STEV.—NUMBER 188 prazu ihov T ■ ' - ■ ■ fIfH. GLASILO SLOVENSKE NAMODNE PODPORNE JEDNOTK UrUaOkJ ta SM7 8. Liviiali An. CUcago, HI., sobota, U. Junija (June U), 1932. Čilejska vlada prevzela kontrole nad bankami Glavna finančna Institucija postala državno podjstjs. Armada obljubila, da bo podpi-rala politiko nova vlad«. Biv-ši predsednik bo zapustil deželo j • Santiago, čile, 10. Jun. — Socialistična junta, ki je na čelu čilejake vlade, je včeraj prevzela kontrolo nad osrednjo banko in tako je ta institucija postala državno podjetje. Juan Esteban Montenero, biv-ii predsednik, čigar vlada je bila strmoglavljena po enodnevni uspešni revoluciji in se je nahajal kot begunec v palači argentinskega poslanika od prošle sobote, ko sta Carlo Davila in polkovnik Grove prevzela vladne vajeti v svoje roke, je včeraj skušal zapustiti deželo. Vaedel se je v letalo, da se odpelje v Mendozo, Argentina, toda moral se je vrniti radi velikih viharjev. Spremljala sta ga Louis Barriga, zunanji minister v novem kabinetu, in neki argentinski vojaški častnik. Čilejska vlada mu je obljubila varen odhod iz dežele. Osrednja banka je bila spremenjena v državno institucijo potom vladnega dekreta. Vsi direktorji so bili odpuščeni, vlada pa je naznanila, da bo prevzela upravo v svoje roke. Naredbo sta podpisala predsednik junte in finančni minister L«is LaGarrigue. Polog tega je vlada prepovedala drugim bankam izmenjavanje čekov v vsoti $60 in več. Od prepovedi so izvzete le industrijske firme, ki potrebujejo denar t* iapMHa "Vlada je prevzela monopol nad krediti, ko je prešla osredr nja banka v njene roke", je izjavil finančni minister Ls Gar-rigue. 'To je prvi korak socialistične republike v smeri neor-ganiziranja finančnih in industrijskih podjetij. Sedanja vlada ne bazira na domnevah, temveč na falctih." Carlos Frontura. Miguel Ver-gara in Carlos Keller tvorijo ko-mitej, ki je prevzel kontrolo nad novo državno banko. Borza v Santiagu je včeraj odprla vrata, toda izvršenih je bilo le malo število tranaakdj. Borza v Valparaisu je ostal* zaprta. Junta, ki je odrediU reorgani-ziranje državne univerze, je naletela na močan odpor pri študentih, ki so se aabarikadirali v poslopju in ee niso hoteli podati. E1 Mercurio, najstarejši list v Južni Ameriki, proučava vladno propozkijo glede podržavljanja časopisov. Uslužbenci zahtevajo podržavljanje. Augustin Kdwards, glavni delničar, je včeraj konferiral z zastopniki uslužbencev o tej zadevi. Maraduke Grove, minister o-brambe, je včeraj revjuval narodno armado. Vaak separatni regiment je vprašal, ako je pri volji podpirati politiko nove vlade in vsi so obljubili podporo. Vilika čikiška taka M zaprla vrata Institucija ja eotventna h bo vrnila denar vlagateljem Chieago, 10. jun. — The Peo-ples Truat and Ssvings Co* vo-lika čikaška banka v downtow-mi. se Je odločila za likvidacijo >n bo vrnila denar vlagateljem do zadnjega centa. Banka je sol-ventna, toda stalno padanje vlog ji Onemogoča dobičkanoeno T-mlovanje. zato se je odločila sa to akcijo. Direktorij banke je včeraj obvestil vlagatelje in delničarje o nameravanem koraku. "Biznlška situacija je taka. da Se obratovanje več ne izplača, prsvi Karle H. Reynolda. pred-**dnlk banke v svojem pkM vlaerateljem. "Vsled tega ss je ^rektor odločil za likvidacija ŠotorBfc bivših vijakov nesanilarno Zdravstvene avtoritete v Wa-ahingtonu opoaarjajo na ns-vsrnost nalezljivih bolsanl. Veterani ae nočejo umakniti Is meeta _ Waahington, D. C„ 10. jun— Prihod nadaljnjih akupin vojnih veteranov v VVaahington je u-atvaril resno situacijo. WiUiam C. Fowler, uradnik v zdravstvenem departmentu, je včeraj naznanil, da položaj v šotorišču "bonusne armade" ograža zdravje prebivalcev distrikta Kolumbija. Foprler je podal svojo izjavo potem/ ko so veterani odklonili ponudbo, da bi jim administracija preskrbela avtotruke, na katerih naj bi se odpeljali iz mesta. Nihče se ni priglasil, WilUam W. Waters, voditelj veteranov pa je izjavil, da bo njegova armada ostala v Washing-tonu vse poletje, če bo to potrebno. Dejal je tudi, da bo armada v prihodnjih treh mesecih narasla na 50,000 in bo ostala v Washingtonu, dokler ne bo kongres odglasoval za takojšnjo izplačltev bonuea. "Razmere v šotorišču so neznosne", pravi Fowler. "Vetera-ni dobivajo vodo iz kanala. Rabijo jo za kuhanje in umivanje posode, z njo se umivajo in perejo svoje obleke. Muh je vss polno in nevarnost pred logarjem je velika". Zdravniška preiskava je tudi ugotovila, da so sa veterani nalesti uši^K' ^ * Kongreenik Kent E. Keller je včeraj predlagal, naj vojni de-partment preskrbi postelje, pls-hte ln kuhinjsko opremo za veterane, da ee tako odvrne nevarnost pred nalezljivimi boleznimi. "Ne verjamem, da bi bil kdo od članov kongresa, ki se je pred štirinajstimi leti navduševal ln pozdravljal te ljudi, ko so odhajali v Evropo, tako brezarčen, da bi jim sedaj odrekel protek-cijo pred boleznimi," Je dejal Keller. i Senator Brookhart je včeraj predložil resolucijo, ki zahteva od vojnega departmenta, da na-sičuje vse brezposelne vojne veterane, senator Thomaa pa je apeliral naj kongres takoj glasuje o predlogi glede taftotttre bonuea. ,, Včeraj se je v Bell hiši oglasila delegacija vojnih veUrs-nov. Načeloval ji Je katoHški duhovnik James R. Co* iz Pitta-burgha, ki je prešle zimo vodil pohod brezposelnih v Wsshkig-ton. Hotela je videti predsednika, kar pa ji je bilo odklonjeno, nakar je peticije za pomoč izrodila predsednikovemu tajniku. Detroit, Mich., 10. jun^-Rev-Charles E. CougMin, katoliški duhovnik, ki je posnen v javno-sti radi svojih govorov v rsdio, je obljubil pSttisoč doUrJev zs nssičevsnje bivših vojakov. Ia-javil je, da bo denar Izročil Co-xu- ako pa to ne bo mogoče, bo sam prispel v wa*hington in oddal denar "bonusnl armadi . Kubanski predsednik reduelrsl vladne ladatke Havana, Kuba, 10. jun. -Predsednik Machado je včeraj izjavil, da vladni Poračun ne ame presegati vsote 1*0.400,000 Badžet, katerega mora kongres ratificirati do 1. julija. predrt-duje znižanje vladnih izdatkov aa 810.000,000 * ............ pfftma s sličao vsebino je Rty-nolds poslal tudi delničarjem. Institucija Ims eed£prlel* no $17,000,000 vlog,JoUm aa 80. marca *ašale $»$00^0 V sadnjih letih, od pok>ma na newyorški l>orxi. so sUlno pada-kTBsnks je bil. orgsnisirans l 1*10 in vodili so jo pocnsni čl kaški bankirji te trgovci. M th* im ISIII km mt nimni * SmS Mig.