@rmstrcrig
-	stropne obloge
PtURIMA
-	svetilke
Rigips
-	stropni sistemi
-	pregradne stene
-	suhi estrihi
-	podstrešja
-	stenske obloge
VAŠ PARTNER PRI gAKUUŠNIH SSUM
SEBA d.o.o.
iN/N/ a Gotovlje 76,63310 Žalec telefon: 063/715-090 fax: 063/715-750
S KB A
VESEL BOŽIC li
SREČNO NOVO LETO 1000
PODJETJE S TRGOVINO INSTALACIJE IN STORITVE

Tudi v Žalcu! Stavba starega Ferralita
STEKLARSTVO
LESKOŠEK
Hausenbichlerjeva 9 tel.: 715-604 Obratovalni čas: od 8.00 do 12.00 od 13.00 do 17.00 Sobota
od 8.00 do 12.00
AC LEVEC
tel.: 063 472-409
Panžlje 1, 63314 BRASLOVČE
Tel.: 063/720-181^Fax& te!.: 063/720-065, Mobitel: 0609/617-441
ffis) WfySW)W5)f}5)
to ©parnim mmiMmM
VESEL BOŽIČ IN SREČNO NOVO LETO 1996!
	
e
> ■, -
PC LEVEC
K 12.1995
u<pae(*ta fni£of<to4t led&eL,
adtačiteu fia tef&a,."

Veliko uspešnih odločitev v letu 1996
Vam želi
OBČINA ŽALEC

: ■ :
■ :y>:
ir
Zupan
prof. Milan Dobnik
J
glin

žagarstvo
nazarje
LesarsIca 10, 63331 NazarJe
Ponujamo vam:
-	termoizolacijska okna različnih oblik in velikosti z možnostjo izbire termo stekla
-	polkna z gibljivimi lamelami
-	polkna z negibljivimi lamelami
-	masivno pohištvo in regale
-	vse vrste masivnih oblog
-	žagan les
-	vrtne hišice
NAJUGODNGJŠe CGNG - 1ZM6RG NA DOMU MONTAŽA IN DOSTAVA - KAKOVOST ZAJAMČENA
UGODNI POGOJI V MESECU DECEMBRU
Viaš&smio sr&s,e4 J&Js&sT im sveS/ziMDi,
MspeAov p>o£mo Mos/o
Obiščite nas v novo nastalem podjetju, ki nadgrajuje tradicijo!
TeL (06?) 8?1^21, m.ATl,	Fax: (06?) 871^920
bi
Hmezad
HM^Z^AD KZ BRASLOVČE
K0VIN00PREMA Parižlje
tel./fax.: 063 721-455
GRjaLDBENIKI POZORI
CISTERNA za olje	2000 1............38.987,00
CISTERNA za olje	1500 1............33.987,00
MOTORNA ŽAGA	Poulan............48.987,00
VSE VRSTE PEČI	(petrolej, plin, olje...)
POLNILEC AKUMULATORJA 12 V.............4.816,00
# BUCK SL DECKER
- STARO ZA NOVO
.c#®

ST®
Mmo# BoiU is 3J3šm Mm ista Sto isti Mrnjlmpims Paiiiljs
PISMA SMEJO UPATI
Otroci ta čas lahko pišejo pisma. Lahko so jih napisali Miklavžu ali pa jih še bodo Božičku ali Dedku Mrazu. Tisti, ki stoje že z obema nogama v krutem vsakdanjiku, so jih morebiti nabrito napisali kar vsem trem. Nikoli se ne ve.
Pisma seveda ne ukrenejo ničesar, tudi otroška pisma Dedku Mrazu in Božičku in Miklavžu ne. Pisma smejo upati. Ukrepajo tisti, ki imajo moč, oblast in denar, in ki potihoma, v svojih odmaknjenih odraslih dušah presodijo, ali naj se česa iz otroških sanj in želja usmilijo. No, peščico želja že kaže uslišati, slepo vero in upanje otrok je pametno gojiti, kajti s tem jih držiš lepo v šahu. Če ne boš priden, ti Dedek Mraz ne bo ničesar prinesel!
Model pridnih otrok, ki pišejo decembrska pisma z željo po darilih, ob bolečem trenutku resnice streznjenja razpade le na videz; verjetje v pravljice se pretrga le na enem nivoju, na tistem najbolj razvidnem in pritlehnem. V resnici pa se je model pisanja Dedkom Mrazom v nas le pritajil in potuhnil in iz nas bo poslej butal v malce prirejenih in razvitejših oblikah, morda malce abstraktnejših in še bolj pridvignjenih, pa bomo kot odrasli pisali hrepeneča pisemca ideologijam. Ljuba ureditev, prinesi mi. Ljubi komunizem, pokloni mi. Znosnejša prihodnost, ne skrivaj se predolgo za sedmimi gorami! In če še vedno pisarimo pisma le malce drugačnim Dedkom Mrazom, v čem smo potemtakem sploh prikrajšani in v čem je otrokom blagor in nam nič več? Najbrž predvsem v tem, da smo tedaj v Miklavže verjeli čistega srca in široko odprtih oči ter z veliko upanja v duši. Zdaj so naša srca zamaščena in lena, ker jih pitamo s salamo in slanino najslabših sort, saj za dražje nimamo več denarja, žile so sklerotične, ker jih sklonjeni nad popoldansko in večerno šušmarstvo nikoli ne utegnemo dobro pretegniti in prezračiti. Duša nam je kot stara nadušna harmonika, na katero so nam predolgo raztegovali same hreščeče melodije, oči pa so priprte, tako po mačje, zvito in zlobno, kajti široko odprte oči je mogoče fino slepiti, s previdno priprtimi pa si le nekako varnejši. Ali potemtakem to pomeni, da nas ne držijo več tako lepo v šahu? Tega si ne upam upati. Naivnost ljudskih množic je že vso zgodovino neizmerna. Ko so srca dovolj zamaščena, duše razvlečene in oči priprte, je treba pač obrniti ploščo; veščina, ki jo zgodovina in politikanstvo izjemno dobro obvladata. In ljudstvo se strese, prebudi iz kome in začne spet upati. Ljubi centralizem in dogmatizem, prinesita mi! Ljuba diferenciacija, pokloni mi! Ljubi red in trda roka, podaj nam svoj... Ljudje božji, vse bo še boljše, zdaj smo končno na pravi poti.
O,	sancta simplicitas!
Tudi jaz si ob novem letu želim komu napisati kakšno pismo. A jaz ne zaupam več ne Dedkom Mrazom in Božičkom za otroke ne tistim za odrasle. Verjamem le še v tisto, kar lahko vščipnem, si ogledam in poduham. Očitno sem s tem pristala med tistimi, ki sežigajo jasnovidce in prisegajo na to, da je luna le kos ljutomerskega ementalca. Pa vseeno. Pravzaprav je treba v zvezi s prihajajočimi praznovanji najti formulo, ki ne bo ločevala, ampak povezovala oziroma združevala. Če tega letos še ne bo mogoče uveljaviti, še ne pomeni, da bo tako za vselej.
Se kar naprej sicer vem, da pisma seveda ne ukrenejo ničesar. Vendar, pisma smejo upati. A tudi to je nekaj.
A. K.
SREČNO
O času, ki se je iztekel od prve številke časopisa GLAS Savinjske petnajstega marca letošnjega leta do današnje, dvajsete, dvajsetega decembra, ni da bi človek kaj preveč nakladal. Bilo je pač štirideset tednov in vse, kar je bilo v njih najbolj omembe vrednega, se je znašlo med listi našega časopisa. Poskušali smo biti življenje samo, poskušali smo biti teh štirideset tednov, torej o nas ni kaj filozofirati. Nas ste brali.
Po navadi se uredništva ob takih okroglih številkah in slavnostnih obletnicah ter vseh večjih dogodkih zahvalijo bralcem za prijazno zaupanje in naklonjenost, kajti jasno je: časopis živi od bralcev. Mislim pa, da bi bilo pošteno, če bi se zahvalili kar drug drugemu: mi vam in vi nam. Ni bilo samo tako, da ste nas vi vsako drugo, no, vsaj prenekatero sredo zvesto kupovali ali pa težko pričakovali poštarja, ki vam prinese naš časnik. Bilo je tudi tako, da je naša uredniška ekipa dan za dnem tako rekoč izgorevala, da je, po številu majhna pa zato kar naprej upehana in zasopla, le spravila skupaj tisto, za kar je sodila, da bi vas utegnilo v dneh izida najbolj zanimati. Na to, kar ustvarjamo, smo lahko upravičeno vsaj malce ponosni.
Zavedamo se, da je treba s časom naprej, da mora ostati časopis kakovosten, berljiv, koristen in zaželen. Zato bomo o marsičem še pisali tudi v prihodnje, poskušali bomo sooblikovati javno mnenje jutri in pojutrišnjem, v letu, ki prihaja. Seveda bo to leto trdo in v marsičem tudi odločilno.
A hujše od letošnjega, od iztekajočega se leta, nekako le ne more biti. Leto 96 ima pred letom 95 vsaj eno velikansko prednost: to je leto, v katerem smo končno odrasli. Vsaj morali bi odrasti, kajti priložnosti za to je bilo več kot dovolj.
Srečno 1996, torej. In za njegov začetek, požirek na naše zdravje!
Naslednja številka časopisa GLAS Savinjske bo izšla 17. januarja.
GLAS Savinishe
' Izhaja vsako drugo sredo. Izdaja Sarsa d.o.o., Velenjska cena 12. (>3510 Žalec, telefon: 063/715 011. 711532, cclefas: 063/ 715 011. Glavni in odgovorni urednik: Samo J urbar, tehnični urednik: Uroš Aristovnik; grafična obdelava: Metod Mamk; lektor: Vid Burnik; novinarji: Danijel Bedrač, Franc Fnrland. Ivan Jurhar, Duška Lah, Dominika Sambolič, Gregor Uranič. Tiskano na ekološkem papirju. Tisk: Tiskarna Ljubljana. Na podlagi zakona o prometnem davku (Ur. list RS. Št. 4/92) in mnenja Urada Vlade za informiranje (št. 4/3-12-381/95-23/75 z. dne 23. februar 1995) sodi časopis med proizvode informativnega značaja iz 13. točke tarifne številke 3 prometnega davka, po kateri sc phikijedai ek od prometa proizvodov po stopnji 5T.

OBLIKOVANJE IN TEHNIČNA OBDELAVA
MOZIRJE	ŽALEC
S hitrimi koraki se bliža prvo leto nove lokalne ureditve, ki je prinesla mnoge spremembe pri delu tako občinskih kot državnih organov, ki so nastale iz prejšnjih občinskih.
Občina Mozirje ima seveda pri tem specifičen položaj, spada namreč med tiste občine, ki so nastale na sedežih prejšnjih občin, in ki so seveda krive za vse, kar se je v preteklosti dogajalo (menda se je dogajalo samo slabo, kot da prej ne bi vsi skupaj ustvarjali stare občine).
Kljub temu, da se skuša rušiti vse, kar je bilo staro (nekaj od tega je bilo verjetno tudi dobro), bomo v občini Mozirje skušali s konstruktivnim delovanjem stvari postavili na pravo mesto, tam pa, kjer sodelovanje ne bo možno, pač ne bomo sodelovali.
Zavedamo se, da stvari ne bodo mogle ostati takšne, kot so, spreminjali jih pa kar tako, zaradi lepšega, tudi ne bomo, če to ne bo ekonomsko upravičeno.
Pri tem bi rad opozoril še na nekatere probleme, ki nas v občinah motijo. Zavzemamo se za spremembo 20. člena Zakona o financiranju občin, kjer med nujnimi nalogami zagotovljenega programa ni sredstev za gospodarski razvoj občin. V nasprotnem primeru bo izključeno vodilo razvoja "da več da več" oziroma, da bodo majhni ostali majhni. Problematična so merila za sofinanciranje investicij s strani države, saj bi morala država zagotoviti difirinciran pristop, ker v nasprotnem primeru nekatera okolja ne bodo nikdar zbrala dovolj denarja za nekatere nujne investicije, ki so v bogatejših središčih že samoumevne.
