torej najhitrejše križarke na svetu, ter so oborožene s šestimi 24 cm topovi in 8 cevmi za torpede. K isti vrsti je pripadala tudi križarka »Bar-
Grška ofenziva
Italijanska poročila
Nekje v Italiji, 10. marca. AA. Štefani: Poročilo št. 276 italijanskega vrhovnega poveljstva se glasi:
Grško bojišče: Prišlo jc na posameznih odsekih 11. armade do delovanja pehote in topništva. Na bojišču 9. armade so naše čete v več akcijah krajevnega značaja ujele več grških vojakov in zaplenile orožje, številne italijanske letalske enote so hudo bombardirale in streljale s strojnicami na sovražnikove topniške postojanke, motorizirane kolone, taborišča in korakajoče čete. Bombardirana so bila važna sovražnikova oporišča. Pri letalskih spopadih so bila zbita štiri sovražnikova lovska letala vrste »Gloucester«.
Nekje v Italiji, tO. marca. Dopisnik agencije Štefani poroča z grškega bojišču, da se grške čete še vedno nahajajo pod hudim topniškim ognjem. Italijanski bombniki so bili zadnje dni posebno delavni. Okrog 100 letal je bombardiralo obrambne naprave in sovražnikova letališča. To je bilo najbolj prepričljivo dejanje v sedanji vojni. Naši bombniški oddelki se niso ozirali na hudo streljanje protiletalskega topništva in so se spuščali zelo nizko ter tako točno zadeli svoje cilje. Dež bomb vseh kalibrov je padel na sovražnikove postojanke. Izvedenih je
F>ilo več bombardiranj v strmoglavem poletu na veliko razdaljo pa uspešno. Zadnje dni se Grki začeli posluževati
propagande. Danes so itali janski vojaki iz .vrst slišali, da so Grki po zvočnikih spo da je Grčija sedaj že dobila vojno. N. italijanski vojaki odgovorili s smehom, nan-iansko topništvo pa je začelo streljati. Danes je zelo toplo vreme. Sneg se topi in v albanskih
J. • , 1____.___ ____T_.i x_l_	ir„
uspešno, /.ndnje dni so načinov angleške jaki iz prvih sporočali,
_____ ______^	_ a to so
italijanski "vojaki "odgovorili s smehom,^itaIi-s začelo ' " ** 5g se top
planinah "nastopa spomlad šele tedaj. Ko bo sneg skopnel, se bodo na planinskih stenah znova pojavili napisi »Duee«. Zadnje dni se nekateri teh napisov že vidijo in napovedujejo prihod pomladi. (AA)
Grška poročila
Atene, 10. marca. Atenska agcncija: Poročilo št. 134 grškega generalnega štaba se glasi:
Včeraj smo ofenzivo nadaljevali ter smo zasedli nove postojanke. Sovražnik je s srditimi protinapadi hotel zadržati naše napredovanje. Toda sovražni napadi so bili vsi odbiti z velikimi žrtvami za nasprotnika. Ujeli smo spet 150 vojakov in mnogo vojnega materiala, ki ga je sovražnik pustil na bojišču. Letalstvo je pri vseh operacijah z uspehom sodelovalo s sufio-, zemsko vojsko.
Vladni tolmač je snoči časnikarjem pove-I dal, da uradno poročilo ne navaja kraja, kjer so grške čete začele z ofenzivo, loda dovoljeno mu je sporočiti, da so davni boji v odseku pri Tepeleniju.
Carigrad, 10. marca m. Iz Aten poročajo, da se nadaljuje grška ofenziva v Albaniji s pospešeno hitrostjo. Grške čete so davi zavzele nekaj strateško zelo važnih postojank v bližini Tepelenija. Grško vrhovno poveljništvo pričakuje, da bo Tepeleni v najkrajšem času padel v grške roke.
Mussolini na fronti
Vladni tolmač je nadalje razodel, da so italijanski častniki, k'i so bili ujeli, pri izpraševanju izpovedali, da je bil pred nekaj dnevi Mussolini osebno na italijanskem bojišču in da je obiskal prav prednje odseke fronte pri Tepeleniju. Častniki so nadalje izpovedali, da so bili pri zadn jih bojih ranjeni prosvetni minister Bottai in državni podtujnik za korporacije Cianelli ter poslanec Nitti. Vsi trije so služili v diviziji »Giulia«. Ne potrjuje pn se poročilo, da bi bil minister Bottui padel v teh bojih.
Angleška poročila
Atene, 10. marca. Reuter: Poveljstvo angleških. letalskih sil v Grčiji sporoča:
V noči od 8. na 9. marca so angleški bombniki izvedli hud napad na pristanišče in naprave v Draču. Izbruhnili so številni požari, ki so se videli še iz oddaljenosti 100 km. Razen tega se je pojavilo več eksplozij. Včeraj so bile uspešno bombardirane vasi v področju Tepelenija. Napadena so bila dal je zbiranja čet in prevoznih sredstev ter topniške postojanke. Na svojem patrolnem poletu so se naša letala včeraj srečala z močnim oddelkom sovražnikovih bombnikov, ki so imeli za spremstvo več lovskih letal. Naša letala so zbila 6 sovražnih lovskih letal in en bombnik, več drugih letal pa so težko poškodovala. En naš pilot se je neovirano s padalom spustil za našimi črtami. Vsa letala razen enega so se nepoškodovana vrnila domov. (AA)	__
»Pravda« o »uspehih« sovjetske politike
Moskva, 10. mana. Tass. V uvodniku, ki je posvečen drugi obletnici odprtja 18. kongresa komunistične stranke, piše »Pravda« med drugim:
Ti dve pretekli leti sta v celoti potrdili predvidevanja o mednarodnih odnošajih, kakršna je tedaj Staiin podal na kongresu. Obe leti sta potrdili prav ta ho vso upravičenost notranje in zunanje politike, ki je bila določena na kongresu in izvedena pod vodstvom Stalina. Ko je zasedal 18. kongres stranke, je požar nove imperialistične vojne že zajel četrtino sveta in ogenj se je bližal Evropi. Vojni hujskači so se v glavnem opirali na načrt, da bi Sovjetsko zvezo potegnili v vojno in jo s tem pridobili, da bi se borila za koristi angle-ško-francoskih kapitalistov. Stalin je spregledal ta imperialistični načrt. Uspeh Stalinove politike naše stranke se vidi v tem, da se je nam v dveh letih posrečilo ne samo zajamčiti varnost naših meja, temveč smo svoje meje tudi razširili in pridobili pet novih sovjetskih republik. To je največja zmaga v politiki naše stranke (AA.)
Izjava dr. Gdbbelsa o vojni in novem redu
Rim, 10. marca. b. Berlinski dopisnik »Co-riere della Sera« se je razgovarjal z nemškim propagandnim ministrom Gobbelsom, kateri mu je v nevezanem govoru dal nekaj zanimivih izjav. Med drugim je minister Gobbels dejal: »Pomlad, na katero sovražnik opozarja osi-ščni sili, že prihaja. Malo moramo še potrpeti, preden sc bo »general Zima«, ki nam je tako drag in mil, evakuiral iz Egipta. Toda uspeh naše vojske ne zavisi samo od sezonskih sprememb. Seveda lepo vreme predstavlja idealno not do končnega uspeha. Mnogi mislijo, da^ bo Nemčija zmagala le z letalstvom, to ni točno. Res pa je, aa imamo takšno letalstvo, da se nihče ne more primerjati z nami. Vendar vemo, da bo zmaga v glavnih trenutkih odvisna od vseh oboroženih sil, ki jih imamo, in to so: vojska, mornarica in letalstvo. Sovražnik še ne pozna niti približno naše moči in kaj lahko vse napravimo. Bolje je, da tega ne ve, ker bo njegovo presenečenje tem večje. V sedanji vojni
Tajsko-francoski prepir še ni končan
Saigoon, 10 marca. Associated Prese. Generalni I je dodal, da bo popuščanje Francije v Indokini sil-guverner francoske Indokine admiral Decou* je gle- —	Fr,«™, i« m««»i imoenm.
de pogajanj s Siamom (Tajsko) izjavil, da «e slabo razvijajo in da nastaja iz japonskega mirovnega posredovanja »nasilno japonsko razsodišče«. Z velikim zanimanjem so v Indokini sprejeli tudi izjavo francoskega generala Catrouxa, poveljnika francoskih svobodnih čet v severni Asriki, ki je dejal, da je Japonska nalašč nahujskala Tajsko proti Franciji samo iz razloga, da bi potem imela priložnost vmešavati se v ta spor in iz njega dobiti kakšne koristi, to se pravi letalska in pomorska oporišča, ki bi jih potem mogla izkoristiti proti Angliji. Catroux
no škodovalo Franciji in njenemu imperiju.
Tokio, 10. marca. Štefani. Francoski veleposlanik je danes dopoldne obiskal zunanjega ministra Matsuoka, da bi z njim določil proceduro za podpis sporazuma, do katerega je prišlo na posredovanje Japonske v sporih med Taicm in francosko Indo-kino. Izvedelo se je, da je francoski veleposlanik prosil za sprejem pri japonskem zunanjem ministru v zvezi z navodili, katera je dobil od svoje vlade. Do podpisa sporazuma bo prišlo danes zvečer ali jutri. Tokoi po sprejemu francoskega veleposlanika in tajskega odposlanca je odšel k japonskemu cesarju. (aa)
je bilo mnogo manj človeških žrtev, kakor pa v pretekli vojni. Zaradi lega nismo uporabili velikega dela našega orožja in vojnega materiala ter ga še ne bomo prinesli iz skladišč, kar nas veseli. Uničili smo poljsko državo, katere nikakor nismo hoteli uničiti, zahtevali smo samo, da nam vrnejo Gdansk, ki je stoodstotno nemško mesto. Prosili smo tudi, da nam dovolijo prehod čez poljski koridor in da tako napravimo kl-in med Nemčijo in vzhodno Prusijo. Ničesar drugega nismo želeli.
Glede obtožbe, da želi Nemčija gospodovati svetu in ogrožati neodvisnost mnogih evropskih držav, pravi dr. Gobbels: »Če bi imela Nemčija •v resnici takšne namene, potem bi bila to že zdavnaj izvedla, tako da izkoristi dolgi zastoj v vojskovanju tekom minule zime. Namesto da pustimo vojake nezaposlene, knkor govorijo to Angleži, bi jih lahko uporabili bolj koristno, na primer, da jih pošljemo v boj, da nam zavzamejo posamezne države. Bilo bi vrhu tega nesmiselno, če bi čakali šele na sklenitev miru. V tem primeru bi bili podobni kirurgu, ki jo pri operaciji želodca opazil, da se je zmotil in da je bolniku potrebna le operacija slepiča, in ki še, namesto da ga takoj operira, skrije za kakšno drugo kirurško zarezo. Če do sedaj nismo zavojevuli nobene države, tega tudi poslej ne bomo, ker to ni naš namen. Če smo vojaško zasedli Norveško, Nizozemsko in Belgijo, smo napravili to zaradi tega, ker smo bili prisiljeni onemogočiti sovražnikove načrte. Novi red, katerega želijo osiščne sile uvesti v Evropi, nima ničesar skupnega s starimi demokratskimi idejami o hegemoniji in zavojevanju. Nemčija in Italija ne ogražata niti ene države in samo želita, da se ustvari na evropski celini gospodarsko sodelovanje, ki bi dovedlo do splošnega blagostanja. To bi bila skupnost svobodnih in neodvisnih narodov, ki bi jih združeval en sam najvišji ideal.«
y STrto 4
»SLOVENEC«, torek, 11. marca 1941.
61 e v. 58.
Naša preskrba in cene
Ljubljana, 10. marca 1940.
Skoraj bosta pretekla dva meseca, odkar smo dobili v naši državi novo ministrstvo za preskrbo in prehrano. Tozadevna uredba je bila objavljena dne 18. januarja, dne 20. januarja pa je bil imenovan za ministra za preskrbo in prehrano g. dr. Milan St. Protič. Novo ministrstvo je dobilo kot svoje podrejene organe predvsem: urad za nadzorstvo cen, Priv. izvozno družbo in ravnateljstvo za proučevanje in organizacijo kmetijstva v svrho prehrane (katerega sedaj kratko nazivajo Diporis).
Prvo delo novega ministra je bilo ustaviti vsa dovoljenja za zvišanja cen tako osrednjemu uradu za kontrolo cen kakor tudi referatom za kontrolo cen pri posameznih banskih upravah. Drugo važno delo na polju nadzorstva cen je bila razširitev seznama predmetov, katerih cene spadajo pod nadzorstvo. S to razširitvijo se je seznam kontroliranih predmetov prilagodil dejanskemu stanju na Hrvatskem, kjer spadajo pod nadzorstvo cen sedaj približno isti predmeti kot v ostali državi in naravno tudi v Sloveniji, ki je tozadevno samo del ostale države.
Istočasno, ko je bilo sporočeno, da se ustavi izdaja odobritev za zvišanje cen, je izšlo pa tudi obvestilo, da naj si industrijci in trgovci ne nabavljajo surovin po višjih cenah kot so bile doslej, ker ne morejo računati na odobritev zvišanja prodajne cene razen seveda v nekaterih prav nujno opravičljivih primerih. S tem pa je nastalo stanje, ki bi lahko povzročilo občutno zmedo v vsem našem poslovnem življenju. Kajti noben indu-strijec ali trgovec ne more dobiti več blaga po starih cenah, zlasti pa ne surovin, ki so večinoma vse kmetijski proizvodi, ki sploh ne spadajo pod kontrolo cen. Tako bi radi omenjene prepovedi in obvestila lahko zaostalo vse gospodarsko življenje, ker bi si nihče ne upal več vtikati denarja v novo blago, katerega bi moral prodajati z izgubo, česar pa v današnjem družabnem redu ne moremo pričakovati od nikogar. Če bi se doslovno držali uradnih obvestil, potem bi lahko v nabavi nekih vrst blaga nastal zastoj, kar pa gotovo ni bil cilj novega ministrstva, saj se imenuje ministrstvo za preskrbo in prehrano. Narobe, priporočati bi bilo treba zlasti onim podjetjem, ki dobivajo surovine in polizdelke iz inozemstva, da naj čimprej in čimveč kupijo, pa čeprav po višjih cenah, kajti danes je deviza blago, ne pa denar in je treba vse sile napeti v ta namen, da dobimo blago, pa četudi po nekoliko višjih cenah.
Istočasno ko je ministrstvo za preskrbo in prehrano po uradu za nadzorstvo cen odredilo stop, to je vzdrževanje dosedanjih cen, pa so narasle cene drugih predmetov, ki niso pod kontrolo cen tega ministrstva. Predvsem mislimo na cene proizvodov kontrolirane industrije, ki spadajo pod kontrolo ministrstva trgovine in industrije. Cene nekih teh predmetov so narasle, toda predelovalci teh predmetov, obrtniki, cen svojih proizvodov niso mogli zvišati, ker so se pač morali držati navodil, da ne smejo zvišati cen svojim proizvodom. Tako se je pokazalo, da imamo dve instanci za določanje in rezultat tega ie bila kompromisna rešitev: v odbor za kontrolo kartelnih
sporazumov pride tudi zastopnik ministrstva za preskrbo in prehrano. Toda to je po našem mnenju še vedno premalo, ker se moramo odločiti principielno za rešitev, da naj bodo vse cene, pa tudi cene storitev podrejene eni sami inštancl.
Poleg tega pa je nastopil še nov moment, izven območja novega ministrstva in urada za kontrolo cen, zaradi določitve visokih izvoznih cen za živino in prašičen so šle navzgor cene živine in prašičev. Istočasno pa so tudi zahtevali od prodajalcev in predelovalcev, da ne smejo zvišati cen. Posledica tega je bila med drugim tudi, da je na trgu začelo primanjkovati nekih vrst proizvodov in priti je moralo zopet do kompromisne rešitve: v Belgradu so že morale biti dovoljene višje cene za živino in zlasti mast. Načelo stopa cen je torej doživelo dve grenki razočaranji.
Zaradi tega se vidi, da je potrebno v okviru delokroga centralne vlade odrediti enotno vodstvo za dirigiranje cen. Smatramo, da naj bi to vodstvo šlo tako daleč, da bi imelo besedo tudi pri določanju tarif v resorjih posameznih ministrstev. Skratka, potrebna nam je diktatura v cenah, toda ta diktatura mora biti smotrna, ne samo pravniška, temveč tudi gospodarska, ki naj z gospodarskimi sredstvi doseže svoj cilj.
Pa še na eno je treba opozoriti. Naše nadzorstvo cen je skušalo, kot smo videli, s kakšnim uspehom, ustaviti cen, na drugi strani pa imamo banovino Hrvatsko, ki smatra, da spada določevanje cen v njen delokrog in da ne more biti prepuščeno centralni vladi. Najbrže se je že zgodilo nekaj primerov, da so bila na Hrvatskem dovoljena zvišanja nekaterih cen v zadnjem času, odkar imam »stop« cen, tako da so bile cene na Hrvatskem zvišane, v ostali državi pa ne. Iz tega se lahko razvijejo neugodne posledice in treba bo tudi v tem oziru našo politiko cen prilagoditi razmeram, kot so tu. Treba bo doseči najožje sodelovanje z banovino Hrvatsko, ki se svojega načela samostojnega določanja cen ne bo odrekla, pač pa bo pristala na sodelovanje in na izvajanje enotnih načel v naši politiki cen, za katere se moramo zediniti. Če do tega ne bo prišlo, potem bodo nastopile razmere, katerih si ne želimo.
Iz vsega tega je razvidno, da je potrebno vse vodstvo politike cen čim bolj poenotiti in postaviti na zdrava načela, ki bodo vpoštevala, da so vse cene nek mehanizem, ki je v ravnovesju. Če dovolimo zvišanje cen samo za en predmet, se nam lahko zgodi, da nam bodo drugi predmeti ušli iz prejšnjega okvira in se bodo prilagodili novi zvišani ceni dotičnega predmeta. Tipičen primer je živina: če gredo cene navzgor za živo živino, naraščajo tudi cene mesa, nadalje naraščajo cene masti, toda te cene morajo biti n. pr. pri masti v sorazmerju s cenami olja. Vse cene morajo biti v nekem sorazmerju in ne gre rušiti tega sorazmerja brez posledic za vse gospodarstvo. To zopet izveni v staro zahtevo, da bodi kontrola cen gospodarska, ne samo pravna ureditev, v kateri tudi zagrozitev z ne vemo kakšnimi kaznimi ne more preprečiti razvijanja mehanizma cen v smer, katero so napovedovali narodni gospodarji.
Ekonomist
Domača proizvodnja zlaia in srebra
Od leta 1933. dalje morajo vsi producenti zlata v naši državi prodajati vso svojo produkcijo zlata Narodni banki. Zaradi tega izkazuje naša Narodna banka stalno dotok znatnih količin zlata domače proizvodnje v svoje blagajne. Tako je v zadnjih treh letih kupila Narodna banka od rudnikov naslednje količine zlata v vrednosti:
količina vrednost v milij. v kg	stab. din
1938	2.417.3	91.2
1939	1.991.5	25.15
1940	2.165.0	81.7
Iz tega je razvidno, da je domača proizvodnja lani narasla. Zlato prihaja naravnost iz rudnikov, kjer se koplje zlatonosna ruda in potem izloča zlato, nadalje pa tudi ono zlato, ki ga dobivamo iz raznih kovinskih rud kot postranski proizvod, t. j. n. pr. baker.
Skupno je Narodna banka od leta 1933. do konca 1940. odkupila 15.379 kg čistega zlata.
Poleg tega kupuje Narodna banka zlato tudi od neproducentov. Tega zlata je lani kupila za 1.5, predlanskim za 1.13 milij. din stabilizacijskih dinarjev.
1	Jules Verne:
Lov na meteor
Prevel Pahič Stanko.
1. poglavje.
KJER SODNIK JOHN PROTE, PREDEN SE VRNE NA VRT, OPRAVLJA ENO N AJPRIJETNEJS1H DEL SVOJEGA POKLICA.
Mesto, kjer se začenja ta čudna zgodba, se nahaja v Virginiji v Zedinjcnih državah. Ce čitatelj hoče, bomo to mesto imenovali AVeston in ga postavili v vzhodno okrožje, na desni breg reke Poto-maka.
Tega dne, 12. marca zjutraj, so prebivalci ulice Exeter opazili imenitnega jezdeca, ki je jahal po tej strmi ulici gor in dol in se vselej ustavil na trgu Ustave.
Ta jezdec čislega ameriškega tipa, ki je imel na sebi nekaj izvirnega in plemenitega, ni imel več kot trideset let. Bil je srednje velikosti, lepih in močnih oblik, Črnih las in prav take bradice, zaradi katere mu je izgledal obraz daljši. Širok plašč ga je pokrival do kolen in konja po hrbtu. Vodil je konja sprretno in energično. Vse na njegovem vedenju je dokazovalo, da je odločen in podjeten človek. Pazljiv opazovalec bi pa bil opazil, da se je njegova prirodna nestrpnost samo nekoliko skrivala pod navidezno hladnokrvnostjo.
Čemu pa se je ta jezdec nahajal v tem mestu, kjer ga ni nihče poznal in ludi ne videl? Ali ga je hotel preiti ali pa je nameraval ostati tu nekaj časa? V zadnjem primeru je imel na izbiro veliko število hotelov. V nobenem drugem ameriškem mestu ne more najti potnik boljše postrežbe in večje udobnosti za tako nizko ceno.