____ far »aillJfT ap*cial rala af postaga prertdtod jot is -cttoa 110», AsA Ooi. S, lOlffaathori-d oii Jeaa 14, mf Hranilnice napredujejo kljub krizi Vlog laza jo nad deset milijard in aMd njimi ni polomov. Nahajajo ae izključno na vzhodu v * . New York. — (FP) — Isven Nove Anglije ln centralno a-tlantlšklh držav ni skoraj ničesar slišati 9 ameriških hranilnicah, ki ao še v tej krizi izkasale sa najsolldnejše bančne Institucije te dežele. The lndex, mesečna revija New York Trust kompanije, jih imenuje "trdnjava moči v teh težkih časih." hranilnice so neke vrste zadružna podvsetja, ker jih la-stujejo izključno vlagatelji in ne delničarji, ker te institucije niso baslrane na delnicah. Nahajajo se v 18 državah Nove Anglije in centralno atlantlžklh, ker druge jih ne dovoljujejo. Njih agodovina sega do sredi sadnjega' stoletja. Kljub temu, da je le 687 teh hranilnic, imajo hranilnih vlog nad deast milijard dolarjev ali 85.6% vseh hralnlhnlh vlog v deželi. Značilno je, da se vloge v hranilnicah stalno dvigajo, dasi vloge od 1928 v deželi na splošno niso narastle, ampak ao se v sadnjih par letih skrčile. Njih stabilnost je pripisati strogemu državnemu, nadzorstvu, ki sabranjuje vsako špekulacijo. Od 1. junija 1980 do 1. februarja 1982 so le štiri manjše hranilnice zaprla vrata. Od teh je ena zopet pričela poslovati« poslovsšje dveh ps še pregledujejo. Vse ostale so lansko leto plačale običajne divi-dende. Od navadnih bank se hranilnice raallkujejo največ v tem, da od njih nima noben0bankir h m istL. JE^b te *laiflM|tr Vsak viagatelj je solastnik. Dasi so v principu nske vrste zadružna podjetja, nimajo nobenih stikov s zadružnim'gibanjem — znamenje, (ja so le hranilnice ln da v njih dominira kapitalistična ideologija, kar pa jim radi številnih bančnih polomov in velikih izgub vlagateljev ne jemlje velikega gospodarskega pomena. Največ teh hranilnic ali "mu-tual savings banka" ae nahaja v Massechusettsu in Nšw Yorku, 68% od vseh s 78% skupnih hranilnih vlog v teh institucijah. Lansko leto so ustsnovils centralno organizacijo in js u-patl, da se bodo v bodoče bolj rapidno razvijale tudi v drugih državah. ZBU2ASJE ME KITAJSKO M II Hoover proti naev u čevanju veteranov Avtoritete bi rade izgnale "bo-nuano armado" Is W tona Državi bosta obnovili diplomati, čns odnušsjs, ki so bili pretrgani pred petimi Ml Mehiški delavci ae vračajo do- Ohicago, 10. jun. — Nadaljnjih 886 mehiških bnapoeetnih delavcev v Bast Chicagu ss js priglasilo sa prostovoljno depor^ tacijo. Vozne stroške do Lareds, Tex., bo plačal okraj Lake, Ind. Tam bodo Izročeni mehišklnfavtoritetam, ki jih bodo upoelito pri rasni* vladnih irigadjaklh projektih. Saagaj, 10. jun. — Kitajska vlada je definltivno sklenila, da obnovi diplomatlčne odnošaje s Sovjetsko unijo, se glase sane-sljlva poročila ls Nanklnga. Zvedelo se je, da namerava Kitajska vlada predlagati mlli-taristično sveso a Moskvo, kar naj bi ustavilo japonske milita-ristične aktivnosti v Mandžuriji. Wang Cing-wei, načelnik vladnega eksekutivnega odbora, je pred par dapvi prispel v Sangaj. kjer je Imel več sastsnkov s političnimi voditelji In trgovskimi interesi. Včeraj se je vrnil v Nanking, toda pred odhodom je podal ia-Javo, da, se Je Kitajska odločila za obnovitev odnošajev s sovjetsko vlada Rekel je, da to ne pomeni, da bo nova pogodba trpe-ls sovjetsko komunistično propagando na KltaJakem. Taka propaganda je 1. 1927 ustvarila situacijo, katera je resultlrala v prelomu odnošajeV hi nasilni za-tvorltvl sovjetskih konzulatov na Kitajskem. Do zaključka glede obnovitve diiplomatičnih odnošajev Je prišlo na seji eksekutlvnega sveta v Nanklngu Drošli torek, predno Je marial Ciang Kaišek, kitajski diktator odšel v Hankow, kjer se je pojavilo močno protivladno gibanje, ki ga vodtJo komunisti. Sedsj Ugleda, da b d vlada skušala napraviti kompromis s ko-muniatičnimi elementi, ds bodo Ishko organizirali svojo vlado v provinci Klangsl. Kitajska vlada je včeraj poslala Moskvi lsjsvo, v kateri pravi, da ne bo priznala novih u-radnikov ln direktorjev, katere je nedavno imenoval mandžuraki .režim na postelje v upravi kitajske vzhodne železnice. Mand-žurska vlada Je pod kontrolo Japoncev in Kitajska pravi, da bo morala Japonska nositi odgovornost zs nepoetsvne skcije novih uradnikov ln direktorjev. Hitler kssnovs« radi šaljsnjs so-dtščs Monakovo, 10. jun. — Adolf Hitler, vodltslj nemških fašistov, Je bil obsojen ns pisčltev globe $288 ln zsgrosilo se mu je tudi s zaporom radi žaljsnjs so-dlščs, ker ni hotel o<|govsrjstl ns vprsšsnjs židovskih odvetnl- % Itier je bU pozvsn na sodiš-če kot priča v zvezi s tožbo rs-dt krive prissge proti novinarju VVerner Abelu, Slednji je namreč obdolžil Hitlerje, da je prejel podkupnino $126,000 od Italijanskih fašistov, da js potsm njegova stranka opustllsr sahte- Washlngton, D. C. — (FP) — Vznemirjenost, ki allči paniki, je vidna v Bell hiši ln uradih dt-striktnih komisarjev kakor tudi med nasadnjaškiml elementi v kongresu, ko se bliža glasoven-nje o predlogi glede isplačltve bonusa bivšim vojakom. Govorice se žirijo, da Je bil predsednik'Hoover silno raska-čen, ko je njegov pollcljeki supe-rlntendent Glaaaford apeliral aa vladno podporo sa naelčevaaje armade vojnih veteranov, ki se je utaborila v Wash4ngtonu. General Herbert Crosby, načelnik dlstriktne komisije sa policijske sadeve, je sagroall Glaasfordu, da ga bo zapodil is urada, ako ne bo prenehal a apeli sa pomoč, dočim je slednji skušal pregovoriti »"lojalne" skupine veteranov, naj bi vodili šplonašo med svojimi tovariši, da bi potem lahko aretirali radlkalce ln Jih Ugnali ls mesta. Publlcijaki odsek, ki predstavlja konservativne grupe "bonu-sove armade", je brsojavno a-peliral na aenatorja Longa Is Louleiane, "naj se vrne v Wa-shlngton, da nam govori ln podpre svojo resolucijo". Longeea resolucija zahteva omejitev privatnih dohodkov na en milijon dolarjev na leto. Senator Robin-aon, voditelj demokratake manjšine v senatu, je označil to resolucijo sa komunistični načrt, vsled tega Je akcija veteranov, ki so (»odprli to resolucijo, ine-čilna. Vsi wsshingtonski časopisi objavljajo dolga poročila o gibanju vojnih vstersnov, ki prirejajo demonstracije in pama ln sahtevajo iaplašitev bonusa, Nekateri posvsčajo cela kolone vestem o komunistični zaroti, dasi bivši vojaki naglašajo, da so lojalni državljani ln da so prišli v VVasMngton le tarjaf "laoeta-lo mezdo". Prod par dnevi Ja neki list objavil poročilo, da je po-sebno veteransko "sodišče" vodilo obravnavo proti dvema komunistoma ter ju dalo prstsps-ti, potom ps sapodllo' Is svojih vrst Ko so vstersni organlairall veliko parado, so bile vsa policijske rezerve pozvane v akcijo, ker so se razširile govdrlee, da nameravajo komunisti