Ugotavljamo tudi, da je potrebno čim prej izvršiti dokončno razmejitev pristojnosti med lokalnimi skupnostmi in državo, zlasti na področju upravnih nalog v zvezi s prostorom in zagotavljanja pospeševanja gospodarskega razvoja. Del tega lahko država stori v obliki prenešenih nalog in sploh ni potrebna sprememba zakonodaje.
Zavzemamo se tudi za oprostitev plačila spremembe namembnosti kmetijskih zemljišč za realizacijo pomembnejših projektov gospodarskega razvoja (kot je to država storila pri avtocestah).
Sicer pa v občinah vneto delamo na razdelitvi premoženja in obveznosti in prepričan sem, da bomo z dogovarjanjem pri tem uspešni ter tako kmalu gospodarji na svojem, kakšne stare zamere pa spravili v koš in sodelovali naprej. To bo še najbolj koristno.
V občini Mozirje smo sredi priprav za izgradnjo OŠ Rečica, s čimer bi bil rešen dolgoletni problem in športne dvorane pri OŠ Mozirje. Aktivnosti potekajo tudi pri pripravi obrtne cone Prihova in poskušamo doseči, da Ministrstvo za delo prisluhne velikim potrebam pri izgradnji doma ostarelih.
Letošnje leto sem pričel z veliko mero optimizma in skepse hkrati. Kasneje se je izkazalo, da je bil optimizem zares potreben in skepsa upravičena. Brez neizmerne volje, kakršna me preveva že vse od začetka slovenske pomladi, bi bil verjetno težko kos nalogam, ki so v tem letu stale pred mano in mojimi sodelavci. Se sreča, da so vsi zaposleni na občini delali z največjo vnemo. Nismo se spraševali, za kaj je kdo zadolžen, vsak je poprijel tam, kjer je bilo potrebno. Čeprav maloštevilni, smo večino dela opravili uspešno in sem dolžan največjo zahvalo vsem sodelavcem.
Poleg rednega dela smo morali reorganizirati občino v skladu z zakonom o lokalni samoupravi. Reorganizacija je zavrla delo na področjih, kjer je bilo potrebno izvoliti nove organe. To ni bilo mogoče prej, preden je bil statut sprejet in objavljen v Uradnem listu. Zaradi tega se je zavleklo formiranje in delo skladov. Z dobrim in usklajenim delom upravnih odborov bo možno to zamudo v veliki meri nadoknaditi.
Izredno veliko energije smo porabili za reševanje problemov in nalog. Večkrat smo morali poslušati upravičeno jezo občanov na zborovanjih, s katerimi so skušali doseči hitrejše reševanje nakopičenih težav. Problemi v zvezi z nedograjeno čistilno napravo in nezadovoljstvo zaradi obstoječe deponije se vlečejo že več kot desetletje. Letos smo napravili bistven premik k reševanju teh nalog in upam, da bo prihodnje leto prineslo rešitev teh težav. Vse leto sem intenzivno iskal možnost za zaključek izgradnje obrtno-trgovske cone v Amovskem gozdu in tudi tukaj ob koncu leta dobro kaže. Dela na demografsko ogroženih območjih smo optimistično zastavili v pričakovanju precejšnje državne pomoči. Na žalost se je to pričakovanje izkazalo za neutemeljeno. Za gradnjo cest in vodovodov na teh območjih je bilo porabljenega veliko denarja. Zato ga ni ostalo skoraj nič za ostala območja. Velik zalogaj predstavlja tudi gradnja kanalizacijskega kolektorja proti Polzeli. Poleg kolektorja sta bila z namenom, da bi izboljšali oskrbo z vodo na Polzeli, obnovljena dva vodovoda. Tako je letos Polzela dobila največji delež komunalnega denarja.
Veliko težav nam povzroča težko pričakovana gradnja avtoceste. S težavami se srečujejo ljudje in občina. Zaradi pomanjkanja ljudi in pristojnosti težko obvladujemo položaj. S polletno zamudo je koncesionar končno začel z deli na plinifikaciji. Upam, da bo v prihodnjem letu nadoknadil zamujeno in opravil dela po načrtu.
Glede na to, da se število potrebnih delavcev za obvladovanje nalog občine počasi dopolnjuje, in da vsi delamo z veliko prizadevnostjo, lahko z velikim upanjem pričakujemo prihodnje leto.
Vsem občanom in bralcem Vašega časopisa želim vesele Božične praznike in mnogo uspehov in sreče v novem 1996-em letu.
Vsem prebivalkam in prebivalcem naše občine želim vesele božične praznike ter veliko zdravja in sreče v 1996. letu.
Jakob Presečnik
Milan Dobnik, profesor
CELJE
Celjski župan Jože Zimšek je na dobro obiskani tiskovni konferenci ocenil iztekajoče se leto kot uspešno. Poudaril je, da Mestna občina Celje od države, ki je slaba mati, ni dobila veliko. Pravzaprav nasprotno, država je pripomogla denimo k razbitju Ema, industrije s skoraj 100-letno tradicijo. »Dejstvo, da je celjski Blagovni center šel v Koržetov sklad, ocenjujem kot rezultat neustvarjalnega zastopništva,« je med drugim dejal župan Mestne občine Celje. Kot uspešno potezo ocenjuje izgradnjo Centra Interspar v Celju, ki že daje rezultate. Po dvajsetih letih so podrli
zgradbe na Aškerčevi ulici, ulico razširili, uredili križišče... V prihodnjem letu bodo začeli gradnjo podvoza pod savinjsko železnico na Mariborski cesti. Urejali bodo tudi severno poslovno vpadnico, ob kateri bosta zrasla dva avtomobilska salona. Plinifikacija Celja napreduje, sanirati načrtujejo tudi komunalno odlagališče odpadkov. Videti je, da sta tudik kultura in šport iz najhujših zagat.
Župan je tudi potrdil, da se z žalskim županom dogovarjata, o vožnji gospodinjskih odpadkov na celjsko odlagališče, pod pogojem, da v žalski občini zmanjšajo onesnaževanje Savinje ter uredijo kanalizacijo.
DESUS
Ko konec decembra pregledujemo naše letošnje delovanje, smo lahko zadovoljni. Vedno več upokojencev se zaveda, da brez lastne politične stranke ne bo mogoče ohraniti življenjske ravni starejše populacije. Sprejemajo geslo "Ničesar o nas, brez nas ali mimo nas". Podpirajo nas tudi delavci, saj vedo, da smo upokojenci njihovi zajvečji zavezniki. Brez velike zaposlenosti, dobrih plač, uspešnih podjetij ne bo pokojnin. Imamo torej iste interese.
Vse to je pripomoglo k temu, da smo letos obnovili našo organizacijo na terenu in popolnih organe stranke v občini. Na naslednje volitve bomo šli samostojno in pričakujemo, da nas bo veliko volilcev podprlo. Ponudili jim bomo kandidate, ki so pošteni, imajo bogate življenjske izkušnje in ki uživajo zaupanje in ugled.
Vabimo vse občane, da spremljajo v naslednjem letu naše delo in se vključijo v naše vrste.
Vsem občanom, posebno pa upokojencem, želimo vesele praznike in srečno novo leto 1996.
Območni odbor Žalec
LDS
Pravzaprav nisem navajen, da sem v vlogi poslanega, da vam izrečem novoletno poslanico. Teh par besed naj bo namenjeno predvsem enemu izmed najbolj družinsko intimnih delov leta, to je predbožičnem in prednovoletnem času. To je čas, ko se ljudje odpravijo po svojih zmožnostih po nakupih za svoje najbližje in svoje najdražje. Otroci z veseljem krasijo novoletne jelke in še z večjim veseljem čakajo, kaj se bo znašlo pod njimi. Moški rod hrabro prenaša te strašne pritiske strank in poslovnih partnerjev, da bi nas opijanili in odtujili družinam. Mame in stare mame tarejo orehe, lešnike in mandeljne, da bodo spekle gore potic, ponekod še tudi pečejo pehtranove dobrote. Zlastninjeni in tisti tik pred durmi, so nekako že sprijaznjeni, da kolikor se bo naredilo se bo le še ta predzadnji teden, kajti teden po božiču, ljudem uspešno razmeče možgane in z mislimi so vse prej drugje kot na delovnih procesih.
Žal je to čas, ko so osamljeni najbolj osamljeni v celem letu, ko nekateri, ki trpijo zaradi osebnih stisk še kar naprej in ponekod zaradi neurejenih socialnih razmer, slabe finančne družinske
situacije in nenazadnje zaradi posledic alkohola še bolj trpijo. Tem ljudem pa posvečam to novoletno poslanico. Želim vsem, ki velikokrat pomislijo, da so nesrečni in se sprašujejo, čemu bi sploh še vozili naprej to osamljeno in tragično barko, ki ji pravimo življenje, da naj pomislijo, da je veliko sorodnih duš na svetu. Okoli nas so ljudje, ki sicer res živijo iz enega delovnega dne v drugega in velikokrat nemo hitijo mimo nas, pa vendar veliki večini ni vseeno. To je čas, ko mislim na vse vas, ki preživljate jesen življenja v upokojenskih domovih, za praznimi štirimi zidovi. V teh lepih s snegom pobeljenih dneh mislim na otroke, ki nimajo srečnega otroštva in na žene, ki delajo več kot zmorejo in trpijo tisto, kar ni potrebno, da bi trpele. Pomislite na lepo naravo, na lepe urice, ki ste jih gotovo, kdaj v življenju preživeli, pomislite na uboge ptice, ki ždijo na zmrznjenih žlebovih in se gugajo na praznih drevesnih vejah. Pomislite na svoje psičke, muce in druge prijatelje, ki vas ne bodo pustili na cedilu. Razveselite se in to veselje porazdelite med svoje prijatelje, sosede in znance.
Vsem vam, ki sem vas opisal naj v imenu LIBERALNE DEMOKRACIJE SLOVENIJE, Občinskega odbora iz Žalca, zaželim predvsem optimistično leto, leto, ko bi se vam naj zgodile za vas prijetne spremembe. Želim, da vas v tem letu doleti veliko prijetnih uric in kopica toplih juter, ko se boste z veseljem zazrli v nov dan: SREČNO !
Za OO LDS Žalec Gregor Vovk
SDSS
Letošnje leto je bilo leto pričakovanj. Pričakovali smo, da se bodo zadeve na gospodarskem področju vendarle začele odvijati v pozitivni smeri. Žal ugotavljamo, da se nezaposlenost povečuje, da prihaja do vse večjih socialnih razlik, da je politika plač postala že farsa, da postaja država iz dneva v dan dražja, vsebolj neučinkovita, da smo prekomerno razvrednotili tolar, ipd. Zaupanje do naših vladnih resorjev je iz dneva v dan manjše in človek v takšni nemoči ima občutek negotovosti, utesnjenosti, občutek, da se vse bolj vračamo nazaj "v stare čase", skratka, "zgodbe o uspehu" ni in ni. Socialdemokrati smo optimisti in znamo stvari spreminjati na bolje.
V zadnjem letu se je naša stranka v žalski občini izredno okrepila,
tako po številu članstva kot organizacijsko. Vse več se pridružujejo mladi socialdemokrati, ki samostojno delujejo kot OO SDM Žalec. Nam ni potrebno iskati vzrokov pri sorodnih strankah v tujini. Svojo moč črpamo iz bogate zapuščine slovenskih socialdemokratov, sicer pa smo prvi nakazali potrebo po korenitih spremembah s stavko socialdemokratov v Litostroju in takratni skupščini. Družimo se s tistimi strankami, ki jim največ pomeni resnična svoboda, notranja in zunanja, demokracija in pravno urejena država.
V	naslednjem letu si želimo, da bi se že enkrat dokončno uredilo vprašanje nove organiziranosti uprave v občini, da bi se dokončno rešili problemi s področja ekologije, predvsem čistilne naprave v Kasazah in da bi odgovorni organizirali v vseh KS redno odvažanje poleg odpadkov tudi papirja, stekla, plastike in kovin. Želimo si večje kooperativnosti med županom in občinskim svetom in da bi informativni mediji postali bolj odprti in korektni do naše stranke.
Vsem občanom, članom in simpatizerjem naše stranke želimo vesele Božične praznike in srečo, predvsem pa zdravja v letu 1996.
Kurt Kindelhofer
ZELENI
SPODNJE
SAVINJSKE
DOLINE
V	imenu Zelenih Spodnje Savinjske doline bi želel na kratko predstaviti delovanje v letu 1995.