Ne, tujec ni nameravat ostati v Westonu. Videti je bil brezbrižen napram vsemu, kar je bilo okoli
Narodna banka pa ne kupuje le zlata, temveč tudi srebro. Tudi srebra ne dobivamo le iz srebronosnih rud v naši državi, ampak tudi kot postranski proizvod drugih rud. Ker pa so do lanskega leta te rude topili v inozemstvu, je moralo srebro iti najprej v inozemstvo kot ruda, nato pa se je šele vrnilo v našo državo. Od lanskega leta pa te začela Narodna banka kupovati srebro tudi od producentov v naši državi naravnost, ker je angleška družba Trepča Mineš Ltd. dala v obrat veliko topilnico svinca, kjer dobiva poleg svinca tudi srebro. Narodna banka je lani odkupila v državi skupno od producentov in ne-producentov srebra za 17.39 milij. din, dočim je znašala vrednost nakupa 1. 1939. samo 1.42 milij. dinarjev. V teh številkah se ž© vidi rezultat topilnice svinca, ki daje tudi čisto srebro.	|
Ljubljanska Kreditna banka
Uprava banke je na svoji plenarni seji dne 8. t. m. pod predsedstvom g. Ivana Jelačina po poročilu ravnateljstva odobrila bilanco zavoda za leto 1940, ki izkazuje po izvršeni dotaciji de 2,000.000 din posebnemu davčnemu rezervnemu fondu, s prenosom vred 2,994.712.43 din čistega dobička. Upravni svet zavoda je sklenil predlagati občnemu zboru, ki bo dne 28. marca, izplačilo 4 % dividende prioritetnim delničarjem, dodelitev
1,600.000 din rezervnim fondom, dočim se 994.712 din 43 par prenese na novi račun.
Iz poročila ravnateljstva je razvidno, da je bilančna vsota novega poslovanja narastla za 70%. Nove naložbe so se zvišale v letu 1940 od 155 milj. din na 263 milj. din, rezrvni fondi banke znašajo po letošnjih dotacijah 6'A milj. din, to je 28% delniške glavnice.
Računski zaključek Obrtne banke kraljevine Jugoslaviie
Iz podatkov o računskem zaključku Obrtne banke kr. Jugoslavije za 1940 posnemamo tele podatke (vse v milij. din, v oklepajih podatki za leto 1939:
Bilanca.
Aktiva: gotovina in naložba pri drž. denarnih zavodih 8.9 (5.4), menice 93.0 (90.6), vrednostni papirji 0.2 (0.1), tekoči račun obrtnih kreditnih zadrug 16.5 (18.46), tekoči račimi 27.15 (30.96), lorn-bardna posojila 0.25 (0.25), nepremičnine 0.67 (0.85), razna aktiva 1.9 (2.4), efekti rez. sklada 3.% (3.8), bilančna vsota 152.6 (153.0) — Pasiva: glavnica 75.0 (75.0), skladi 9.2 (8.3), vloge na knjižice 16 1 (14.3), na tek račune 35.9 (29.0), tek. računi obrtnih zadrug 1.2 (0.8), reeskont 7.566 (17.1), prenosne obresti 0.766 (0.7), razna pasiva 3.44 (4.44), dividenda 0.4 (0.3).
Račun zgube in dobička«
Dobiček: obresti 8.8 (8.67), razni dohodki 0.6 (0.52).
Izguba: stroški 3.856 (3.52), obresti 1.26 (1.27), davki 0.07 (0.06), odpisi 0.71 (0.72), čisti dobiček 3.5 (3.5).
Čisti dobiček banke bo razdeljen takole: 0.1 (0.1) skladu za dvomljive terjatve, sklad za podpiranje obrtne literature 0.035 (0.035), pok. skladu 0.035 (0.035), tantijeme upravi, nadzorstvu in osebju 0.35 (0.35), preostanek dobička, ki je na razpolago občnemu zboru delničarjev 2.64 (2.64) milij. din.
Iz tega preostanka predlaga uprava banke, kot smo že poročali, isto dividendo kot za 1939, t. j. 10 din na delnico, odn. 5%.
Vojno gospodarstvo v Severni Ameriki
Sprejetje najnovejših zakonov v Ameriki je pokazalo, da je ameriška vlada trdno odločeno začeti s pospešitvijo ogromnega napora za proizvodnjo potrebščin, kakor ga mogoče ne pozna zgodovina. Sprejetje zakonov je zunanji znak za priprave severnoameriških Zedinjenih držav, še bolj pa so zanimive podrobnosti o izvajanju ogromnega oboroževalnega načrta.
Za izvajanje načrta je potrebno veliko odločnosti, dela in po tudi hitrosti. Zaradi tega ameriška vlada z vsemi silami pritiska na industrijo, da bi zvišala svojo izdelovalno zmožnost, in sicer v prvi vrsti oboroževalna industrija. V ta namen razpravlja ameriška vlada stalno z zastopniki prizadete industrije. Vrhovna instanca za vse to delo je National Defence Ad>vlsory Coinmision. Izredna so polnomočja tega urada in vsa vojna industrija mu je podrejena ter mora delati po njegovih navodilih.
Številne industrijske panoge delajo že tedne in mesece s polno zmogljivostjo. To so n. pr. industrije za izdelovanje orožja, letalske industrije, ladjedelnice in nekatere panoge kemične industrije. Vedno več znakov je, da so nekatere industrije dosegle svojo kapaciteto in da ne morejo več proizvajati kot sedaj. Zaradi te'ga je sedaj vse prizadevanje osredotočeno v to, da se poveča proizvajalna kapaciteta važnih industrijskih panog. To velja n. pr. za jeklarsko Industrijo, ki zadnje tedne dela z izkoriščanjem 94% svoje zmogljivosti. Industrija avtomobilov je sedaj s tedensko proizvodnjo 105.000 voz na višku svoje moči. Zaradi tega se množe govorice, da je treba misliti tudi na bodočnost, kam bo Amerika polem s svojo industrijsko proizvodnjo, ko bo vojne konec.
Prav posebno močni so napori za zvišanje proizvodnje letalske industrije. Merodajni faktorji so tu imeli na razpolago dve poti: prva pot je bila zgraditi nove naprave in tako povečati proizvodnjo, druga pot pa je vodila k povišanju kapacitete obstoječih naprav. Kaže, da so se ameriška oblastva odločila za slednjo pot, ki naj bi omogočila še večjo izkoristitev obstoječih predvsem zasebnih produkcijskih naprav za proizvodnjo letal. V ta namen je sedaj bilo podjetjem predpisano, naj delajo kolikor mogoče v treh »šihtalic in da naj podaljšajo delovni teden na šest dni in če je še mogoče delati tudi ob nedeljah. Upajo, da bodo tozadevna prizadevanja imela za uspeh postavljeni cilj: letalska industrija, izdelovanje orožja in municije in ladjedelnice morajo delati v treh menah 30 dni mesečno.
Računajo, da dela v raznih vojnih industrijah danes že sedem milijonov delavcev, spomladi 1941 pa jih bo okoli deset milijonov. S tem je postala mobilizacija vojnega gospodarstva skoraj popolna.
V ameriškem vojnem gospodarstvu pa je še eno važno vprašanje: kako se osvoboditi potreb-
PRISTOPAJTE K SLOVENSKI STRAŽI!
Pisarna: Poljanski nasip 12-X. Stev, čekovnega računa 11.827.
nega uvoza raznih važnih surovin iz vzhodne Azije, to so: kavčuk, cin, volfram, antimon, manganova ruda, živo srebro, mamila, konoplja in klnin. Največ teh proizvodov prihaja iz vzhodne Azije ter so v veliki meri izpostavljeni tudi japonskim nakupom I in Japonski moči. Tudi surova svila spada k zelo važnim proizvodom za vojno gospodarstvo, saj se iz nje izdelujejo padala. Toda kaže, da se hoče Amerika osvoboditi tudi te odvisnosti, saj hočejo naravno svilo nadomestiti z umetno svilo, tako da bi bile severnoameriške Zedinjene države glede
surovin popolnoma neodvisne od inozemstva. •
Nemška trgovinska zbornica v Italiji je ustanovila svojo podružnico v Trstu. Za vodjo te podružnice je imenovan g. Herman Clemens.
Racioniranje potrošnje mesa v Italiji razširjeno.
Iz Rima poročajo, da so izšle omejitve ea potrošnjo ovčjega in kozjega mesa, ki je bilo doslej v prodaji in konzumu prosto omejitev. Odslej bo mogoče v restavracijah dobiti, kakor tudi sploh kupiti ovčje in kozje meso samo v treh mesnih dneh, t. j. od sobote do ponedeljka.
Borze
Dne 10. marca 1941
Oenar
Nemška marka 17.72—17.92 Ameriški d'':>r 55__
Devizni promet je znašal na zagrebški borzi 9,045.525 din, na belgrajski 21,730.000 din, od tega 176.614 in 595 000 mark, 144.000 drahem, 713.220 švic. frankov in 8458 dolarjev. — V efektih je bilo prometa na belgrajski borzi 2,630.000 din.
Ljubljana — Uradni tečaji: London, 1 funt	, 174.57— 177.77
Newyork, 100 dolarjev . . . . 4425.00—4485.00 Ženeva, 100 frankov . ... , 1028.64—1038.64
Ljubljana — Zasebni kliring: Berlin, 100 mark	1772.00—1792,00
Solun, 100 drahem..... 37.50 den.
Ljubljana — Svobodno tržišče: London, 1 funt	215.90— 219.10
Newyork, 100 dolarjev , , » . 5480.00—5520.00 Ženeva, 100 frankov	1271.10—1281.10
Zasebni kliring: Zagreb: Solun 100 drahem 37.50 denar; Belgrad: Solun 100 drahem 37.15 do 37,85.
Curih. Belgrad 10, Pariz 7.125, London 17.125, Newyork 431, Bruselj 69, Milan 21.70, Madrid 40, Amsterdam 229, Berlin 172.50, Stockholm 102.575, Oslo 98.50, Kopenhagen 83.50, Sofija 4.25, Lizbona 17.255, Budimpešta 85.50, Atene 3, Carigrad 3.375, Bukarešta 2.20, Helsingfors 8.75, Buenos Aires 98.50.
Vrednostni papirji
Voina škoda:
i
v Ljubljani	476—477
v Zagrebu	475 denar
v Belgradu	477.50 denar
LJubljana. Državni papirji: 7% invest. posojilo 100—101, agrarji 57—58, vojna škoda promptna 476—477, begluške obveznice 85—86, dalm. agrarji 80.50—81.50, 8% Blerovo posojilo 105—107, 7% Blerovo posojilo 100—102, 7% posojilo Drž. hip. banke 103—108, 7% stob. posojilo 98—100. — Delnice: Narodna banka 69000—7000, Trboveljska 380—390, Kranjska industrijska družba 142 denar.
Zagreb. Drž. papirji: 7% invest. posojilo 100 denar, agrarji 5fl d<*nar, vojna škoda promptna 475 denar, begluške obveznice 86 blago, dalm. agrarji 81 blago, 6% šumske obveznice 78 blago, 4% sev. agrarji 56.50 denar, 8% Blerovo posojilo 1,07 denar, 7% Blerovo posojilo 102 denar, 7% posojilo Drž. hip. banke 102 denar, 7% stab. posojilo 97 denar. — Delnice: Priv. agrarna banka 206 denar, Trboveljska 399.50- 400 (400).
Belgrad. Drž. papirji: 7% inv.posojilo (100.50), agrarji 57 denar (57), vojna škoda promptna 477.50 denar (477.50), begluške obveznice 85 —85.25 (85), dalm. agrarji 79.75—80 (79.75), 6% šumske obveznice 79 denar, 4% severni agrarji 56 denar. — Delnice: Priv. agrarna banka 208 denar (210).
2itnl tre
Novi Sad. Vse ueizpremenjeno. — Tendenca neizpremenjena.
milje proč prihajala do vasi Stila, čije zvonik se je videl preko reke Potomaka. Pogled mu je prešel vso ulico, a brezdvomno ni našel tega, kar je iskal. Postal je nestrpen iu ta nestrpnost je prešla tudi na konja, da je pričel tolči s kopiti.
Deset minut je minilo in tujec je znova od-jahal po ulici na trg. Na občinski uri je odbilo deseto. Ustavil se je in štel deset udarcev. Prepričal se je, da se občinska ura ujema z njegovo. Samo sedem minut je se bilo do omenjenega sestanka. Ali bo prišla? ...
Cet Stanford se je znova vrnil v predmestje. Na ulici je bilo tačas mnogo ljudi, a jezdec se zanje ni zanimal. Niti gledal jih ni. Opazil bi ne bil niti svojega prijatelja, če hi šel mimo njega. Ona, ki jo je čakal, je imela priti na konju ali z vozoin.
Ali bo prišla pravočasno? Manjkale so samo tri minute časa, kolikor ga je bilo treba, da se pride po ulici. A videti ni bilo nobenega voza, niti moto-cikla, niti kolesa in tudi avta ne, ki prevozi osemdeset kilometrov in bi prišel še pred določenim časom.
Cet Stanford se je poslednjič ozrl po ulici. Oči so mu sijale in odločno si je rekel:
Ce je v treh minutah ne bo, se ne poročim I Kot odgovor na to se je zaslišal po ulici konjski peket. Krasno žival je vodila mlada ženska. Mimoidoči so se ji umikali s poti.
Cet Stanford je spoznal njo, ki jo je čakal. Obraz se mu je zresnil. Pograbil je uzdo in odjahal proti sodnikovi hiši. številnih radovednežev ni niti pogledal. Cez nekaj sekund je prispela tudi jahal-ka in se ustavila pred vrati.
Tujec se je odkril in pozdravil: »Pozdravljena, gospodična Arkadijalc »Pozdrav, gospod Cet Stanford U je odgovorila Arkadija Chalker in se ljubko priklonila.
Lahko si mislite, da domačini tega tujega para niso izpustili izpred oči. Govorili so med sabo:
Ce sta prišla zaradi pravde, je potrebno, da se izvrši v korist enega ali drugega.
njega. Jahal je okoli trga Ustave in ni opazil, da so ga opazovali.
Kako so ga opazovali 1 Odkar se je bil pojavil, so gospodarji in služabniki, stoječi pri vratih, govorili o njem:
Od kod je prišel?
Po ulici Exeter, baje iz predmestja Willcox.
Gotovo nekoga čaka.
Tako je. Videti je zelo nepotrpežljiv in neprestano se ozira na ulico Exeter.
Od tem bo nekdo prišel. Ali bo on ali ona?
Ha, hal Lepo iagleda.
Mislite, da sestanek?
Seveda, sestanek. A tujec se je ie štirikrat ustavil pred vrati gospoda Prota.
Gospod Prote je sodnik.
Zato bo imel ta človek najbrž kakšno pravdo in čaka svojega nasprotnika, ki še ni prišel.
Prav imate. Sodnik Prote ju bo hitro pomiril.
To je spreten človek.
In pošten tudi.
Zares je bilo mogoče, da je prišel jezdec g tem namenom v Weston. Večkrat je postal pred sodnikovo hišo, a ni razjahal. Gledal je v vrata, gledal v okna, potem pa je stal, kot bi čakal, da se kdo pojavi na pragu. Čakal je tako dolgo, da ga je konj, ki je tolkel s kopiti po tlaku, prisilil, da je Sel.
Ko pa je znova stal tam, so se vrata odprla in sodnik se je pojavil na pragu.
Ko ga je tujec zagledal, se je odkril in dejal:
»Vi ste sodnik John Prote?«
Sodnik je potrdil.
»Malenkost bi vas vprašal, ali je zjutraj kdo vprašal po Cetu Stanfordu?«
»Ne.«
»Hvala.«
Po teh besedah se je jezdec znova odkril in odjahal po ulici.
Zdaj se je že videlo, da ima tujec opravili g sodnikom Protom. Po vprašanju sodeč, je bil to sam Cet Stanford. Vendar je ostalo še nerešeno
vprašanje, ali je že minil dogovorjeni čas sestanka in bo tujec odjahal, da se ne vrne več.
Sodnik John Prote je spremljal jezdeca z očmi, ko je odjahal v predmestje. John Prote je bil filozof, moder sodnik, ki je imel že petdeset let filozofije in modrosti, čeprav je bil star komaj pol veka, to se pravi, da je že na svet prišel moder in filozof. Ce dodamo, da kot pijanec, a to jo že dokaz modrosti, ni imel v življenju skrbi, kar mnogo pomaga, da se goji filozofija. Rojen v Westonu, ni niti v mladosti zapustil rodnega mesta, a meščani so ga ljubili, ker ni bil slavohlepen.
Tudi pravičen je bil. Tuje slabosti je gledal vedno skozi prste in je smatral, da je njegova dolžnost, da pomiri pravdarje in oblaži spore. Svojo sodnijsko dolžnost je opravljal voljno in ni stremel za višjimi čini. Ljudi je smatral za svoje sosede, s katerimi je hotel živeti v miru. Cital je najboljše pisatelje Starega in Novega sveta in časopis Weston News, kjer je bilo več oglasov kot politike. Sprehajal se je po dve uri na dan in kadar so ga meščani pozdravljali, jim je prijazno odzdravljal, da si je tako vsake tri mesece moral kupiti nov klobuk. Drugače pa je bil na sodišču ali doma, kjer je z veliko ljubeznijo gojil cvetice na vrtu.
Po tem, kako smo orisali značaj gospoda Prota, je razumljivo, da se ni briga! za to, kar ga je tujec vprašal Ce bi bil vprašal služabnico Seto, namesto da se je obrnil na gospodarja, bi mogoče hotela zvedeti še kaj več. Morda bi ga vprašala, kaj naj reče, če bi kdo prišel in vprašal po njem. Brezdvomno pa bi tudi hotela vedeti, ali se bo še vrnil.
Sodnik bi si ne bil dopustil take radovednosti, ki bi jo moral opravičiti svoji služabnici, ker je bila ženska. Ni bil opazil, da so mimoidoči opazovali tujca, kako je zapuščal mesto, in ko je zaprl vrata, je odšel na vrt, da bi napojil svoje rože.
Medtem je tujec prijahal do konca ulice Exeter. Sredi predmestja, ki ga ta ulica veže s sredino mesta Westona, je ustavil konja in sc ozrl na vse strani. Odtod se je mogel razgledati dobro miljo okoli. Spremljal je z očmi vijugasto pot, ki je tri
Papeževa spominska slovesnost v Ljubljani
Ljubljana, 9. marca.
Danes je Ljubljana slovesno obhajala drugo obletnico kronanja sedanjega papeža Pija XII., ki vodi sv. Cerkev v tako zgodovinsko usodnih časih. Modrost Njegovega vodstva priznava vest svet in katoliški kristjani se mu ob tem jubileju hvaležno klanjajo kot svojem duhovnem Očetu.
Ob 10. dopoldne .je knez in škof g. dr. Roiman v stolnici imel pridigo o Piju XII. in njegovem delu, nakar je bila slovesna pontifikalna sv. maša. Medtem pa se je v veliki dvorani Uniona na povabilo škofijskega odbora Katoliške akcije zbrala polna dvorana ljudstva, ki je prihitelo proslavit jubilej sedanjega velikega papeža, hoteč s tem Njemu in Njegovi ideji izkazati svojo ljubezen in zvestobo.
Ko je nekaj čez en četrt na 12 stopil v dvorano knez in škof dr. Rožman, ga je polna dvorana burno pozdravila. Poleg Prevzvišenega so sc te slav-nosti udeležili tudi pomočnik g. bana g. dr. Majcen, rektor univerze g. dr. Matija Slavič, predsednfk apelacije g. dr. Vladimir Golia, finančni ravnatelj dr. Mozetič, predsednik Prosvetne zveze g. dr. Luk-nian in predsednik Katoliške akcije dr. Matej Ju-
stin. Poleg teh je bilo navzočih še mnogo izobražencev, drugega meščanstva, delavstva, zlasti pa moške in ženske mladine. Oder v dvorani je bil zelo okusno in priliki primerno okrašen z državnimi in papeškimi zastavami, in sicer po zamisli arhitekta g. Emila Pavliča.
Takoj, ko je g. knez in škof zavzel svoj prostor, je godba zaigrala papeško himno, ki jo je občinstvo stoje poslušalo. Nato je nastopil akademik jurist g. Poienel, ki je v dovršeno lepem govoru pokazal, kako zmede sedanjih dni izvirajo iz napačnih idej preteklosti, kako se iz sedanjih idejnih zmot rode nove zmote, z njimi pa novo gorje. Rešitev je v Resnici, ki jo oznanja papež, kateremu slovenska mladina hoče ostati zvesta in vsa njegova. Govornik je bil deležen tople pohvale za svoja sodobna in učinkujoča izvajanja.
Nato je nastopil mešani dijaški zbor dijakov z Rakovnika pod vodstvom g. dr. Grzinčiča. Ta dijaški zbor je kaj lepo in prožno zapel Kimovčevo »Ti si Peteri«, ki je duhovno razpoloženje v dvorani močno poglobila.
Za pevci je stopila na oder visokošolka gospodična Vinka Mavec, ki je v skrbno izdelanem in
oblikovanem govoru govorila o vdanosti, ki smo jo
dolžni Cerkvi in papežu. Njen govor je izzvenel v geslu: Kdor nima Cerkve za mater, ne more imeti Boga za očeta.
Za tem govorom so spet nastopili rakovniški pevci, kateri sc pod dr. Gerzinčičevo taktirko zelo uspešno zapeli njegovo »Aklamacijo«, kjer se glasi slava Kristusu Kralju, zraven pa izjava zvestobe Petrovemu nasledniku papežu Piju XII. in škofu dr. Gregoriju Rožmanu.
Zadnji govor je imel urednik »Slovenca« gosp. Kremiar, ki je govoril o pomenu papeštva za sedanji čas. Orisal je razmere našega časa, nato pa razčlenil papeževe besede in nauke o rešitvi sodobnih vprašanj. Te nauke smo katoličani dolžni sprejeti in poslušati, če hočemo, da bo na svetu zavladal pravi red in pravi resnični in pravični mir.