ob tej priliki upriaoritl Izgrede. Herman Levln, vodja Workers*k Ex-Servlcemen lige, Je bil aretiran in pridržan sa saališanje pred zveznimi nsselntšktml avtoritetami v upanju, da ga bodo lahko dsporttrale. vo glede vrnitve tirolskih dsšsl Avstriji, Hitlsr Js bil zelo rsskašen in Izjavil, ds ni nikdsr sprejel nlU centa Iz inosemstvs in da ne bo odgovarjal ns vprašanje židovskih odvetnikov, ki napadajo njsgovo stranko. ki saktevajs Veterani Zarita proti ameriškim inženirjem v Rusiji Krajši delevnlk za meet na nlvibenoe Socialistična admlnlatracija priporoča apeutnemu svetu snlša-nje na šaet ur. Plača na uro ostane stara. Dva tlaoč brezposelnih bi dobilo delo MilwaialMe, Wls. - (FP) — Ako bo maaanl svst odobril šo-cialistično predlogo sa skrajža-nje dslovalka sa vse mestne u-alušbenee in delavoe, bo MU-waukee prvo mesto, ki bo reduciralo delovnlk' na šest ur v pri-sadevanju, da sniža brespoeel-nost. Plača od ure bi ostala stara, kar pomeni redukcijo saslužka sa 26%. .Socialisti priporočajo skrajšanja delovnlka a namenom, da se u posli več delavcev. Mesto bi • tem uposlllo ned dva tisoč breipesalnih, katerih družine mora sedaj podpirati. To vprešenje je prišle v o-spred je še v zadnji kampanji. Podjetniški in trgovski Interesi eo sahtevall splošno redukcijo plač, kar ao pobijali socijallstl, posebno pa župan Hoan v svojem govora ob času ust uličen Ja in namesto tega savogarjali skrajšanje delovnlka bras snl-žanja plač ne uro. Kaj bo sbornlca storila a to predlbgo, aa da na ve, ker sool-si isti nimate večine v nji. Ako bo skrajšfda delovnlk, bo aa mesto to pomenilo salšanje la-datkev v nseai s podpiranjem braiposelnih, ki bi dobili delo. Sooialiai| nameravajo urgira-tl skrajšanje delovnlke ne ššst ur tudi v voeh Industrijah. Pravijo, da bi ni s tem ukrepom sa* peslllo vsžji del bresposelnlh v Mllwaukeaju. Vsled slabega obratovanla v nekaterih Industrijah je vprašanja rsdukcijs delovnlka bolj zamotano ln v nekaterih slučajih, kjer delajo le par dni na teden, bi redukcija pomenila le večje obuboša-nje tistih delevosv, ki so šs u-poalsnl. Kar Ja fotovo, Js to, da eno mesto ali pa drševa ne more odpraviti bratposelnosti, kar ja roblem splošen In bi mu bila le sveana vlada s splošnim skrajšenjam dslovnlke sa vss dslavos. Milwsukee Ishko v najboljšaMH slučaju ls nskollko snlša svoje brezposelnost ln da vsgled podjetnikom in ostalim mestom ter državam, ne bo ao moglo pa rešiti največjega kapitalističnega sla: brezposelnosti. prol kos prHiiiJiJo (šeosrns nagrad*), priksjajs v Wesh-ja v vsNklk skrksk. Pravijo, da^jim^butlegsrji dela- Chieago, 10, jun. —> James J, H»*n*y, tajnik Chieago Assn. of Restaurants, se je pritožil proti konkurenci butlagarjev In lastnikov Ubijale, kjer se prodaja pivo in druge oi>ojne pijače. Dejal Je, da ti nudijo bresplačen prigrizek, 4a s Um privabijo žejne odjemalce. Pred dvema letoma Je Reaney šel s sllčno pritožbo v urad pro-hiblcijskega departmenta. Takrat Je dejal da butla«arj! dajejo cenejšo hrano, Isgubo pa krijejo s doblškom od prodajanja opojnih piječ. "Prohiblfijaki agentje so ml takrat svefeavall, naj člani aso-ciaclje obiščejo U lokale in potem predloŠ* evidenco, da iM>do agentje potem lahko uprizorili navale", je rekel Reaney, "Sugestijo Je organizacija odklonila, ker ni hotela oprsvtjstl posla, ki spada agentom, in ostalo je vas po starem." Belogardisti jih nameravajo pomeriti. ker pomagajo aovje-tom. Zarotniki Imajo sveae tudi v Ameriki Chieago. — (FP) — Belogardisti v Rusiji in Isven še vedno kujejo sarote proti voditeljem sovjetov. Zadnja čase so med zaznamovane osebe ukljačlll tudi ameriške inženirje v Rusiji, kot je resvidno ls saupne okrožnice, katero je raaposlala svojim klljentom American Vlgl-lant Intelllgence federacija s sedežem v Chicagu. Is te okrožnice Js rasvidno, da Imajo ameriški "vigilanije" ali čuječneši olje stike i belogardisti v Rusiji. Povod sa to misel kakor tudi sa saroto proti amsrišklm Inženirjem v sovjetski Rusiji daje naalednjl odstavek v okrožnici: "Informirani smo, da protl-boljšavlkl v Sovjetski uniji nameravajo pričeti s kampanjo sa "likvidacijo" ameriških ln dragih Inozemaktlt Inženirjev, ker jim še preseda njih sodelovanje s boljšsvlšklm režimom pri ojsčanju komunistlčnsga programa. Te gotovo pomeni, da bodo ameriški In drugi Inše-nlrjl, ki operirajo v sekcijah Rusijo, skrivno odstranjeni." V isti Številki "Itema of Internat" — naslov seupns okrožnice ali publikacije ameriških "čuječnešev" - je tudi oglašanje nalM belogardlstlčne nove-sti. ObjaWJsnl so blU tudi ana-11 aa dsnsrns prispsvks sa obo-rožltev l>elogardiatov. Na šslu Amsrican Vigilant Intelllgenoe federacije je Har> ry A. Jung, ki je obenem tudi načelnik neke špijonahe organizacije in savesnlk kongresnika Hamlltona is Naw Yorka, a katerim Ja aodaloval predlanskim pri "odkrivanju" boljševlama v Ameriki. JL Jung js tudi v tesnih sUkah načelnikom špijonov Illinois Btssl Co. majorjem W. L. Fur-berfshawom, s Charlesom N. Prayjsm Is Dulutha, ki povs-ljuja špijonom Ollvsr Mining kompsnijs, In C. W. Tuttlejem, načelnikom špijonov Carnegis Steel korporaclje v Plttaburghu. Vest o belogardlstlčnl saroti proti smsriškim Inženirjem ss mogočs vidi fsntasltšna, nI pn neverjetne. O tem je bilo po* Dejstvo vsekakor js, da belogardisti Isven Rusije še vedao sanjajo In delajo načrte sa prevrat boljšsvlšksge režime. U-smrt I te v francoskega predsednika Doumorja prnl nekaj tedni Ja en dokas. Tudi je verjetno, da Imajo svoje sastopnlke v Rusiji In le tajni ruski policiji ter diktaturi se je sahvalitl, da avo-jlh načrtov doadaj še niso mogli isvesti, vsaj ne v vsčjl meri. Kakšne stike Imajo Jungovt "čuječnežl" a belogrardlstl, ja težko reči. Znane je, da se h^otldelavskl špljonl poslužuje-jo vseh sredstev, ds Isvlsčsjo čim vsč denarja od ameriških plutokratov, ki smatrajo uspeh lH'ljšsviškegs režima ss svojo smrt. lahko Js, ds Jung in njegovi "skettrji Is IsrablJsJo ta strah, ds s kroženjem vesti o —smsriškim inšsnlr-Jem dobe vsč denarja ed svojih "klijaatov". Butiegsrsks obrt slasti cveU v tovarniških dlstriktlh. Isdsio-valcl piva računajo sa kvart 26 centov, polsg tegs ps dajejo od-Jemaioern bresplačen prigrisek. Samo as severni strani BMats js vsš kol tlaoč lokalov, kjer pro-dajejo pivo In servlrajo bresplačen prigrisek. Proti tej konkurenci so lastniki restavracij bvea * . js i. ^ ■ i ,vi-.nifr , . ■ ^. .i ■ « —- 4 S0SV/STZ PROSVETA TKI KNLIGHTRNMBNT Im Ctmro fIM m mtm MO, *.7» m pol Maj aa ia* ayat. cumu mI Oiiai >?4> »ar y«ar. pa «m>a»/-lilnW m aa m h J*. Maa aa Miiainat Minai.Nli vul mi ka