Poitnina plačana v gotovini Speci, in abbon. postale - II Gruppo 70 % i Wk UREDNIŠTVO IN UPRAVA: 34170 Gorica, Riva Piazzutta, 18 - Tel. 83-177 PODUREDNIŠTVO: 34135 Trst, Vicolo delle Rose, 7 - Tel. 414646 Letna naročnina, Italija . . Lir 8.000 Letna inozemstvo .... » 13.000 Letna inozemstvo, USA dol. 15 Poštno čekovni račun: štev. 24/12410 Leto XXX. - Štev. 49 (1532) Gorica - četrtek, 14. decembra 1978 - Trst Posamezna številka Lir 200 Trnova pot človečanskih pravic B0 ŠKOFIJSKO ZBOROUABIJE ODPRLO H0U0 POGLflUJE ? Važen dogodek v zgodouini tržaške Cerkve 10. decembra 1948 je generalna skupščina Organizacije združenih narodov v Nevv Yorku slovesno odobrila »Izjavo o človečanskih pravicah«. Takrat je ta organizacija štela 58 držav članic; 48 držav je glasovalo za Izjavo, dve sta bili odsotni, 8 se jih je vzdržalo, nihče ni glasoval proti Izjavi. Med vzdržanimi so bile naslednje države: Saudska Arabija (muslimanska država, ki se drži korana, kateri ne priznava ženski enakih pravic kot moškemu) ter socialistične države: Belorusija, Češkoslovaška, Jugoslavija, Poljska, Ukrajina, Rusija in še Južna Afrika, ki je zmeraj izvajala rasistično diskriminacijo. V Izjavi o človečanskih pravicah so zagotovljene tiste svoboščine državljanov, ki jih povsod poznamo kot »demokratične svoboščine«. Obsegajo izjavo o enakopravnosti vseh ljudi brez razlike na raso, vero, stan, jezik; pravico do svobodnega izražanja misli, vesti, vere; svobodo organiziranja, tiska, propagande; svobodo se nastaniti, kjer kdo želi itd. Gre za svoboščine, ki jih najdemo bolj ali manj jasno izpovedane tudi v vseh sodobnih državnih ustavah, tudi socialističnih, saj si danes skoro nobena država ne upa zanikati tistih osnovnih svoboščin, ki so bile slovesno razglašene v omenjeni Izjavi OZN. Tako državo bi vsi imeli za nazadnjaško, konservativno, nedemokratično. Tega se pa vsaka država in režim bojita. PRISTRANSKO IZVAJANJE ČLOVEČANSKIH PRAVIC Toda že dejstvo, da so se nekatere države vzdržale, priča, kakšno usodo so Izjavi namenile: namreč da bo zanje ostala le kos papirja za propagando, ne pa osnova državljanskega sožitja. Trideset let zgodovine priča, da je to bilo res. Večina muslimanskih držav je še vedno daleč od tega, da bi priznavale npr. enakopravnost med možem in ženo, da bi dovoljevale svobodo vere tudi tistim, ki niso muslimani. Južna Afrika in še nekatere države okrog nje se še vedno držijo »apartheida«, ko imajo črnce za drugorazredne državljane. Socialistične države vseh inačic pa prav tako poznajo državljane prve in druge kategorije (partijce in ne-partijce, oz. ateiste in verne), zanikajo svobodo združevanja, besede, propagande, zlasti verske, zapirajo državljane zaradi njih političnega prepričanja. Gre za dejstva, ki o njih poroča svobodni tisk vsak dan. ODPOR ZOPER PREZIRANJE ČLOVEČANSKIH PRAVIC Kot odpor zoper takšno preziranje osnovnih človečanskih pravic, ki so jih države sprejele v Združenih narodih in potrdile v svojih ustavah, niso se jih pa držale, je nastal pojav, ki ga poznamo pod imenom »disidentstvo ali oporečništvo«. Ta pojav se je začel okrog leta 1965 v Sovjetski zvezi ter se od tam razširil še na druge socialistične države. Gre za gibanje, ki ni nasilno, ki ne stremi, da bi spremenili socialistični družbeni red, temveč hoče samo to, naj bi režimi spolnjevali slovesno sprejete obveznosti in v ustavi zajamčene pravice in svoboščine državljanov. Oporečniki so torej borci za izpolnjevanje ustave proti partijam in režimom, ki ustavo teptajo in se ne držijo izjav, slovesno sprejetih na mednarodnih konferencah (OZN, Helsinkih in drugod). Oporečniki so torej živa vest v posameznih državah. Ker pa bi vsak hudodelec rad umoril svojo vest, zato tudi vsi takšni režimi in države na razne načine preganjajo oporečnike. Druga ustanova, ki zbuja človeško vest, je Amnesty International. Nastala je prav spričo ugotovljenih dejstev, kako se po številnih državah teptajo človečanske pravice. Pri tem ne dela izjeme, za kakšne režime gre: levičarske, desničarske, kapitalistične, ideološke oz. verske. Pogumno pred vsem svetom razkrinkuje primere ljudi, ki so zaprti samo zaradi svojega osebnega verskega ali političnega prepričanja. VATIKAN IN ČLOVEČANSKE PRAVICE Tretja taka ustanova bi morala biti katoliška Cerkev. Pravim: »Morala bi biti«, ker, na žalost, ni zmeraj bila. Aleksij Floridi v knjigi »Moskva in Vatikan« pravi, da je od zadnjega koncila dalje Vatikan menil, da je prvenstvena naloga Cerkve ta, da se bori za mir na svetu. »Pacem in terris« da je njena prvenstvena naloga v sedanjem svetu, češ ostalo bo prišlo polagoma. Isti avtor pa se vprašuje: »Toda ali se more graditi resničen mir, če molčimo ob krivicah in nasilju, ki se izvaja nad državljani?« Od časov Janeza XXIII., moramo priznati, da se je vatikanska diplomacija bolj zanimala za mir in ekumenizem kakor pa za obrambo človečanskih pravic, tj. za obrambo nedolžnih ljudi, verskih skupnosti, miroljubnih gibanj oporečnikov. Sedaj ob 30-letnici Izjave o človečanskih pravicah pa je sv. oče Janez Pavel II. poslal generalnemu tajniku OZN posebno poslanico, kot to poročamo na drugem mestu. Zdi se, da je z njegovo izvolitvijo Cerkev dobila novega poguma zoperstaviti se raznim vrstam nasilja. Kmalu bomo obhajali rojstvo Deteta Jezusa. France Prešeren je ob tem dogodku takole zapel: »Po celi zemlji vsem ljudem mir bodi! Tako so peli angelcev glasovi v višavah pri Mesijasa prihodi: da smo očeta enega sinovi, ljudje vsi bratje, bratje vsi narodi, da ljubit’ mor’mo se, prav’ uk njegovi.« (Krst pri Savici) Vesoljno bratstvo in vesoljen mir je sad Kristusovega prihoda na svet. Ljudje bodo lahko podpisali še desetine izjav o človečanskih pravicah. Ce te izjave ne bodo izhajale iz vere v Kristusa, bodo še naprej ostale samo za propagando. Cerkev in kristjani moramo prvi v to verovati In se za to boriti, tudi za ceno mučeništva kot sovjetski disidenti. K. H. Poriv Krščanski demokraciji V zadnji številki verskega lista »Dom«, ki ga izdajajo duhovniki Beneške Slovenije, najdemo oster poziv do voditeljev DC, naj ta s-tranka spreimeni svoj odnos do prebivalcev Nadiških dolin. Takole je rečeno: V naših dolinah se vedno bolj poglablja prepad med pristaši DC in njenimi volivci ter med domačo duhovščino in farnimi občestvi. Ob vsakem novem napadu na naravne pravice in upravičene zahteve domačega prebivalstva se ta položaj vedno bolj slabša, kot je to primer lažnivih odgovorov, ki jih je vodstvo DC vsililo občinskim upravam, kako naj odgovore na vprašalno polo ministrske komisije za izvedbo Osimskih sporazumov. Krščanski demokrati so pokazali, da so popolnoma izkoreninjeni iz občestev Beneške Slovenije. Obenem poteka znotraj DC proces neprestanega obubožanja glede krščanske usmerjenosti stranke. Tudi je DC brez čuta za kulturne probleme prebivalstva, M so velika skrb domače duhovščine in resnično krščanskih oseb skupaj z drugimi političnimi gibanji. Morda je DC v nadi-ških dolinah prispela na konec svoje poti! Ce bo DC še naprej trmasto vztrajala na svojem zadržanju in naprej zastavljenih stališčih ter se sprenevedala ob razvoju novih idej in zorenju novih dogodkov, se