K sklepu je godba »Sloge«, ki je igrala na stranskem balkonu, zaigrala še himno »Povsod Boga«, ki so jo vsi navzoči stoje peli. Bil je to lep zaključek prisrčne slavnosti, ki je izražala zvestobo Bogu in Cerkvi.
Vsa slavnost je trajala kvečjemu nekaj nad eno uro.
Ljubljana naši hrabri armadi
Sijajno uspel vojaški koncert v opernem gledališču
V nedeljo popoldne smo imeli v Ljubljani v opernem gledališču prireditev, pri kateri je sodelovala naša vrla vojska. Poleg tega pa Je bila prireditev sama vsa posvečena naši jugoslovanski armadi ter so jo prenašale tudi vse radijske [>o-staje v Ljubljani, Belgradu, Zagrebu in Skoplju. Koncert je bi i prirejen na jiobudo radijske postaje, ki ga je tudi priredila ob sodelovanju društev vojnih prostovoljcev in rezervnih častnikov. Nič ni čudnega, če se je za ta prvi vojaški koncert, prirejen v spomin 25 letnice ustanovitve prve naše dobrovoljske divizije v Dobrudži, zbralo v opernem gledališču vse, kar v našem javnem življenju življenju kaj pomeni Veliko gledališče je bilo mnogo premajhno, da bi moglo sprejeti vse, ki so hoteli s svojim obiskom počastiti delo in požrtvovalnost naše vojske. Tako so bili na prireditvi minister dr. Franc Kulovec, ban dr. Marko Natlačen, poveljnik dravske divizijske oblasti general Ljubomir Štefanovič, ki je zastopal tudi vojnega ministra, brigadni generali Janež, Mašič in Opačič, dalje so bili zastopani vsi ljubljanski državni in samoupravni uradi, kakor tudi narodna prosvetna in gospodarska društva.
Prvi koncert za našo vojsko se je začel s Fu-čikovo »Triglavsko koračnico«, ki jo je učinkovito zaigrala godba 40 pp. triglavskega pod vodstvom višjega kapelrika g. Herzoga. Po pozdravnih besedah predsednika propagandnega odseka ljubljanskega pododbora Združenja rezervnih častnikov dr. Vinka Vrhunca, je spregovoril zastopnik vojnega ministra poveljnik dravske divizijske oblasti general Ljubomir Štefanovič.
Govor generala Stefanoviča
V lepem in klenem govoru, ki ga je večkrat prekinilo navdušeno odobravanje občinstva, je g. general najprej orisal zgodovino prve dobrovoljske divizije, ki je bila sestavljena v Dobrudži in ki je šla v boj za svobodo svoje domovine pod geslom: »Zediniti se ali pa umreti!« Razumljivo je, da je bila ta prva dobiovoljska divizija sestavljena iz najboljših in moralno najmočnejših ljudi, ki jih nista zbrala sila in zakon, ampak najbolj vzvišeni nagibi: ljubezen do domovine in svobode ter boj za narodno osvoboditev in zedinjenje Srbov, Hrvatov in Slovencev. Dejstvo, da je v bojih padlo 50 odstotkov borcev iz te divizije, je najlepši dokaz njenega junaštva. Žrtve, ki jih je prva dobrovoljska divizija junaško dala na poljanah Do-brudže za ustanovitev Jugoslavije, naj nam bo danes za zgled, kako naj varujemo in branimo domovino.
Danes Jugoslavija zvesta svojemu viteškemu izročilu po dobro zamišljeni politiki in jx> osnovnih težnjah za ohranitev svoje svobode ter suverenih pravic svojega državnega obstanka razpolaga s svojo oboroženo silo: vojsko, letalstvom in mornarico. Moč naše vojske z razliko od mnogih drugih, tvoi: moč našega ljudstva ter njegov sklep, da bo branilo svojo svobodo. Čeprav smo sorazmerno majhni po številu, pa vendar ni niti en narod v Evropi večji od nas po ljubezni do rodne grude in do njene svobode. To je največja moč naše vojske. Poleg tega je naša vojska sku-šena po mnogih zmagovitih vojnah, je dobro oskrbovana in nedvomno predstavlja činitelj, s katerim je treba računati pri vseh načrtih glede balkanske politike. Naša vojska slovi po svoji hrabrosti in vojaških lastnostih v bližnji in daljni preteklosti. Naša vojska uživa po vsem svetu ugled, ki ji je v čast in v slavo. Zato je ni Žrtve, ki je ne bi sprejeli, če gre za našo svobodo in pravico, da svobodno živimo na rodni zemlji.
Naj nam usoda da kakršno koli bodočnost, ponosni na preteklost in svosti si svniih pravic in sedanjih dolžnosti, gretuo mi vojaki vedrega čela
in dvignjene glave dogodkom nasproti. Naše geslo je: vse za blagor kralja in domovine!
Govornik je nato izrazil željo, da naj bi ta koncert, ki je namenjen vojski, bil hkrati posvečen vsej mladini naše domovine, mladini, na kateri vsi zidamo temelje za lepšo in boljšo bodočnost Jugoslavije. Vsak mladenič mora biti prežet z mislijo, da mu je samo v svobodni Jugoslaviji dana možnost svobodnega razvoja, možnost svobodnega ustvarjanja in življenja. To je povedal tudi slovenski pesnik France Prešeren, ki je napisal: »Manj strašna noč je v črne zemlje krili, kot so jxid svetlim soncem sužnji dnovi!« Govornik se je nato še zahvalil prirediteljem koncerta in pozval vse navzoče, naj vzkliknejo vrhovnemu poveljriku jugoslovanske vojske, našemu kralju Petru II.
Vsa dvorana je povzela govornikov vzklik, nakar je godba zaigrala državno himno. Sledila je Jenkova simfonična slika Kosovo, ki jo je doživeto zaigrala godba 40. pp., medtem ko so se na odru vrstile neme slike, ki so ponazorile temo glasbenega komada.
Nato je spregovoril ban dravske banovine g. dr. M. Natlačen, ki je med drugim dejal:
Govor bana dr. Natlačena
Predvsem J>i hotel izreči naši vojski v imenu vseh Slovencev prisrčen pozdrav. Poudariti pa bi hotel nadalje, da mi Slovenci svojo jugoslovansko vojsko visoko cenimo, da smo nanjo ponosni in da ji popolnoma zaupamo, ker dobro vemo, da odlikujejo našo vojsko izredne vojaške vrline: srčnost, pogumnost in hrabrost in da zaradi teh svojih vrlin v polni meri zasluži, da jo nazivamo »junaška«.
Vsak človek bi hotel biti srečen. Stvarnik je položil vsakemu človeku v dušo neusahljivo hrepenenje po sreči, ki se včasih bolj tihoma, včasih pa glasneje javlja skozi vse življenje. Vendar je vsak sam svoje sreče kovač, vsak oblikuje sam svojo usodo s svojim delom. To oblikovanje usode poteka včasih mirno, včasih pa v ostri borbi, ki zahteva mnogokrat tudi najtežjih žrtev. V tej borbi more imeti uspehe samo tisti, ki veruje v lastno moč, ki veruje v samega sebe. Fortes for-tuna adiuvat — hrabremu je tudi Bog ob strani! Tako more človek, ki ga navdaja močna samozavest, ki ima vero v samega sebe, izvrševati tudi velika dejanja, ki jih imenujemo junaška.
Vse to pa velja, kakor za posameznega člo veka, tako tudi za ves narod. Tudi narodu je treba močne samozavesti in vere v samega sebe, ki je najvišje dostojanstvo, do katerega se more dokopati, da more uspešno kljubovati vsem nevarnostim in z junaškimi deli oblikovati zase častno zgodovino.
Naše osvobojenje je sad neizmernih žrtev in junaštev naših narodov v preteklosti. Bog, ki je videl te žrtve in ta junaštva in ki je dopustil, da smo se Slovenci, Hrvati in Srbi svobodni zedinili v skupni državi Jugoslaviji, tudi ne bo dopustil, da se ta naša skupna hiša poruši in da izgubimo
s tolikimi žrtvami pridobljeno svobodo, dokler bomo sami te svobode vredni, dokler bomo sposobni in pripravljeni za hranitev te svoje svobode izvrševati junaštva, s kakršnimi je bila naša svoboda ustvarjena.
Mi verujemo, da se nai narod tudi danes v polni meri zaveda, kako neprecenljive vrednosti nam je svoboda, brez katere ni napredka in ne sreče, mi vemo, da budno bdi ob krmilu naše države izredno vešč in moder krmar — kraljevi namestnik knez Pavle (navdušeno vzklikanje), verujemo tudi, da našo vojsko tudi danes preveva isti požrtvovalni junaški duh kakor v preteklosti, zato lahko upravičeno kličem vsemu narodu: kvišku glavel
Obenem pa mi prihaja iz srca klic: Naša junaška vojska naj živil
Banove besede je občinstvo sprejelo z navdušenim odobravanjem, prav tako kot je z navdušenjem sprejelo nastop vojaškega pevskega zbora. Okrog 70 vojakov, samih Slovenrev, je v vojaških suknjah zapelo vojaške ponarodele pesmi »Od Urala do Triglava«, »Slovensko dekle« ter »Triglav moj dom«. Zbor je odlično zapel pod vodstvom mladega pevca solista g. Bulmja iz Kraljeviče in žel tudi navdušeno priznanje. Nato je govoril g. Rajko Pavlin o Slovencih, ki so si pridobili visoko odlikovanje Karadžordževe zvezde in
Dva milijona Američanov vozovih po
Dva milijona Američanov prebiva zdaj že v avtomobilih, ki so urejeni kakor nekaka stanovanja. To je zdaj v Ameriki velika moda. Vkljub temu, da morajo zdaj ameriške avtomobilske tovarne skoro noč in dan delati za vojne namene, je še vendarle v Ameriki 350 posebnih tovarn, ki ne izdelujejo nič drugega, kakor stanovanjske avtomobile. Nova naročila pa prihajajo tako naglo, da lahko rečemo: V najkrajšem času bo v vseh 4« državah Združenih držav Severne Amerike najmanj 4 do 5 milijonov ljudi že živelo moderno nomadsko življenje v motoriziranih hišicah.
Ta moda se jo v Ameriki začela že pred nekaj leli, takrat, ko je v Ameriki postalo moderno hoditi na počitnice v šotore, graditi si male le-spne hišice, kjer prebiješ svoj dopust na deželi, kar imenujejo Američani »campingi — taborenje. Ta moda sc je tudi pri nas ponekod že močno udomačila. Ni se pa udomačila moda, prebivati v motorizirani hišici. To pa menda zalo ne, ker so pri nas avtomobili za naše žepe predragi.
Ameriške tovarne so kmalu začele tekmovati, katera bo izdelovala avtomobilske hišice bolj | udobno in razkošno. V leli hišicah na kolesih je seveda prijetna kuhinja, ki ima vse, kar je za moderno kuhinjo treba, v hišicah je prha z mrzlo In mlačno vodo, je bar in kajpada tudi radio. • Kdor si kupi tako hišico, se odpravi po svetu in | živi danes tukaj, jutri tam, kjer mu pač bolj ugaja. Pogoj je seveda ta, da ga služba ne sme imeti priklenjenega na en kraj in pa, da ima dovolj denarja. Takih v Ameriki ne manjka. Zato so se začele tudi podeželske občine brigati za udobnost ' teh modernih nomadov ali ciganov. Vsaka občina
Uadar kupite
sredstvo proti bolečinam, pre-hladu ali h r i p i in zahtevata
Aspirin
pazite, da je vsak zavitek im vsaka posamezna Aspirin-ta-bleta označena z „Bayer"-ievim križem.
«gtu «a> I. te. 1U7 od JI Mru ««•
zaključil ob vsesplošnem odobravanju z besedami: »Tujega ne maramo, svojega ne damo!« Godba je intonirala Zajčev duet in finale i/, opero »Nikolaj Zrinjski«. Vsem pa so šle do srca narodne pesmi, ki jih je zapelo pod vodstvom gosji. Matula »Bežigrajsko pevsko društvo«. Bile so to same vojaške in fantovske, prav tiste, ki jih za-jiojejo naši slovenski fantje, ko v šlirlstopih in v vojaških suVnjah korakajo j>o mestu. Učinkovita je bila recitacija člana Narodnega gledališča gosp. Ivana Levarja, ki je citiral misel na maler iz Go-lieve igre »Dobrudža«. Zopet je nastopil vojaški /.bor s puškami v rokah. Najprej so zapeli nekaj slovenskih vojaških narodnih, nato pa udarno pesem »Slovenec, Srb, Hrvat«. Občinstvo je bilo tako navdušeno, da so morali nastop ponoviti. Ob zaključni koračnici se je začela prazniti operna dvorana. Pred poslopjem pa je občinstvo počakalo vojaški pevski zbor in ga z navdušenim vzklikanjem spremilo po costi. Prepričani smo, da bodo naše radijske postaje s takimi koncerti še večkrat dale priznanje naši hrabri vojski in s tem omogočile, da dajo vsi duška izrazov ljubezni našim vrlim borcem.
prebiva v motoriziranih »cigansko«
si želi čim več teh ljudi, ki puste tam dosti denarja. Zalo so občine začele prirejati posebna zemljišča za kampiranje takih vozil. Na tista zemljišča je takoj speljana elektrika, napeljan jo vodovod in je urejeno vse tako, da »cigani« ue bi ničesar pogrešali.
Ti ljudje so že tudi ustanovili svoje društvo, ki ima nalogo brigati se za skupne interese. Izdajajo tudi svoj list ter ilustrirano revijo. Toda ti romantični Američani so v nekem oziru oblastem tudi nadležni. Oblasti Združenih držav Severne Amerike namreč ne vedo, kje naj bi jih ameriška davkarija prijela za davke, zlasti, ker potujejo ne le iz obične v občino, marveč tudi iz države v državo, kjer pa so seveda v marsičem povsod drugačna določila tudi glede davkov. Ameriške oblasti tudi ne vedo, kako naj urede, da bi ti ljudje v redu dobivali svojo pošlo, ki prihaja za nje.Pri nas bi kdo dejal, da naj se za pošlo vsak sam pobriga, tam pa ima take reči na glavi državna uprava. Končno pa so ameriške šolske oblasti močno v skrbeh, kam bodo otroci teh motoriziranih »ciganov« hodili v šolo. Te in tako skrbi nastajajo s to moderno nomadsko kolonijo na motorjih.
Pri nas pa so naše oblasti za enkrat lahko 5o brez skrbi glede tega, ker nam taka nomadska nevarnost res še ne grozi. Prvič so za nas predragi avtomobili sami. drugič pa bencina ni za take špase. Ko bi take motorje gnala voda ali veter — o, marsikdo bi si omislil tako hišo Tako pa počakajmo drugih časov. Dotlej so naše oblasti lahko brez skrbi.
i
f. s. Finigor. potj svobodnim soncem
2. Osebe:	Povest davnih dedov
SAO&KC ftCHOCC
Koledar
Torek. 11. marca: Sofroni], škof; Krištof Milanski, spoznavalec; Evtimij, škot.
Sreda, 12. marca: Gregor I. Veliki, papel in cerkveni učenik; kronanje Pija XII.
Letopis
11. marca 1912. leta je pruski minister Harden-berg priznal Judom v Prusiji polno enako pravno«t, v Avstriji je to storil že Jožef II. s tolerančnim patentom. 11. marca 1917. leta je prikipelo v Rusiji nezadovoljstvo do vrhunca, starega režima je bilo konec, začela se je revolucija. Neuspehi na bojišču in ogromne Človeške izgube v vojni so namreč notranje nezadovoljstvo, posledico naraščajoče draginje in poslabšanje življenjskih možnosti bolj in bloj večale. Neredi v prometu so se množili, znto Je nastalo posebno v mestih med delavskim proletarialom veliko pomanjkanje živil. Pa tudi med kmete se je začelo širiti nezadovoljstvo, nove ideje so našle ugodna tla, saj so trdili revolucionarji, da mora biti zemlja skupna last kot zrak. Kmet je torej upal, da se bo zastonj polastil plemiške zemlje. Ljudstvo je bilo sito vojne in ie zahtevalo odstop bojevite in reakcionarne nacionalistične vlado. Pri tej tako imenovani marčni revoluciji so prišli na površje zmerni liberalni elementi, knez Lvvov je prevzel vodstvo poslov, v vladi so sedeli le anglofilski kadeti in oktobristi, zunanji minister je bil Angležem naklonjeni Miljukov. Toda kmalu se ie pokazalo, da ti možje niso imeli za seboj ljudskih množic, vojaki niso podpirali vlade, temveč so sestavljali skupaj z delavci posebne svete. 18. maja so vstopili v vlado socialni demokrati, Kerenski je postal vojni minister. Novi kabinet je obljubil skleniti mir brez osvajanj in vojne odškodnine na osnovi samoodločbe narodov. Ko je doživela Kerenskijeva ofenziva neuspeh, je morala vlada iti. Kerenski je sestavil novo vlado, ki je našla smrt v oktobfski revoluciji, ko so se »boljševiki« po Leninu polastili oblasti.
11. marca 1889. leta je umrl v Ljubljani Karel Dežman, znanstvenik in politik. Pod vplivom slovenske romantike ee je vnel za slovenščino. v petdesetih letih je močno vplival na mladino, ki ga je smatrala za svojega voditelja; nato je prešel v nemški tabor, postal odpadnik in brezobziren nasprotnik vseh slovenskih zahtev Postal je tip renegata ,stalna tarča slovenskih politično-satiričnih listov, njegov atribut pa »Preklete grabijo«.
Novi grobovi
+ V Novem mestu je v soboto popoldne umrl
nagle smrt g. Božidar Tofan, vodja zemljiške knjige v pokoju. Pogreb je bil v ponedeljek ob pol o popoldne. Naj počiva v miru, njegovim svojcem iskreno sožalje I
Osebne novico
= Poročila sta se v soboto na Brezjah znani prosvetni delavec v naših mladinskih organizacijah g. prof. Vladimir ?.itko in gdč. Ojda Pauli-nooa. Mlademu paru želimo obilo sreče!
= Ii davčne službe. G. Bobič Ignacij, davčni uradnik v Višnji gori, je bil z odlokom g. finančnega ministra postavljen za pomožnega davkarja v 9. položajni skupini.
— Novi inaki ZFO. Poleg dosedanjih znakov ZFO, ki ostanejo še naprej v veljavi, je uvedlo predsedstvo ZFO za člane, podporne člane in prijatelje ZFO nove dr. Koroščeve znake, ki so izdelani v umetniški izvedbi. Za mladce so uve-
deni v enaki izvedbi znaki z Jegličevim reliefom. Članski znaki so po 5 din, mladčevski po 4 din. Znaki so na razpolago pri Društveni nabavni zadrugi na Miklošičevi cesti 7-1., kjer jih lahko kupite. Pri naročilih po pošti pošljite denar za znake vnaprej, poštnina se računa posebej.
—	V spomin zgodovinarja, kanonika Barlfe Janka iz Zagreba je daroval g. Gangl Engelbert iz Metlike za metliški muzej 100 din.
—	»Čas«, gt. 3.-4. za marec in april, jo izšla. Danes navedemo le vsebino te številke: Dr. J. Hohnjec, In memnriam (dr. A. Korošca)- dr. J Janžekovič. Ob odločilni uri (Vojna in mir. Kaj nam je krščanstvo?)- dr. A. Trstenjak, Človek in vojna-, dr. C. Zobot, Alt predstunlja kooperatl-vizem samostojno refilev družabno-gospodarske-ga vprašanja — mimo liberalizma in socializmadr. J. Janžekovič, Dolžnosti do naroda; dr. L. Ehrlich, l\'azoojna teorija. Obzornik: M. Pivec-Stele, Slovstvo n knjižničarstvu; V. Novak, Kaj bo s slovenskim narodopisjem? — Zelo mnogo je književnih poročil in ocen. Zapiski: Dr. A. Gosar, Vprašanje družinskih mezd in njihove utemeljitve o modernem gospodarstvu; J, Janžekovič, Henri Bergson; J. F., Slomšek za narodno zavednost. — Obširnejše poročilo o zanimivi vsebini te številke »Časa« bo »Slovenec« čim prej objavil. Opozarjamo, da ima uprava »Časa« še nekaj prve in druge številke letošnjega letnika na razpolago ln zato vabimo tiste izobražence, ki revije še nimajo, da si jo naroče. Letno stane 60 din, za dijake, če jih vsaj po 5 izvodov naročijo, pa po 40 din. Uprava jo v Prosvetni zvezi v Ljubljani. Miklošičeva c. 7.
—	Smarnrce za leto 1941. Izšle so Šmardce: Andrej Pire, »Smisel in skrivnost trpljenja«. Prepletene so z zanimivimi zgledi in prav primerne za sedanji čas. Naročajo se v Misijonski tiskarni v Grobljah, p. Domžale. Cena 25 din.
—	Lovski blagor je imel ljubljanski hotelir g. Kari Miklifi, ki je ustrelil 200 kg težkega medveda v Rogu pri Rokovniku.
—	Vinarska podružnica v Ormožu bo imela svoj redni letni občni zbor dne 15. marca t. 1. v gostilni okrajne posojilnice v Ormožu. Občnega zbora se udeleži zastopnik vinarskega društva, ki bo imel na istem strokovno predavanje. Občnega zbora naj se udeležijo vsi člani vinarskega društva, vsak pa naj pripelje 6 seboj vsaj Še enega vinogradnika, ki še doslej ni naš član.
—	Toničeve klavirske skladbe v radiu. Zvečer ob 21.15 bo izvajala naša najboljša pianistinja ga. Marta Osterc-Valjalo v radiu vrsto Tomčcvih klavirskih skladb, med njimi tudi klavirsko suilo, ki bo tokrat prvič v celoti izvajana. Ljubitelje slovenske klavirske glasbe opozarjamo na prenes.