IM Junaki . V VVashingtonu je okrog 10,000 bivših vojakov, veteranov svetovno vojne, ki so ns vse mogoče načine "pribumali" tja z eno željo in namenom: bonusf Bonu« je denarna nagrada, katero je federalna vlada obljubila vojakom takoj po vojni, ko je bil svet "rešen za demokracijo". Takrat ni bila nobena obljuba prevelika in predobra za ameriške junake — toda obljuba je večji-del še danes na papirju. Okrog Štiri milijone mož je bilo deležnih bonusa, ko pa so začeli v Washingtonu računati, kako veliko bo plsčilo bonusa, koliko davkov bo treba in drugih dohodkov za kritje, je bonusna obljuba postala — velik križ, ki ga že dvanajst letTprektkdajo z rame na ramo; nihče ga noče noelti. Kongres je že dvskrst sli trikrat spremenil zskon glede bonusa in z vsako spremsmbo se je isplsčilo zmsnjžalo in nategnilo v bodočnost. Ko so se vojski vrnili % civilno življenje, so bili spst to kot pred vojno —- večinoma delsv-cl. Dsnes so ti delsvci v ogromnem številu brez dela; na tisoče jih je v skrajni stiski; zadolženi so do grla, mnogi tudi brez strehe in v obraz ss jim reži glad. Njihova vloga "rešitve demokracije" je, kolikor se tiče njih, že davno^ozabljena. Nekdanji junaki, za katere "ni bilo nič predobro in predrago", so da-nss vladi In kapitalistom — velik trn v peti. Danes so "krsnki", ki se "nočejo poglobiti v situacijo in spoznati, da mora vlada varčevati z denarjem, ne pa aipati novih milijonov dolarjev aa bonus"! Kapitalistično časopisje meče nanje sum, ds so ss udinjali komunistični pro-. pajpdi. V glavnem mestu strašno teško gledajo te ekajunake. Kaj jih Je trebs tam? .. . Samo v napotje sol Policija strahoms glede, da ne bi začeli ksj "komunističnega". Predsednik Hoover ni hotel sprejst! njihove deputacije. Veliki inženir noče danes videti junakovi Di-striletna uprava je godrnjaje sklenila, da potroši dnevno šeat centov na moža sa hrano, želi pa, da "bonusarji" čim prej izginejo ia Glasovi iz nmelhin Zanimive beležke iz krajev Glas willardakaB IVffiard, Wia. — Precej dobro so se odrezale naše willard-ske farmarice z dopisi v Pro-I sveti zadnjih par tednov. Ven-| dar pa do danes ni z oziram na farmarske razmere že ndbe&ia prllla do pravega pelnto. Neka-preveč kritizirajo našo na-ino in življenje na farmah, druge pa preveč hvalijo, tako | da ie z nobeno ne strinjam. Prvi* ne zato, ker ni nobena podpisala svojega imena, drugič pa selbli bilo nekaj posebnega. To je bil orjaški pozdrav, ki nam ga je začrtal Kari Msrka. Delsvci vseh dežel, združite se! To velja za vse delavce celega sveta, ne glede ns polt, narodnost ali druge pripsdnosti. V socialistični družbi ne bo šovinistične mržnje med narodi ln bodo vse vojne. Ti cilji uresničili le tedaj, kadar se bo vse delavstvo organiziralo in zavedlo svoje'moči, da bo sfchte-valo svoje pravice, ki mu gre- stva, da s^ izjeme tu kot v Industriji. Namreč, Če ima delavec delo od 4 do 6 dni na teden in a4f preveliko družino, nima nosile. Tako je tudi na fsr- ne pre\ be^e A mah. Tu na Willardu so nekateri farmarji, ki imajo plačane farme, lepa possstva in poleg še nekaj cvenka na strani (seve-| da, sebe ne morem Šteti k tem, | četudi farmujem že 23 let). Leti nimajo nobene sile. Popolnoma, drugače ps je za one farmarje, ki so dolžni; zsnje je | bolj težko. Zato bi nsše fsrmari. jce dopisovalke morale v svojih [dopisih to dejstvo upoštevati, da so povsod izjeme, da ni za vsa enako slabo, sko je zs nekatere. zaLo, ker ni nobena omenila dej-j^o, ako jih le hoče. Mora pa seveda skupno nastopiti in zahtevati. Delavstvo se mora organizirati v soc. postojankah. Prirejati mora shode in predavanja ter kulturne prireditve, da ► In vspoaobilo za > pripravljeno za iočilno bitko. Soc. stranka ima za svojega predsedniškega kandidata ne-tttrudljivega bojevnika sa delavske prsvice, njen podpredsedniški kandidat pa je tudi izvrsten strateg in boritelj za interese delavstva. Vsak jima lah-zaupa. Današnja kriza bi Ako se hitro iskidajo, jim uprava poskrbi sa vožnjo 90 milj iz mesta, šest centov na moža! Za Junake, katerim med vojno ni bila nobena ni predobre! Rdečega križa, Zveličavne armade in drugih ki*ftsnsko4lovetenskih. sli človečsnsko-kržanskih. organlsscij nI zdaj od nikoder, da bi postregle Junakom. Zsrss — hvaležnoat mile domovine Je ncismevna! Kakor vse kaže, ne bodo veterani dobili ničesar — ne bomiss ar dsls. Čakati morajo. Vfcda nima dsnarja! To se prsvl: vlsda nima denarja za bivše vojak«, danes brezposelne, razcapane in izstrada ns delavce. Denar vlade je namenjen bankirjem in vsetn onim, katerim je kapital "zmrznil". Prva skrb vlade je, da pomaga onim krepkim indivi«|ijem, ki trpe na "zmrzHni" svojega privatnega kapitala. Za vse one milijone, katerim sta zmrznila delo in ssslužck. še slavna vlšda velikega inženirja ne briga. Exit! — V novem davčnem sakonu Js tudi postavka, ki določa, da — butiefarjl, raketirji In bančni ropar)l plačajo sto odstotkov dsvka od avojih doho.ikov. Torej morajo izročiti ves svoj plen federalni vladi I To Je dober začetek (čeprav naa nič ne briga, kako bo vlada izterjala vee ta davek). Enkrat v bodočnosti — ki morda ni več tako daleč — bo ta davčna postavka raztegnjena na vse bankirje ln ostale industrijske ter druge magnate. Chlcago je bilo 1. junija v "defsultu" __ 1900,000. To se prsvl, da ni bilo denarja sa obreeti od bondov v omenjeni vsoti. V Chi CSJTU se vrstijo republikanske in demokratake uprave že petdeset Iti. "Dobri možje" so ne-prostati'» na krmilu, kljub temu Js četrto mesto na svetu danea bankrotirano do mozga in nima denarja sa redno plačevsnje svojih nameščencev Chicago Je za New Vorkom najbolj korumpirano mesto ns svatu. Kar Js najbolj čudno pri tem, je to, da bodo čikažkl vo-lilci pri prihodnjih volitvah spet volili "dobre može". Čemu potem "klkajo"? Par dobrih čevljev ee še vedno prodaja po pet dolarjev. Uanje. ki je v teh čevljih, atane tovarnarja dvanajst centov; val drugi stroški SlApotovilev para čevljev snašajo manj ko dolar. Ca hoč* farmar danea kupiti par teh čevljev, mora prodati dvaJaoT bušljev pšenice. Cena pšenici je danea Me bu*elj. Ni čuda. da tagoten Ampak, ko bodo volitve, farmar volil "dobre može". rarmarica, ki jt Imela dopis v Prosveti Št. 128, želi, da bi se tudi druge farmarice oglasile z dopisi v Prosveti od drugod. Tu-I di jaz želim to, želim pa tudi, da bi vsska podpisala svoje ime pod dopis. Po mojem mnenju je dopis popoln le s polnim Imenom. Torej, farmarice, iwgum! Nekaj o deljenju rsllfs Hermlnie, Pa. — T« dni sem | posetif par naših naselbin, kjer sem vprašal rojake, če prejemajo kaj podpore, ker