predajala okameneli in samomorilski ne-gihnosti, bo števiilo njenih volivcev neizprosno splahnelo, saj nočejo biti več varani in vodeni za nos kot do sedaj. • V Hanoju je umni nadškof in kardinal Jožef Marija Trin Nhu Khue. Star je bil 79 let. Duhovnik je postal leta 1933, škof 1950, kardinal 1976. Zadnjega koncila se ni mogel udeležiti, pač pa zadnje sinode škofov. Prisoten je bil tudi na zadnjih dveh papeških volitvah. Splošno mnenje je, da pomeni škofijsko zborovanje važen mejnik za tržaško Cerkev, zaradi tega pač, ker je bila dana možnost vsej Cerkvi, da je spregovorila in zaradi poudarka slovenski verski skupnosti v škofiji. Večkrat se bomo še vrnili na ta dogodek, ga razčlenili in ga tako skušali presaditi tja, kamor še ni prišel. Za danes se omejimo le na kroniko tega pomembnega dogodka. Četrtek 7. decembra. Slovesen začetek v stolnici s somaševanjem tržaškega škofa ter goriškega in obeh videmskih, poleg štirih duhovniikov-članov pripravljalnega odbora. Po maši je govoril p. Bartolomeo Sorge, ki *Naš otrok«, ki je odprlo to jesen v prostorih Mohorjevega doma dvojezičen vrtec za 25 otrok. Oblasti so morale priznati, da ga bodo takoj po uradni potrditvi podprle tako kot druge zasebne vrtce. Ta pobuda kaže, da se je v mišljenju slovenskih Korošcev marsikaj spremenilo. Sedaj jemljejo pobudo sami v roke in ne čakajo s prošnjami in so siti moledovanja, kdaj se bodo oblasti usmilile njihovih prošenj. !■ Posebna vatikanska delegacija s kardinalom Bertolijem na čelu je obiskala težko preizkušam Libanon, da se na licu mesta seznani s položajem ter pomaga pri iskanju miru za to nesrečno deželo. Ber-toli se je sestal s tamkajšnjimi voditelji raznih narodnopolitičnih skupin, ki si medsebojno nasprotujejo, obiskal je predsednika države, vlade in parlamenta kakor tudi maronitskega patriarha Koreiikeja. Ta je dejal, da je edina pot do miru narodna sprava, v kateri bodo imeli vsi iste pravice in dolžnosti. ■ Ministrski predsednik G. Andreotti je predstavil senatu osnutek revizije konkordata med italijansko državo in Vatikanom. . Več kot enajst let je bilo potrebnih, da je mešana komisija izdelala za obe strani sprejemljiv osnutek sprememb. Najbolj sporna vprašanja so bila družinska zakonodaja, verska vzgoja in cerkvena imovi-na. Po dveh dneh razprave je senat skoraj soglasno odobril resolucijo, ki pooblašča vlado, naj nadaljuje in zaključi razgovore z Vatikanom. ■ Trije roparji so napadli hišo na deželi blizu Turina, kjer živi 76-letni kardinal Mi-chele Pellegrino, odkar se je odpovedal tu-rinski nadškofiji. Roparji so od kardinala zahtevali denar. Našli so 230.000 lir, s seboj pa so odnesli tudi kardinalov škofovski prstan in zlato medaljo. ■ V sicilskem prelivu je tunizijski izvid-niški čoln napadel eno štirih italijanskih ribiških ladij, ki so lovile blizu otoka Ku-riat. Na tem področju je ribolov v skladu z italijansko-tunizijskim sporazumom dovoljen. Pri streljanju s strani Tunizijcev je bil smrtno ranjen 44-letni Francesco Passalacque, oče šestih otrok. ■ Pretekli teden je bilo v Španiji ljudsko glasovanje o novi ustavi, ki jo je prej že odobril španski parlament. Vendar se je pokazalo, da kar 32 odstotkov' volivnih upravičencev ni šlo na volišče. Od 26,5 milijona volivcev jih je namreč glasovalo le 18 milijonov. Od tistih, ki so se volitev' udeležili, je za ustavo glasovalo 87,8 %, proti pa 8,9%. Neveljavnih glasov je bilo za 4,3 %. Politične stranke so v glavnem novo ustavo podprle, prav tako tudi sindikati. Najmanj ugodni rezultati so bili zabeleženi v deželi Baskov. Tam je volilo komaj 