Spomladi smo poskušali pridobiti po nekaj novih članov in simpatizerjev naše stranke. Vendar moram poudariti, da je zelo malo občanov, ki bi bili zainteresirani ubadati se z ekološkimi vprašanji. Tako smo pridobili le par simpatizerjev.
Poleti smo se precej angažirali pri odpravi črnega odlagališča pri Bregu na Polzeli in sanaciji lo-tega. Sodelovali smo tudi pri protestu krajanov Ložnice, kateri so protestirali zaradi odlaganja odpadkov na Ložnici.
Jeseni pa smo izvedli akcijo, katera naj bi preprečevala sekanje božičnih smrečic ali vsaj opozorila občane, da naj ne delajo škode v gozdovih, kajti vsako drevo je
za nas pomembno, saj nam bogati zrak s kisikom.
Želje za leto 1996 so predvsem povečati naše članstvo in spodbuditi večjo odgovornost občanov do ekoloških problemov, kajti do sedaj smo naleteli pri mnogih vprašanjih na gluha ošesa.
V naslednjem letu nameravamo sodelovati tudi pri čistilnih akcijah v Spodnji Savinjski dolini, spremljati gradnjo avtoceste ter vplivati na to, da se bodo zemljišča, ki bodo prizadeta zaradi gradnje avtoceste, strokovno in pravilno sanirala.
Stane Grobelšek
ZLSD
Za veliko občanov iztekajoče se leto ni bilo dobro, zato tudi mi ne poznamo veliko stvari, ki bi nas v tem letu razveselile. Zadovoljni pa smo, da nas občani v vedno večji meri razpoznavajo, to je, da nas ločijo od drugih strank. Tudi v občini, kjer imamo v svetu občine sicer samo tri predstavnike, se stališča in argumenti stranke slišijo povsem dobro. A zadovoljstvo je trpko ob ugotovitvah, da volilci eno leto po izvršenih lokalnih volitvah ugotavljajo, kako se večina izvoljenih svetnikov in tudi neodvisni župan v praksi obnašajo drugače od danih volilnih obljub. In nove lokalne volitve bodo šele čez tri leta.
Zato pa ostajajo lahko želje naše stranke po ekonomski varnosti občanov, poslovni uspešnosti, socialni pravičnosti, poštenosti in človekovem dostojanstvu za vse občane samo želja.
Kljub vsemu pa si bomo prizadevali, še posebej pa na kongresu stranke pred kratkim sprejetem Programu socialne demokracije za Slovenijo, da si uredimo življenje, ki bo nudilo vsem občanom čim več zadovoljstva. Premalo nas je, da bi to zmogli storiti sami in takoj, zato pa se bomo trudili skupaj, zato velja povabilo za sodelovanje na vseh področjih, kjer imamo iste cilje. Skupaj bomo zmogli!
Najlepše želje za prihajajoče leto vsem bralcem GLAS-u Savinjske!
ZLSD OO ZALEG Tratar Franc, predsednik
Žalski občinski svetniki so imeli sredi decembra že svojo 10. letošnjo sejo. Spet ji je predsedoval Franc Žolnir, tokrat pa jim je župana Milana Dobnika uspelo obdržati v svoji sredi do konca zasedanja. Nasploh je ta seja za razliko od prejšnje potekala v okvirih razumne razprave, nekoliko se je zataknilo le pri predlogi odloka o občinskem proračunu za leto 1996.
Vodja občinskega oddelka za finance Lojze Posedel je že na začetku jasno dal vedeti, da gre le za osnutek odloka o proračunu, sestavljen na podlagi podatkov iz preteklih enajstih mesecev glede izvora prihodkov in glede t.i. zagotovljene porabe (kolikor lahko občina pokrije), ne pa za končno podobo tega odloka. Poudaril je, da so upoštevali 8-odstotno povišanje inflacije, v predlogi pa niso zajete predvidene investicije in stroški lokalnih volitev, ki bodo na vrsti prihodnje leto, občino pa so obravnavali še kot celoto. Zaprosil je tudi, naj se namesto 15-dnevnega roka javne razprave o proračunu določi 30-dnevni rok.
Svetniki pa, kakor da niso razumeli podanega materiala kot predlogo, so na vse mile viže hiteli s svojimi pripombami, nekaterimi bolj, drugimi manj tehtnimi in kot bi mignil sta minili dve uri v razpravi, ki bi pravzaprav morala potekati na odborih v 30. dneh po prvi obravnavi predloge proračunskega odloka. Končno so se svetniki zedinili, da rok javne razprave začne teči 21. decembra, do takrat pa morajo strokovne službe predlogo odloka o proračunu dopolniti še z nekaterimi podatki in razlagami. Tako naj bi jim bili posredovani podatki o številu zaposlenih v občinski upravi in njihovem povprečnem osebnem dohodku, znotraj občinske porabe bi morali biti prihodki in odhodki ločeno prikazani po krajevnih skupnostih, vidna pa mora biti tudi izvenzagotovljena poraba vsake posamezne krajevne skupnosti, potrebno bi bilo obrazložiti vsa povišanja porabe, ki so višja od 8-odstotne inflacije in ponuditi sprejemljive razloge za odtegnitev sredstev tistim dejavnostim za katere odlok o proračunu ne predvideva nobenega denarja.
Ko je bil 'naporni’ proračun za njimi, so stvari razmeroma gladko stekle. Svetniki so izrekli svoj 'da' županovem predlogu sprememb statuta občine Žalec in ga dali v 15-dnevno razpravo, vendar pa so v razpravo dali tudi pridržke komisije, ki je zahtevala, da v občinski upravi ne sme biti novih zaposlovanj. Prav tako so v 15-dnevno razpravo dali predloga odlokov o sistemizaciji delovnih mest v občinski upravi in o delovanju sistema varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami v občini. Sprejeli so predlog, da se morajo komunalne takse uskladiti z 19,5-odstotno rastjo drobno-prodajnih cen v minulem letu in prav lahko jim je bilo pri tej odločitvi pri srcu, saj te takse predstavljajo prihodek proračuna. Strinjali so se nadalje, da se sredstva stalne proračunske rezerve dodelijo za sanacijo plazu na lokaciji Zabukovica-Podgozdnik in za sanacijo plazu na lokalni cesti Galicija-Zavrh. Odločili so se za tajno glasovanje o izvolitvi treh članov nadzornega odbora, pa razrešili staro Občinsko volilno komisijo in izvolili novo.
Med pomembnejšimi odločitvami svetnikov je bila tudi tista, kako in kaj bo z Arnovskim gozdom, ki se nahaja v Krajevni skupnosti Petrovče in sicer ob avtocesti. Zaradi takšne lokacije je področje izjemno poslovno zanimivo, zato se občinski možje že dalj časa intenzivno ukvarjajo z zamislijo, da bi tam postavili obrtno cono. Ker pa so za izvedbo te ideje potrebna vse previsoka vlaganja, ki jih občina sama ne zmore, so se ozrli za morebitnimi vlagatelji in brez težav našli vsaj tri resne ponudnike: SKB banko, velenjsko podjetje Vegrad in podjetje iz Avstrije. Ob realno postavljeni kupni ceni zemljišča je tako dobljeni denar dobrodošel priliv v občinski proračun in nenazadnje je to prepričalo tudi svetnike, da so se odločili za županov predlog v nekako takšni obliki: pripravljeni bodo pogoji uradnega razpisa odprodaje, določena odprodajna cena zemljišča, ponudniki pa naj poleg cene pripravijo tudi okvirni načrt gradnje obrtne cone. Svetniki so sprejeli tudi odločitev glede graščine Novi Klošter. S strani Krajevne skupnosti Polzela je prišel predlog o prenosu lastništva z žalske občine na Polzelo, ki je za graščino že precej naredila v smislu obnove, delo pa bi jim bilo olajšano, če bi postali tudi zemljiško-pravni lastnik Novega Kloštra. Vendar pa so se svetniki raje odločili za predlog župana Dobnika: objavljen naj bo razpis za odprodajo Novega Kloštra z namenom, da kupec objekt obnovi oziroma sanira.
Seja žalskih občinskih svetnikov se torej lahko postavi z večjo uspešnostjo kot prejšnja in svetniki so dokazali, da je z razumsko razpravo vendarle mogoče uskladiti tudi sicer zelo različna mnenja - brez pretiranega hrupa in razvpitih prepirov.
DOMINIKA SAMBOLIČ
Podružnica Spodnja Savinjska dolina
Vseiti obc^mokh m siHip^tiserjem stranke SLS šelinio vesele božične praznike in srečno 1996!
SDSS
SOCIALDEMOKRATSKA STRANKA SLOVENIJE
00 SDSS - Žalec
in KO SDSS - Braslovče, Vransko, Tabor, Prebold,
Griže, Liboje, Galicija, Žalec, Polzela, Letuš ter 10 Šempeter
želi/o vs&m ohoano/ri, pos&Ano p a/	članom ?
vosole- /božične' p tazniče in srečno, zdravo, aspesno cVovo lelo /996.
ANKA RAKUN
Čeprav ljubenska županja ne nosi hlač in ne bije s pestjo ob mizo kot domžalska, ji uspe udejaniti vsako pozitivno zamisel. Anka Rakun si je v dobrem letu dni z delovno doslednostjo in očarljivostjo javnega nastopa pri svetnikih ustvarila avtoriteto, pri občanih pa priljubljenost. Povabili smo se na kavo in z županjo občine Ljubno spregovorili o njenem delu v minulem mandatu, načrtih za vnaprej in o še marsičem.
Županja Anka Rakun
Kdo je Anka Rakun?
"Je poročena gospa z dvema otrokoma, ekonomistka po poklicu. Življenjske in delovne izkušnje sem si petnajst let nabirala kot računovodkinja na Kovinarstvu, zato sem štiri leta vodila menjalnico in turistično agencijo Savinjo. Ko sem bila izvoljena za županjo, sem si uredila status samostojne podjetnice z registrirano dejavnostjo finančnih, računovodskih, komercialnih in ostalih storitev. To delo opravljam največ v nočnih urah, saj sem podnevi na razpolago svojim občanom in delam zanje. Je veliko novega, pravo oranje ledine."
Je težko biti županja občine Ljubno?
"Možna sta dva odgovora: ja in ne. Ker sem optimist in ker gledam na stvari s pozitivne
strani, bi se odločila za "ja". To pomeni polno življenje, ki je nekoliko bolj bogato od tistega, ki ga je mogoče živeti doma, v družini. Kot da bi imela ogromno hišo, v kateri mora biti nekaj manj kot tritisoč zadovoljnih. Ko uredim neki problem občanov in ko vidim, da so zadovoljni, sem tudi sama zadovoljna. "Ne" predstavljajo skrbi, ki jih imam in zaradi katerih velikokrat ne spim ter premišljujem, kako probleme rešiti. Včasih razmišljam, če mi je tega enostavno treba, saj bi lahko imela dovolj opravkov sama s seboj. Že od nekdaj čutim, da zmorem nekako več in da lahko večim ljudem pomagam na različne načine."
Kako sodelujete s kolegi župani občin, nastalih na ozemlju bivše občine Mozirje?
"Vsakih štirinajst dni imamo župani kolegij, saj je veliko stvari, ki jih moramo skupaj dogovoriti. Zveze, zavodi in na koncu komunala so še vedno skupni. Res je, da se v procesu ločevanja župani dostikrat ne ujamemo idealno. Če ne drugje, pri delitvi skupnega premoženja. Sem pa zadovoljna, da so dogovori vendarle na določeni ravni. Kolege župane visoko cenim in upam, da se bodo osebne vezi, ki so nastale med nami, ohranile."
Kaj štejete med dosežke minulega leta oziroma mandata?
"Ko smo začeli z delom v novi občini, je bilo najprej potrebno urediti prostore. Imeli smo to srečo, da je stavba že stala, saj je na Ljubnem nekoč občina že obstajala. To delo nam je pobralo precej moči, tako da v prvih mesecih nismo bili najbolj operativni, smo pa ustvarili pogoje za delo.
Letos smo razpisali projektno dokumentacijo za adaptacijo in rekonstrukcijo osnovne šole. Slednja je postala premajhna, tako da tudi v občinski stavbi gostimo en razred. Tudi vrtec z dvainpetdesetimi otroki ima na voljo samo dva majhna prostora, zato je stiska izjemna. Država je že odobrila denar za širitev vrtca, tako da bomo z nadzidavo šole pridobili dva prostora. V šoli bomo tudi spremenili način ogrevanja, ki je sedaj še s premogom.