so brez sredstev. Slišal sem pritožbe, da , nsše rojake zapostavljajo, Jim ns dajo podpora in jih še celo zmerjajo s hunkiji, češ, da šb"oni krivi krize. Nekateri tr-dljo, da so nadi ljudje prehitro gromadjli bogastvo ter poceni 4eKH. Moje mnenje je, da so inokemci vedno stremeli za povišanje plač ter aa znižanje delovnih ur in so pri tem veele, tildi vztrajali. Zmerjanje s hun kiji In podobnim je le neotesanost in nevednost. Bolje Jbi bilo, da ss domsčini sprijaznijo _ __ ii ter da roka v roki delajo sa svojo skupao stvar: ss osvobojenje delavstva izpod sedanjega sistema. Seveda so ino-semski delavci največ pomagali graditi današnje bogastvo zatiralcem, a sedaj je čas, da se vsa nacionalizira. Kjerkoli so naši ljudje sapo-stavljenl, nsj izvolijo v odbore ljudi, ki bodo pravično delil podporo. Ako pa vas nočejo i odborih prisnsti, pa skiičite protestne shode, sprejmite resolucije ln proteetc, katere pošljite rasnim oblastem. V njih po-rejte, da zahtevate, da ne prosite, svoje prsvice, kajti dolga leto ate delali in gradili. Zahte-vajte svoj delež povsod. Postanite milltantni, otrešite se hlspčevstfca in pasje (»onižnosti. Stopimo v boj za odpravo vsega sla, vsega kar je gnilo ln nezdravo človeškemu razvoju. Dosegli ps bomo marsikaj, ako bomo združeni, de bomo skupno nastopali. Posamezni ne dosežemo nikdar ničeear. Vsaka organizacija je boljša kot nič. Za odpravo sužfiosti pa Je socializem. Imel sem priliko opazovati vpliv vodilnih socialistov v Mi!wsukeeju Tsm vse nerodnosti prejemajo enako podporo ln nihče nI pretiran, kajti tam Imajo socialisti beseden Socialisti v Milwsukeeju obetajo, ds bodo kmalu pokssa-11, kako se praktično izvaja socializem, tako da bo vsa Amsri-ka posula posoma. Vss Jsvns poelopja so tam upravljana vzorno, česar ss ne vidi v Penni. V bolnišnicah so vsi enako po-atreženi. to Je, kar ae Uše mestnih bolnic, v katerih eo peci-jenti dobro poet rešeni. Bas, vnemo goapodarstvo ia lahko as «ociah«ti v MllvauksctJa vijo a svojim delom. l*p vtis Je naredil aa tajea velik električni aapie na meetnl hiši meeta Mllamukee. ki je po-sdravll jugoalovanake zboroval-ce na 9. zboru JSZ. To je pač ko _______ _ . morala slehernemu odpreti oči, da je kapitalizem doigral, da ni več zmožen vzdržati še na površju. Sedaj pa je čas, da ga nadomesti prsvičnejši sistem, ki bo dal živeti vsem enako, ki bo odpravil izkoriščanje in bedo er uboštvo in izžemanje. Pri em pa moramo vedeti, da je zobrazba prva, kajti le potom te ae da doseči delavske pravice n le potom nje si delavstvo lahko izvojuje svobodo. Knjige so steber civilizacije. 2lvela izobrazba ! Anton Zornik. P. 5.: — Milwauš^im apdru-tom ln simpstičarjem se naj-skreneje zahvaljujem za itfiho-vo požrtvovalnost kot sipini in posameznikom, ki so nas sprejeli s tako prisrčno solidarnostjo. Hvala vsem! u^ Nekatere^ zaslužijo ! Sedaj so Še zaprli naj več j* lavnieo za popravljanje želel ških vozov in lokomotiv — Central Railroad of Kew Jereey Shop v Elizabethportu. Tako je armada brezposelnih ša večja. Sedaj bodo hiše in tovarne — kar je lesenega — podirali in les rabili za kurivo mesto plina, za kateregš ne bodo več mogli plačevati kakor tudi ne za stanovanja. £e mnogo delavcev je sedaj v "Hoover Cityju'Y ki se razprostira na vsako stran meeta — na mestnem smetišču, kjer poleti grozno smrdi. In ti brezdomci morajo stanovati v teh brlogih, katere so sf postavili iz zabojev in starih avtov. Hoover in zvezni kongres republikancev in demokratov, plačanih suhačev in butlegarjev — vsi ti so rešili delavce in farmarje dela in zaslužka, pa so jih postavili ven na smetišče. Tam si naj iščejo obetanttr piAčet, medtem ko je kongres z gospodom prezidentom vred dal dve milijardi dolarjev bankirjem. Tistim bankirjem, ki imajo vsega obilo, ker so pobrali ljudski denar, banke pa zaprli. Potem se pa še "bratijo" z denarjem kar ga ostane likvidatorjem. V pojasnilo vsem, ki želijo iskati delo v Elizabethu in v okolici New Yorka. Nikar naj si nihče n« dela stroškov, da bi sem prišel za delom, ker se ga sploh ne dobi. Tudi takim ne svetttfem sem hoditi, ki prodajo kakšno roba ker Slovenci smo večinoma skoro vsi brez de*a. Posebno pa še takšnim ni treba sem hoditi, ki še sedaj agitirajo za delavstvu sovražne liste in kandidate ter so prbti naprednim gl. uradnikom SNPJ.—A. Sprogar član društva M0. O slavja 25-letnice Broughton, Piu—Dan 30. ma ja je bil za našo naselbino jako znamenit. Slavili smo namreč 25 let obstanka društva št. 82 SNIPJ. Videlo se je že zgodaj zjutraj, da se priravlja nekaj posebnega. , fvNad streho Slovenskega doma je zaplapolala.ameriška zastava, krog doma pa vee okrašeno z zelenjem in z napisi "Dobrodošli." Krog 12. ure š0 se zače- rvrnri k je bil Anton Barilar, ki razkladal probleme federaci-katero vodi kot predsednik, __ pozival navzoče k aktivnejšemu delu. Nastopilo je pevsko |vo Jlirija iz Canonsburga, pod vodstvom Rud. Pleter-ška, in zaorila je pesem "Delavski pozdrav H Dobro so zapeli, le ikoda, da se niso mogli vsi pevci udeležiti; bili so neksteri vsled dela zadržani. Vendaf bilo le o. k. fletem je natopil A. Vkirich. Povedal je, d» veseli, da smo ga povabili ter da ee je Caa velikih sprememb iBMsabcih, N. J. — Pred, približno 12. leti j« bilo to mesto važno industrijsko središče. Tovarne so redno ofcratovale in no- do|li." Krog ve raatle, s njimi pa seveda tudi li zbirati udeleženci in gosti, med nove hiše, kot gobe po dežju.1 njimi tudi sobrat .Takrat so delavce iskali na ce-| rioh, podpreds. SNPJ. stafe in aalunih za navadna tež-tal dela. Kaj pa danes? Polovica tovarn je zaprtih ie dve do 6 let, le podgane in midi imajo svoje špase v njih. V to-varnah, ki še obratujejo, so pa odslovili od 00% do 80% delavcev ln delavk. Znana Singer tovarna za Šivalne stroje je imela upoelenih v dobrih časih do 10,-000 delavcev in delavk, sedaj jih Um dela le Wkaj nad 2,000, zaslutijo pa povečini krog 10 dolarjev, nekateri manj in drugi več, na dva do štiri dni dela v tednu. Tovsrns Rlky zs moške srsjee plača ženskam sa delo sramotno mezdo — cd 8c do VM-Nadalje w •< » illll I ioc irerfrih ............n ■ sobr. Anton Barilar, predsednik federacije zapadtoe Pennsylva-nije in John Tietz iz PitOebur-gha, Pa. Začelo ee je Izvajanje programa. Mladinski oddelek prikoraka iz dvorane z ameriškimi i rtavicami v rokah in gre do govorniškega prostora. Godba na pihala iz Willodia, P*., igra koračnice, da v mogočnih akordih pretresa ozračje broughtenskega hriba. Medtem naatopi društveni predsednik in predetovi kot prvega govornika John Tietza, ki je razložil probleme, v katerih se sedaj nahajamo in o po-u današnjega slavja. Drugi —mahi šassgfc v Baaiji ja bil važea pojav v revotoiji Cm napis je plakat, pet čevljev dolg la trt čevlje širok, ki vaebaje vesžL komeat ar je ia pritožbe. Pribit Je aa | Na y>il sta dva mlada žaraattsta. ki IftsU v VMMlši ? ceatralai Aziji jem odločil nss poaumnoat. ' jubljanaka univerza zaprta. —Dva večera zapored ao skušali ljubljanski akademiki priredl-f« demonstracije pred univerzo in v poslopju samem. Oblasti »o zvedele za to ter ja bila uni-verza zaprta, demonatrirajoče zbrane akademike pa je policija »n žandarmerija razgnala, pri <*fmer j« prišlo aevsda do manj-Aih spopadov hi tepežev a pen dreki in palicami. Svet slušateljev univerze je zdaj proglasil tridnevno stavko. Univerza je *«P«ta, pred njo pa je vea dan zbrana gruča akademikov, ki ►tražij©. Demonstracije ao bile naperjene zoper Beograd.