45,5 %. Od teh jih je bilo za ustavo 69 %. Teroristična organizacija ETA je prebivalstvo pozvala, naj ustavo odkloni. To se je tudi zgodilo. Pa tudi v Galiciji so bile nekatere pokrajine, kjer je prišlo do odklonitve ustave. Tako se je npr. v provinci Orense vzdržalo glasovanja kar 60%. Odločilni vpliv je imela tam izjava tamkajšnjega škofa, da odpira nova ustava vrata razporoki. B Bolgarija je prekinila diplomatske odnose z Egiptom, potem ko je egiptovska policija vdrla v prostore bolgarskega poslaništva in zahtevala od poslanika Vladi-kova, da se ji izroči nekega Bolgara, češ da je napadel tri žene neke družine, ki se ni hotela izseliti iz poslopja, kjer je bolgarsko poslaništvo. a V gradu Akershud na Norveškem je bila podeljena v nedeljo 10. decembra letošnja Nobelova nagrada za mir. Izraelski predsednik Begin jo je dvignil osebno, Sadata pa je zastopal njegov svetovalec Ma-rei. Tako Begin kot Marei sta izjavila, da ni druge poti kot iskanje miru in po tej poti sta obe strani trdno odločeni iti naprej. ■ V starosti 80 let je umnla v Jeruzalemu Golda Meir, bivša predsednica izraelske vlade. Rodila se je leta 1898 v Kijevu v Ukrajini, sedem let stara se je s starši preselila v ZDA, lota 1921 pa se je naselila v Palestini. Po razglasitvi nove judovske države je bila najprej veleposlanik v Moskvi, nato minister za delo in za zunanje zadeve. Pri starosti 70 let je postala ministrski predsednik. Leta 1974 je odstopila zaradi kritik, da njena vlada ni znala predvideti egiptovskega napada čez Sueški prekop. a Dve milijona oseb sc je v iranski prestolnici Teheranu udeležilo protestne povorke zoper šaha Pahlevija. Udeleženci so zahtevali, cla odide in vzklikali zoper ZDA, ki da mu dajejo vojaško oporo. Demonstracija je potekla brez incidentov, vojska in policija pa se nista dali videti. Ob tej priložnosti je bil objavljen politično verski program opozicije v 17 točkah. Prva pravi, da je Homeini, voditelj šiitskih muslimanov in trenutno v Parizu edini upravičen voditi državo. Potem je rečeno, da je treba sedanji režim odpraviti ter dati deželi islamsko vlado. ■ Po desetih letih prizadevanja je varšavska nadškofija le dobila dovoljenje za postavitev novega duhovskega semenišča na prostoru, kjer je bil pred zadnjo yojno zavod redovnikov maristov. Z MARIJO COSPODU NAPROTI Koliko adventov, božičev in drugih praznikov smo že preživeli kot člani Kristusove Cerkve! Cerkvena leta se vrstijo drugo za drugim, da bi duhovno rastli, doprinašali vedno več sadov dobrih del. Kako je z nami? Ali moremo biti s seboj zadovoljni? Knjiga Razodetja je polna čudovitih opisov tega, kar se dogaja v nebesih okrog božjega prestola, kjer nebeščani častijo vsemogočnega Boga. Enake časti je deležno Jagnje (Kristus), ki mu prepevajo: »Vreden si, da vzameš knjigo in odpreš njene pečate, zakaj bil si žrtvovan za nas in si nas s svojo krvjo Gospodu odkupil iz vsakega rodu in jezika in naroda in ljudstva« (Raz 5, 9). Videc sv. Janez Evangelist je kakor z visoke gore gledal nebesa kot sveto mesto Jeruzalem, ki je prihajalo z neba in imelo božje veličastvo. Njegov sijaj je bil podoben najdražjemu kamnu. Svetilnik tega mesta je Jagnje. »In hodili bodo narodi v njegovi svetlobi in kralji zemlje prinašali vanj svojo čast in slavo. Njegova vrata se ponoči ne zapro, kajti noči tam ne bo. In prinašali bodo vanj slavo in čast narodov« (Raz 22). Lepota in blaženost nebes naj zbudita v nas vroče hrepenenje po njih, da bi na strmi in težavni poti mogli premagati vse ovire, nevarnosti, preizkušnje, saj se po besedah apostola Pavla »trpljenje