Podprli smo obnovitev farne cerkve - obnovo klopi in izgradnjo talnega ogrevanja. Iz občinskega proračuna smo omogočili centralno ogrevanje v prizidku k prosvetnem domu, ki je trenutno v izdelavi. Denar smo namenili tudi zaščitni zvočno odbojni steni na nogometnem igrišču, tako da prebivalcev Foršta kričanje ne moti več. Slednji so se prišli na občino zahvalit, kar je ena tistih drobnarij, zaradi katerih je prijetno opravljati naloge. V zobozdravstveni ambulanti smo zamenjali vsa okna, nameravamo pa še zgraditi sanitarije. Obnovljeni sta bili dve avtobusni čakalnici, iščemo nove vodne vire, naredili smo precej odtočnih jaškov, itd.
Finančno pomagamo kmetijski pospeševalni službi, izobraževanju kmetov in veterinarski dežurni službi. Ustanovili smo komisijo, ki pripravlja strategijo razvoja turizma v naši občini. Gre za obsežen dokument, v katerem bodo navedeni vsi pogoji, ki jih imamo in možnosti za oživitev dejavnosti, ki je svojčas imela na Ljubnem veliko vlogo. Drobna, vendar pomembna zadeva je bila izdelava in postavitev štirih tabel, ki označujejo radmirsko zakladnico. Očitno smo oblikovno in lokacijsko zadeli, saj so bili odmevi ugodni.
Finančno najzahtevnejši projekt je izdelava dveh vrtin za odkritje tople vode v Okonini. V ta namen nam je ministrstvo za ekonomske odnose in razvoj obljubilo dva milijona tolarjev, tako da računamo, da bomo z deli začeli v januarju, najkasneje pomladi. Želimo odkriti pravo vsebnost in temperaturo vode. Če bosta vrtini dali ustrezne rezultate, bomo naslednje leto vrtali osemstometrsko vrtino, na osnovi katere bo v Okonini nastal turistični center z bazenom. Vzorci vode so pokazali, da voda sicer posebnih zdravilnih učinov nima. Nič hudega, saj je naš namen predvsem pridobiti goste, ki se želijo kopati in mlajše, ki želijo rekreativno izkoristiti dopust. Izgradnja turističnega centra je na nek način moja življenska naloga, s katero sem se kot predsednica turističnega društva srečala že leta 1987. Če nam bo projekt uspelo izvesti, se bo standard občanov zagotovo izboljšal."
Ceste so področje, ki očitno občane najbolj zanima...
"Potrudili smo se in asfaltirali tri dolge odseke cest. V Planini 2 kilometra, v Savini 1760 metrov in v Trbižu okrog 800 metrov. Če bi ne bilo zagnanih krajanov, teh projektov ne bi bilo mogoče udejaniti. So namreč dragi in zahtevajo veliko energije zainteresiranih občanov."
Pri asfaltiranju ceste v Planini je prišlo do svojevrstnega zapleta...
"Zapleta niti ni bilo. Komisija in občinski svet sta dala pred-
nost referencam, plačilnim pogojem in ne ceni. Komisija je ugotovila, da bi moralo podjetje Cimperman skoraj vse podizvajalce najeti. Menim, da je bila izbira Cestnega podjetja Celje pravilna. Glede na to, da so prebivalci Planine sami zbrali štiri milijone, je prav, da lahko o svojem denarju tudi odločajo."
objekti in Kovinarstvom razprodati oziroma komunalno tako urediti, da bo možno pripraviti teren za postavitev objetov različnih obrtnikov in skladišč. Stališče občine Ljubno je, da v obrtni coni ne bomo dovolili namestitev energetsko požreših obrti, gigantov in gostinskih objektov. Prijavila sta se že dva
Nemci približno tako urejeno lokalno samoupravo kot mi v Sloveniji, s tem, da pri nas nimamo vmesnih stopenj med državo in občino. Tudi v Nemčiji imajo občine z manj kot tisoč prebivalci, občine, kot je naša, pa so v Nemčiji pravilo. Občina Buch am Erlbach, ki nas je gostila en popoldan, ima prav toliko prebivalcev kot Iju-benska. Dolgoletnega visokos-poštovanega župana g. Hubaija sem povabila na obisk in sem prepričana, da, četudi bo stanoval le v moji hiši, z Ljubnega ne bo odšel nezadovoljen."
Kaj bo Anka Rakun, če čez tri leta, slučajno, ne bo več županja?
"To je še zelo daleč. Nenazadnje mi ostaja delo v družinskem
podjetju. Če bom zdrava, se ne bojim ničesar."
Vaše želje ob novem letu?
"Želim dati od sebe vse, kar zmorem. Občanom želim sreče, osebnega zadovoljstva, družinske sreče, delovnih uspehov in miru, predvsem pa to, da bi občino dojeli kot nekaj svojega, mene, občinski svet in delavce v upravi pa kot tiste, ki smo zato tukaj, da pomagamo reševati probleme. Da vsako potezo naredimo v dobri veri, da bomo večini ustregli in pomagali. Občane vabim, naj se pri nas oglasijo - vrata so vedno odprta - in povedo, kaj jih tare. Da bi bili zadovoljni."
Franc Furland
Kljub slabemu vremenu, se je na otvoritvi zbralo veliko ljudi
Posebno poglavje je elektrifikacija. Koliko gospodinstev na Ljubnem je še v temi?
"Ko sem pisala program, kaj bom naredila v štiriletnem mandatu, so mi dejali, da na Ljubnem obstaja kmetija brez elektrike. Kar nisem mogla verjeti. Se mi je pa program dela povečal kar za 500 odstotkov, saj je v občini šest kmetij brez elektrike! Letos bomo elektrificirali dve, naslednje leto ostale. Gospa Mičinova v Teru se je odpovedala elektriki, saj bi tudi sama morala vložiti precej denarja. Moja želja je, da kmetije kjer živijo ljudje, na pragu enain-dvajsetega stoletja ne morejo biti brez elektrike."
Kdaj bo na Ljubnem zgrajena obrtna cona?
"Vesela sem, da se je Vegrad namenil prostor med svojimi
mizarja, interes za skladišče so izkazali v Davidovem hramu, Viva trade bi si rad zgradil manjšo delavnico s skladiščem. Te dejavnosti nas zanimajo. Prepričana sem, da je takšna obrtna cona za občino nekaj pozitivnega, saj, nenazadnje, prinaša nekaj novih delovnih mest."
Pred nedavnim ste se vrnili iz Nemčije...
"Od 26. novembra do 3. decembra sem bila v študijski delegaciji v Nemčiji. Poleg Mag. Stanislava Vlaja, avtorja naše lokalne samouprave, državnega svetnika Andreja Hrastelja, poslancev Janeza Podobnika in Jane Primožič sva bila v delegaciji tudi dva župana. Župan mestne občine Murska Sobota, Andrej Gerenčer, in jaz kot županja manjše podeželske občine. Ugotovila sem, da imajo
RSL Levec je letošnjega Miklavža odprl nove, najmoderneje opremljene, prodajno servisne prostore za vozila Renault v Mozirju. V "Pepelovi" hiši bodo odslej lahko tudi Zgornjesavinjčani kupovali vozila Renault in Volvo, svoje jeklene konjičke pa bodo lahko servisirali tudi v Mozirju. Kot je na otvoritvi povedal Jože Podmiljšak, lastnik RSL d.o.o. iz Levca, tako uresničujejo slogan "Renault - avto življenja".
Spoštovane bralke in bralci Glasa Savinjske!
Leto, ki se izteka, je prineslo marsikaj dobrega in marsikaj neprijetnega. Bilo je zahtevno leto za mlado slovensko državo, in posebno pri urejanju odnosov z Italijo, Hrvaško, ZR Jugoslavijo, žal, v glavnem neuspešno. Leto je bilo zaznamovano tudi z napetostim in spopadanji med posamezniki in političnimi strankami, kar je bil eden od vzrokov, da nismo uspeli priti do enotne zunanjepolitične in varnostne strategije, do enotnega pristopa
v borbi proti organiziranemu kriminalu in čimbolj poenotenih slovenskih stališč na drugih področjih.
Ob plebiscitu za samostojno Slovenijo smo dokazali, da smo Slovenci močni in uspešni le, če smo enotni. Čeprav je res, da je za divje privatizacije, organiziran kriminal, neučinkovitost pravosodja, nezaščitenost delavcev, ogroženost kmetov in podeželja, podcenjevanje intelektualnega dela in predvsem za nekonkurenčne pogoje gospodarjenja odgovorna predvsem vlada in vladna parlamentarna večina, je prav tako res, da je Slovenija naša skupna domovina, za prihodnost katere nosimo vsak svoj del odgovornosti.
Zato naj bo leto 1996 leto sodelovanja, ko bomo poudarili st\’ari, ki nas povezujejo in zato vlečejo naprej in ko se bomo modro skušali izogniti stvarem, ki nas delijo in razbijajo ter s tem ovirajo razvoj Slovenije kot celote.
V vseh strankah naj se podpre ljudi, ki so pripravljeni kaj narediti za zajezitev korupcije in kriminala, za vrnitev odlitega kapitala v tujino in kaznovanje odgovornih. Z revizijo državljanstev naj se odreče gostoljubje ljudem, ki so se v osamo-
svojitveni vojni borili proti Sloveniji, se ukvarjajo s kriminalom ali pa so državljanstvo pridobili s prevaro. Vsi drugi naj bodo, ne glede na narodnost, enako spoštovani slovenski državljani.
Vključimo v odločanje na vseh nivojih poštene in uspešne posameznike, ne glede na politično pripadnost, saj je posebno za številčno majhen narod pomembno, da moči združuje, ne pa cepi.
Slovenija je na razpotju, ko ima na eni strani številne razvojne možnosti, na drugi strani pa nevarnost teritorialnih zahtev nekaterih sosednjih držav, težnje za obujanje jugoslovanstva in težnje za utopitev Slovencev v različnih drugih združbah.
Ce bomo našli pot do večje enotnosti, smo lahko kot državljani mlade samostojne države optimistični in samozavestni.
Uredništvu in vsem bralkam in bralcem v imenu Slovenske ljudske stranke in v svojem imenu, čestitam za dan slovenske samostojnosti, želim mirne in doživete božične praznike in vse dobro v letu 1996.
Predsednik Slovenske ljudske stranke Marjan Podobnik
t/sce Štorman



Čas je neusmUjen in teče, vrniti ga nazaj se ne da...
Z zahvala za vse, kar je 6iCo Cepega, v minukm Veta,
in v upanju, da se 6omo na poteh, šj vodijo v gostišča Štorman še srečevaCi



1. Gostišče Štorman Šempeter Gostišče Štorman Ločica pri Vranskem 3. Gostišče Štorman Vojnik Gostišče Štorman "Elisabeth club" Žalec Gostišče Štorman Parižlje pri Braslovčah
^ejte itt ničute Sojjižne ft/uvpti&e, a 'Hovem Cetcc 1996 fra odičo vieče,
#
%K
#

it
GOSTISCE ŠTORMAN TUDI V PARIŽLJAH
V ATOMSKIH TOPLICAH IZPOLNILI PRIČAKOVANJA
V petek, 15. decembra, je znani šempeterski gostinec, Zvone Štorman, odprl že svoje peto gostišče - Gostišče Štorman Parižlje pri Braslovčah. Za vse zbrane goste na otvoritvi so točili šampanjec. Ker pri gostiščih Štorman tradicija velja, bo odslej tudi v Parižljah za vse goste hitro in dobro poskrbljeno.
Na zadnji tiskovni konferenci v Atomskih toplicah nam je direktor Boris Završnik povedal, da so izpolnili vse zastavljene cilje za leto 1995. Letos so zgradili ob Termah veliko sodobno letno kopaličše z zelo razgibanim bazenom, hotelski prizidek A kategorije s 100 posteljami, restavracijo ter prostore za sodobno zdravstveno terapevtski oddelek z najsodobnejšimi aparaturami.