—	Uspeli tečaji ZPD v Prekmurju. Sezonsko fioljedelsko delavstvo v Prekmurju je organizirano v Zvezi poljedelskih delavcev v Soboti, ki šteje v obeh okrajih skupaj 13.853 članov. Zveza ima po večjih občinah svoje podružnice, za katere je priredila dozdaj že celo vrsto socialnih tečajev^ ki so zelo dobro uspeli. Povsod je na tečaje prišlo okrog 500 Članov. Prvi tečaj je bil v Pečarovcih, potem pa po vrsti v Šalovcih, Petrovcih, Pertoči, Canko-vi, Puconcih, zadnji pa bo 13. marca v Soboti. Na tečajih so govorili šef Borze dela g. Kerec in eden izmed zastopnikov ZPD. Govorila sta o socialni zakonodaji v naši drŽavi ln o nalogah ter uspehih ZPD, ki je svojim članom že v marsičem zboljšala njihov položaj, priboriti pa jim hoče še zavarovanje za slučaj bolezni in nezgode ter minimalne plače, kaor jih imajo delavci diugih strok. Mnogih zborov se je udeležil tudi okrajni načelnik dr. Bfa-tina, ki je dal zborovalcem razna navodila in pojasnila ttr jih vzpodbujal, da ostanejo mirni in preudarni ln vestno Izpolnjujejo svoje dolžnosti do naroda in države doma in v tujini. Po predavanjih je bil povsod občni zbor društvu, na katerem so bila podana poročila o delovanju in izvoljeni novi odbori.
Slovenski izseljenci v Franciji in gospod Kastelic
0b obletnici tragične smrti slovenskega izseljenskega duhovnika
G. Kastelic je deloval med slovenskimi izseljenci v Franciji kot njihov izseljenski duhovnik štiri leta. Ob slovesu so mu izročili lepo spominsko knjigo, v katero so mu zapisali svoje žel je in voščila na pot. Ko ie dobri gospod nekaj d ni pred odhodom jirebiral v mojem stanovanju njemu naslovl jene vrstice v tem albumu, so mu obstale oči na strani, kamor so zapisali poslovilne besede šolski otročiči. Bil je tako ganjen, da ni mogel govoriti, ampak me je samo pogledal in s prstom kazal, naj berem, kaj je zapisano: »Če bi gospod nas male vprašali, pa bi gotovo tukaj ostali« in sledili so podjiisi nedolžnih src. Tisti dan naš bivši dušni pastir ni mnogo govoril, še jesti ni mogel. »l'a bi se morda res še lahko premislili in ostali tu,« sem mu dejal. »Ako bi bil prej vedel, da bo tako hudo, bi se ne bil Začel odpravljati. Sedaj pa je prepozno. Vse je že urejeno.« Tako je rekel pred osmimi leti in odšel...
Da, ljubili smo rajnkega gospoda, zelo smo ga ljubili in kako ga ne bi? On je bil, ki je z msgr. Zupančičem prvi začel reševati potapljajoče se izseljence naše v Franciji. Bog mu je dal srečo, da je dosegel krasne uspehe v verskem, narodnem in socialnem oziru. Bil je vedno in povsod najprej duhovnik. Božjega natika ni oznanjal samo v cerkvah, ampak je šel tudi v stanovanja in Celo v gostilne, kjer je vedel, da se zbirajo izseljenci. Povsod je iskal izgubljene ovčice in jih mnogo rešil. Vsem so tudi še dobro v spominu Številno obiskani misijoni, ki jih je on organiziral za naše v Franciji. Kar tiče verskega delovanja, jc pač stopil s čisto in mirno vestjo pred svojega Sodnika.
Da bi ohranil mladini materinsko govorico, fe začel ustanavljati šole in moralno podpirati kulturna društva. Ko je uvidol, da sta mu potrebna učitelj in organist, ni odnehal, dokler ju ni dobil. Naša tedanja vlada jc odgovorila, da ju ne bo plačala, zato je letal od rudnika do rudnika, dokler jima ni preskrbel zaslužka. Še predno je odšel, je mogel videti sati svojega prizadevanja: v svojih slovenskih šolah je poslušal otroke, ki so deklamirali, pripovedovali, fitali in pisali domaČo besedo, v že obstoječih društvih se je delo poživilo, ustanavljala so se
re; skratka: zdelo se nam je, da smo zopet doma, in če smo zagledali tujega človeka, smo mislili, da je on prišel v Jugoslavijo, ne pa mi na tuje; saj ni bilo nedelje, da ne bi bilo v tem ali onem kraju slovenske prireditve. Pri vsem tem je pa največ vredno to, da ura, ki jo je navil g. Kastelic, še vedno teče in se — tako upamo — ne bo tako brž ustavila.
Kaj je storil gospod za naše ljudi v socialnem oziru, pa sploh ni mogoče povedati. Rudniški uradniki, torej tujci, vedo to bolje nego mi. Imenovali so ga advokata Jugoslovanov v Franciji. Ravnatelji raznih podjetij niso še nobenega tujega duhovnika talco spoštovali, kakor kakor g, Kastelica. Dobro so poznali njegovo neustrasenost in siiajno taktiko, zato so se ga skoraj nekoliko bali. Kadar je videl, da se mora potegniti za izseljence v tej ali drugi stvari, je Sel od paznika k inženirju, od tega k ravnatelju, potem h generalnemu ravnatelju, ako ni uspel, pa na jircfekturo in celo na ministrstvo. Svoje dobrote je pa tako skrbno prikrival, da Sem imel vtis, kakor bi nalašč delal nn to, da mu bodo ljudje nehvaležni. Nikoli ni nikomur ničesar obljubljal, pa čeprav je veclel, da mu bo pomagal, in ko je uspel, je že kako izvil, da je izseljenec mislil: to sem si pa sam pridobil, in ni nikdar vedel za svojega resničnega dobrot liika, ki ni bil nihče drugi kot g. Kastelic. Snmo en primer: Rudar ga je prosil pomoči v neki zadevi, n on ga ostro zavrne: »Kaj mislite, da sem Bog? In tudi če bi bil, ne manjka mi drugih primerov, ki so stokrat niljnejši kakor vaš.c Delavec je nejevoljen umolknil, izseljenski duhovnik pa se fe odpeljal v mesto. Tam zavije na pošto in me pusti zunaj. Ker ga dolgo ni bilo, grem za njim in slišim, da telefonira ravnatelju v stvari, za katero ga je prosil rudar. Petnajst minut je trajal telefonski razgovor. Takso je plačal gospod iz lastnega žepa, pa je bil kar vesel, ker je uspel. Rudar se je na potem hvnlil okrog, da jc dosegel, kar je hotel. Čeprav mu župnik ni maral pomagati...
Da. velik dobrotnik izseljencev je bil rajni g. Kastelic, čeprav jo bil včasih nejVreračunljiv in nekoliko Čuden, kakor je bila edinstvena in Čudna njegova smrt. Pbčlvaj v miru, dragi naš dobri pastir, in posreduj tudi sedaj zn nns, da bomo po tvojem zgledu junaško vzeli križ v
nova društva in si zajtavila najlepše načrte, .....	......
izseljenci so pridno obiskovali naše knjižnice, j roke in šli skozi viharje i'n nevihte tja, komor tujci so hvalili nase pevske m tamburaške žbo- | si ouači Ii, ija, kjer Sonce sveti'	j. j.
—	Izšel j« III. iveiek Mladinskega odra z dvema dekliškima igrama M. A. Končeve: Pesem
o božji ljubezni in »Vrnitev. Izdala Mladinska založba, Stari trg 30.
—	Zahvala. Namesto venca na grob prijatelju g. Ivanu Vintarju, lesnemu trgovcu te Vavte vasi, je poklonil g. Ivan Rus, lesni industrijalec v Laškem potoku, za revne šolske otroke v Vavti vasi 200 din, za kar mu izreka šolska uprava najiskre-nejšo zahvalo.
—	Šolska kuhinja v Vavti vasi oskrbuje dnevno do 40 otrok • toplo prehrano. K tej akciji so pripomogli požrtvovalni darovalci, ki imajo razumevanje za potrebe revnih otrok. — Občinska uprava Smihel-Stopiče je poklonila 1000 din; lesna industrija g Javornik 500 din; po 200 din <o dalii banska uprava, lesni trgovec g. Pogačnik, Rog; gosp. Venturini, Straža: lesni tvrdki: Traverz ki Pajrirles; 100 din g. Dular, gostilničar v Straži; po 50 din. gg. Darovec, trg. v Straži, in gdč. Pepca Vintar, pos. v Hruševcu, V živilin 60 darovali gg. trgovci. Šurla in Jenko iz Straže, Štrukelj Martin in Viktor
i iz Vavte vasi, Kastelic iz Novega mesta; gostilničarji Bučar in Medic iz Straže, Kulovec iz Brdavas iz Vavte vasi ter Dular, mlinar in posestnik iz Vavte vasi. — Vsem dobrotnikom se učiteljstvo in šolska mladina najiskreneje zahvaljuje.
—	Pregled motornih vozil za območja okrajnega načelstva v Ljubljani (izvzemši iz občin vrhniškega sodnega okraja) bo v petek, dne 14. in soboto, dne 15. marca 1911 vsakokrat od 8—12 v Ljubljani pred poslopjem oddelka za kontrolo mer, Grudnovo nabrežje štev. 12. Okrajno načelstvo v Ljubljani poziva vse lastnike .motornih vozil, da pripeljejo 6Voja vozila pravočasno na kraj pregleda in sicer prvi dan avtomobile, drugi dan j>a moloma kolesa. Hkrati se pozivajo vsi lastniki motornih vozil, ki svojih obveznosti za tekoče lelo še ni60 uredili, da to čimprej store.
—	ARBORIN priznano odlično sredstvo zoper škodljivce sadnega drevja ter druga razkužila za dom, in hlev proizvaja Chemotechna družba z o. z., Ljubljana, Mestni trg 10.
-— Zahvala. Gdč. Sešelj Antonija, zašS. sestra, je iinela v Srednji vasi pri Bohinjski Bistrici zdravstveni tečaj dne 1. in 2. t. m. Predavala je o nalezljivih boleznih, o zdravilstvu, o prvi pomoči, o higieni žene, o negi dojenčka in o negi bolnika. Vsako predavanje je trajalo nad dve uri. Z zanimivimi predavanje je pritegnila vse poslušalstvo, da nam je bilo hudo, ko smo zvedeli, da že odide. Iskrena hvala zaščitni sestri za njeno požrtvovalnost, kajti mnogo smo se naučili koristnega. Hvala tudi Slov kršč. ženski zvezi v Ljubljani, na čije pobudo se je zdravniški tečaj vršil,
—	Dosti je teh muk! Pomagajte svojim nogam, kadar so težke od utrujenosti, skažene in otekle od ozeblin in pretesnih čevljev. Denite jih v toplo vodo, v kateri ste raztopili žlico soli Sv. Roka, pa vam bo takoj odleglo: utrujenost, otekline, ozebline in V6e podobne težave bodo izginile, 6e bodo kar raztopile v mlečni zmesi kisika in rudninske 6oli, ki se nahaja v soli Sv. Roka. Sol Sv. Roka dobite poceni v vseh lekarnah, drogertjah m parfumerijah.
—	Nasilni pijanci. Prejeli smo: Dne 4. marca t. 1. je šel popotnik z železniške pftstaje v Radečah ob drugi uri zjutraj. Ko je dospel na most, je zaslišal čudne glasove, ki so prihajali iz mesta. Popotnik kmalu zagleda trojico postav, ki so se premikale mimo orožniške postaje, župnišča in cerkve. Pela je harmonika, vmes pa so se slišali od časa do časa prav čudni glasovi, ki jih je dajala od sebe pijana trojica. Cul se je znani »auf biks«, spremljan od italijanskih bogokletstev. Popotnik dohiti dično trojico pri Majorjevi hiši. Lepo pozdravi mlahave postave in gre dalje. Ko se oddalji do deset korakov, zasliši za seboj: »Kaj si rekel?« Ko se popotnik ozre, vidi, da je trojica pospešila korake, dohitela popotnika in še enkrat ponovila imenovane besede, ki jih je podprla z brco v popotnika. Popotnik je odskočil za korak in v sili pripravil pištolo. Dejal je: »Pozdravil sem in nič drugega. Želim, da mirno nadaljujem svojo pot. Bodite mirni, drugače se bom branil s tem, kar držim v roki!« Trojica pa se je le zarežala in stopila proti mirnemu popotniku. Zahtevala je, da mora izročiti orožje. Popotnik je odskočil in pozval napadalce, naj postoje. Ker ni bilo uspeha, je ponovil besede, da se bo branil in štel do tri. Tudi to je bilo brezuspešno, zato je sprožil v zrak. Pok sam jih ni splašil, zato je silobranu sprožil proti napadalČevim nogam. Popotnik je nadaljeval svojo pot. Kmalu zasliši mirno izrečene besede: »Pojdi nazaj!« Trojica je postala mirna. Popotnik je najbrže zadel enega izmed trojice v nogo! Po samoti je popotnik mirno nadaljeval svojo pot. Danes, kot kaže, smo varnejši na samotni poti kot sredi mestal Prosimo, da se merodajne oblasti pobrigajo za take ptiče, ker se v pijanosti takih idividujev lahko zgodi velika nesreča. — Popotnik.
—	Poplavo v Prekmurju, Kakor običajno vsako pomlad, tako so tudi letos nastale v Prekmurju poplave, ki jih*ponovno deževno vreme še pospešuje. Zaradi nizke talne vode deževnica ne more pronlkiiti v zemljo, odteči pa tudi ne more. Vsi jiotoki so prestopili bregove in poplavili okolico. Zlasti so poplavljena zemljišča ob Ledavi, ki je vsako leto bolj potrebna regulacije. V zadnjih lepih sončnih dneh so se pričela že prva dela na poljih, zdaj iih je pa spet prekinil dež.
—	Polarni sij, ki so ga opazovali tudi v Soboti, kjer je alarmiral gasilce, je bil najbolj viden v severnem delu Prekmurja. Iz obmejnih krajev nam poročajo, da so ga tam opazovali več ko četrt ure. Nebo je bilo rdeče obžarjeno na vsej severni strani. Med ljudstvom je nebesni pojav vzbudil veliko pozornost in razumljiva ugibanja, kaj naj v današnjih hudih časih pomeni nenavadna svetloba.
—	Soseda je nagovarjal, naj se npre orožnikom ln pri tem še orožnike žalil neki j>osestnik iz Sv. Križa v ljutomerskem okraju. Pred okrožnim sodiščem v Soboti jo bil zato obsojen na 20 dni Strogega zapora in 100 din globe.
—	Sedem obsojenih. Grofica Emestina Bathy-any, ki ima svoje posestvo v obmejni Krajni v Prekmurju. je bila dozdaj že nekajkrati žrtev tatinskih obiskov. Pred kratkim smo poročali o drznem razbojniškem napadu, ki ga je zagrešila nad njo Bratkova vlomilska družba in jI odnesla okrog 25.000 din. Malo prej pa je gospa grofica vložila prijavo zoper nekatere svoje bivše uslužbence, ki So ji stalno izmikali denar, perilo in razno orodje. V tej zadevi sta bila na okrožnem sodišču v Soboti obsojena Janez Horvat in Janez Škalič, ker sta v toku poldrugega leta s ponarejenimi ključi odpirala predale pisalne mize in omare ter odnesla denarja v skupno vsoti 34.000 din. Poleg denarja pa sta si prilastila perilo in razno kuhinjsko posodo, med drugim je Škalič odneesl tudi dva srebrna svečnika, pladenl iz kitajskega lesa in porcelanast krožnik Vlomil je v sklodišče tako, da je odtrgol ključavnico na vratih. Obsojena sta bila prvi na dve leti ln dva meseca, drugi pa na dve leli ln tri mesece strogega zapora. Poieg njiju je prišlo na zatožno klop še 5 drugih obtožencev, ker so pri mlačvi odnesli 400 kg pšenice ali pa so skrivali ukradene predmete. Obsojeni so bili na kazni od 1 meseca do 40 dni zapora. Oba glavna krivca morata povrniti grofici 84.000 din.
Ljubljana, 11. marca
Gledališče
Drama; Torek, 11. marca: »Cigani«. Red Torek. — Sreda, 12. marca:- »Brez tretjega«, Izven. Proslava 40 letnice umetniškega dela Hinka Nu-čiča in gostovanje Vike Podgorske, članov zagrebške Drame. — Četrtek, 13. marca: »Brez tretjega«. Red Premierski. Gostov, režiserja Hinka Nučiča in Vike Podgorske, članov zagrebške Drame. — Petek, 14. marca: »Brez tretjega«. Red B. Gostovanje režiserja Hinka Nučiča in Vike Podgorske, članov zagrebške Drame. — Sobota, 15, marca. »Zaprta vrata«. Izven.
Opera. Torek, 11. marca! »Rusalka«. Red A. Goostovanje ten. zagr. Opere J. Gostiča. — Sreda, 12. marca. »Sabska kraljica«. Red Sreda, Gostovanje Josipa Gostiča, tenorista zagrebške Opere. — Četrtek, 13. marca: »Hlapec Jernej«. Red Četrtek.
Radio Ljubljana
Torek, 11. marca: 7 Jutranji pozdrav — 7.05 Napovedi in poročila — 7.15 Pisan venček veselih zvokov (plošče) — 12 Godba na pihala (plošče) — 12.30 Poročila in objave — 13 Napovedi — 13.02 Opold koncert Radij. ork. — 14 Poročila — 14.15 šolska ura: Abecede - Janko rad v šolo gre. Dvogovor s petjem (vodi Janko SicherI) — 17.30 Iz čeških operet (plošče) — 18 Koncert na flavti (Slavko Korošec) ob sprem-Ijevanju klavirja (prof. M Lipovšek) — 18.40 Rusko carstvo po Romanovih (Fr. Terseglav), 19 Napovedi, poročila — 19.25 Nac. ura: Ljubljana govori: Franc Maselj-Podlimbarski, pri-jx>vednik in narodni mučenik (Rud. Dostal) — 19.40 Plošče — 19.50 Vzgojna posvetovalnica (ga. Vida Peršuh) — 20 Koncert Radij. ork. — 21.15 Klavir, koncert ge. Marte Osterc-Valialo, 22 Napovedi in poročila.
Drugi programi
Torek, 11. marca: Belgrad: 21 Kom. koncert. Zagreb: 20 Prenos. — Praga: 20.05 Vonačkova kantata o mornarju. — Sofija: 20 Musorgskega skladbe. — Beromiinsler: 19.35 Sini. koncert. — Bukarešta: 10.20 Simf. koncert. — Soltens: 18.40 Chopinove skladbe. — Švedske postaja: 19.30 Zbor in orkester.
Belgrajska kratkovnlov. postaja: YUA, YUB (49.18 m): 19.40 Poročila v slovenščini — YUF (19.69 m): 0.30 Poročila v slovenščini za Južno Ameriko — YUG (19.79 m): 3.30 Poročila v slovenščini za Severno Ameriko.
Prireditve in zabave
Naj priljubljeni dramski igralec g. Fran Lipah
je napisal Slike z Golnika in pa prizor Jaslice na Golniku. Slike z Golnika bo recitiral pisatelj 6am, golniške jaslice pa bosta uprizorila člana naše Drame Danilova Mira in Sever Slane. Te Lipahove stvari so del sporeda, ki bo izvajan v petek dne 14, t. m. ob 20. v veliki Filharmonični dvorani na akademiji, ki se bo vršila na korist Društva prijateljev Golnika in pod visokim pokroviteljstvom ge. Nije dr. Natlačenove. Poleg Lipahovih del bo recitirala ga. Danilova Mira Murn-Aleksandrovo pesem »Ko dobrave ...« Stane Sever pa Gestrinovo Ped pedi. Ostali spored obsega pevske in instrumentalne skladbe, Predprodaja v knjigarni Glasbene Matice.
Predavanja
Mladinsko glasbeno predavanje bo v nedeljo 16. t. m. ob 11. v Filharmoniji. Uvod bo govoril skladatelj Škerjanc, spored bosta izvajali Marta Osterc in Silva Hraševec Predavanje je predvsem za mladino. Vstopnina 3 din.
Po znani ln neznani srednjeveški Ljubljani nas bo popeljal v svojem predavanju na Ljudski univerzi (Kongresni trg, Mala dvorana Filharmonije) v sredo dne 12. t. m. ob 20, univ. prof. g. dr. Milko Ko«.
V društvu Pravnik in ljubljanski sekciji kriminalističnega združenja kraljevine Jugoslavl|e bo predaval v četrtek 13. t. m. ob 18 v dvorani št. 79 pravosodne palače namestnik vrhovnega dr-čavnega tožilca dr Stuliec Anton o temi: »Praksa in pomen prldržbe po prestani kazni«.
Sestanki
FO Šiška ima drevi redni fantovski seslanek. Udeležba za člane obvezna.
Občni zbor društva zaščitnih sester v Ljubljani bo 16. marca ob pol 10 dopoldne v prostorih šole za zaščitne sestre,
Lekarne
Nočno službo imajo lekarne: dr. Kmet. Dunajska c. 43; mr. Trnkoczy ded., Mestni trg 4; mr. Ustar, Šelenburgova ul. 7.