—Beograjska univerza pa je letos bila "P"« s izjemo nekaj dni v leto in bq ostala najbrž kar do konca iolskejja leta. Planinska koča aa Ljubniku. —22. maja bo Planinsko društvo v Skofji Loki otvorilo novo planinsko kočo, ki jo js zgradilo na Ljubniku (1027 m nadmorske višine) nad Skofjo Loko. To je zelo priljubljena isletna točka za krajše ture in je bila planinska koča tu zelo potrebna. Tudi mali turisti smejo imeti planinako zatočišče na svojih izletnih točkah. Umrli so: na Ravnem dolu pod Novo Štifto 78-letni Andrej Stupica, v Črni vaai pri Ljubljani Marija Vidmar roj. Melik, v Trbovljah 53-letni rudar Peter Goaak, 48-letni rudar Alojzij Fine, pri Devici Mariji v Polju 72-letni Jože Smerdu, v celjski bolnici 43-letna Marija Gabršč-kova iz Celja. Kopajo ae že.—Iz hude, a poz-ne zime smo kar brez prehoda skočili v najbolj vroče poletje. V enem tednu je bilo vse zeleno, sadovnjaki so zacveteli, sonce pa je začelo pripekati kot v juliju. Vročina je taka kot V najhujšem poletju. Kopalci so ae že pred tednom dni aačeli kopati. To so bili bolj pogumni, zdaj pa je otvorjeno že kopališče Ilirija v Ljubljani in takoj prvi dan je bilo v njem več sto kopalcev in kopalk. Tudi v Savi in blejskem jezeru se že kopljejo. . Mile Klopčič, sotrudnik našega lista, je spremenil svoj naslov, ki ae glasi sedaj: M. K., Ljubljana 7, Alešovčeva ulica 40. Na to opozarjamo njegove ameriške znance ter one, ki se obračajo nanj po kakšna pojasnila. Belokrajlnake: Na Vinici je posestniku MikuliČu zgorel čebelnjak a 25 panji. Kako je nastal požar, ne ve nihče. Rešiti ni bilo mogoče ničesar.—V Ru-četni vasi so pokradli tatovi Iz zidanic trem gospodarjem krog 6 hektolitrov vina. Tatovi so irišli kar q ty>nji in vozom, vdrli r zidanice ter ai natočlll sode in jih odpeljali.—V Črnomlju so podrli te dni tako zvano Spraj-cerjevo hišo, kjer je bila včasi gostilna. Bila je to zadnja lesena hiša, kakršne so tipične za Črnomelj sko okolico. Stavbeniki, vlada in cementni kartel Jugoslovanske tovarne cementa so se združile pred letom v kartel, ki je organiziran v obliki skupne prodajne organizacije. Kartel je s tem prekinil dotedanje kohkureiične boje med posameznimi tovarnami, v katerih so se tepli z zniževanjem cementne cene. Odkar so tovarne združene v kartel, so sporazumno zvišale cene cementa v snem letu za nad 20%. S tem hočejo baje nekoliko pokriti "izgubo," ki so jo imeli zaradi prejšnjega konkurenčnega zniževanja cen. Ta podražitev cementa pa je seveda neugodno vplivala na gradbeno delavnoat, ki je zastala. S tem pa so trpela veliko izgubo tudi gradbena podjetja in gradbeniki, ki Jim je začelo primanjkovati dela. Zato ao gradbeniki na to opozorili miniatfr za trgpvino in in-dustrijo, ki pa je re Nfcel, da nimajo oblasti nikakfega direktnega vpliva na kartel. . Zato je trgovinako ministrstvo samo prijaieljeko priporočilo cementnim tovarnam, naj znižajo cene cementu. Kartel ne mara poslušati. Zdaj pa je mlnlsterstvo zagrozilo, da bo znižalo zaščitno carino na uvoz cementa, ki zdaj onemogočuje vsako tujo, inozemsko konkurenco. Miniater upa, da bo kartel že na to grožnjo odnehal s cenami ter Jih zoi-žal. To bomo seveda šele videli. Koliko eo kmetje dolžni Kmetje so ladolženl, pogosto do vrstu in v dolgovih tonejo. Sicer je bil Izdan izredni Zakon o zaščiti kmetov, ki-ščiti denarne zavode ter prepn^uje nasilno prodajo kmečkih posestev za-dolžencev. Mer pa je U zakon omejen le na pol leta, grunta zdaj vlada, tej naj počne potem. In so rekli, da je treba najprej videti statistiko, koliko in kako visoko so kmetje zadolženi. Zdaj zbira Privilegirana agrarna banka podatke o kmečkih dolgovih. Na temelju teh ugotovitev bo potem vlada s senatom in skupščino iakala nov način pomoči kmetom, ki so zaradi dolgov zašli na rob propada. Huda nesreča otroka. — V Preski pri Medvodah se j« pripetila huda nesreča. Iz hleva blizu cerkve Je ulal konj ter divjal po vasi. Ko je stopila 9-letna Kezika Peternel iz cerkve na prosto, je pridirjal konj o-krog cerkve ter podrl delnico na tla ter jI stopil na trebuh. Dekletce je dobilo hude notranje poškodbe. Otroka so prepeljali v nevarnem stanju v ljubljansko bolnico. Težko, da bo prebolela hude poškodbe. Poskušen samomor. V Šoštanju eo orožniki aretirali nekega 21-letnega delavca Ludvika M., ki je spolno zloraba tri mladoletne deklice. Pri aretaciji pa Je fant potegnil nož ter ai ga zabodel v prsi. Hudo ranjenega ao prepeljali v celjsko bolnico, a njegovo stanje ni nevarna Dva požara. — V Radehovi ob banovinaki cesti med Sv. Lenartom in Sv. Trojico v Slov. goricah je izbruhnil požar v hiši nekega poaestnika. Hiša je pogorela do tal V istem Času je nastal ogenj tudi pri kmetu Kocbeku v Vukovskem dolu pri Ja-renini. O obeh požarih sodijo, da sta bila podtaknjena. Napad in uboj v zidanici Pod Šentjursko goro pri Mirni peči je prišel v zidanico posestnika Franceta Lužarja (s Šentjurske gore) neki tujec, krog 80 Ipt stari popotni človek ter zaprosil vinogradnika za vino. Bilo je to proti večeru, krog Šeste ure. LUžar je rez natočil tujcu cel bokal vina, ki ga Je tujec popil ter nato še prosil za vi^o. Kramljala sta z gospodarjem o vseh mogočih rečeh, pridružili sto se jJma še Lužarjeva žena in soseda Ana Kranjčeva. Tujcu se kar nlkajnor hf mudilo, pridno Je pit ln govoril, tako da g« je moral krog 8. zvečer opomniti Lužar, da bo treba iti do- »08THI stilne popisi ameriške i stranke za Iste 1132 sociali- to bolj naravnost ali celo sirovo — tujec je namreč pri tem kar pobesnel, skočil iz zidanice na čeva se je zgrudifa v mlako krvi, Lužar pa je skočil proti tujcu, da bi mu vzdt nož iz rok. Tod^ tujec je napadel tudi tuiarja t nožem ter mu aadal mnogo ran po