V enajstih mesecih so našteli kar za 30 odstotkov več gostov kot v lanskem letu, pri čemer pa opažajo krajše bivanje kot doslej. Našteli so tudi za petino več tujih
ŽALSKI UPOKOJENCI OCENILI SVOJE DELO Na svoji zadnji seji so žalski upokojenci določili višino članarine, ki naj bi naslednje leto ostala enaka - 300 tolarjev, od katerih gre 150 tolarjev pododborom za njihovo delo. V naslednjem letu bodo priredili za svoje članstvo 11 izletov. Ti izleti naj bi bili dobro pripravljeni, tako da bi se sproti opozarjalo udeležence na znamenitosti, ki so v krajih, skozi katere se potuje. Vnaprej, bi se naj opozarjalo tudi na znamenitosti krajev v katere se potuje, saj bi se s tem udeleženci tudi bolj zainteresirali za njih. Glede na to, da poteče mandat pododbora, bodo letos imeli le-ti tudi svoje zbore in ha njih bodo ocenili dosedanje delo. Izgleda pa, da se bo dokončno rešilo tudi vprašanje lastništva prostorov, ki jih zaseda društvo, ker to doslej ni bilo ustrezno urejeno.___________________________________________________________
gostov, ki se pomalem ali vztrajno vračajo. Opažajo pa povečano prodajo ostalih storitev. V Termah dnevno naštejejo povprečno 700 kopalcev na dan, poleti pa jih je tudi po 3000 dnevno.
Kot je povedal direktor Boris Završnik, bodo v bodoče nekoliko bolj umirjeno investirali. Tako je v načrtu izgradnja povezovalnega hodnika med Termami in hotelom, v katerem bi lahko delovali mali butiki s svojo ponudbo. Na vzpetini med Atomsko vasjo in hotelom bi začeli graditi apartmaje za trg. V nekoliko oddaljeni prihodnosti pa bi gradili še manjši zabaviščni park in športni center s sodobno večnamensko športno dvorano.
Ob tej priložnosti pa se je predstavilo nekaj novosti v njihovem zaledju, kot je privatna ordinacija dr. Alojza Medveda v hotelu, nova pivovarna in ribnik ob cesti za Olimje, nova turistična kmetija Anderlič ter novosti pri obstoječih, zlasti strelišče s samostrelom na Jelenovem grebenu, novi apartmaji in oživitev starega mlina.
<1?
ZDRUŽENA LISTA
socialnih demokratov
Združena lista socialnih demokratov, Območna organizacija Žalec, želi občanom, svojim volilcem, simpatizerjem in članom poslovno uspešno, socialno pravično ter zadovoljno, zdravo in srečno novo leto.
Vsem vernim občanom pa želimo lep, doživet Božič.
M ^ ,
ai
DEMOKRATIČNA
'stranka
UPOKOJENCEV SLOVENIJE
OBMOČNI ODBOR ŽALEC
Želi vsem občanom vesele praznike in srečno novo leto 1996
ACMAN
TRCiOVirifS
tel.: 0609 624-066 (mobitel), 063 882-100 (proizvodnja)
m JSL BOUTIOUE dLo.o.
MaHm PROIZVODNJA BLUZ IN LAHKE KONFEKCIJE
VAS PRIČAKUJETA S PONUDBO IZDELKOV LASTNE PROIZVODNJE:
1.	BLUZE ZA SVEČANE PRILOŽNOSTI (Najnovejši japonski materijali in svila) -
2.	KOMPLETI S KRILI IN HLAČAMI IZ CUPRE,
MICRO MATERIALOV,	^ * 4^ A
PLISA IN YERSEYA '	W	1 ^
3.	KOSTIMI CHANEL	V / JT F 1
4.	BREZROKAVNIKI	'	' I J Je!žvm jžVn
od 11.00 - 18.00 ure
sobota od 9.00 - 12.00 ure
CENE SC ZELC CGCCNE, MOŽNOST I I AOIIA NA VEČ OI EOVI
vnisimo vns. dr nns obiščete:
ŠTEFAN FRECE:
MUZIKANT,
PODJETNIK,
G. Frece, v Sav. dolini vas res ni potrebno posebej predstavljati. Poznamo vas kot vodjo ansambla Savinjskih 7, potem kot enega prvih, ki je začel prodajati kurilno olje, v Žalski občini pa tudi kot svetnika v zadnjem letu. Pa vendar, kako bi opisali svojo pot.
Če človeka, ki ga ni nikoli doma, ne bi poznal vsaj vsak peti v Savinjski dolini, ki je razmeroma majhna, bi bilo res čudno. No, če začneva pri glasbi. Moj prvi javni nastop je bil že leta 1956. Takrat sem bil star 6 let in sem s harmoniko spremljal Dedka Mraza. Vozila sva se s pravo konjsko vprego in sanmi, potem pa sem še v dvorani zaigral nekaj skladb skupaj z ansamblom Veseli Libojčani, ki so bili takrat alfa in omega v tem prostoru.
Kakšno glasbeno izobrazbo imate?
V tistih časih za nas, oddaljene od žalske prestolnice, ni bilo niti možnosti niti posluha staršev, da bi se vpisali v glasbeno šolo. Zato sem popolni samouk. To je po eni strani tudi dobro, kajti vse sem se naučil na pamet in še danes lahko takoj zaigram program, ki smo ga igrali pred 10. leti.
Z uspehi, ki ste jih dosegli v glasbi in kolikor vem, igrate tudi več instrumentov, vam človek skoraj ne bi verjel.
Vem za muzikante nedaleč od Slovenije, ki igrajo samo na dve stuni, mogoče zapojejo pet tonov, pa imajo zlate plošče. Potrebno se je približati publiki, igrati, kar si ljudje želijo, dati v pesem čim več srca, dodati
SVETNIK
nekaj kvalitete pa je uspeh tukaj. Odkriti nekaj novega, je nemogoče, če poznamo mojstre, kot so Beethoven, Mozart, Bach, v naši glasbi Avsenik. Potem vidimo, da je glasba ena redkih področij, ki ne napreduje, ampak kvalitetno pada.
Vseeno pa se mi zdi, da ste ansambel Savinjskih 7 eden najboljših.
Ansambel Savinjskih 7 sem sestavil iz samih dobrih muzikantov. Naš prvi nastop na Ptujskem festivalu, z nami so peli Nevv Svving Ouartet, je bil zlat. Drugo leto smo bili s poznanim pevcem Francem Korenom in Anko Hribovšek sper zlati. Tretje leto pa je žal Franc Koren umrl, mi pa smo s pesmijo posvečeno njemu v slovo spet zmagali. Potem smo 7 let poklicno igrali po zahodni Evropi. Bilo je veliko lepega,
pa tudi veliko naporov. Igrali smo tudi po 7 ur skupaj, brez pavze. Danes tega ne bi več zdržal.
Ste zato pustili glasbo in se posvetili podjetništvu?
Sploh ne. Že prej sem vam povedal, da sem imel dobre glasbenike. Ko so nas slišali avstrijski ansambli, so začeli enega za drugim snubit in obljubljali veliko denarja. Kitarista je za eno let vzel Avsenik, prav tako pevko Anko, ki je zamenjala Jožico Kališnik v času porodniškega dopusta. In tako se praktično ni dalo delati.
Takrat je Markovič uvidel tržno gospodarstvo in bil sem verjetno prvi, ki si je upal v konkurenco mogočnemu naftnemu monopolu.
S kakšnimi problemi ste se stečevali oziroma se še srečavate.
V začetku so bile res ovire, kamor sem se obrnil. Po zakonu je bilo marsikaj možno, vendar miselnost nekaterih nikakor ni dopustila, da bi kdo zasebno trgoval z nafto. Vsi so mi svetovali, da naj še malo počakam, da prehitevam in podobno. Ampak to so bili zlati časi. Danes so marže tako nizke, da se na novo nihče ne odloči. Če pa če imaš stvari vpeljane, kot jih imamo mi in toliko dobrih strank, ki se jim moram zahvaliti, da so me podprli v najbolj kritičnih časih, se tudi sedaj ne smem pritoževati.
Torej ste muzikant in podjetnik, kljub temu pa vas problemi domačega kraja silijo v politiko.
Nikoli nisem bil politik in mislim, da nikoli na bom.
Ampak, kot ste rekli, probleme, ki jih vidiš v kraju, začneš reševati na vaških odborih, potem na KS, potem začneš prostih za denar na občini in si nehote v politiki.
Ali mislite, da so lokalne skupnosti v sedanji organiziranosti zapostavljene?
Seveda, še vprašate! Voda vedno teče navzdol, nazaj pa, kakor se kdo znajde.
Npr., kje ste prikrajšani, ker nimate svoje občine?
Če vam vse naštejem, imate premajhen časopis. Poglejte, mi
bi radi na začetku leta vedeli, koliko denarja imamo. Če je veliko ali malo, kar je naše, je naše. Tega bi si sami krajani razporedili. Dogovorili bi se npr. za eno cesto, videli, koliko imamo denarja in koliko moramo zbrati sami, pa bi to sigurno realizirali. Mi ne rabimo strokovnih služb za to, da nam bodo na koncu leta povedale, da ni denarja.
Mislite, da žalska občina ne potrebuje toliko zaposlenih?
Žalska občina je prevelika in nikoli ne bo delovala tako, kot vi morala. Ne moremo pričakovati, da bodo ljudje v tako veliki občini delali ljubiteljsko (volontersko) in lahko pričakujemo, da bo župan zaposlil še več ljudi, kar pa, normalno,	obremenjuje
proračun.
Če bi bili samostojni, kako bi reševali npr. čistilno napravo -odvoz smeti?
Na zadnjem sestanku z g. dr. Rizmalom, ki je eden od projektantov čistilne naprave v Kasazah, sem ga vprašal, kdaj predvideva, da bi se Griže in Liboje priključile na čistilno napravo. Dejal je, da 20 let še ne, priporoča pa, da si zgradimo na desnem bregu Savinje svojo oziroma dve manjši. Se pravi, 20 let bomo delali še skupno, potem pa vsak svojo. Kar se' tiče odvoza odpadkov, je to glede državne zakonodaje takšna smola, da se še najbolj splača smeti metati v Savinjo.
Menda ne mislite resno?
Kar se tiče zakonodaje, popolnoma resno. Vi lahko zbirate ločeno, npr. papir, steklo itd., pa vam tega nihče ne vzame. Če vam npr. nekdo strese smeti na vaš travnik, pa ga prijavite, vas lahko toži, če nimate dokazov. Na deponijo se vozi gradbeni material in stvari, ki po nepotrebnem polnijo dragocen prostor. Ampak ni problema, napravili bomo novo, denar gre iz občinske blagajne. Ko pa bo tako, da bo treba za smeti plačati od kg ali od kubika, bo interes vsakega, da bo imel čim manj smeti. Interes deponije pa dobiček. Takrat bomo mi lahko vozili smeti kakor koli in nas bodo z veseljem sprejeli kot stranko, ki prinaša zaslužek. Ampak to je stvar države in malo boljšega parlamenta, kot je sedanji.
A. K.
Pred tremi leti je tu raslo še grmovje
Podplanincem je Miklavž prinesel cesto, zgradili pa so jo sami
CESTA, KI POMENI ŽIVLJENJE
"Mi, ki živimo v tem, od centra tako oddaljenem predelu, smo na cesto še posebej ponosni. Dobesedno nam pomeni življenje. Omogoča nam posodabljanje naših kmetij in lažjo pot otrokom v šolo, hkrati pa nam daje upanje, da vztrajamo na zemlji naših očetov, ki so v čem takem lahko le sanjali," je v govoru ob otvoritvi dvokilometrskega asfaltnega odseka ceste Rastke -Planina poudaril predsednik odbora za izgradnjo, Janez Kramar.
Cesta je odprta
Makadamska cesta, speljana ob hudourniškem potoku Žep, ki ob nalivih podivja, je Podplanincem že leta belila lase. Voda je cesto razjedala in jo na marsikaterem delu tudi odnašala, ob katastrofalnih poplavah v letu 1990 pa jo je v znatni meri povsem uničila. Ker domačini niso bili kos naravi, so sestavili odbor in začeli trkati na različna vrata. Slednja niso ostala zaprta. Na stežaj jih je odprla občina Ljubno in projekt podprla s štirimi milijoni tolarjev, prav toliko je asfaltni cesti namenila Republika Slovenija, saj gre za demografsko ogroženo področje. Gozdno gospodarstvo Nazarje je svetli ideji in temnemu asfaltu namenilo milijon, domačini pa so za lažjo pot v dolino zbrali tri milijone tolarjev. Tako ali
Županja Anka Rakun je Podplanincem stala ob strani
drugače so bili v akcijo vključeni še:	Zgornjesavinjska kmetijska
zadruga Mozirje, lastniki in viken-daši na področju Planine, Iju-bensko planinsko društvo, lovska in ribiška družina, gasilci in z gostinskimi uslugami gostilna Prod.