sedanjega časa ne da primerjati s slavo, ki se bo razodela nad nami« (Rim 8, 18). Advent je čas resnejše priprave na božič. V duhu obnavljamo in podoživljamo pomembne dogodke iz zgodovine odrešenja, pa se hkrati tudi pripravljamo na bodočnost. Prvi Kristusov prihod je tudi napoved drugega prihoda, kateremu gremo naproti. Pri prvem sta važno vlogo igrala Janez Krstnik in Marija Devica. Janez je »uradno« pripravljal pot Jezusu med izvoljenim ljudstvom, Marija pa je bila izbrana za Odre-šenikovo mater. Svojo vlogo je najpopolneje izvršila, saj je kot Jezusova mati ves čas do križa z njim sodelovala pri delu odrešenja. Marija je bila izvirnega greha obvarovana in jo zato častimo kot Brezmadežno, pa tudi osebnega greha ni imela. Marija je še danes soudeležena pri delu odrešenja. Zadnji koncil pravi: »Marijino materinstvo v redu milosti traja od časa izvolitve, ki jo je v svoji veri dala ob oznanjenju in jo je brez omahovanja ohranila pod križem prav do dovršitve vseh izvoljenih. Vzeta v nebesa te zveličavne naloge ni odložila, temveč nam z mnogotero priprošnjo še naprej pridobiva darove večnega zveličanja. V svoji materinski ljubezni se zavzema za brate in sestre svojega Sina, ki še potujejo in so v nevarnosti in stiskah, dokler ne bodo prišli v blaženo domovino.« (Iz okrožnice koprskega škofa J. Jenka) llllllllllllimilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllltllllltllllllllllllHIIIINIIlIllIllllllllllllllllllllllllllllllllllllMllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll! Kamenčki Vase zaljubljeni pevci Ob letošnji Cecilijanki se je zvrstilo na odru Katoliškega doma okrog 350 pevcev in pevk. Največ jih je bilo iz Gorice in njene okolice. Poslušalci so dvakrat napolnili dvorano, zlasti je bilo veliko občinstva pri nastopu v nedeljo 19. novembra. Vse lepo in prav. Toda vprašanje se zastavlja, ali ti pevci v resnici ljubijo petje ali ljubijo le same sebe. Kajti v nedeljo 10. decembra se je zgodilo, da je v isti dvorani gostoval orkester iz Šempetra in moški zbor iz Bilj. Koliko je bilo pevcev s Cecilijanke pri tem koncertu? Ne bom pretiraval, če rečem, da jih ni bilo deset. Zato ponavljam: Ljubijo naši pevci petje ali ljubijo le sebe? Kdor ljubi petje, hodi poslušat tudi druge zbore, kdor ljubi sebe, pride v dvorano samo, kadar sam nastopa. Kaj se pravi ljubiti petje, priča neki zborovodja z onstran državne meje, ki ima dober zbor, toda kadar je kaj v Katoliškem domu, posebno če je kak pevski nastop, je zmeraj navzoč. To je ljubezen do petja. (r+r) Kakor na skrivalnicah V nedeljo 10. decembra popoldne smo na tržaški pomorski postaji zaman iskali slovenski napis, ki naj bi opozoril, da se v tem poslopju vrši škofijsko srečanje. Potem smo prav na robu velikanskega italijanskega lepaka »Convegno diocesano« zasledili slovenski napis, ki je v navpičnih in precej skromnih črkah nosil slovenski naslov »Škofijsko zborovanje«. Opazil ga je le tisti, ki ga je pazljivo iskal, prav kakor na skrivalnicah. Zop. partizanom. Leta 1947 je bil zaprt, po prestanem zaporu leta 1955 pa je prešel v Italijo, od tu v Anglijo, kjer je delal pri BBC. Leta 1960 je dokončal svoj doktorat v Frei-burgu v Švici, učil v Daki v Pakistanu, potem na univerzi St. Andrevvs, od leta 1965 pa na univerzi v Glasgovvu. Je pisec številnih gospodarskih študij, ki so izšle predvsem v angleščini, v Londonu, Nevv Yorku, v francoščini (Pariz), v pripravi pa je tudi knjiga o jugoslovanskem samoupravljanju (Jugoslav Economv under Self-Menagement). • Za naslednika leningrajskega metropolita 'Nikodima, ki je umrl