obrazu, prs$ In rokah. Lužar je z zadnjimi močmi zgrabil tujca, Žena pa m« j« topulila no« Iz rok. Nato Je Lužar s palico začel udrihati po tujcu, dokler se ni zgrudil nezavesten. Lužarja so keaneje prenesli domov ter odpeljali V kandljsko bolnico, tujca pa eo našli naslednje jutro mrtvega pri zidanici. Kako se js ves prepir in pretep vršil, še ni znano. Tujec je mrtev, Luiar leži težko ranjen v bolnici in je njegovflL-itanje zelo resno. Zidanja zgorela, — Pred dnevi je posestniku Vidmarju od Sv. Jošta zgorela zidanica v Jan-šcah. Ko je šel gospodar k maši, je videl, da zidanica gori in da bo kmalu vaa v ftepeto- K sreči nI imel v nji vsega vlnakega pridelka, sloer bi bila škoda |e bolj občutna. •Pllneko saetrupljeeje. -»Pred Škofijo Je 20-lotrif monter mestne plinarne Janko Drajnik popravljal'pokvarjeno pllnako napravo. Iz cavi je uhajal plin. Delavec ae je tako dolgo mudil z delom, da ga Je plin omamil ter ae Je neeavesten zgrudil. Prepeljali so ga v bolnico, kjer so ga apravill k zavesti ln iz nevarnosti. • Morilka obaejcaa. — Celjski veliki senat je te dni obaojil 48-letno čevljarjevo ženo Antonijo .Vetrihovo od Sv. Jedertl pri Zal-pu. Poročali smo o dogodku, zaradi katerega je stala Vetrino-va pred sodniki. Turnšek. ki ju je pogoste napadal iz maščevanja, ker sta pričala ob neki razpravi proti nJemu. V ailobranu Je Vetrlhova prizadejala Tum-šku taka-poškodbe, da Jim Je l-stega dne podlegel. Vetrikova ae zagovarjala s siiobranom. priznala pa je uboj. Obsodili ao jo na 8 leta robi je. Spet samomor. - V Podov! ai je zaradi neozdravljive bolezni vzel življenje poacetaikov sin Pranar Prelošnik. Vael je britev ter al z njo prereza 1 vrat, da je izkrvavel. Pokopali so ga na pokopališču v Slivnici pri Mariboru. PLATFORMA Pred polomom kapitalističnega sistema atojimo. Socialistična stranka je že davno napove- 5. Obsežen ia praktičen sistem javnih ln prostih posredovalnic sa delo. I Obveaen sistem zavnrova dala U polom. Ob mdnJI kam- nje proti brezpoaelnosti s za- j Slovmki Itirortai >*>4 panji je svarila ljudstvo pred naraščajočo neaigurnostjo ameriškega življenja in priporočala jo program akcije, ki bi, Če bi bil sprejet, lahko rešil milijone ljudi iz sedanjega njihovega taj gičnega položaja. Danes je v vsakem mestu Združenih držav na tiaoče brezposelnih mož in žena, ki so v krutem boju s pomanjkanjem in gladom, med tem pa tovarne počivajo in živež gnije na tleh. Milijone delavcev zaman išče dela, drugi milijoni io pa le deloma uposleni. • ' ' Brezpoaelnoat ln beda sta neizogibni poalcdlcl sedanjega sistema. Pod knpitaliimotti le majhna manjšine poseduje Indu- nvtjs delo. DelaVči in farmarji so prisiljeni dati velik del produktov svojega dela manjšini lastnikov. Ogromna večina v tovarnah, delavnicah, rudnikih, pisšrnah ln na farmah ima komaj toliko dohodkov, da s! tnore kupih le majhen del dobrin, ki se masno producirajo v Ogromni množini naših lndustrijsh. 1 Blago se kopiči; tovarne ss zapirajo Delavci ln delkvke ao odslovi J ette. Vse dežela je v paniki. V deželi, ki je tako bogata na slrovinah, strojih in izvežba-nlh močeh, da bi lahko statno poskrbele za vse svoje prebivalce—Sivi milijone oipb v pomanjkanju in velikih stiskah. pitalizem s aeboj neprestano nevarnost mednarodne vojne. Konkurenca med kapitalisti ia ■■■rilBMln Iftvesl sve- tovne trge i h Investicijske deže-mov. Mogoče -je napravil Lužar «* nuruvnmt »li C«lo airOVO KHP'IU1» J® »lia za- i poglavitni vtrok svetovne vojne, še danes vodi milltsrlstlčno in imperisllstlčno politiko, ki prav getfovo povzroči novo vojno, če ne bo pravočasno ustavljena. Rešitev ameriškega ljudstva is bede, ipsigurnostl, brezposelnosti, gospodarskih polomov, strašna potratnost! In vojne kapitalističnega reda je mogoga le združenem naporu delavcev farmarjev, organiziranih v unijah, kooperativah in pred-vaem v listni politični stranki. Stranki republikancev in demokratov, ki sta pod kontrolo velikih industrialcev ln finančnikov, nimata načrta, programa ne smisla, da bi nas tešili Is današnje krize. Ob času sedanjega poloma Je njun« glavna skrb ih željs, da pomagata Železniškim kraljem, bankirjem in varovalnim družbam. Socialistična stranka je edina demokratična stranka v Združenih državah, stranka de-avccv, katere program mor« odstraniti vzroke razrednega boja. razredne mržnje In socialnega zla izvirgjočega U kapitalizma. Socialistična stranka pršila ga preimf glavnih >iti pojKilno neodvisnost na podlagi pogodbe s drugimi de-Mami ss garancijo suversnatva oklov, * 10. Izvoz orožja U) streliva V tuj s dežele mora biti prepovedan. Socialistična stranka Združenih držav, slonela na gornjem le ,frienomieicče kr napredno državljane, aaj ee ji pridružijo in jI pomagajo razviti mogolao gibanje proti današnjemu poml-kanju Amerike v socialno katastrofo la sa sdravo pamet, pr» v^r»o<.i, mir in CsAnJs Jlw driajo preglav Madlson,. Wls. Sadjerejd v okraju I>oor al pulijo laae, ker so Češnje preveč obrodile. Ker nI kupcev v sled bojaanl kon-Intereeov, da bi I mm servnih padle c« Jo ša v taiogl. i da češenj sploh mošnost Je, da stopi rtov* ekere In preee ter jih skuša potem p*^ V p ton Sinclair: Za Prosvtto prevel Buri Navadno ita ae vocila z avtomobilom. Kjerkoli je bil kak sejem, skupščina aH piknik in ae zbrala množica ljudi, tu eta bila tudi ta dva. Periklej Priam ae je uitevil, kjer Je.bila gneča največja, vihtel velik fočni zvonec ter a poročal množici, da njegov šivljenjski elikair prežene vee težave aveta, odreši vaeh bolečin in velja ateklenica le en dolar. Ni pa povedal, da vaebuje petnajst procentov opija. Peter je moral podajati steklenice in kaairati denir; vsied tega je pozorno motril okolico, ko je zopet videl množico ljudstva. Morebiti ae zbirajo okoli prodajalci, ki prodajajo obli* proti, kurjim očesom, ali pa ponujajo čistilno sredstvo, a katerim ee odstranjujejo madeži črnila, ali razkazuje kak potujoč umetnik svoje spretnosti, pri katerem bi Peter morebiti lahko prislužil vsaj maslen kruhek/ Peter se je prerival skozi množico, a pričakovanega nI nsšel. V gneči so prodajali le male ameriške zastavice z napisom: "Prebudi se, Amerika!" Na nasprotni strani ceste je opazil na sodu stoječega govornika, in Peter se Je šaril med množico, si s komolci delal prostor, se oprostil nekaterim, dokler se ni izmuznil it gošče. Znašel se Je pred praznim prostorom, ki Je bil najbrže namenjen povorki. Neskončno vrsto l/udi so zadrževali modro-uniformlrani stražniki. Peter se js baš namenil, da prekorači prazen proetor — v istem trenutku ae mu je pa zazdelo, da se Je zrušil svet. Drugo