Unsko progo od Bihača v Knin spet grade
Neugodno zimsko vreme Je prekinilo graditev unske proge. Sedaj so pa z deli zopet začeli, kar je velikega pomena, saj je ta graditev izredno obsežna, na drugi strani pa tudi nujna. Progo BIhaČ—Knin gradijo na treh odsekih lil sicer od Bihača do Kolen Vakufa, od Kolen Vn-ktifa do Radjenoviča in od Radjenoviča do Krtina. Na novi progi bo vsega skupaj 13 novih postaj in sicer: Biliač, Ripač, Loskun, Šlrbac, Kolen Vflkuf, Martin Brod Una, RadjenoviS. Srb. Dugo fiolje. Tiskovne, Drenovnc, Strinica, Golobič in Knin. Dosedaj je proga dograjena od Bihača do fiostaje Loskun in od Knina do postaje Drenovnc. V obeh teh odsekih so tudi tračnice že položene. Do postaje Martin Brod bo proga položena dO konca letošnjega leta. Tudi odsek do Radjenoviča bi moral biti dogrnjen že letošnjo Jesen. Zato s posebno naglico gradilo srednji odsek od Radjenoviča do Martin Broda, ki je dolg 18 km. Če se razmere ne spremene in ne bo posebnih zamud, bo proga dograjena letos na zimo. ali pn vsaj spomladi 1. 1942. Celokupni stroški za graditev unske proge bodo znašali okrog 450 milijonov dinarjev. Pri vasi Vrpolle ima proga velik viadukt, ki je dolg 150 m in visok 24 m. Ta viadukt ie v loku podobno, kakor je v loku tudi borovniški viadukt.
Ster. C®.
»SLOVENEC«, torelč, 11. marca 1941.
Str »o y
f II IIBI JAN A.
Občni zbor Združenja	i
krojače* in krojačic	\
Ljubljana, 10. marca. I
V	nedeljo je bilo v beli dvorani hotela Uniona redna letna skupščina Združenja krojačev in krojačic ter sorodnih obrtov, med katere prištevamo le modistke, krznarje, izdelovateljice perila in steznikov. Občnega zbora se je udeležilo nad 200 članov. Skupščino ie lepo vodil predsednik g. Fran Može, ki je v uvodu pozdravil zastopnike oblasti, pomočniškega zbora ter zborovalce, nato pa je podal izčrpno poročilo o delu združenja v pretekli poslovni dobi. Sedanji gospodarski položaj je zelo občutno prizadel tudi članstvo združenja krojačev in krojačic, ker se je zelo podražilo blago, nastopilo je pomanjkanje nujnih potrebščin, kupna moč potrošnikov pa je zelo padla. Krojaške delavnice so bile večkrat skoraj prazne, ker so bili pomočniki in večkrat tudi mojstri poklicani, da izpolnijo svojo dolžnost do domovine. Pošteni obrti zelo škoduje šušmarstvo, ki se je v teh težkih časih do skrajnosti razpaslo. Pomočnikom so bile povišane mezde, življenjske potrebščine so se podražile, zato pa so morali tudi obrtniki cene svojim izdelkom zvišati, kar je imelo za posledico občutno zmanjšanje naročil. Najnižje plače niso bile določene v skladu s težnjami oblačilnih strok in je postalo zaradi tega pereče vprašanje zaposlitve mlajših pomočnikov. Posebno poglavje v postavkah naših obrtniških obratov so davki. Pospešiti je treba pobijanje nelojalne konkurence. Na koncu svojega poročila je predsednik omenil važen jubilej v zgodovini združenja krojačev, ki namreč letos obhaja 50 letnico svojega obstoja in uspešnega delovanja. K temu jubileju naših obrtnikov izreka tudi »Slovenec« svoje iskrene čestitkel
Tajniško poročilo je vsebovalo podatke o društvenem notranjem poslovanju z zanimivimi statistikami, podatki o žušmarstvu itd.
Zanimivo je bilo tudi blagajniško poročilo, iz katerega je bilo razvidno, da društvo dobro gospodari. Ima imovino 183.000 din, 110.000 din tega denarja je bilo letos prenesenih v starostni podporni sklad. Z obrestmi tega kapitala in z drugimi dohodki bo starostni podporni sklad. Z obrestmi tega kapitala in z drugimi dohodki bo starostni podporni sklad zajemal sredstva za podpore delanezmožnim ter obubožanim članom. Društvo ima tudi posmrtninski sklad. Za vsakega umrlega člana izplača 1500 din posmrtnine.
V	razgovoru se je oglasil k besedi g- Igli«, ki je poudarjal, naj se pri vzgoji vajencev polaga posebna pažnia na to, da se jim bo vcepila velika ljubezen do domovine ter potrebna strokovna usposobljenost. V vrstah kvalificiranega delavstva je še vedno pomanjkanje. Na koncu se je oglasil k besedi še podpredsednik g. Jelovšek, ki je poročal o ustanovitvi obrtniške zbornice. Predložil je posebno spomenico s predlogi za rešitev raznih perečih vprašanj, katera danes tarejo obrtnike. V njej je govora o potrebi rešitve vprašanja velikih dajatev pomočnikov v času, ko so na orožnih vajah, glede bolezenskih prispevkov, naj se pri določevanju najnižjih plač ločijo koristi obrti in industrije. Spomenico je članstvo sprejelo soglasno. Nadzorni odbor je predlagal občnemu zboru, naj da razrešnico odboru, kar se je tudi zgodilo. Po triurnem delu je bil uspešni občni zbor naših krojačev in krojačic zaključen.
Koncert »Edinosti« na Viču
Po
nega dela ... nost« na Viču iu od lanskega leta pokazal lep na predek. Odpel je koncert umetne in narodne pesmi in pevovodja g. Ciril Oblak je 6toril, kar je mogel, da je iz nekaterih pesmi izluščil zrno, ki ga je bilo težko najti.
Če prezremo začetek, ki ga je zbor odpel v neki negotovosti, sta bila sredina in konec v splošnem odlična. Sem pa tja je bilo opaziti negotovost v intonaciji, ki pa gre brez dvoma na rovaš neprimernega odra in slabo akustike in na rovaš skladb samih. To, kar smo pogrešali, je bil ponekod siah rTem in s tein v zvezi tudi pretr-
fana linija, n. pr. pri »Kje so pa tiste stezice«, luzikalna fraza ni stekla v nepretrgani liniji, ampak se je bre zpotrebe prelomila. Tudi vstopi eo bili ponekod negotovi in premalo moški.
Poleg teh slabših strani pa je zbor pokazal naravnost neverjeten napredek od lanskega leta v glasovnem pogledu. Glasovni material je prav dober in zlx>r ima celo vrslo izvrstnih solistov, zlasti pa bas-bariton. Diirgent je med letom pridno delal in glasove lepo opilil in izgladil tako, da ni nikdar bilo slišati stisnjenega tona. Zbor je prišel do važnega spoznanja: petje v prostor. Izgovarjava je odlična, tako, da bi se glede tega marsikdo lahke kaj naučil. Zlasti zadovoljni pa 6mo bili z dinamiko, ki jo je zbor pokazal v vseh registrih od ff do pp. Kot celota zveni zbor polno in ni skoraj nobene občutnejše razlike med posameznimi skupinami. Ze v tem je dirigent dosegel velik uspeh, da je znal narediti tako lepo, homogeno celoto.
Ko se bomo videli zopet drugo leto, upamo, da bo zbor še nekatere pomanjkljivosti popravil in se postavil ob stran naših prvih zborov. To doseči mu ne bo težko, ker ima vse pogoje: dober glasovni material in dobrega dirigenta.
Končno naj omenimo še občinstvo, ki se je pokazalo za zelo disciplinirano in izkazalo glasbi tisto spoštovanje, ki ji gre, kar večkrat cclo na večjih prireditvah pogrešamo.
enem letu pridnega, vztrajnega in uspeš-ela nam je zopet zapel moški zbor »Edi-
1 Gospode katehete ljubljanskih ljudskih in
meščanskih šol prosi za urnike — nadzornik za verouk.
1 Stolna progveta proslavila Finžgarjevo 70 letnico. Delavna Stolna prosveta se je preteklo nedeljo oddolžila spominu na Finžgarjevo 70 letnico z njegovo ljudsko dramo »Divji lovec«. V nabito polni frančiškanski dvorani je dramatski odsek prosvetnega društva posrečeno izvajal to še vedno aktualno Finžgarjevo delo. V pomen Finž-garjevega ustvarjanja je uvedel odčinstvo g. kanonik V o v k , ki je v svo jih izvajanjih prispeval nekaj novih in dragocenih zgodovinskih dogodkov, ki se nanašajo na Finžgarja in njegovega očeta. V globokih besedah je poudaril tudi narodno vrednost Finžgarjevih del, ki bodo živela, dokler bo živ slovenski jezik.
1 Krščansko žensko društvo vabi članice in so-mišljenice na redni letni občni zbor, ki bo v sredo, 12. t. m. ob 4 popoldne v dvorani Akademskega doma, Miklošičeva ce6ta 5. Pridite, da čujete poročilo o društvenem delovanju in se pomenimo o delu v prihodnji poslovni dobil — Odbor.
1 Ljudska knjižnica v Ljubljani, ki posluje na Miklošičevi c. 7, je spremenila svoje uradne ure za občinstvo sledeče: vsak dan izven praznikov in nedelj je odprta za občinstvo od 10 do 12 in od 4 do 7. Založena je z najnovejšimi slovenskimi in nemškimi povestmi in romani. Izposojuje tudi na deželo.
1 Vrtnarski tečaj za lastnike malih vrtov pri Podružuici SVD, Ljubljana I. Drevi bo predaval g. Kregar Jože o gojitvi čebulnic (tulipanov, narcis, gladiol in lilij) in gomoljnic (dalij in begonij) in njih izboru za mali vrt. Začetek točno ob 19 zvečer v kemijski predavalnici I. drž. realne gimnazije v Vegovi ul Skioptične slike. Vstop prost.
1 Cele telefonska slušalka ni varna. Te dni je neki mladenič šel telefonirat v telefonsko celico v Dajdamu. Ko je pogovor končal, je oprezno pogledal, če morda kdo ne čaka pred celico, pa je nato hitro odrezal telefonsko slušalko in jo spravil v žep. Urno jo je pobrisal iz Dajdama in če-
Vzemite dopisnico ali pa dolnjo naročilneo in
naročite »Slovenca" takoj!
F. S. Finžgarjev roman
„POD SVOBODNIH SONCEM" v slikah
že izhaja! Že izišle številke lahko dobite ob naročilu! ^.._^_______ (IZRE2ITE IN POŠLJITE)	__,
Naročilnica
Podpisani naročam »Slovenca« ra 1 mesec — za 2 meseca — za 3 mesece — za pol leta — za celo leto — za 8 dni na ogled.
(Česar ne želite črtajte.)
Ime in priimek-----------------
Kraj
hiš. št______
pošta
Lastnoročni podpis.
P. n.
Znamka za 1 din
Uprava »Slovenca"
Ljubljana
Kopitarjeva 6
prav so tatvino skoraj takoj opazili, ga niso več našli. — V Černetovi ulici se je oglasil tat starega železa in v dveh hišah pri dveh strankah pobral izpred vrat železni mreži za čiščenje čevljev, vredni po 200 din. — Pisalni stroj znamke »Juvek je bil ukraden s kolesa v Šelenburgovi ulici Jakobu Dermotu. Pisalni stroj je bil v črnem kovčku. Vreden je bil 4000 din.

Zanimivi vrtnarski poskusi v mestni pimarni
Maribor, 10. marca.
V	nedeljskem »Slovencu« smo opisali »sanato-rij« v mariborski mestni plinarni, v katerem se zdravijo na oslovskem kašlju oboleli otroci z lepimi uspehi. Naše poročilo je vzbudilo živo zanimanje ne samo v mestu, temveč tudi na deželi, kjer imajo letos veliko malih, na oslovskem kašlju obolelih bolnikov. Ravnatelj mestne plinarne g. inž. Tomšič pa nas je opozoril še na eno posebnost, ki jo ima v podjetju — na izredno zanimive poskuse obratovodje plinarne, plinarniškega tehnika g. Šolarja, ki je v javnosti, zlasti pa v strokovnih krogih znan zaradi številnih svojih praktičnih izumov na področju plinskih grelcev in peči. G. Šolar se namreč peča s poskusi, kako uporabiti plin v — vrtnarstvu.
V	Nemčiji in zlasti na Holandskem, kjer so doma najboljši vrtnarji, ki uporabljajo v svojih ogromnih obratih vse izume moderega časa, so začeli že pred leti uporabljati elektriko v vrtnarstvu. Tople grede, ki so jih poprej greli s konjskim gnojem in raznovrstno kurjavo, so začeli ogrevati s pomočjo elektrike ter so dosegli s tem krasne uspehe. Ogrevanje z elektriko pa je drago, zahteva velike investicije ter je tudi zelo občutljivo, ker se naprave rade pokvarijo, pa se izplača samo v velikih obratih, ki imajo zelo obsežen promet. Pri tem novem načinu ogrevanja se namreč ne segreva zrak nad gredami, temveč zemlja pod koreninami rastlin. G. Šolar je prišel na misel, da bi namesto elektrike uporabil za takšno ogrevanje plin, ki je cenejši, naprave za ogrevanja pa dosti bolj enostavne. Na vrtu za plinarno je priredil toplo gredo, na dnu katere je položil leseno vijugasto cev. Na ta kanal je nasul 25 cm visoko zemlje, jo zasejal s salato ter pokril s šipami, kakor se pokriva vsaka druga topla greda. Na enem koncu cevi pa je montiral majcen plinski gorilnik, v katerem gori noč in dan neznaten plamenček, ki se da regulirati s pomočjo posebnega regulatorja tako, da se lahko doseže višja ali nižja toplota po volji in po potrebi. Uspeh tega ogrevanja je nenavaden ter se najbolj nazorno vidi, če se ga primerja s sosednjo normalno toplo gredo, v kateri se rastlinice segrevajo s konjskim gnojem. V plinski gredi posejana salata je vzkalila dosti poprej kakor v navadni, raste silno naglo ter je bila že primerna za pikiranje tedaj, ko je v sosednji gredi seme šele vzkalilo. Zanimiva pa je primerjava glede stroškov: gnoj za običajno toplo gredo stane 160 din, da se doseže isti efekt, kakor z ogrevanjem s pomočjo plina, kar pa stane samo 80 din. Tople gre,de, ki se ogrevajo s plinom, se lahko zasejejo že meseca januarja — čim začenja dan rasti, torej 3—4 tedne prej, kakor običajne tople grede. Mariborski vrtnarji so za te poskuse že izvedeli ter so si nekateri naprave ogledali. Vsi se za to zelo zanimajo ter si bodo tudi oni prihodnje leto omislili podobne naprave, ki si jih lahko vsak sam napravi, le plinovod mu mora montirati strokovnjak. Gotovo pa bo veliko zanimanja za nov na-
Nemške motorizirane čete prihajajo v Bolgarijo.
čin vrtnarjenja tudi pri lastnikih zasebnih vrtov, med katerimi so v Mariboru številni podjetni in napredni vrtnarji. Mestna plinarna pa si bo na ta način pridobila novih odjemalcev — kar je glavni
namen poskusov, ki smo jih zgoraj opisali. •
m Iz orožniške službe. Iz Maribora je premeščen v Šid vodnik II. voda mariborske orožniške čete, poročnik g. Milorad R. Minič. Pri mariborski orožniški četi je služboval od leta 1935 ter si je v tem času pridobil veliko prijateljev. Na novem službenem mestu mu želimo obilo zadovoljstva in uspehov.
m V Mariboru je veliko slarih ljudi. V zvezi s problemi prehrane je mestna občina s pomočjo svojega popisovalnega urada ugotovila, kolfko v Mariboru stanujočih ljudi je starih nad 70 let. Ta popis je prinesel zanimive ugotovitve, ki kažejo, da je Maribor zdravo mesto, v katerem dočakajo meščani visoko starost. Nad 70 let je namreč sedaj nič manj kot 1430 oseb obojega spola, vendar pa prevladujejo med temi starčki ženske, kar je dokaz, da so bolj trdožive, kakor moški. Trenutno je v Mariboru 1121 oseb v starosti od 70. do. 80. leta. Od 80 do 90 let je v Mariboru starih 288 oseb, nad 90 let pa 20. Eden — zdravnik dr. Urbaczek — pa je star nad 100 let.
m Lepi nspehi trgovske nadaljevalne šole. V
šolskem letu 1939-40 je bilo vpisanih v trgovsko nadaljevalno šolo v Mariboru v oba razreda 116 učencev in učenk; šolo je končalo 54 učencev in 53 učenk, izstopilo jih je 9, neredovan je ostal eden ,-padli so trije, odličnjakov je bilo 11. V letnik 1940-41 je bilo vpisanih v oba razreda 62 učencev in 42 učenk.
m Zanimiva statistika mariborske trgovine. V ponedeljkovem »Slov, domu« smo poročali o občnem zboru Združenja trgovccv v Mariboru. Na zborovanju je prečital glavni tajnik združenja g. Skaza zanimivo statistiko o mariborski trgovini. Koncem leta 1940 je bilo v Mariboru 578 trgovskih obratov, od tega last trgovcev-poedincev 514, v lasti družb, zadrug in zavodov pa 64. Obrtnih listov je bilo lani izdanih 62, obrt pa je odložilo a!i bilo uradno izbrisanih 52 trgovcev. Protokoli-ranih tvrdk je bilo 142. Mariborska trgovska podjetja so lani zaposlevala 721 nameščencev, in sicer 64 poslovodij, 245 pomočnikov, 199 pomočnic ter 213 ostalih nameščencev. Vajencev in va-jenk je bilo v mariborskih trgovinah 123. Na novo sprejetih je bila 53 vajencev in vajenk, učno dobo jc dokončalo 39, odjavljenih je bilo 12.
m Ljudski oder. V nedeljo, dne 16. t. m. ob 17 popoldne duhovna igra-misterij »Lazarjeva smrt«. Kaj takega še v Mariboru ni bilo.
m Prihodnja dramska novost bo v gledališču »Doroteja Angerman«, ki jo pripravljajo v Malčevi režiji.
m Orkestralni odsek Glasbene Matice ima
redno vajo drevi ob 20 v običajnih prostorih.
m Mariborske sirene dobro funkcionirajo. Včeraj dopoldne se je razlegal po Mariboru presunljiv glas alarmnih siren. Ker pa so bili ljudje že predhodno opozorjeni, da se bodo sirene samo preizkušale, 6e ni6o vznemirjali. Poskušnje so pokazale, da funkcionirajo vse tri mariboreke sirene brezhihno.
m Vprašanje drugega nadstropja na Astoriji. Novi lastnik mariborske kavarne Astoria g. Petan namerava celo 6tavbo prenoviti in preurediti. Sedaj delajo novo ograjo ob vrtu v Grajski ulici, pozneje bodo preuredili notranje kavarniške prostore, v prvem nadstropju pa bodo napravili še nekaj stanovanjskih prostorov. Lastnik zgradbe g. Petan pa je zaprosil obenem za gradbeno dovoljenje za nad-zidanje poslopja še za eno nadstropje. Nastale pa so ovire v predpisih spomeniškega urada, ker je treta najprej ugotoviti, ali ne bi previsoka 6tavha preveč nasprotovala nizi« fasadi sosednjega gradu.
m Metla povzročila nesrečno smrt. Dne 2. septembra lanskega leta 6e jc pripetila na cesti v Vi-čancih žalostna smrtna nesreča, ki je zahtevala življenje mladega dekleta. Na kolesu se je peljala iz Moškajncev proti domu mlada Kos Veronika. Pred seboj je držala metlo. Ko je privozila na most pri Vičancih, se je metla zapletla v mostno ograjo ter je postala kolesarka negotova in je švigala « kolesom sem in tja po cesti, da bi obdržala ravnotežje. Nesreča jc hotela, da je prav tedaj pridrvel v smeri iz Rucmancev pri Moškajncih s hlodi težko nato-vorjen tovorni avtomobil, katerega je šofiral 27 letni Ivan Čurič iz Žižkov. Avto je povozil deklico ter so ji šla kolesa čez trebuh, tako da je obležala pri priči mrtva. Čurič je prišel zaradi neprevidne vožnje pred okrožno sodišče v Mariboru, kjer je bil obsojen na 5 mesecev nepogojnega zapora.
m Tatvina v tekstilni tovarni. Tekstilna družba v Košakih je prijavila, da so bile odkrite večje tatvine v tklr.dišču in v tkalnici Iz skladišča sta zmanjkali dve bali hlačevine v vrednosti 8500 din,
iz tkalnice pa je tat odnesel iz tkalskega stroja 30 m blaga za srajce v vrednosti 500 din. Tatovi so vlomili v tovarniške in skladiščne prostore skozi okno. V zvezi s to prijavo je bilo na Pobrežju aretiranih šest oseb.
m 11 golobov so mu ukradli. Nenavadno tatvino je prijavil policiji tapetniški mojster g. Anton Čerin. Neznani storilci so mu odnesli U golobov. Tatvino so izvršili ponoči, ko so ptice spale v golobnjaku, ki je bil zaklenjen z žabico.
m Kdo je izgubil denar? Denarnico s 315 din gotovine je našla gdč. Vera Jemčeva, knjigovod-kinja Kmetijske zadruge na Meljski cesti, pred hišo št. 12. Denar dobi lastnik na policiji.
Gledališče
Torek, 11. marca, ob 20: »Razvalina življenja«. Red C.
Vreme in 40 mučenikov
Ljubljana, 10. marca.
Sušeč je v preteklem tednu hudo zvijal rep. Menjaval je neprestano vreme. V sredo in četrtek je kazalo, da bo nastopilo dolgotrajno deževje in so reke v sredo popoldne začele že počasi naraščati. V četrtek se je vreme čez noč preobrnilo in v petek zjutraj je temperutura v Sloveniji padla za nekaj stopinj pod ničlo. V petek zjutraj se je v mestu in okolici, posebno lia Barju, pojavila prva slana. Dan je oil dru-
gače prav lep in sončen. Star vremenski rek, ki je nekak rezultut dolgih opazovanj naših
kmetov in starih liudi, pravi, da je po slani navadno čez dva dni dež. In nedelja ie bila res deževna, pusta, tako da so bili prekrižani
mnopi izletniški načrti v nuravo. Proti večeru, ko je sonce tonilo na zahodu za gorami, je nastopil prav lep pojav. Barjanska ravna ploskev od Vrhnike tja do Golovcu je bila okoli 19. ure vsa razsvetljena od zadnjih sončnih žarkov. In pojavila se je mavrica ob Golovcu!