Janez Kramar: Očetje so lahko o tem le sanjali
Poglavje zase pa je bila izvedba projekta. Hitro se bližajoča zima je že napovedovala, da asfalta letos v Planini ne bo. Toda, narava je vendarle držala s Podplaninci, ki so v dežju in mrazu od jutra do večera prostovoljno garali na trasi ceste. Čeprav je marsikdo staknil prehlad in žuljave roke, mu ni žal -delavcem Cestnega podjetja Celje je uspelo položiti asfaltno prevleko.
Blagoslov
Otvoritev novega cestnega odseka v Rastkah je bila svečanost, kakršne Podplaninci bržčas že dolgo niso doživeli. Med njimi je bil gospod župnik Martin Pušenjak, ki je cesto blagoslovil in tiste, ki se bodo vozili po njej priporočil Bogu, tam je bila priljubljena
županja Anka Rakun, ki je skupaj z Janezom Kramarjem prerezala trak...
Na Produ je bilo veselo do jutra. Nič zato, saj je bilo nedeljsko pa še vožnja domov je bila prijetna.
F.F.
KLUB NOVIH PODJETNIKOV
Projektni svet za projekt pomoči novim podjetnikom v prvih letih po startu je v Celju pripravil ustanovni zbor Kluba novih podjetnikov celjske regije. Tako so v svoje vrste povezali vse tiste, ki so se odločili za samozaposlitev in svojo pot v podjetništvo.
V raziskavi, v katero so vključili nekatere podjetnike so namreč ugotovili, da so določene vrste pomoči nujne vsaj prva tri leta podjetniškega uveljavljanja na trgu. Zato so se v okviru projektne skupine, ki so jo sestavljali poznani podjetniški
bodo v okviru kluba novih podjetnikov članom nudili: izobraževanje, splošno in specialistično svetovanje, dostop do; različnih poslovnih in drugih informacij, skupno promocijo za skupine podjetnikov, povezovanje v podjetniške mreže, predstavitev poslovnih zamisli na podjetniških forumih, borzo ponudbe in povpraševanja ter druge aktivnosti v skladu z interesi članov. Za članstvo so uvedli simbolično članarino 1.000,00 tolarjev letno. Člani bodo lahko navedene storitve koristili brezplačno, delno
svetovalci odločili, da pripravijo pa po nižjih cenah. Del storitev poseben program pomoči novim bo sofinanciral Republiški zavod podjetnikom v prvih treh letih	za zaposlovanje in PCMG pri
po startu. S tem želijo ponovno	ministrstvu za gospodarske de-
obuditi idejo, ki je bila zastavlje- javnosti, na že pred dvema letoma. Tako
MAR AN D d.o.o. -PETLETNICA OBSTOJA
Letos v Marandu praznujejo peto obletnico obstoja. Marand d.o.o. je podjetje, ki se že od vsega začetka ukvarja z računalništvom. Začetki segajo v leto 1988, ko je Andrej Marčič v Celju odprl obrt z imenom MARAND.
Sodobno opremljena učilnica Maranda v Celju
V	letu 1990 se mu je pridružil partner Tomaž Gornik in skupaj sta ustanovila podjetje Marand d.o.o. s sedežem v Ljubljani.
V	podjetju so začeli s sestavljanjem računalnikov in distribucijo programske opreme Borland. Predvsem pri slednjem se lahko pohvalijo z generalnim zastopstvom za prostor celotne bivše Jugoslavije, ki so ga pridobili predvsem zaradi svojih, za takratni čas edinstvenih, marketinških prijemov in iz tega rezultirajoče velike prodaje. Na njihovi najodmevnejši prireditvi oktobra leta 1993 (predstavitev novih Boralan-dovih produktov v Cankarjevem domu) so našteli 2500 obiskovalcev, kar je bilo za tako majhen tržni prostor zelo vzpodbudno. Takrat so se začeli zavedati, da je uspeh na domačem tržišču odvisen med drugim tudi od tujih partnerjev, s katerimi poslujejo. Tako je njihova pot vodila naprej do podpisov pogodb s štirimi
Marand za prihodnost
partnerji, ki krojijo svetovno informatiko današnjega dne. To so Sun Microsystems, IBM, Microsoft in Oracle. Ti proizvajalci so jedro njihove trenutne ponudbe. Integracija izdelkov omenjenih velikanov svetovne informatike z njihovim znanjem, je sedanja in prihodnja usmeritev.
Zavedajo se tudi, da se njihovi kupci, podjetja in ustanove srečujejo s težavami, ki jih prinaša organizacija informatike sodobnega podjetja. Hitre spremembe, prilagajanje trgu, optimizacija stroškov in predvidevanje trendov v prihodnosti so samo nekatere izmed težav, ki jih lažje premostimo z ustrezno podporo informacijskega sistema. Podjetja, ki želijo uspeti na zahtevnih trgih, morajo določiti kritične informacije, ki bodo omogočile njihovim poslovalnicam, oddelkom in posameznikom sprejemanje ustreznih odločitev.
Zato potrebujejo podjetja danes več kot le informacijski sistem. Potrebujejo zanesljivega partnerja, ki bo pripravljen in sposoben slediti njihovemu razvoju in potrebam. Danes ima Marand d.o.o. 28 redno zaposlenih, 55 pogodbenih sodelavcev in pet poslovalnic. Njihova pot vodi vseskozi navzgor in prepričani so, da bo enak trend tudi v prihodnosti. Zato v Marandu menijo, da so partner, ki mu velja zaupati!
Marandova poslovalnica v Celju
Marand Celje je ena izmed petih poslovalnic, preostale štiri pa so še v Ljubljani, Mariboru, Zagrebu in New Yorku. Poslovalnica obstaja že pet let in deluje kot center podpore za Štajersko, Koroško in Prekmurje. V Celju se ukvarjajo z računalniškimi mrežami, svetovanjem in računalniškim izobraževanjem. Predvsem na področju izobraževanja so naredili velik korak naprej, saj so postali Borlandov in Microsoftov avtorizirani šolski center. V Marandu se zavedajo, da je prihodnost v znanju. Prav zato so v zadnjem času izobraževanju posvetili posebno pozornost. Pohvalijo se lahko z 55. opravljenimi računalniškimi tečaji v letu 1995. Kot povsod v računalništvu je tudi pri izobraževanju potrebno načrtovati naprej. Njihov cilj v prvem kvartalu leta 1996 je, da poleg izvajanja že uveljavljenih programov začnejo z usposabljanji za operacijski sistem NVindovvs 95 in največje svetovno računalniško omrežje Internet.________________
Njihova druga pomembna dejavnost so lokalne računalniške mreže. Ukvarjajo se z načrtovanjem, izvedbo in vzdrževanjem mrež. Znanje iz področja lokalnih mrež uspešno integrirajo z opremo IBM in Sun Microsystems, ki sta njihova pomembna partnerja. Dobre reference imajo po celi Sloveniji.
V letu 1995 so začeli intenzivneje delovati tudi na področju svetovanja. Vse več strank želi iz okolja Windows ustvariti okolje, v katerem bodo programi delovali povezano, obenem pa bo enostavno za uporabo. Njihova vizija na tem področju je pisarna z minimalno porabo papirja. Ponudijo lahko veliko izkušenj in nekaj Marandovih programskih paketov, ki olajšajo delo v pisarni. Oktobra so postali stalni člani največjega omrežja na'svetu, to je Interneta. Na njihovih WWW (www.marand.si) straneh si lahko ogledate podrobno predstavitev njihove ponudbe.________________
AA A. R A. N D
Napredna računalniška hiša
Rečica ob Paki 45 63327 Šmartno ob Paki Tel.: 063/885-218
Prodaja vozil in rezervnih delov o servisne storitve o kleparska in ličarska dela o vulkanizerstvo ◦ avtovleka
fiesta 063/885-218
ESCORT
MONDEO TRANSU
SCORPIO
ahAvi (Božič
ut
tiv&aujfr 19961
TRANSU
j NAJBOLJE J PRODAJANO j TRANSPORTNO j VOZILO V EVROPI i OD 85 LETA NAPREJ!
IZ POLICIJSKE BELEŽKE
ČELNO TRČENJE. 4.12. V soboto ob 19.15 uri je iz smeri Radmirja proti Mozirju vozil osebni avtomobil 48-letni Branko E. iz Ljubljane. V Sp. Rečici mu je nasproti pripeljal voznik osebnega avtomobila, 23-letni Forti E. iz Florjana pri Gornjem Gradu. Forti je pred srečanjem zapeljal na levo stran vozišča, kar je imelo za posledico čelno trčenje med vozili. Pri trčenju se je Forti E. hudo telesno poškodoval. Z reševalnim vozilom je bil odpeljan v bolnišnico v Celju.
SAMODEJNO KRENIL NAKLADAČ.
5.12.	Ivan Z. je okoli 13.45 ure parkiral delovni stroj znamke TIMBERJACK na parkirnem prostoru v Radmirju. Po približno 10 minutah se je stroj zaradi okvare na zaganjaču samodejno pričel premikati naprej. Trčil je v dva parkirana osebna avtomobila, ustavil pa se je pri drugem, ker ga je porinil v tovorni avtomobil. Voznik tovornega avtomobila, Ciril P., je takrat tudi opazil, da se iz delovnega stroja močno kadi, zato je ogenj v samem začetku z gasilnim aparatom tudi pogasil.
SMRTNA PROMETNA NESREČA.
10.12.	Ob 07.25 uri je iz smeri Solčave proti Lučam vozil tovorni avto 32-letni Danijel M. iz Proda pri Gornjem Gradu. Ko je pripeljal v zoženi del vozišča, je iz neznanega vzroka zapeljal preko desnega pločnika ter trčil v železno ograjo, katero je podrl, od tam pa je vozilo zapeljalo v reko Savinjo in se prevrnilo na levi bok. V nezgodi je voznik poškodbam na kraju podlegel.
TRČIL V INTERVENCIJSKO POLICIJSKO VOZILO. Kot posebnost naj omenimo nesrečo, do katere je prišlo nekaj minut po polnoči v naselju Prebold. 46-letni Milan P. je kršil javni red in mir v zasebnem prostoru. Na podlagi prijave je bila na kraj napotena z intervencijskim vozilom policijaka patrulja iz Žalca. Ko sta se policista peljala po dovozni cesti do stanovanjskih blokov Na zelenici v Preboldu, se jima je nasproti pripeljal z osebnim avtomobilom zgoraj omenjeni
kršitelj. Milan je opazil vozilo policije, zato je pričel močno zavirati, na spolzki cesti pa ga je zaneslo levo in je močno trčil v stoječe policijsko vozilo. V trčenju sta oba policista utrpela lažje telesne poškodbe. Pri preizkusu alkoholiziranosti je elektronski alkotest pokazal, da ima povzročitelj v organizmu 2.77 promile alkohola. OBISKOVAL VIKENDE. 9.12. Od četrtka do sobote je neznani storilec vlomil v 4 vikende na območju Zaloga v Savinjski dolini. Odnesel je številno ročno orodje, stensko uro, prenosni agregat, dve televiziji, električni roštilj, plinsko jeklenko, električno mesoreznico, ekspres aparat za kuhanje kave in več steklenic alkoholnih pijač. Lastniki so skupaj oškodovani za okoli 670.000,00 tolaijev.
PRISVOJIL CIRKULAR. 13.12. V noči iz torka na sredo je nekdo z gradbišča bodoče avtoceste v Cepljah odtujil nezavarovano krožno žago - cirkular s trofaznim elektromotorjem. Z navedenim dejanjem je podjetje V.N.G. Ingrad Celje oškodovano za okoli 120.000,00 tolarjev.