poglavji Kdor opisuje dogodke, naleti na nepremagljive ovire. . Kaj izrednega ee lahko izvrši v momentu, besede pa, s katerimi ae isto opisuje, pridejo posamezno v dolgi verigi. Dogodek ae lahko izvrši brez napovedi, pri pripovedovanju pa ga Je treba pripraviti, zgraditi, vibuditi zanimanje in ga dvigniti do možne višine. Ako bi pripetljaj, ki se je zrušil da Petra Gudfeje in mu določil usodo v trenotku, ko je nameraval prekoračiti peeto — hoteli ^ natisniti s velikimi črkami, bi v časopisu zavzelo vso prvo stran in le ne bi mogli njegovega doživljaja točno opisati. Konec aveta, si Je mislil Peter, kakor hitro ao bili njegovi do amrtl prestrašeni možgani zmošni prve šibke misli. Seveda, prvotno mu ^ Je prenehala vaaka miselnost; bil je le občutek nekega groznega tuljenja, kot bi ee ves svet ispremenil v zvoke, v občutek bleščeče svetlobe, kot bi ee utrgali bliski z neba, in udar, kateri ga je dvignil kot pereace ter vrgel ob ete-no hiša na drugi atranl ceste. Peter je padel na pločnik In oblešal kot brezlik kup, alep, gluh in ohromel. Tam J« obležal — aam ni vedel kako dolgo — dokler ae mu nieo polagoma povrnili vai čuti in tedaj Je v zmešnjavi spoznal: Rahel siv dim je lešsl na zemlji, ki ga Je pekel v nosnicah in jeziku, slišal krike, vzdihe, atdkanje in hrup. Nekaj je ležalo na Petrovih prsih in dozdevalo se mu je, da ga duši. Krčevito Je napel vse sile, da bi a sebe odstranil breme. Njegove roke so zgrabile v nekaj vročega, mokrega, lepljivega, in prestrašeni Peter je spoznal, da leži na njem rsz-mesarjeno človeško truplo. Da, bil je konec sveta! Ae pred par dnevi, takrat Je bil Peter še verujoč član Prve apostolske cerkve, Je nekoč poslušal dušo pretre-sujoče poročilo razodetja. Valed tega Je tudi vedel, da j* bilo sedaj konec aveta. 4 Ker ao njegovo vest tešili mnogoteri grehi in ni šele!, da bi ae pojavil tak pred božjim obličjem, je a strahom pogledal preko mrtvih Sto procentov in ranjenih ter ugledal pred poalopjem vrsto zabojev, katere ao tja nanoeilf radovedni gledalci, da z njih lažje pregledajo tiaočglavo množico. Peter ae je pričel plaziti in ko je videl, da ae mu je to posrečilo, se je zavlekel k zabojem, se vaedel v enega izmed njih in ae tako skril pred svojim bogom. Ves krvav je bil, a nI vedel, Je li njegova ali tuja kri. Trepetal je v grozi; šklepetal je z zobmi kot jezljiva žolna. Polagoma pa je atrah popustil in Peter spoznal, da .verskih resnic Prve apoatolake cerkve v American CityjU ni nikdar resnično in goreče veroval. Priatohrii je atokanju ranjencev in tuljenju množice t«r si poizkušal raztolmačiti, kaj se je dogodilo. Nekoč je bil v American Cityju potres — ali ae je t* ponovil? Ali Je sredi glavne ulice izbruhnil vulkan 7 Ali Je razneelo plinsko napeljavo? In, ali Je te vee minilo ter ne bo nikakth eksplozij več? Ali bo vulkan še nadalje bljuval ogenj ter treščil Petra z njegovim zabojem vred skozi zidovji Guggenhei-mereove trgovine? Peter Je čaka) in slišal strašno stokanje umirajočih, ki so prosili pomoči. Slišal je tudi ukazujoče glasove in vedel, da morajo biti to stražniki; sigurno prispejo v kratkem še rešilni vozovi. Morebiti je tudi on ranjen. Naj bi li zlezel iz zaboja Ur ae dal preiskati'? Nenadoma se je domislil svojega želodca in njegov razum, katerega je dvajsetletni boj s ectvraš-nim avetom zelo zbiatril, je trenutno, apopnal možnost, katero mu je naklonila usoda, fzdal ee bo za ranjenca, simuliral nezaveet in glu-mll živčne napade — in odneali ga bodo v bolnico, položi H v mehko posteljo, mu dali jeeti. Morebiti ga obdrže kar nekaj tednov in mu končno še Izroče nekaj denarja, ko g^ bodo zdravega odpuatili iz bolnice. Morebiti ae bo v bolnici našla zanj kakšna zaposlitev — kaj prav lahkega — pri čemer je potreben aamo razum. Morebiti potrebuje Šef-z pel Iste 117», as Ha- Za luspa staae ss pel UM, as vas lete pa H M, daai sa lnepe fl.Tf. Claal doplača Je sama %IM sa i Ust eteae aa celo lete 91 JO. Uprava ištvo TROSVETA* mi I. Lswadale A ve. POJASNILO Vsied depresije in ogromne krize, ki je zmlela tudi naše člaaatvo esirema naročnike na* šega Usta Prosveta, je potrebno, d a pojavu iio^ * ■ tos opnlkom Proevete, da lahko vsaaMjo od narošnHrt* ss list PreeveU naročnino tudi samo sa pol lete in kjer* nI drugače tudi ao ss četrt leta. Vzemite kar ss dobiti da, ksr razmere zahtevajo to. Ust Proevete je zelo prizadet v ti krizi ia zato apeli- da akušajo kjerkoli mogoče o-hraniti naročnike m dnevnik. Apeliramo tudi na posamezne naročnike, da na j če le mogoče poravnajo svojo narbčaino In še ni mogoče plačati celoletno plačajte polletno naročnino, as da ae ohrani list šs nadalje kot dnevnik. M Pfr. Oodiaa, npravitelj. V JUGOSLAVIJO u ibm Na Hitrem Ekspresnem Parniku ILE DE FRANCE 21. JUNIJA—8. JULIJA (opolnoči) PARIŠ 2«. JUNIJA IN 22. JULIJA LAFAYETTE 16. JULUA Znižane cene v vse kraje v Jugoslaviji. Zs PofeMil* i> aota« lWto nnhjt, i>oobiaščene agente 306 N. MICHIGAN AVE., CHICAGO 128 S. Third St., Minneapolis, Minn. IZLET v DOMOVINO Pod osebnim vodstvom VELIK LETNI IZLET s velikim in hitrim paraikom BERENGARIA ki odpluje h New Yorka 7. JULUA Gospod John Krmpotich, večletni uradnik CUNARDOVE LINIJE bo spremljal potnike, in skrbel za vae ugodnosti tekom potovanja. Oglasite ae kar najhitreje na NAROIRŠ POTNIŠKA AGENCIJA W. ARBANA8 - L. DRNEK 1664 Bine Island Avenue Chicago, HI. Telefon CANAL 1283 NAROČITE SI DNEVNIK UST PROSVETA Is ene druilae te Is Do .1.1..- i re snopa v. prišteje ešea, šva aH tri •aprsMsI** list Prosveta sae letno aarefalae Kar pa člaaS:Šeili!lŠe ipd ae H« te pHfUJe k naročnini. Ml prištejemo t na Hat PieeveU Ia sega naalova k ea» ftli Bš^IftBd %6M Iš •l.2e aa tadsik, dva ali tri Oaaa It me drašine k eni naročnini. Torej eešaj al vsraka, reči, da )a lfaat pr^ drag sa liana 8. N. P. J. Ust Proaveta Je vaša lastnina la gotovo )• skaro v rsaU drašlnl nekde, Id bi tU «tal llat vsak dan. Torej sedaj laate priliko, da aa tndl VI narečlU aa dnevnik Proavato. Cena Usta PreavaU Je: Zs Zini drŽave Ia Kanado UM 1 tednik le.......... v. »i. S tednika In............ S tednike In.........LM,^ Ispohdta apodajl kape«, priloŠIto potrebno vsoto denarja ali Meaej Order v pismu In al naročita Proavato, llat, Id Ja vaša iM^^^^^H Za Cieero In Chleage Jo......HM 1 tednik ln...............u# 2 tednika In.............. S>1§ S tednike la..............lil Kadar ste nadlegova- nf vskd zaprtniee ZaprtaiM povarola, da te nabarf jo Krupcol pMPll,ll pO Ti h«lartl. U*rpM«rm smais. Msns-I^oe *U* si ua In krmi tok boiMal a*Mlh aaovl, ojtjujf obiati in mvhur in prrftnc uyrtnlco Ko