Mnogi so pričakovuli dan 40 mučenikov z velikim vremenskim zanimanjem. Kaj nam bodo prinesli 40 mučeniki? Tudi Ljubljančani so bili radovedni, ne samo okoličani, ki sc pripravljajo na prva poinladunska poljska dela. Star pregovor, ki jo dobil potrdilo tudi no mnogih zapiskih o vremenskih pojavih, za dobo 40 mučenikov od 10. marca tja do 20. aprila pravi, da ostane takšno vreme, kakršno je bilo nu dan 40 mučenikov skozi vseh 40 dni.
V Ljubljani jc bila noč jasna in lepa. Proti jutru pa je vso barjansko ravan zajelo gosto
tja proti Gorenjski. Nekaj časa je bila mefjla gosta in temna. Pozneje jo začelo megleno jezero izginjati in dobili smo lep, sončen, prnvi pomladanski dan. Tako naj bi vsaj večji del ostalo tja do velike noči! Zjutraj smo imeli v mestu -H, podnevi pa +12" C. Transformator-
ska postaja pri Črnučah jc danes zaznamovala: nb 7. uri +2 in ob 14. uri +15°C. Postaja v Podlogu v Savinjski dolini pa je javila, da jc bila zjutraj najnižja temperatura +5", da je dopoldne deževalo, popoldne pa se je zjasnilo. Res je bila severovzhodna stran včeraj močno zatemnjena iu zastrta z deževnimi oblaki. Ob 14 so tam iineli +11° C.
Kako je bilo druga leta in kakšen vremenski režim je vladal za časa 40 mučenikov, naj nam povedo nekateri podatki za zadnja leta. Lani smo imeli v marcu le 8 deževnih dni s 83.3 dežja. Se 8. marca je bilo —10,6"C mraza, nato pa se je toplota dvignila nad ničlo. In 27. marca je bil dosežen maksimum +16.1°C. V aprilu lani je bilo 7 deževnih dni s 34.6 mm dežja. Tudi april je bil tuintam hladen. Dne 2. aprila je bilo —2.6° C in 23. aprila pa že 24.9°C. Lani so bili torej mučeniki glede vremena lepi in dobri. Tudi predlanskim je bila doba 40 mučenikov ugodna za vreme. Dne 8. aprila predlanskim smo dosegli celo +23" C. Tudi leta 1958. so 40 mučeniki prinesli krasno pomladansko vreme. Dne I. aprila je termometer dosegel kur +26" C. Hude nalive in slabo vreme so num prinesli 40 mučeniki leta 1937. Tukrat je neprestano deževalo. Tudi so bile tega leta velike »pomladanske povodnji! Imeli smo marca kar 23 deževnih dni s 414.9 mm dežja, najhujši nalivi so tra jali od 26. do 27. marca. Splošen meteorološki pregled nam poda slično sliko za ostula leta. Večjidel so se 40 mučeniki izkazali kot dobri in kmetu naklonjeni dirigenti vremena! Zelo deževni so bili 40 mučeniki 1. 1933., ki je bilo leto najhujših povoden.jskih katastrof, tako spomladi, posebno pu jeseni.
Daruite za Jegličev akademski dom!
PoHIlaft« na Hranilnico dravske banovina —
čekovni račun 10.680.
Senovo
Odboru za zimsko pomoč so darovali: TPD Senovo 1000 din, dr. Fran Benedičič 100 din. insp. inž. Dular Alojz 100 din, Anton Jeriček, trgovec, 100 din, inž. Gašperin 50 din, ga. Kosi 30 din, Su-pan Alojz 30 din. Presker Albin 20 din, Avsenak Alojz 10 din, Brincr Edi 10 din, Senčar 10 din, Zemljak Oto 10 din, Pušnik Franc 5 din. Vsem darovalcem se odbor najlepše zahvaljuje,
KULTURNI OBZORNIK
Prvi vojaški koncert za armado
V nedeljo popoldne so napolnili naše operno gledališče predstavniki vojske, civilne oblasti, zastopniki prosvetnih, gospodarskih, narodnih, vojaških in političnih organizacij. Za petindvajset-letnico ustanovitve prve jugoslovanske dobrovolj-ske divizije v Rusiji. Združenje rezervnih oficirjev, Združen;e vojnih prostovoljcev ter Radio-oddajna postaja v Ljubljani so si zamislili prav hvalevredno kulturno prireditev v počastitev spomina in za našo sedanjost kakor tudi bodočnost velike pomebnosti ustanovitve omenjene divizije, katere delovanje in uspehi so pripomogli do zgraditve lastne države in prav tako tudi razcvita lastne kulture. Tako smo slišali v naši operi včeraj prvi koncert, ki je bil namenjen vsej naši vojski; prenašale so ga vse štiri radijske oddajne postaje: Ljubljana, Belgrad, Zagreb in Skop-Ije. Tisoči in tisoči fantov in mož je poslušalo šilom države lepe slovenske vojaške, narodne in ponarodele pesmi, ki sta jih izvajala pevski zbor 40. pp. »Triglavskega« in pa Bežigrajsko pevsko društvo. Največje zanimanje je seveda vzbudil nastop pevcev-vo.iakc.v, ki jih je poslušalstvo sprejelo in nagradilo z velikim aplavzom. Okrog 70 krepkih in svežih glasov je zapelo z zdravim zanosom po vsem južnoslovanskem svetu in še preko tega poznano »Od Urala do Triglava«. Zbor je vodil g. S. Ruhanj, ki je sam pevec, doma iz Kraljeviče, študira pa v Zagrebu solopetje. Njegovi pevci, ki so vsi Slovenci, so odpeli še »Slovensko dekle« in »Oj Triglav moj dom«. Zbor je dovolj dobro zaseden po glasovnih skupinah in dasi so akustične prilike v naši operi kaj neugodne, je bilo poslušalstvo vendarle zadovoljno s petjem in prednašanjem tega, morda najmlajšega zbora v Ljubljani. Ta pevski nastop pa je na drugi strani pokazal zanimanje za kulturo in smisel za udejstvovanje na vokalno-glasbenem poprišču in to v najširših slojih; saj je ta koncert le nekak odsev
Plesni večer Tatjane Farčičeve
V petek 7. t. m. je priredila gdč. Tatjana Karčič svoj plesni večer, da po uspehu v Belgradu — kakor je bilo razvidno iz reklamnih člankov po našem časopisju — predstavi svoje edinstveno umetniško udejstvovanje na plesnem področju tudi nam. Spričo dobro organizirane reklame, ki je v resnici privabila polno gledalcev, smo pričakovali izrednega večera, kakršnih je naše gledališče zadnja leta že imelo. Toda že pri prvem plesu, Beethovnovem me-nuetu, je plesalka po svoji telesni lepoti in kostumu občinstvo presenetila, prav tako tudi njena gracioznost, zapustila je pa gledalca indiferentnega. Nadaljevala je ples v Chopinovem »Nocturnu«, v četrti točki je hil na sporedu Handlov Largo, v drugem delu pa Ravela Jeu de l'eau in Straussov Pomladni valček. Plesala je po lastnih koreografskih zasnovah, ki pa kažejo še neko nedognanost; manjka jim še tistega navdiha, ki človeka zajame v dvignjeni svet žive umetnosti, podobne tisti topli iskrenosti in prepričljivosti, ki zgane gledalca, da zaživi v svoji notranji globini. Koliko močnejša je bila glasba od njenih plesov! In vendar mora biti ples vsaj enako visok in notranje učinkovit. Tako pa je njen ples zapustil v gledalcu precej hladen vtis; koreografska zasnova je po svoji notranji intenziteti šibka in ne prepriča. Kajti muzika močno pritegne poslušalca, spričo njene dinamičnosti pa ples obledi. Iz tega sledi, da je za zgoraj navedeno muziko plesalka v svojih zasnovah še nedozorela, za kar pa jo seveda opravičuje mladost. Vendar so se tu pa tam že pokazala močna mesta, ki so se do.jmila človeka, predvsem v Nocturnu in Largu, dasi prav zadnji močno trpi na prepogostem ponavljanju plesnih motivov in zaradi tega učinkuje razvlečeno, zaradi šibkosti v gradnji; kot celota pa celo dolgočasno. Prav tako so bili dobri nekateri domisleki v Igri vode, v celoti pa je bil esletski učinek šibak. Straussovega valčka pa nismo še videli niti tako slabo plesati, niti tako ši.bke koreo-grafske zasnove. Celoten njen nastop ni nudil več kakor povprečnega in to kljub temu, da nas je reklama z raznimi citati iz kritik hotela prepričati o edinstveni plesni kvaliteti, ki si je pa nismo mogli pričarati. Kar se pa njenega plesa samega tiče, moram priznati, da kaže izreden talent in neko prirojeno kulturo ter smisel za estetsko dognanost v gestah. Isto velja za kostume. Mlada plesalka, ki izhaja iz šole poznane plesne pedagoginje g. Poljakove, se še bori med klasičnim plesom in med nemškim modernim. Vendar se bolj nagiblje k plesu samemu kakor dramatski izraznosti. Sčasoma, ko bo dozorela tudi njena umetniška osebnost, utegne postati dobra umetnica-plesalka. Ob tej priliki pa bi ji svetoval, naj si za zdaj še pretežke probleme prihrani za poznejši čas, ko bo v nadaljnjem delu in izkušnjah gotovo daleko bolj uspela.
Razen Ravelove Igre vode, ki jo je igral na klavirju g. dr. D. švata, je ostale točke izvajal orkester ljubljanske opere pod že zgoraj imenovanim dirigentom. V splošnem nismo bili z izvajanjem zadovoljni. Posebno Stiaussov valček — kljub temu, da so ga že tolikokrat igrali — se je majal, čeprav se je dirigent trudil, da ga vzdrži v preciznosti. Take izvedbe si ne želimo več. Boljši je klavir, kakor take orkestr. igre. Poleg navedenih plesnih točk je sam orkester zaigral še Dvoržakovo Gozdno tišino in Ravela Pavane.	sil.
Smisel in skrivnost trpljenja
Ravnokar so izšle lepe in nadvse času primerne šmamice izpod peresa g. župnika Pire a »Smisel m skrivnost trpljenja«. Zdi se mi, da je moja dolžnost, da opozorim svoje častite duhovne sobrate na (o novost. Knjiga je takorekoč fotografija današnjih dni. Vse življenje je povzeto v tej knjigi, vse vrste trpljenja, razočaranja, obupi in bolezni, dvomi verski in 6plošno življenjski. Vse je razumljivo pojasnjeno in razloženo. O kako bodo verniki jroslušali te besede tolažbe! Tako posrečenih šmarnic, še ničem imel v roki Knjiga ima dva dela. Prvi del obravnava o trpljenju sploh. Vse živahno! Drugi del pa obravnava o pcmenu križa. Nekateri govori gredo ne le v dušo, ampak v mozeg in ko6ti. Nekateri odstavki so prepričevalni, da mora bralec nehote odložiti knjigo in 6e zamisliti. Proti koncu sta v knjigi tudi še dve Marijini pridigi, izredno papienljivi. Nisem še nikoli nobene knjige prporočal, ako to sedaj storim, delam zato, ker bi rad, da bi moji častiti duhovni sobratje ne zamudili prilike, si nabaviti to prekrasno in prepolrebno delo, v katerem bodo imeli sijajen pripomoček za šmarnično branje, za pridige v dušni miir m tolažbo svojkn vernikom.
L. G.
•
Izšel je L zvezek Hrvatske enciklopedije
(črka A) 800 strani, ki človeka naravnost preseneti ter moramo Hrvatom k njej samo čestitati. O njej bomo več prinesli prihodnjič.
zanimanja in pevske kulture vse domovine, ki je prišla sedaj s pevrj v vojašnice. Obenem je pa ta koncert v veliko čast vojaškim predstojnikom, da so podprli to pevsko organizacijo, ki nadaljuje tridicionalno kulturno udejstvovanje našega rodu. Najpomembnejše pa je seveda to, da je pesem polnila srca tisočem tovarišev, ki so poslušali pri zvočnikih. •— £cst narodnih je zapel pod zborovodjem g. Matulom bežigrajski zbor: »Kaj so to za eni fantje«, »Al ine boš kaj rada imela«, »Leži ravno polje«, »Delaj, dekle pušeljc«, »Pozimi pa rožice ne cveto«, in že v vsej armadi dobro poznani in mnogokrat prepevanj »Regiment po cesti gre.« — Poleg obeh zborov je igrala tudi godba 40. pp. »Triglavskega« pod višjim voj, kapelnikom g. Herzogom. Izvedla je Fučikovo »Triglavsko koračnico«, Jenkovo simfonično sliko »Kosovo« in zaključila prvi del prireditve s koračnico. V drugem delu pa je bil na programu duet in poznani finale^ (»U boj, u boj...«) iz Zajčeve opere »Ni-kola Zrinjski«. Po govoru zastopnika ministra vojske in mornarice je zaigrala državno himno. Prireditev je zopet zaključila s koračnico. — Omeniti mi je še pozdravni govor dr. Vrhunca; pomemben poudarek o ljubezni do domovine in svobode je itnel govor komandania Dravske divizijske oblasti, dalje govor o sreči naroda, pravici in borbi in žrtvah bana dr. Marko Natlačena, govor g. Raj-ka Paulini. o Slovencih, ki so postali vitezi svobode v svojih junaških dejanjih ter recitacijo člana Nar gledališča g. Ivana Levarja, ki si je izbral iz Pavla Golieve »Dobrudže« samogovor (Misel na mater). Ob koncu je nastopil v alegorični sliki zopet vojaški zbor in zapel »Po polju že rožce cvetejo...« in zaključil z učinkom zapeto »Iz bratskog zagrljaja«. — Ta prva vojaška kulturna prireditev je popolnoma uspela in bi bilo le želeti, da se to še veri- i' "novi: lo je naši vojski v čast.	6il.
Proslava 40 letnice Hinka Nučiča
Ime Hinka Nučiča, režiserja in igralca zagrebškega Narodnega gledališča, je v najožji zvezi z ljubljanskim in mariborskim gledališčem. Nučič, ki je pričel svojo igralsko pot v Ljubljani, je na svoji življenjski poti, ki je vsa posvečena gledališke umetnosti, s svojim delom mnogo storil za razvoj slovenskega, kakor tudi hrvaškega gledališča. 12. t. m. bo slavil v naši Drami 40 letnico svojega plodovitega dela.
Hinko NuSlfl
Vika Podgorska
Hinko Nučič je rojen 20. IV. 1883. v Ljubljani. Kot začetnik je igral od leta 1897. do 1899. na raznih majhnih čitalniških odrih. Leta 1899. je postal učenec pokojnega režiserja in igralca Antona Ve-rovška. Od tega leta do 1912. je bil član slovenskega Deželnega gledališča v Ljubljani. Njegov igralski razvoj je bil vedno očitnejši in 1. 1908. je postal režiser Drame. L. 1912. je podpisal pogodbo z zagrebškim gledališčem in se odselil iz Ljubljane. Po prevratu ga je poklical slovenski gledališki konzorcij 1. 1918 v Ljubljano, kot šefa Drame. Nučič je tedaj na novo organiziral Narodno gledališče v Ljubljani, ki je bilo med vojno štiri leta zaprto.
V jeseni I 1919. je osnoval Hinko Nučič v svoji lastni režiji novo slovensko gledališče v Mariboru, čigar privatni zakupnik in ravnatelj je bil sam. Za 1 1920-21 je h»l imenovan za upravnika Narodnega gledališča v Mariboru, subvencioniranega že od države. L. 1921. se je vrnil Hinko Nučič zopet v Zagreb, kjer deluje kot igralec in režiser še danes. Z nji mje bila angažirana tdaj tudi njegova soproga Vika Podgorska.
Nučič je v Ljubljani in Mariboru vodil nekaj let tudi igralsko šolo. V njej je vzgojil večje število talentiranih slovenskih igralcev. Tudi v Zagrebu je bil učitelj prvega tečaja na Državni glumački školi in Glasbeni akademiji.
Nučičeve izredne igralske sposobnosti so ostale vsem, kt so ga imeli kdaj priliko videti, v neizbrisnem spominu Polje njegovega udejstvovanja je zelo široko ter obsega tako klasični kakor moderni repertoar. Med njegove najpomembnejše vloge spadajo: Hamlet, Faust, Kajn, Othello i. dr. Poleg klasičnega repertoarja, ki obsega dela vseh pomembnih klasikov, je igral tudi vloge in režiral dela najrazličnejših svetovnih in domačih dramatikov.
Slovenska javnost je ponosna na svojega rojaka, ki je zavzel tako odlično mesto na prvem ht-vatsk em kulturnem zavodu in bo pozdravila gostovanje Hinka Nučiča in odlične umetnice Vike Podgorske kot gledališki praznik posebnega pomena.
Maša SL
*
Narodopisne in folklorne prireditve na Štajerskem. K članku Varujmo narodopisno blago, objavljenemu v Slovencu dne 5. marca, dodajamo, da je bilo v zadnjih letih tudi na Štajerskem več narodopisnih in folklornih prireditev, ki so imele predvsem namen dvigniti zanimanje za naše narodopisno blago in za narodne običaie, ohranjene na Štajerskem in v Prekmurju, ter pokazati, koliko pristnih domačih običajev še pozna naš narod zlasti v obmejnih krajih. Sem, spadajo predvsem mariborski festival slovenskih narodnih običajev, ki sta ga priredili leta 1939. Društvo prijateljev Slovenskih goric in Društvo Bela Krajina v režiji g. Fr. Marolta in s sodelovanjem Tujsko-prometne zveze v Mariboru in ki je zbral okrog 12 000 obiskovalcev. Vsi ti so občudovali tedaj naše narodne običaje v želji, da jih spozna tudi širni s-vet. Akad. slikar Jakac je tedaj izdelal o festivalu poseben večbarvni film, ki je nastopil z njegovimi drugimi filmi pot v Ameriko med naše izseljence, kjer naj skuša ohraniti zanimanje za domovino. Tedai se je tudi pojavila želja, da bi nekateri izmed živahnih prekmurskih narodnih plesov našli svojo pot tudi na plesišča kakor se je to letos zgodilo r belokranjskimi koli. Druga pomembna folklorna prireditev je bila Kobanski teden I. 1940. v Mariboru, ki je pokazal javnosti malo znanih narodnih običajev s Kobanskega, da bi jih
Začetek pomorskih min
Pomorske mine v vojni je prva začela porabljati Rusija v Krimski vojni. Toda tiste mine niso bile velikega pomena, ker jih je bilo tudi premalo. Prva minska polja pa so bila urejena v svetovni vojni ob belgijski obali. Leta 1917 je bilo v Vzhodnem in Severnem morju položenih že nič manj ko 16.000 morskih min. Ko pa je Amerika leta 1917 stopila v vojno, je Nemčija izhod Severnega morja pri Skandinaviji docela zaprla z minami, ki pa so bile stalno nadzorane. V sedanji vojni je zlasti Anglija s svojim brodovjem položila velikanska minska polja, ki tista iz svetovne vojne niso niti senca sedanjih. Tudi Nemčija je v sedanji vojni okoli Anglije napravila svoja minska polja, zlasti magnetičnih min, ki so jih odkladala nemška letala. Mednarodno pravo veleva, da je mine treba tako položiti, da nevtralna pomorska plovba ni v nevarnosti. Zato je mednarodno določilo, da je mine treba vedno nadzorovati, aH se morda katera ni odtrgala. Kljub največji pazljivosti se namreč vedno dogaja, da se kaka mina odtrga ter potem blodi po morju v veliko nevarnost vse plovbe. Se dolgo po vojni so take plavajoče mine močno nevarne. Po vojni bo vsekakor treba kaj odločnega ukreniti, da se ta nevarnost čim bolj zmanjša. V Ameriki že zdaj grade posebne minolovce, ki naj bi iskali take blodeče mine ter jih razstreljevali.
Vojna za magnezij
Za vojskovanje je magnezij mnogo bolj potreben kakor petrolej. Da moreš jeklo, ki iz njega tovarne delajo jeklene plošče in orožje, napraviti posebno odporno in trdo, potrebuješ za to magnezija. Angleška industrija je docela odvisna od magnezija, ki ga dobiva iz Indije. Magnezij vozijo Angleži v Anglijo s'r0zi Sueški prekop. Zato je
KSE-' : , - < 1	
	tMH@l 'JMife Mm mmm
	
f	
Ernest Bevin, angleški minister za delo.
umevno, da nemške podmornice skušaio te transporte, kateri prevažajo tako dragoceno kovino, ali poloviti ali pa potopiti. Tn je prav za prav poglavitna misel nemške podmorniške vojske zoper Anglijo. Angleži zoper to odgovarjajo s tem, da uničujejo Nemcem petrolejske transporte. Na vsem svetu pridelajo na leto nekako 3,500.000 do 4 milijone ton magnezija. Toda Anglija z vsemi svojimi kolonijami pridela skoraj polovico te množine.
S I> O R T
KMRp-vsisan
šport zadnje nedelje
Čim bolj prihaja pomlad v deželo, tem redkejše 60 zimskošportne prireditve. Zadnjo nedeljo seno imeli samo še par smuških tekem, eicer je pa že prevladoval letni šport, zlasti nogomet. Pa tudi lahkoatleti so se pojavili, saj etno imeli v Mariboru Ž3 tek čez dm in stm. Pa si malo podrobneje oglejmo tekmovanje pretekle nedelje, Začnimo kar pri domačem nogometu.
SK Ljubljana : Viktorija (Karlovec) 10:1 (3:1).