v avdienci pri Janezu Pavlu I., je sinod ruske pravoslavne Cerkve postavil 54-detnega Antonija Melnikova, ki je bil doslej metropolit v Minsku (Beli Rusiji). V zadnjih letih je obiskal Indijo, Etiopijo in več dežel Tretjega sveta. Nedavno je prejel odlikovanje sovjetskih oblasti. Znamenje, da se z nji- . mi dobro razume. • Prva skupina Slovencev, ki se je srečala z novim papežem Janezom Pavlom II , so bili romarji iz Velikih Lašč na Dolenjskem, ki jih je pripeljal njihov kaplan Franc Novak. Udeležili so se 29. novembra splošne avdience v veliki Nervijevi dvorani. Ko so naštevali narvzoče romarske skupine, so imenovali tudi slovensko. Papež se je posebej ustavil pri dveh nekdanjih študentih »Slorvenika«, sedaj profesorjih teološke fakultete v Ljubljani. To sta dr. Franc Oražem in dr. Rafko Valenčič. Papež jima je izročil pozdrave za profesorje in bogoslovce kakor tudi za nadškofa dr. Pogačnika. Bralci pišejo Slovenci po svetu »Ali delavci lahko upravljajo?« Tak naslov nosi angleška študija (Can Workers Manage?), ki jo je preteklo leto objavil IEA (The Institute of Economic Affairs - Inštitut za gospodarske zadeve v Londonu). Poleg profesorjev Chiplina in Coynea z univerze v Nottinghamu je pri njeni sestavi sodeloval rz obširnim poglavjem tudi prof. Ljubo Sire, slovenski rojak, ki poučuje na univerzi v Glasgovvu na Škotskem. Sire omenja med drugim delavske svete, primer jugoslovanskega samoupravljanja in tamkajšnjo delitev dobička, pri čemer ugotavlja, da delavci niso zavzeta za to, da bi iz dohodka podjetja namenili več naložbam, ampak so za večje plače; v različnih podjetjih z različnim dohodkom pa da so tudi plače različne. Pač pa je jugoslovansko gospodarstvo skoraj v celoti prešlo na tržni mehanizem, kar mu daje večjo živahnost in prožnost v primeri z gospodarstvi drugih socialističnih držav, študija je ena najtehtnejših te vrste, oprta na jugoslovanske uradne podatke in študijsko strokovno literaturo. Prof. Ljubo Sire je doma iz Kranja, letnik 1920. Študiral je na gospodarski fakulteti v Ljubljani, bil v Švici in se med vojno vrnil v Jugoslavijo, kjer se je priključil Moje misli na tujem Delam v Nemčiji. Opazujem, razmišljam in primerjam razmere doma in na tujem. Zadnje čase so se mi porodile te misli: 1. Torej, so jih le izpustili. One štiri nemške teroriste namreč, ki so se zatekli v Jugoslavijo. V Beogradu so upali dobiti zanje kar osem hrvaških nacionalistov, za katere niso mogli doprinesti dokazov, da so res teroristi. Kar me kot Slovenca žali, je zahteva: dva Hrvata za enega Nemca. Je mar človek nemškega rodu več vreden kot Slovan? 2. Omenjene nemške teroriste so imeli v Beogradu priprte (gotovo se jim ni slabo godilo!), ker so se pritihotapili v Jugoslavijo z lažnimi potnimi listi. Z istimi potvorjenimi papirji so jim potem pustili prekoračiti državno mejo. Tudi ta »doslednost« me preseneča. 3. Tu v Zahodni Nemčiji se prepirajo politiki in javnost ob vprašanju, ali naj bodo nacisti in levičarji državni uradniki, zlasti ali sinejo biti vzgojitelji mladine na šolah in univerzah. Pri nas v Jugoslaviji so to vprašanje že uredili: verni ljudje mladine ne smejo učiti. In glej čudo: kar /e v Jugoslaviji za režim nekaj povsem logičnega, naravnega in pravilnega, je v Zahodni Nemčiji, ki je sprejela zakon zoper nameščanje nacistov in komunistov v javne službe, zločin zoper demokracijo. Jugoslovanski komunisti kot komunisti po vsem svetu imajo dve merili: eno za domačo uporabo, drugo za izvoz. Davorin P., ZR Nemčija Kulturna pmdad n Koroškem Igra »Deseti brat« Krščanska kulturna zveza