DOBRO SE JE OSKRBEL. 13.12. Med 08.30 in 10.30 uri je bilo vlomljeno v starejšo in novo stanovanjsko hišo, last Ivana H. iz Ločice pri Vranskem. Vlomilec je odtujil album s fotografijami in zbirko bankovcev različnih držav, žepno uro, daljšo žensko jakno iz lisičjega krzna in več zlatega nakita, v skupni vrednosti okoli 300.000,00 tolarjev.
POOSTREN NADZOR. V popoldanskem in večernem času ali natančneje med 16.00 in 24.00 uro so policisti izvedli postren nadzor nad vsemi udeleženci v prometu, poudarek pa je bil na ugotavljanju prihofizičnega stanja voznikov na cesti. Ustavili in kontrolirali so 970 voznikov, pri tem pa ugotovili skupno 333 različnih prekrškov. 74 udeležencev v prometu je storilo tako hude prekrške, da se bodo morali zagovaijati pri sodniku za prekrške, 213-im pa je bila na kraju prekrška izrečena mandatna
denarna kazen. Z alkotestom je bil preizkus alkoholiziranosti odrejen zoper 146 voznikov. Pri 44. kršiteljih je alkotest pozelenel nad polovico oziroma jim je elektronski alkotest pokazal, da imajo v organizmu več kot 0.5 promila alkohola. Pri 85. voznikih je bila zaznana prisotnost alkohola, vendar še v zakonsko dovoljenih mejah. Trije kršitelji so odklonili preizkus alkoholiziranosti. Na kraju prekrška so policisti začasno odvzeli vozniško dovoljenje 21. voznikom. Rekorderju med preiskovalci je alkotest pokazal, da ima v organizmu 2.4 promile alkohola.
ROJSTVA
_
Irena VERDNIK iz Griž - fantka
Milena SEMPRIMOŽNIK
iz Vranskega - deklico

POGREBN) 'd.o.o. CVETLIC
SMRTI
Vinko ŠPROHAR iz Šempetra, 82 let
Ana ŽELEZNIK iz Zabukovice. 75 let
Martin BRIC
iz Šmartha ob Dreti, 79 let
Antonija TREBEŽNIK
iž Dolenje vasi, ; 72 let
Terezija PIHLER
iz Sv. Lovrenca; 89 let
Jožefa DOSEDLA iz Kasa/, 70 let
Silvester GORIŠEK
iz Žalca, 56 let
Alojzija KOS iz Braslovč, 84 let
Stanislav VRANER
iz Sv. Lovrenca, 45 let
Mihael KLOKOČOVNIK iz Arje vasi, 83 let
Anton KOPRIVA
iz Drešinje vasi, 68 let
Anton JERNEJC iz Grajske vaši, 86 let
Veronika GREŠAK iz Šempetra -fantka
Jožica FOGEC
iz Petrovč - deklico
Danica STROPNIK
iz Mozirja - fantka
Valerija SEMPRIMOŽNIK iz Rečice ob Savinji - deklico
Ida GORIČAN iz Vranskega - fantka
Sonja BRECL iz Griž - fantka
Darja VERDEV iz Žalca - fantka
Katja PETEK iz Prebolda - fantka
Urška CESTNIK iz Tabora - deklico
Marjeta GAČNIK iz Žalca - deklico
Renata OGRAJENŠEK iz Žalca - fantka
Damjana MODRIJAN iz Prebolda - fantka
Ruše NEZIRAJ iz Žalca - fantka
Marjan CACILOVIC iz Pongraca in Damjana ZUPANČIČ iz Zakl Roman POTEKO in Barbara TERŽAN, oba iz Pongraca
\SLUŽBA
;arna
Parižlje lic, BRASLOVČE tel: 063 720 003, 720 660
KLIC V bUŠEVNi STISKI |
Telefon: 063 /9781
vsak dan od 15h do 22h
TRGOVINA S KURILNIM OLJEM
Tel.: 063/707-420, 708-242, fax: 708-230
	POGREBNA SLUŽBA
	IVAN ROPOTAR Ob boleči izgubi bližnjega vam 24 ur na dan nudimo: ❖ kompletne pogrebne storitve
	❖ vse vrste prevozov doma in v tujini
	izkopi in zasipi grobnih jam |Y U	♦> ureditev cvetličnih aranžmajev
I	Y	dobava spomenikov *•* povračilo pogrebnine ❖ vse opravimo na hiter in pieteten način ter po izredno ugodnih cenah
Šempeter v Savinjski dolini 112/a, tel.: 063/ 701-433	
DROGE IN STARŠI
Pri nas je tako na primer v upadanju kajenje, za posledicami katerega še vedno umre dva do tri tisoč ljudi na leto. 40 odstotkov prebivalcev poskusi travo, vendar tudi to število upada, 1-3 odstotki poskusijo trde droge, pri čemer uživanje heroina upadaj dviga pa se poraba t. i. cracka. Se posebej pa so v razcvetu amfetamini, med katere sodi tudi ecstasy, ki postaja velik problem med mladimi. Ecstasy sicer ne povzroča halucinacij in telesne odvisnosti, vendar še zdaleč ne gre za nenevarno snov, saj lahko povzroči motnje v ritmu srca, agresivnost ali izsušitev telesa celo do stopnje, kjer nastopijo krči. Velja pa, da je njegov učinek precej odvisen od vnaprejšnjih pričakovanj oziroma 'imidža’ droge. V moderni družbi je problem nenadzorovana uporaba droge, ki je pogosto sestavni del naše vsakdanjosti - primer za to je tabletomanija - odvisnost od raznovrstnih pomirjeval, poživil...
Moramo pa se zavedati, da odvisniki niso le kriminalci. Odvisnost je namreč življenski stil in prostovoljna izbira pa tudi bolezen. Vse življenje odvisnika se vrti okrog droge, nekaterim je za nabavo le-te potrebno tudi do 200 nemških mark na dan in pri poskusu, da bi prišel do takšne vsote, odvisnik skoraj neizogibno zabrede tudi v kriminal - kar 80 odstotkov uživalcev heroina je že zagrešilo tudi kriminalna dejanja. Vendar pa ve dr. Kastelic povedati, da se je polovica teh ljudi s kriminalom pečala tudi, že preden so zapadli v odvisnost, saj so mnogi od odvisnikov že sami po sebi kompleksne in problematične osebnosti. V poslih z drogo se obračajo ogromne vsote denarja in naravnost ironično je, da se marsikateri program za boj proti drogam financira iz denarja od drog, ki se ’pere’ v zakonitih poslih. Policija zaseže nekje 20-27 odstotkov droge na tržišču, vendar pa so bili slovenski policisti med prvimi, ki so uvedli preventivne programe, z novim letom pa bodo pričele delovati tudi posebne civilne službe za delo na terenu.
Družina je lahko vzrok za problem odvisnosti, pa tudi pomočnik pri odpravljanju le-tega. Niso podedovane genetske predis-pozicije tiste, ki bi naredile posameznika dovzetnejšega za odvisnost, kot razmišljajo nekateri, pač pa ima ključen pomen okolje. Starši ne 'opremijo’ otroka le s svojimi geni, družina je tudi okolje, v katerem odrašča. Družina otroka nauči modelov obnašanja in reševanja problemov, ki jih je zelo težko spremeniti, vendar odvisnost v družini lahko sproži tudi normaliziranje odnosov. Žal pa se navadno izkaže, da je moč na podporo družine računati navadno le pri
majhnih prestopnikih, za družine tistih, ki so v odvisnost že globoko zabredli, je značilno, da so razbite: kar tri četrtine odvisnikov prihajajo iz družin alkoholikov. Takšne razmere odvisniku ne nudijo razloga in opore, da bi z jemanjem drog prekinil, saj se dosti bolj doma počuti v subkulturi droge.
70 odstotkov odvisnikov z jemanjem mamil preneha samih, kar pomeni, da jih v zdravljenje nihče ne sili. V teoriji odvisnosti je danes namreč v veljavi teorija spirale - četudi odvisniku prvi poskus abstinence ne uspe, naj bi mu ostala zavest, da je uspehu bil blizu, kar ga spodbuja k nadaljnim poskusom. Tudi zdravniki sami so pripravljeni na takšne faze, ko zdravljenje nazaduje oziroma se prekine in niso več mnenja, da takšni 'prekrški' izničijo vsa prizadevanja. Ža delo z odvisniki so primerni tudi bivši odvisniki, za katerimi je določena doba abstinence, v preventivnih programih pa jih ni primerno zaposljevati. Nujno je, da si pred začetkom zdravljenja odvisnik lastno odvisnost prizna. Dandanes je poudarek na razmišljanju o drugačnih, t.im. 'skupnostnih' pristopih, kjer gre za to, da se v preprečevanje odvisnosti vključuje celotna skupnost na kar največ področjih. Med mladimi so tako poznane akcije kot so Rock brez drog, Žoga je najboljša droga...
Pa še nekaj za starše
Da je droga našla pot tudi v našo družino je pogosto težko pravočasno opaziti, še težje pa je to dejstvo sprejeti. 'Pravočasno opaziti’ v tem primeru prepričati in prosvetliti mladostnika o škodljivih učinkih droge, še ko ima možnost izbire, četudi je drogo že poizkusil. Vendar se moramo zavedati, da pomeni poskušanje droge poskus reševanja slabega počutja, ki že dalj časa ždi v mladostniku in ga ta skuša z mamil odpraviti. Otrok mora to svoje neugodje imeti možnost izraziti, pa naj gre tudi le za dolgočasje ali navidez nepomembne probleme odraščajočih, saj se le s tem reši strahu pred življenjem in se počuti varnega ter razumljenega v svojem življenskem okolju.
Če pa smo že soočeni s problemom odvisnika v družini in se sklenemo odvisnosti postaviti po robu, se moramo najprej zavedati, da se moramo odreči mnogim stvarem, če želimo v tem boju zmagati, ta zmaga pa bo zahtevala dolgotrajno in potrpežljivo delo, katerega rezultati bodo vidni šele čez mnogo časa. Vprašati se je potrebno, koliko svojega otroka sploh poznamo, pripraviti se moramo na mnoga
razočaranja, pa vendar ne velja izgubiti upanja na uspeh. Morda bi lahko na tem mestu strnili, kaj storiti, če je družina vendarle še pravočasno opazila, da ima otrok opraviti z drogo:
•	brez odlašanja se je potrebno soočiti z otrokovimi problemi
•	popolnoma na novo je potrebno organizirati njegovo življenje in zahtevati večje sodelovanje v družinskem življenju
•	spremeniti se mora način družinskega življenja v smeri večje povezanosti in sodelovanja pri vsaki aktivnosti. Potrebno je veliko natančnega načrtovanja aktivnosti, dobro se je povezati z družinami, ki so v podobni situaciji ali poiskati nasvet na centru za rehabilitacijo
•	otrokove izjave in zagotovila je treba vsakokrat preverjati, brez bojazni, da bi obveljali za zatiralce
•	paziti je treba na denar,ga dajati odvisniku le v čim manjših vsotah in kontrolirati, za kaj ga porabi
•	poizvedovati moramo o njegovih prijateljih, še posebej o tistih, ki so bili z njim v prvih stikih z drogo
•	ne smemo se osamiti, kot da bi nas doletela sramota, ampak moramo v rehabilitacijo vplesti kar največ oseb
•	poiskati moramo starše otrok, ki se ravno uživajo drogo, moramo jih seznaniti s početjem njihovega otroka in jih pritegniti k sodelovanju
•	s potrpljenjem in trdnostjo moramo prenašati vsa otrokova nasprotovanja, saj se bo gotovo skušal izmakniti nadzoru. Zatekel se bo k moralnemu izsiljevanju, skušal netiti spore med člani družine, iskal bo zavezništvo, da bi omajal naše početje. Vsakomur, ki nas kritizira, moramo potrpežljivo razložiti smoter našega početja in kam pripelje popuščanje pri problemu droge - postavimo ga pred njegove lastne odgovornosti
•	najvažnejše je, da se za pomoč obrnemo na nekoga z dovolj izkušnjami, da nam lahko pomaga in svetuje, ne smemo pa nasedati 'čudežnim’ sredstvom s 'takojšnjim' delovanjem. Ravno nasprotno jemanju drog, kjer je zadovoljitev takojšnja in trenutna, je odprava zasvojenosti rezultat dolgotrajnega prizadevanja, v katerem morajo tesno povezano sodelovati vsi družinski člani.