Tekma je bila prijateljska in so maloštevilni gledalci imeli tudi samo »prijateljski« užitek od tega srečanja.
Pred tekma: Ljubljana IL : Svoboda 0:0.
Hrvatska liga
HAŠK : ŽELEZNIČAR 5 :0 (1:0) SAŠK : SPLIT 3:2 (0:1) SLAVIJA (V.) : SLAVIJA (O.) 2 :0 (1 :0) GRADJANSKI : BAČKA 7 :0 (3 :0)
Tabela hrvatske lige izgleda po nedeljskih tekmah takole: Hajduk GradjanSki Concordija Hask Split Sašk
Slavija (V) Železničar Slavija (O) Bačka
Srbska liga
BSK : Jugoslavija 1 : 1. Jedinstvo : BASK 2 s 0. Bata : ŽAK 5 : 1. Jugoslavija : Slavija 2 ; 1. Vojvodina : Gradjanski 4 i 1.
TABELA V SRBSKI LIGI:
16	12	3	1	63:15	27
16	10	6	0	68:15	26
16	12	2	2	59:19	26
16	7	6	3	38:25	20
16	5	6	3	38:25	20
16	S	3	8	15:31	13
16	4	3	9	19:48	11
16	2	5	9	17 :39	9
16	3	3	10	22:49	9
16	1	2	12	15:54	5
1.	BSK	16	13	2	I	59:16	28
2.	Jugoslavija	16	10	3	3	38:18	23
3.	Vojvodina	16	6	5	5	32:25	17
4.	ŽAK	16	7	3	6	30:37	17
5.	Jedinstvo	16	7	2	7	18:20	16
6.	Jugoslavija	(Jab.) 16	7	2	7	27:37	16
7.	Bala	16	7	1	8	34:29	15
8.	Gradjanski	16	4	4	8	21:37	12
9.	Slavija	16	2	6	8	33:37	10
10.	BASK	16	1	4	1	18:52	6
	Moste :	Litija 2	: 1	(0	• •	0)	
Prvak drugega razreda ljubljanske skupine si je za nasprotnika pri otvoritvi spomladanske sezone izbral prvorazredni ljubljanski klub Moste. Tekma je bila prav lepa in zanimiva in kljub temu, da je bila to prva tekma v letošnji sezoni, prav živahna. Gostje iz Ljubljane so predvedli prav lepo, izglajeno in tehnično igro. V moštvu so posebno ugajali vratar, desni branilec, srednji krilec in desna stran napada. Tudi ostali so bili prav dobri. Domači so padli, bili so sicer zelo požrtvovalni, vendar tehnični premoči nasprotnika niso bili kos. Sodil je prav dobro g. Špat.
Inozemski nogomet
NEMČIJA : ŠVICA 4:2 (1:1)
Tekma je bila v Stuttgartu ter ji je prisostvovalo 60 000 gledalcev. V prvi polovici so bili Švicarji dobri,, saj jo izvojevali neodločen rezultat, v drugem delu so pa Nemci močno pritisnili in izvojevali gornjo zmago,
ITALIJANSKO PRVENSTVO
Ambrosiana ; Genova 4:0, Roma : Fiorentina 1:1, Milano : Torino 4:0, Venezia : Bologna 1:0, Livorno : Juventue 1:0, Triestina : Lazio 0:0, Ata-lanta • Bari 4:0.
Stanje prvenstva je naslednje: 1. Bologna 31, 2 Ambrosiana 28, 3. Juventus 26, 4. Fiorentina 25 točk.
Medklubski smuk AK Skale na Rošci
1.	Praček Ciril (Skala) 4:38,
2.	Lukanc Slavko (Tržič) 4:39.2,
3 Kobler Stanko (Skala) 5:01,2,
4.	Ra vnikar Rado (Gorenjec) 508,4,
5.	Mrak Marjan (Skala) 5:29,
rešil pozabe. Številni narodni običaji in narodni plesi so se izvajali tudi na Prosvetnem taboru v Ljutomeru avgusta 1938. (v proslavo sedemdesetletnice prvega slovenskega tabora). Narodni običaji so se tedaj prikazovali dopoldne na voznvih v slavnostnem sprevodu, plesi pa popoldne na telo-vadišču ((poleg ostalega sporeda). Vsekako je želeti, da bi bilo takih prireditev še mnogo več.
6.	Bertoncelj Jože (Gorenjec) 5:37.2,
7.	Miceli Marjan (Bratstvo) 5:42.6,
8.	Štrumpfl Tone (Skala) 5:47.6,
9.	Mulei Miloš (Ilirija) 5:52.6,
10.	Polajnar Cvetko (Ilirija) 6:12.4.
Prvenstvo marib. zimskošportne podzveze na Klopnem vrhu
Mariborska zimskošportna podzveza je priredila tekme v senušketn teku na 14 km na Klopnem vrhu kjer so tekmovalci dosegli naslednje rezultate:
1. Fanedl Karel 1. SSK Maribor) 52:50, 2. Kranj-čič Leopold (SK Železničar) 58:01, 3. Legvart Vlado (SK Maribor) 1:00.03, 4. Kramaršič Fran (SK Železničar) 1:02:55, 5. Simčič Albin (I. SSK Maribor) 105.03, 6. Dolinšek Adolf (Maraton) 105.13, 7. Ferš Franjo (Maribor) 1:10.13.
Veleslalom na Golteh
Na Golteh so se pomerili naši alpski smučarji v veleslalomu za prehodni pokal trgovca Mast.ro va iz Celja; doseženi so bili taki-le rezultati:
l.Savinčan (SPD Celje) 2:17.1, 2. Čop Franc (SPD Maribor) 2:17.2, 3. Dvorak Franc (SPD Celje) 2:18.3, 4. Mejavšek Mirko (SPD Celje, 2:21.4, 5. Dušan Gradišnik (SPD Celje) 2:27.3, 6. Viktor Vojtko (Sm. K. Celje) 2:29.0 7. Jaka Breznik (SPD Celje) 2:33.8, 8. Slon (SPD Celje), 2:34.2, 9. Lesko vic (SPD Črna) 2:43.3, 10. Urbančič (SPD Črna) 2:43.7.
Tek čez drn in strn v Mariboru
V	izvedbi SK Železničarja se je vršil v nedeljo tek čez drn in strn za lahkoatlete in druge športnike, ki je dal te-le rezultate:
V splošnem plasmanu so bili doseženi sledeči rezultati: Stojnšek (Maraton) 8.08 2 pet.; Klančnik (Maraton) 8.14; Rotner (Železničar) 8.23; Hlebce (Planina) 8:24; Lušenc (Zelezn.) 8:32; nato slede Pavčnik (Žel.), Lah (Maraton), Pelek (Zel.), Faletov (Mar.), Škamlec (Mar.), Karlin (Zel.). Lesjak (Zel.).
Po posameznih skupinah pa so bili doseženi sledeči rezultati:
Srednje- in dolc/opropaši: Stoinšek (Mar.), Rotner (Zel.), Hlebce IPIanina).
Skakači, metalci, šprinterji: Faletov (Mar.), Bačnik (Zel.), Hrovatin (Zel.).
A'aqometnši: Lušenc. Petek, f.esjak (vsi Z.). Mladina 16—18 let: Klančnik (Mar.), Pauč-nik (Žel.). Lah (Mar.).
Telovadna društva in zavodi: Štritov (Učiteljišče) Gašparič (skavt). Kos (Učiteljišče). Proga je merila 2300 m.
Maribor—Zagreb v boksu 4 : 3
V	Mariboru so se pomenili boksarji I, SSK Maribor in SK Redarstveni iz Zagreba, v katerem dvoboju 60 Mariborčani zmagali z rezultatom 4:3.
Posamezni tehnični rezultati so naslednji: Kot prvi par sta nastopila v mušji teži Jezdik (R) proti Cerinti (M). V tej borbi je zmagal Če-rin po točkah V bantam teži sta se spoprijela Povič (R) in Čerin D. (M). Zmagal je Povič po točkah. Kot tretji par je v nerolahki kategoriji premagal Kasabasič (R) v teliničnem knock-outu v drugi minuti Mariborčana Meglica. Tudi v lahki kategoriji je Rožič (R) zmagal za Zagrebčane potom diskvalifikacije Gojznika (Maribor), daj pridejo zaporedoma tri zmage za Maribor. V velter-kategoriji je zmagal Šveiger (M) nad Zagrebčanom Tičičem (R) po točkah. V poltežki kategoriji je zopet zmagal Mariborčan Štrukelj proti Cveku (R), ker je Zagrebčan odstopil. V zadnji borbi, ki je bila ena najbolj zanimivih in najbolj napetih, je po točkah zmagal Ipavec (M), ki je tudi balkanski prvak, proti Kovaču.
Italija—Nemčija v sabljanju 8 :3
V	Berlinu sta' se spoprijeli sabljaški reprezentanci Italije in Nemčije. Zmagali so Italijani z rezultatom 8:3.
Razpis
Mariborsko okrožje ZFO in Fantovski od^ek na Pobrežju pri Mariboru priredita tek čez drn in strn v nedeljo 16. marca 1941 ob 10 z nastopnim mestom in ciljem pri Slomškovem domu na Pobrežju.
Pravico tekmovanja imajo vsi člani in mladci ZFO in mladci ZFO na področju Mariborske podzveze. Tekmuje se v štirih skupinah na treh progah 1. skupina letniki 1922 ni starejši 4 in pol km. 2. skupina letniki 1923 in 1924 4 in pol km. 3. skupina letniki 1925 in 1926 2 in pol km. 4. skupina letniki 1927 in 1928 1 in pol km
Nagrade: Prvi trije v vsaki skupini prejmejo priznanice. Tekmuje se po pravilih Jug. atletskega pravilnika Tekmuje se ob vsakem vremenu. Prijave je poslat: do 15. marca 1941 do 1® ure Fantovskemu odseku Pobrežje pri Mariboru. Poznejše prijave pol ure pred tekmovanjem na kraju samem. Bog živil
ženske, katero so našli nezavestno s prebito lobanjo na cesti na Polulah in eo jo z reševalnim avtomobilom pripeljali v bolnišnico, kjer je umrla. Eni menijo, da je revico povozil avtomobil, drugI
zopet, da jo vinjena padla Jez škarpo, kjer so našli baje So krvave sledove, eni pa celo menijo, da je prosečo beračleo morda celo kdo sunil, da jo padla čez škarpo in si prebila lobanjo, nato So vstala, dokler spet ni omahnila, Truplo pokojne bodo raztelesili.
c Drzen vlom. V noči od nedelje na ponedeljek so do sedaj neznani zločinci vlomili v avto-delavnico g. Šulgaja na Cesti na Grad. Na delavnici so z dvoriščno strani razbili Sipe in se splazili vanjo. Ti. so najprej rnzrezali notranjo opremo dveh osebnih potniSkih avtomobilov in povzročili okrog 10.000 din škode. V obeh avtomobilih so sedeži razrezani, ostanke pa so našli v potoku Voglajni, oziroma nekaj ob Voglajni. Iz enega avtomobila so odnesli nekemu potniku, ki je imel tu spravljen avtomobil, materiala v vred-nnosti 2000 din.
K9čevje
Okrožni svet kočevskega okrožja FO in DK je bil prav lep dogodek v življenju naše mladinske organizacije. Prijazno, skoro pomladansko vreme je privabilo člane in članice iz Male gore, Mozlja, Stare cerkve in Kočevja, da je bila dvorana ljudske šole polna naše mladine. Po uvodnem pozdravu okrožnega predsednika g. Kuntara je pozdravil zborovalce zastopnik ljubljanske podzveze g. Demšar. Nato je sledila razglasitev okrožnih smučarskih tekem in razdelitev diplom in daril. Tekme so se vršile pod pokroviteljstvom g. Vacla-va Vetrovca, ki vedno z veseljem podpre vsako naše delo. Prehodni pokal, ki ga je darovala Slovenska Straža v Kočevju, je priboril za kočevski FO br Kužnik Ludvik. Nato so bile. na sporedu skioptične slike: »lz društvenega življenja FO in DK na Kočevskem zadnjih pet let«. Zanimive slike so gotovo edinstven način društvene kronike in so vse delo agilnega okrožnega predsednika. Po končanem predavanju je bil okrožni svet FO in DK, ki je obsegal predvsem pripravo za naše poletno delo. Polni navdušenja za narodno in društveno delo smo se vrnili člani in članice na svoje domove.
Nesrečno spansko mesto Santander
Nekaj zanimivosti Iz njegove slavne in tudi temne preteklosti
Otroški kotiček:
Carična Vesna
Santander, znano špansko mesto, sicer nI veliko, saj ne šteje niti 100.000 duš, vendar je Spanec na to svoje pomorsko in industrijsko mesto zelo ponosen. Zadnje čase je to mesto važnejše po svoji rudniški industriji kakor pa kot pristaniško mesto. Na njegovi morski obali se razvija tudi kopališko življenje. Tujski promet, ki ga podpira vlada, zelo neguje to panogo narodnega gospodarstva v tem mestu. Dandanes to mesto ni tako slavno kakor je bilo v slavnih časih španske zgodovine. Bogati Santander 18. stoletja je bilo važno mesto z velikimi ladjedelnicami, bilo je mesto, kjer je mogočna španska vojna mornarica imela svoje veliko oporišče. To mesto je od morske strani nekako predmestje Burgosa in vse španske Kastilije. Blagostanje in sreča tega mesta je rastla z veljavo španske države, z njo je tudi padala. To nam dokazuje mesto Santander, če ga gledamo nazaj v leto 1850. V sredi 19. stoletja je Španija izgubila svoje kolonije in svoje mogočno brodovje, nakar je propadel tudi Santander, ki je sčasoma bil ne dosti bolj važen kraj Vakor kaka samotna ribiška vas.
Posrednik med Ameriko in Španijo
Mestecu ob Biskajskem zalivu so se začeli kazati novi upi, čeprav je to upanje grenila žalostna politična usoda španske domovine. Podjetni ljudje so začeli spet iskati stikov z izgubljenimi Španskimi deželami v južni Ameriki, ki so se bile otresle španske nadoblasti, so pa ohranile špansko kulturo, jezik in tradicijo. Španski izseljenec, ki se je iz Santandera vozil v južno Ameriko, je posredoval, da se je gospodarsko življenje na tej in oni strani morja razgibalo. Ko se je čez nekaj desetletij marsikak španski izseljenec bogat in premožen vračal domov, si je navadno izbral za svoje bivališče Santander. Tako so nekdanji izseljenci počasi v tem mestu zbrali veliko bogastvo, ki so si ga pridobili v južni Ameriki ali pa kje drugje na svetu. Bogastvo so razodevala izložbena okna santanderskih trgovin, kjer je bilo toliko razkošja, da ga je občudoval domači meščan in pa tujec, kateri je prišel sem na letovišče. Santander tistega časa je imel kakih 40 do 50 trgovskih pisarn, 200 do 300 trgovin, 2 do 3 velike banke. To blagostanje se je zbralo okoli visoko ležečega starega mesta, okoli katerega so se dvigale lepe vile, moderne zgradbe, ki pa vse skupaj niso živele iz sebe, marveč iz starega mesta.
Med meščansko vojno
Katastrofalni požar, ki je tisto nesrečno nedeljo zajel to zanimivo špansko mesto, je najbolj
Srizadel njegov stari del, kjer je prav za prav ilo blagostanje doma. Ko bi se bilo to zgodilo morda pred kakimi 20 leti, bi si bili morebiti meščani iz svojih sil še enkrat pomogli. Tako so si na primer sami pomagali in se spet dvignili ob tisti strašni katastrofi, ko je okoli leta 1890 v tamkajšnji luki eksplodirala ladja »Machicha-eo«, ki je bila do vrha naložena z dinamitom. Takrat je bil velik del mesta uničen, toda ljudje
so si sami čudovito naglo pomogli iz nesreče
brez posebne drugo pomoči.
Toda med tem se je marsikaj spremenilo. Ze od leta 1920 so naloge rriesta Santander tako rast-le, da jim sredstva tega mesta nikakor niso več bila kos. Španska državna politikn pa je bila vedno bolj malenkostna, da bi se bila brigala za usodo tega važnega mesta. Mestna uprava je zaman klicala državo na pomoč, naj pomaga izpolniti luške naprave in uredi prometne zveze. Mesto je državo zaman prosilo, naj se pobriga, da bi se začeli izkoriščati zemeljski rudninski zakladi, ki so ležali tik v okolici tega mesta. Mesto Santander je celih 15 let bilo prepuščeno samemu sebi ter je bilo podobno mestu, ki je polno ugašajočega upanja. V tem stanju ga je presenetila državljanska vojna. Komaj pa je bila ta končana, se je vnela druga svetovna vojna v Evropi. Zdaj je ponosnemu Špancu sila bridko pri srcu, ko vidi, da je pogorelo slavno staro mesto Santander,
kjer je poleg drugih vrednosti bilo uničenega tudi mnogo tistega blaga iz prekmorskih dežela, ki jih zdaj sploh ni mogoče nadomestiti.
V nesreči red
Spanec je po naravi razburljiv. Toda severni Spanec zna svoje notranje razburjenje mnogo bolj krotiti kakor njegov južni ali srednji brat. Zato je prebivalstvo tega mesta pri tej požarni katastrofi pokazalo toliko discipline, da ee to Spancu iz kakega drugega deln Španije niti ne zdi več naravno. Zaradi tega si tudi lahko razlagamo dejstvo, da je vkljub velikanski nesreči število človeških žrtev razmeroma majhno.
Kulturna zgodovina kaže, da prebivalci tega mesta niso le polnili svojih blagajn, ko so imeli priliko za kaj takega, marveč so se tudi kulturno močno uveljavljali. V zgodovini španskega kulturnega in duhovnega življenja je mnogo sloveč imen, ki 6o izšla iz Santandera.
CELJE
Živahno delovanje društva »Mali gospodar«
Zanimanje za društvo »Mali gospodar« v Celju postaja vse večje. Agilni odbor s prof. Mirkom Bitencem na čelu si je nadel nalogo, pomagati predvsem malemu in socialno šibkemu človeku s strokovnimi nasveti za vrt, pri reji malih živali, kuncev, štajerskih kokoši in koz. Kako veliko zanimanje je za društvo, kaže vedno večje število članstva ter obiski pri strokovnih predavanjih, ki jih društvo prireja.
Od ciklusa predavanj, ki jih namerava društvo prirediti, so bila dosedaj tri predavanja. Kmetijski referent g. Zupan je seznanil male gospodarje z gnojem ter ravnanjem z njim. Navajal je vrste gnojil, ki pridejo v poštev predvsem za vrt ter dokazal, kako se z gnojenjem zemlja pripravlja.
V drugem predavajnu je obravnaval kmetijski referent g. Sitar vrste zemlje in način obdelovanja. Že dobro pognojena in dobro obdelana zemlja zamore dati zadovoljiv uspeh.
Kmetijski referent g. Cimerman je v tretjem predavanju obravnaval rentabilnost vrtnarstva v bližini mest ter dokazal s številkami, kako velike zneske so Celjani izdali za navadno zelenjad — korenje, endivijo, špinačo, radič, salato itd. Predavatelj je nato obravnaval vrt s praktičnega, idealnega in estetičnega stališča. Obžaloval je, da kmečki delavski sloji vse premalo goje zdravo in tečno zelenjavo in da je niti ne poznajo. Vrtnarstvo ima in bo še imelo veliko bodočnost. Ravno v Celju so z žirom na podnebne in zemljiške razmere podani vsi pogoji za vzgojo zelenjave. Poleg zemljiških in podnebnih razmer pa je tudi važno seme poedinih zelenjadnih sort. Društvo »Mali
gospodar« v Celju ima v najemu velik vrt, kjer bo predvsem vzgajalo sadike priznanih zelenjadnih sort in jih razdeljevalo svojim članom, gojilo pa bo tudi semena. Gojitev 6emen je posebno sedaj važna, ker je uvoz semen onemogočen in so semena zelo draga.
Kakšno zanimanje vlada za ta predavanja, dokazuje vedno večji obisk. Zanimivo je, da predavanja obiskujejo delavci, obrtniki in uradniki ter se vsi živo zanimajo za umno vrtnarstvo, ki bo, upajmo, imelo širok razmah in prineslo mnogo koristi.
Skupščina celjske gasilske župe
Preteklo nedeljo je bila v Celju pod vodstvom starešine g. Gologranca Konrada letna skupščina celjske Gasilske župe. Udeležili so se je številni delegati gasilskih čet v celjskem okraju, okrajni načelnik dr. Ivan Zobec, zastopnik vojske kapitan Kleč in zastopnik celjske mestne občine nad-komisar Koren Viljem. Vse gasilske čete celjske gasilske župe so izredno delavne in se zavedajo pomembne in težke naloge, ki jih dajejo našim požrtvovalnim gasilcem izredni svetovni dogodki Gasilci celjske Gasilske župe so nastopili pri 49 požarih in obvarovali za 4,820.000 din ljudskega premoženja. Zupa šteje 95 čet, v katerih je včlanjenih 1675 izvršujočih, 1043 podpornih, 79 častnih članov, 76 naraščajnikov in 26 samarijank. Za dolgoletno gasilsko delovanje so prejele odlikovanja čete: Vitanje, Vojnik, Lopata, Vrbje, Gotov-Ije, Gaberje, S srebrnim križcem za zasluge na gasilskem polju je odlikovala Zveza predsednika čete Vrbje g. Oblaka Antona in ustanovna člana p. č. Letuš Leskovška Štefana in Oštirja Franca.
Na skupščini so gasilci izrekli zahvalo za vso naklonjenost okrajnemu načelniku dr. Ivanu Zobcu, ki se poslavlja od Celja in odhaja na novo službeno mesto za šefa uprave policije v Ljubljani.	^
e Proslavo obletnice kronanja sv. oJeta Pija ML bodo priredila celjska katoliška društva v sredo 12. marcu ob 8 zvečer v dvorani Prosvetnega doma. Pričakujemo polnoštevilne udeležbe I
c Vsakoletna materinska proslava bo v Celju tudi letos na praznik Marijinega oznanjenja, dne 25. marca. Nastopili bodo igralci iz Ljubljane s sijajno pravljično igro »»Sneguljčica in 7 škratov«.
c Za praznik sv. Joiefa pripravlja naša mladina FO in I)K veliko akademijo.
c V celjski bolnišnici sta umrla 50 letni Peter Grabež iz Vranskega in 80 letni Franc Kačič iz Petrovč. Naj v miru počivata I
c 4 prste na levi roki je odrezala slamorez-nlca 40 letnemu posestniku Avgustu Novaku iz Orle vasi pri Braslovčah.
c 0 Hrvatskem Primorju bo govoril v sredo 12. marca ob 8 zvečer v risalnici meščanske šole v Celju ravnatelj Vrignanin iz Sušaka. V okviru predavanja bo pokazal predavatelj nad 200 novih barvnih posnetkov, ki predstavljajo najlepše motive krajev Hrvatskega Primorja. — Predprodaja vstopnic pri Putniku v Celju.
c Drevi gostovanje belgrajskega gledališča v Celju. Priznana gledališka družina z B. Klajičem na čelu bo drevi ob 8 gostovala v celjskem Mestnem gledališču s tremi komedijami, na kar vse občinstvo opozarjamo z vabilom, da napolni gledališče.
c Brzoturnir. Celjski šahovski klub bo prirediti v sredo svoj mesečni brzoturnir za drugo moštvo. Pričel se bo ob 8 zvečer.
c Smrtna žrtev dogodka na Polulah. V nedeljo smo poročali o nesreči neznane uboge priletne
Med zadnjim silnim viharjem, kt J« divjal nad Pirenejskim polotokom. Je lačelo goreti špansko obmorsko mesto Santander. Zgorela je več kakor ena tretjina mesta. Več ko 30.000 ljudi je ostalo brei strehe. — Vojaški poveljnik mesta general Lopei Pinto si ogleduje rasdejane mestne dele.
29.
Vesna se te globoko oddahnila. Iz zavetja se je prikazala deklica. Oblečena, je bila v belo tančico, lasje pa so ji bili posuti z dragimi kamni, kateri so metali svetlobo daleS "na okoli. »Srdan, moj rešitelj«, je vzkliknila veselo in mu hitela nasprotL
30.
»Gospodična Kresnica, pojdite domov in bodite odslej bolj previdni,« je hladno odvrnil Srdan in io pustil samo. Po dekličinem licu so tekle solze ponižanja. »Ne mara me, toda maščevala se mu bom,« je dejala sama pri sebi in odletela.
Grazia Deledda:	8
Marianna Sirca
Sardinska povest
Marianna je poslušala in se vedno bolj sklanjala. Zdelo se ji je, da vdihava z njegovo toploto in z njegovim vonjem neko divjo moč. Ljubezen moža, kot je on, ki leži ob njenih nogah, jo je navdajala s ponosom. Kaj je bilo zlo in kaj dobro? Kakšna razlika je obstajala med njo in med Simonom? Kaj bi ju zamoglo ločiti? Oba sta svoj čas služila; sedaj, ko sta prosta in gospodarja lastne osebnosti, sta se zopet srečala in se ljubita, da se maščujeta nad vsakdanjim suženjstvom.
»Marianna, poslušaj me! Te dni sein neprestano mislil nate. Očarala si me s svojim pogle-
Som. A ne misli, da te ljubim že dolgo. Ko sem il tvoj hlapec, te nisem ljubil; sovražil sem te, kot sem sovražil vse. Sovražil sem te in bal sem ee tebe, tvojega strica in njegovih strogih oči v svetniškem obrazu, ki so mi vedno sledile in mi sledijo še danes. Bila sta gospodarja, a jaz sem gospodarje sovražil. Včasih pa sem si le mislil: »rad bi se poročil z Marianno, a ne zaradi njenega bogastva, kot jo želijo drugi. Ob drugi priliki pa sem si pravil: ah, če bi me Marianna ljubila in mi dala to razumeti, bi jo zavrnil, bi jo mučili A kljub takemu razmišljanju si mi ugajala. Nekoč sva gledala v vodnjak, v katerega je nekaj padlo; občutil sem tvojo bližino in videl najina obraza v zrcalu vode. Zdelo se mi je, kot da bi bila skupaj kje daleč v svetu. In, kakor mi Bog pomagaj tresel eem se, kot se tresem sedaj, ko se spominjam tistega trenutka. Pa ti, se spominjaš?«
»Da,« je rekla in ob spominu vztrepetala.
Simone ji je krepkeje stisnil roke, ter jo tresel, da bi se zavedala sedanjosti.
»Marianna, vem, da se ne bom mogel s teboj nikdar poročiti; vidiš, zato sem tu; tako vsaj ne boš mislila, da sem enak drugim. Vem, da delam napak, če prihajam k tebi... a nisem se mogel premagati, da bi ne prišel. Kot obseden sem, Marianna. Bog mi pomagaj I Ali misliš, da se nisem skušal oddaljiti že prvi večer, drugi večer, vse dni in tudi danes, ko sem ti rekel:, z Bogom? Trudil sem se, a zaman. Prve dni sem hodil okoli koče, kot da bi jo oklepal visok zid, a vhoda v njo nisem našel. Cesto sem se približal do sem; zdelo se mi je, da slišim tvoj dih in to mi je zadostovalo. Ali si opazila, da si psi niso niti zganili? Poznajo me in vedo, da te ljubim. A ti molčiš, Marianna? Prav delaš. Kaj mi imaš povedati? Ničesar. Tu sem, tvoj hlapec, ln ti se nimaš ničesar več bati. Marianna, ničesar več! Tvoje stvari bom čuval, kot da bi jih čuvala sama pravica. Ne boj se! Ce bi prišel tvoj oče sem in bi me izne-nadil, če bi hotel, bi me lahko ubil; a jaz bi se ne zganil, in moja kri bi se zlila nate in iz mojih ust ne bi slišala tožbe. A kaj delaš 6edaj, Marianna? Ti jočeš? Jočeš? Ženska, ki mene ljubi, ne sme jokati.«
»Sedaj boš pa mislila: zakaj sem ga takoj vzljubila? Ker si videla moje oči, Marianna, in v njih mojo dušo. Tudi jaz sem videl v tvojo dušo. Prej si nisva nikdar pogledala v njo, ker se nisva še srečala. Seduj se poznava. In ti si morda misliš: ni prav, da ga ljubim, kajti, on ie drugim jemal blago in je prelival kit kristjanov; greh je, ljubiti takšnega človeka Ti misliš tako, a svojim besedam ne verjameš, kajti duša ti pravi, da nisem napravil toliko zlat.«
»Res je « je krepko rekla Marianna.
Tedaj je Simone pokleknil pred njo, nc da bi ji izpustil roke.
»Poglej, Marianna I Klečim pred teboj kot
pred Marijo. Ali me vidiš? Ne lažem. Nisem nič-vrednež; nisem napravil toliko zla, da bi me ti ne mogla ljubiti.«
In četudi sta ee njih lici dotaknili, je ni poljubil. Zopet se je vsedel tik nje in nekaj časa jo je hrepeneče gledal.
»In vendar, poslušaj me!« je čez nekaj časa nadaljeval. »Upam, da ti bom prav jaz nataknil poročni prstan. Marianna Sirca, če me boš čakala, bom prav jaz tvoj ženin, pomni to. Prav zaradi tega, vidiš, sem se zaobljubil, da te ne poljubim; spoštujem te kot žensko, ki bo moja in ki mora ostati čista in nedolžna. Obljubi mi, da me boš čakala. A prej dobro premisli, kaj mi obljubiš, Marianna!«
»Kar obljubim, držim,« je rekla ona zopet mirna in resna. »Ti, Simone, me še ne poznaš!«
»Poznam te kot žensko!« jo zatrjeval. »Poznam te, odkar sem položil nogo na prag tvoje hiše. Ali si me ti smatrala za dečka? Bil 6em kot stoletni starček in sem znal brati ljudem v dušo; izdajale so jih njihove oči. Ti, vidiš, si mi vzbujala usmiljenje in jezo; sovražil sem te, a sem te poznal; bila si, kar sem bil jaz: služkinja in nič več. Iz usmiljenja do tvoje družine si bila tudi tam dekla; to pn zaradi tega, da nisi bila svojemu očetu in svoji materi v breme. In vse, kar te je obdajalo, ni bilo tvoje, kot ni bilo moje. Tako je, Marianna! Dolgo sva bila tepca: bila sva kot olročiča, ki se ne smeta ničesar dotakniti. A sedaj sva gospodarja in bova storila, kar bova hotela.«
Marianna se je nekoliko neverna smehljala; da je nasmešek skrila, se je pripognila do njegovih las in se jih dotaknila z ustnicami. Ob tem dotikljaju se je on stresel, a se znova premagal.
»Marianna, poslušaj me! Ne morem ti natančno povedati, kar nameravam storiti, a ti mo-laš imeti y mene zaupanje. V Nuoro bom prižsl
nekoč k tebi; ne morem ti natančno povedati, kdaj, a gotovo pred božičem. Pričakuj mel Če me do tega dne ne bo, bo pomenilo, da sem mrtev. Ce bom pa prišel, prinesem dobro novico. Nikar so ne utrudi, in če bi kdo o meni slabo govoril, ne veruj 1 Predvsem se ne smeš bati. In sedaj, pusti me, da grem!«
Spustil ji je roke, a še se je sklanjal nad njo, kot da bi se odpočival v njenem naročju, preden se podi na skrivnostno pol, dobremu nasproti, ki ga je vzel za cilj.
»Kaj bo ukrenil?« se je vprašala Marianna.
Četudi ji je srce trepetalo polno zaupanja, je videla eno 6amo sredstvo, ki bi ju preko sanj prineslo naravnost do cilja. Tedaj je imela v sebi toliko moči, da je svojo misel izustila.
»Poslušaj me* Simone! Če nisi zakrivil zločinov, kot zatrjuješ, kar ti verujem... Simone, zakaj se ne prijaviš sodniku? Boš oproščen ali obsojen na majhno kazen; nato bo prišla najina sreča. Da, čakala te bom.«
Te besedo je izrekln z velikim naporom, a nato so se ji Šibila kolena; ustrašila se je svoje lastne obljube, a ni se kesala. Solze sladkosti in tesnobe 60 ji napolnilo oči; skozi tančico, ki jo preko njenih solz trepetala pred njenimi očmi, se ji je zdelo, da vidi mavrico, ki se boči nad njo z ene strani zemlje do druge. Spomnila se je, da je kot otrok iskala prstan — prstan sreče —, zakopan tam, kjer se začenja, ali kjer se konča mavrica.
Gotovo je bil to prstan, ki ga ji je Simono obljubil. Toda on se je zopet zdrznil; segel je po njeni roki in si sebi z njo napravil znamenje križa.
»Marianna,« je rekel in se dvignil, ne da bi ji na vprašanje odgovoril. »Marianna, ne jokaj I Obljubila si mi, da ne boš jokala. Zbogchi! Čakaj meti
mm posestniki!
Betonske kadi za podstrešja 200 1 vsebine v velikosti 65X65X75 cm, predpisno armirane, izdeluje po navodilih urada za protiletalsko zaščito
. MPEKO" Uuftllana, TtjrSoa c. 4»
MALI OGLASI
V malih oglasih velja vseka beseda 1 din; »enltovanjslct oglasi 2 din. Debelo tiskane naslovne besede se raiunajo dvojno. Najmanjši znesek za mali ogles 15 din. — Mali oglasi se plačuJe|o takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega znefaje se računa enokolonska, S mm visoka peiltna »rstlca po 3 din. — Za pismene odgovore glede malih oglasov treba
priložiti znamko.
[Kupimo
VSHKOVRSTNO
ZLATO
SREBRO - PLnriNO
BRIL3PNTE
. »mrrucde sofik3i dubihe bisere itd. strhiiiiki hrkitc jth umetnine PO NRJVltJIH CEHflK
1TRR« TVRDKA
Jos EBERLE
lJUBU«Nn.TYRSEVA 2'
hotel w slon
M SUfžte B
ISlcio:
Mizarski pomolinik
z enoletno prakso	— želi stopiti v kakšno dobro
službo. Naslov v	upravi »Slov.« pod 3700.
Perfektna kuharica
Išče službo kjer koli. — Svornlk, Loška B, Maribor.
Službo konjskega hlapca
Iščem za takoj. Rozman, pri Cerničku, Kamnica pri Mariboru.
B Službe B
Dobe:
čevljarskega pomočnika
sprejmem takoj. Alfonz Zarnik, Gajeva 9.
Starejši samski Žagar
In hlapec dobita takoj službo. Grlčar, Dol. Pod boršt pri Trebnjem.
Hlapca
za vsa kmečka dela, vajenega konj. iščem. Služba stalna. Nastop takoj Plača 600 din. — Grad Kodell, Ljubljana.
Prvovrstno moč
za nabavni oddelek večje industrije na Gorenjskem se sprejme za čim prej. Dobro poznanje strojne, *elezninske in spediterske stroke potrebno. Obvladanje slovenskega, srbohrvatskega in nemškega jezika, vsaj ene stenografije m perfektno strojepisje, večletna praksa pogoj. Lastnoročno pisane ponudbe, opremljene s spričevali in referencami, je poslati na upravo »Slovenca« pod značko »Uspešen<-3583.
Dekoracija Montiranje zastorovl
Franc Jager
tapetništvo Ljubljana
St. Petra cesta 17 Telefon 20-42
Zaloga najmodernejših Couch-zof, otoman, vseh vrst foteliev in žimnic. V zalogi vedno žima, gradi za modroce ter blago
za prevleko pohištva. Konkurenčne cene I	Solidna izdelava I
Goreniski
semenski krompir
»ONEIDA«
uspeva v vsaki zemlji in da;e obilen pridelek.
Dobavlja ga v najboljši kvaliteti
Gorenjska kmetijska zadruga v Kranju.
Pošteno dekle
prlprosto, čedno, vajeno kuhe in hišnih del, Iščem. Ponudbo na upr. »Slov.« pod »K dvema osebama« štev. 3614.
Fužino
na vodni ali električni pogom kupim ali vzamem v najem. Popravilo pre vzamem sam. Ponudbe na podružnico »Slov.« na Je senlcah pod »Ugodno«.
Vsakovrstno zlato
briljante io srebro
Za kmečko posestvo kup,,ie p° naivi5i'ih cenah A. Božič, Ljubljana
hribovsko, srednje veliko. Iščem oskrbnika, veščega vseh kmečkih del. zlasti pri živini ln na polju. Ponudbe v upravo »Slov.« pod »Oskrbnik, št. 3385.
Mesarskega pomočnika
in vajenca sprejmem takoj. Vajenci z nekaj učne dobe Imajo prednost. Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 3659.
Frančiškanska ulica S
Vsakovrstno
zlato kupuje
po najvišjih cenah CERNE, Juvelir, Ljubljana VVolfov« ulica it B
Kmetijska blag. zadruga
pri Sv. Lenartu v Slov. goricah z. o J. razpisuje mesto samostojnega knjigovodje, zmdžnega kavcije. Nastop takoj, plača po dogovoru. - Pismene ponudbe je poslati z navedbo višine kavcije ln zahtevkom plače.
Jabolka
štajerska, kanada ln razne, kg 6, 9, 12 din »bruto neto« franko postaja kupca povzetjem, razpošilja : Postržln, Maribor, Pobrežje 1.
Fige
Uradnico
veščo knjigovodstva, slovenske, srbohrvaške tn nemške korespondence — išče večje podjetje proti takojšnji namestitvi. — Uradnice s prakso Imajo prednost. Ponudbe poslati pod šifro »Stalna služba« na upr. »Slov.« 3709
rnnrn
Fant
posten In priden, se želi Izučiti kakršno koli obrt. Franc Puntigam, Ormož št. 30.	(v
Pohištvo
Spalnico
iz orehove korenine, po-litlrano, ugodno prodam. Blteno Ivan, mizarstvo -Gosposka ulica 10.
IPcUICIKIB
Semenski oves
grahoro, črno deteljo ln banaško lucerno ter semenske trave dobite v najboljši kakovosti Javnih skladiščih pri tv. Fran Pogačnik, Ljubljana, Tyrševa cesta št. 33.
za žganjekuho po naj nižji cen) oddaja tvrdka Ivan Jelačln, Ljubljana, telefon 26-07.
Posestva
»REAIITITA«
posestna posredovalnica v Ljubljani je samo v PREŠERNOVI ULICI 54 Nasproti glavne pošt« Telefon 44 - 20
Manjšo parcelo
600 kv. m, po 12 din kv. meter, prodam. Domžale, Cerkvena ulica št. 9, pri Keršlan.
g Stanovanja j
Jštcfc:
Enosobno stanovanje
za 2 osebi za april ali maj — iščem. Naslov v upr. »Slovenca« pod 3670
i.
Sobe i
J&Ufc:
Zračno sobo
v centru ali v bližini iščem. Ponudbe v upravo »Slov « pod »Suha soba« št. 3356.
ZAHVALA. Zahvaljujeva se najiskreneje vsem, ki so sočustvovali z nama ob nenadomestljivi izgubi naše matere
Karoiine Freyer
in vsem, ki so jo spremili k večnemu počitku. Ljubljana, dne 11. marca 1941.
Sinova
Prodamo
Sveža jajca in cvetje
vedno na zalogi po najnižjih cenah pri Baloh, Kolodvorska ulica St. 18. telefon 39-36.
Dobro vpeljana gostilna
v Ormožu se event proda zaradi nakupa drugih nepremičnin. Interesentje naj se obrnejo na Kie-tarsko društvo. Ormož.
Preda se
sledeče generatorje ozir. elektromotorje:
Generator za enakomerni tok 115 Volt, 9.5 KW. 1100 obratov Generator za enakomerni tok 120 Volt. 25 KW, 585 obratov Elektromotor za enakomerni tok 115 Volt, 68 Amp, 1300 obratov Elektromotor za vrtilni tok 220/380 Volt. 7.4 KW, 1440 obratov Elektromotor za enakomerni tok 110 Volt. 16 Amp, 820 obratov
Poizve se:
TOVARNA ..SATURNUS" D. D.. LJUBLJANA - MOSTE
Zahtevajte povsod nai list!
BRUSILNI — REZKALM STROJI.
Kupimo večje število polovičnih ali novih univerzalnih brusov, rezkalnih stro.ev, stružnico, raven brusilni stroj ter druge stroje. Stroji morajo biti nepoškodovani in imeti odgovarjajoči pribor.
Ponudbe z opisom, podatki in Btanjem strojev poslati na poštni predal 753, Beograd.
Zahvala
Vsem, ki so nam izkazali svoje sočutje in izrazili svoje sožalje ob izgubi našega nepozabnega moža in očeta, brata in strica, gospoda
Rudolfa Puha
se najiskrenejše zahvaljujemo. Posebno zahvalo izrekamo preč. duhovščini, mil. g. msgr. Umeku, članom upravnega odbora Mestne hranilnice s predsednikom g. lirasteljem na čelu, uredništvu Mestne hranilnice, njegovim bivšim tovarišem, posebno pa se zahvaljujemo ravnatelju Mestne hranilnice g. Dragu Kocinutu za lepe poslovilne, v srce segajoče besede ob odprtem grobu, enako se zahvaljujemo vsem darovalcem vencev in cvetja, mnogoštevilni množici, ki ga je prišla kropit in vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti. Posebno zahvalo izrekamo tem potom gg. zdravnikom dr. Stanetu Lutmanu, dr. Franju Pavlicu in dr. Ivanu Koprivniku za požrtvovalno skrb, katero so pokojniku za časa njegove bolezni posvetili. Zlasti pa se zahvaljujemo gosp. dr. Janku Pihlarju, ki je ves svoj trud zastavil v to, da bi pokojnemu lajšal trpljenje in mu rešil življenje.
Maribor, dne 10. marca 1941.
Globoko žalujoča drnžina P n h o v a.
Zahvala
.--v ■ £ J -i 3_»j>
Najprisrčneje se zahvaljujemo vsem, ki so ob preranf smrli našega ljubljenega gospoda
Jovan Jankota
sočustvovali z nami in ga spremili na zadnji poti. Zahvaljujemo se vsem prijateljem in znancem za izražena sožalja in za podarjeno cvetje, s čemer so počastili njegov spomin. — Maša zadušnica se bo darovala v cerkvi sv. Petra v sredo, dne 12. marca 1941 ob sedmih zjutraj.
Žalujoči ostali
i. r, 'vr-^v -t'*- ,->'A v;.. :i;

V cvetu mladosti je v ponedeljek zjutraj ob V«5 umrla po dolgi, zelo težki bolezni naša dobra hčerka
Lojzka Resman
Pogreb bo v sredo, dne 12. marca 1941 ob 10 dopoldne. Begunje pri Lescah, dne 10. marca 1941.
Žalujoči starši in brat Stanko.
Zahvala
IV
Vsem, ki so ob priliki smrti naše ljubljene soproge, mamice, stare mamice, tašče, tete itd., gospe
HELENE SUYER
roi. Petri lit
z nami sočustvovali, ji podarili toliko krasnega cvetja ter jo spremili na njeni zadnji poti, naša najiskrenejša hvala.
Maša zadušnica se bo brala v župni cerkvi sv. Petra 13. t. m. ob 7 zjutraj.
Ljubljana, dne 11. marca 1941.
Rodbine: dr. Suyer-jeve in dr. Kavčnik-ova.
Za luooslovansko tiskarne v Ljubljani: Jože KramariS
Izdajatelj: Inž. Jože Sodja
Uredr"<: Viktor CenM