DOMINIKA SAMBOLIČ
A
GflFMNF
pohištvena industrija d.d. polzela
INDUSTRIJSKA PRODAJALNA POLZELA TEL.: 063/ 720-020
VELIKA NOVOLETNA AKCIJSKA PRODAJA POHIŠTVA od 14A2. do 20.1.1996
Gotovinski popusti za programe VEGA, COMPO, spalnice NIVES,
LARA - 28 %
Možnost obročnega plačila
Izjemne cene za gotovino:
-	omare z drsnimi vrati v 3 barvah 2.D	< 27113,00 SIT )
3-D	<34:178,00 Sit ;>
-	samska spalnica HALA 43.559,00 SIT
-	vzmetnice različnih dimenzij
-	sedežne garniture, jedilnice, pohištvo iz masive, pisarniško pohištvo in še in še.
Božične
Za vsak nakup nad 40.000,00 SIT sodelujete v nagradnem žrebanju, ki bo 23.1.1996.
Razdelili bomo 50 bogatih praktičnih nagrad.
GflMOT
W, POLZELA . /
ečno novo
OBIŠČITJE^N^^NE^BO ^VAM ŽAL,
-UA': . : /UV//.7

Želimo vam vesele božične praznike!
REPATICA
Želimo vam lep in spokojen slovenski družinski praznik, ki naj bo lesketajoč se in prazničen ne glede na to, kako bogato bo obložena miza in ne glede na to, ali verujete ali ne. Saj svetovni nazor sploh ni pomemben, saj ne gre za politiko in tudi za denar ne, vsaj v tem hipu ne. Gre za to, da že tako krvavo potrebujemo malo miru. Malo, drobceno obdobje božičnega miru v tem našem in sploh ne samo našem potresnem in razklanem svetu, pobarvanem s samimi temačnimi in tesnobnimi barvami.
Ko boste sedeli, vsaj enkrat v letu skupaj domači z vseh vetrov, za družinsko božično mizo, se poskušajte domisliti kakih lepih reči. Lepe reči se nam začenjajo dozdevati vse bolj stvar nostalgičnih spominov na zaprašene, nekoliko zdolgočasene stare čase, v katerih je bilo še vse skladno ter varno in ko nam na prsih še ni ležala zdaj vsem že dolgo dobro znanaskala, ki tišči, jemlje sapo in veselje do življenja.
Odurni časi našega današnjika, ki se konec leta zlijejo nad nas kot povodenj, so nam, vsaj dozdeva se tako, s toliko drugimi dragocenimi rečmi odplavili tudi mnogo preveč naše zasebnosti, družinskosti, človeške intime.
Sprašujemo se: je to v resnici potrebno in neizogibno? Je za vse v resnici kriva le ta rušilna moč deroče vode, ki dela iz nas vsak dan bolj suha, razosebljena bitja, politične osebke brez lastne individualnosti, robote, ki samodejno posedajo ob radijskih in televizijskih poročilih, sadomazohistično pričakujoč vesti o novih apokalipsah? Je hommo politicus res skoraj vse, kar še znamo, kar še zmoremo in kar še hočemo? Res ni več mogoče tudi drugače?
Morda pa odgovor pozna mala naivna repatica? Tista pradavna zvezdica iz bajke, ki je tri izmučene, od dolgega popotništva zaprašene in hudo utrujene kralje končno pripeljala v zavetje hlevčka? Hlevček je bil resda
novo upanje.
Ali okoli nas res ni nobenih, vsaj drobnih upanj več? Nobenih majhnih lepih reči, ki bi nam olajšale življenje? Smo v resnici že tako razosebljeni, vodljivi in politično čredni, da v nas ni nobene dodatne energije več? Tiste energije, s katero bi si, pa četudi se medtem okoli nas vse sesipa in podira, v nekem majhnem hlevčku, v nekem drobnem zavetju, pa četudi na otepu slame prižgali plamen upanja, nove sreče in vere, ki bi nam pomagale živeti?
Tesno, grozljivo in izgubljeno je videti vse okoli nas tudi zato, ker dovolimo, da je postalo takšno tudi v nas. Ker bombardiranjem iz zunanjega sveta, predvsem nenehnemu bombardiranju vseh mogočih medijev s televizijo in radiom na čelu dovolimo, da apokaliptičnost, ki nam jo nenehno servirajo, v nas odzvanja že s preveliko močjo.
Svet ni en sam, tisti črni okoli nas. Voda ni samo deroči hudournik, ki nam odnaša tla pod nogami. So tudi svetla jezerca miru. So tudi manjši in čisto
To je družinski svet naših zasebnih štirih sten, naše družinske intime. Saj vemo, saj nismo naivni: potres v zunanjem svetu do neke mere krha tudi njegove stene. Toda najbrž mnogi med nami podcenjujejo njegovo dragoceno zavetje in se ga ne zavedajo dovolj.
In tu je končno tudi naš notranji, individualni človeški svet, ki mu skoraj ne prisluhnemo več, s katerim se skoraj ne znamo več ukvarjati:	mali tihi svet naše
morale in etike, malih ljubezni, tihih odzvanjanj vsega lepega in dobrega, svet pomoči bližnjemu in sočutij, svet razumevanja ter medsebojne pomoči; skrita dežela toplih stiskov rok in nepomembnih gest naklonjenosti.
Nobene pravice nima ta ostudni zunanji silet, da bi nam odplavil vso to tiho, skrivno deželo tisočerih lepih in večinoma po krivici odrinjenih, prezrtih in tudi že pozabljenih reči.
To je konec koncev tisti hlevček, ki ga je treba spet poiskati. Naj nam zvezda repatica pri tem priijazno sveti!
Priložnost za sožitje ali ločevanje_
DRUGAČNI PRAZNIKI
Vsi se spreminjamo in vse se spreminja. Tudi prazniki. Ne njihovo praznično bistvo, spreminjajo se praznična premišljevanja. Resda so prazniki namenjeni praznovanju in prazničnost res pomeni nekaj veselega, neobloženega in pridvignjenega. Toda prazniki so takšni predvsem zato, ker je prozaična in nepridvignjena vsakdanjost delavnikov, in predvsem tam, kjer je tako.
Pri nas smo naredili iz praznikov, ki so drugje utrinek enega samega kratkega dne, praznično vsakdanjost na dolge steze. Tisto, kar drugje slavijo le tu in tam, vmes pa govorijo in premišljajo tudi stvarno in hudo kritično, smo pri nas začeli gojiti kot nekakšno non stop obredje in počutje. Zastave so plapolale dan na dan, vzneseni govori so se vrstili v petek in svetek, polikali smo vse okoli nas, tudi ob delavnikih, nikoli nismo zdrknili v prehudo kritičnost in malodušje. Pa se je nabralo.
Zato se zdaj, v teh hudih časih, spreminja vse na horuk in spreminjajo se, kot rečeno, tudi prazniki. Prazniki začenjajo boleti. Bolijo predvsem ob spoznanju, kako strahotno tragično so si danes že navzkriž njihove veličastne vizije in travmatična streznitev, ki jo prinaša današnji dan. Kako smo v tistih časih, ko smo te naše praznike ustoličevali, naivno sanjarili. V nas se začenja kopičiti strup malodušja, grenkobe, razočaranj in dvoma. In najbolj jedko udarja na plan prav ob prazničnih dneh.
Zato začenjam premišljati, da bi bilo morebiti treba spremeniti praznike, jih praznovati bolj delavno, neizprosno trgajoč s stvarnosti tančice, ki nam danes ob delavnikih kljub vsemu še vedno zastirajo pravo razgledišče.
Morda bomo tako zmetali čez ramo tudi nekatere tabuje, nesmotrne, nepotrebne in skrajno škodljive tabuje, ki smo si jih z metodo "non stop praznovanje" nabrali v vseh prejšnjih letih. Čas je zdaj že zdavnaj dokazal, kako otročje in nezrelo se je slepiti z metodo, da tistega, česar si nočeš priznati, pač ni. Da problemi, ki jih ne bomo oznanili, razčistili in dorekli samo zato, ker jih nismo hoteli samim sebi priznati, ne bodo več problemi in se bodo kar razblinili. Utopija, naivnost. Tudi pokvarjenost?
In vsi ti pozabljeni, odrinjeni in zamolčani problemi in težave zdaj kajpak neusmiljeno tolčejo na plan, bodisi v neposredni bodisi v sprevrženi podobi in posledici. In sprevržene posledice non stop prazničnega zatiskanja oči in ušes so seveda še mnogo nevarnejše in usodnejše od neposrednih posledic, ki si jim zato, ker poznaš vzrok zanje, morda potem le kako tudi kos in se z njimi poskušaš spopadati.
Enakost vseh ljudi. Bratstvo in enotnost. Odmiranje države. Bližnjica v boljši svet. Človek ideal. Neizmerna ljubezen med severom in jugom, med vzhodom in zahodom. Delitev vsem po njihovih potrebah, ne glede na to, koliko je bil kdo pripravljen in sposoben prispevati v Žakelj. Sami sončni nameni. Ampak vreme je
tako zelo muhavo in tega nismo vedeli. Morda tudi nismo hoteli ali znali vedeti, vrag vedi. Slabo, meteorologi, slabi meteorologi!
In kakšni naj bi bili potemtakem delovni prazniki? Morda bi jih poskušali napolniti s kakšno resnico, ki je ob delavnikih še ne upamo izustiti, četudi jo slutimo, ker se ji še vedno ne upamo prav pogledati v oči. Kajti naša velepogumnost, ki smo ji priča zadnje čase, ko smo "sklenili stvari poimenovati s pravim imenom", še ni pravi pogum. Ni to, da bi nas v resnici in dokončno srečala pamet, ker bi končno doumeli vso kontraproduktivnost in škodljivost tisoč in ene ideološke skrivalnice. V odkritost in razčiščevanje, kjer pač je in kolikor ga v tej državi danes sploh že je, nas je prisililo življenje; sila in prisila ter največkrat še vedno ne sprememba v stanju duha, sta potemtakem kolišče "novih, bolj odkritosrčnih časov in odnosov v tej državi". In tudi prav zato se stvari spreminjajo tako tragično prepočasi,	sprenevedavo,
nedosledno in mlahavo. Vendar hočemo natanko isto:	hočemo
boljše življenje in večji kos kruha, delo in perspektivo zase in predvsem za otroke, upanje za prihodnost in svobodo.
To je velikanska moč, ki je na žalost še vedno razpršena, neizoblikovana, brez prave moči. Nasproti ji seveda stojijo tisti, ki bi s kakršnimi koli spremembami največ izgubili: taka ali drugačna politika, ki bi rada vladala do groba, del tiska, ki ga le-ta napaja, velikanski birokratski aparat, ki se
trese za svoj kruh in svoje pozicije, ter njihovo politikanstvo nabiranje točk, moči, vpliva, prevlade. Igrice, stare, kot je staro človeštvo, ki jim zna danes na srečo marsikje že temeljito stopiti na prste z znanimi pomagali demokracije, podprtimi s stanjem dovolj razvite zavesti.
In ker je tako, tudi drži, da ta naš boj, kakor koli je že meteorološka slika okoli nas ta hip klavrna, še zdavnaj ni izgubljen. Treba bi bilo le prav zajeziti to vseobče, zelo podobno hotenje velike večine ljudi in ga preliti v produktivni model poti iz krize. To je v vsej tej napol prikriti, pogosto docela zlagani igri interesov na vrhu strašansko težko. Gotovo pa ni nemogoče. To je bilo le drobno delovo premišljanje od prihajajočih prazničnih dneh.
A. K.
Levec 56
63301 Petrovče	P*l I
Tel.: 063/ 452 012	r I. 1
Abak, Rimljanka Tel.: 063/21 220

Simply logical
Da bo Vaš korak udoben in mehak, ostanite tudi v letu ’96 naši zvesti kupci!
SEEČHO S.
Trgovina LOMM, Šlandrov trg, Žalec.
(£eai> («>} (£«>) (^) (jS^)
0EM1
proizvodnja in trgovina z lesom d.o.o.
Žaga: Dolenja vas 8, PREBOLD
s#’ oilkiiji hlodovine in žnjiaiicjin lesa Kj- ramrcK lilw«loviac ccj- prodaja Ka)|ancya lesa iC' i^vo/i ■ uvoz
tel.: 063 714-751 mobitel: 0609 634-526
yatn
w ..-	.
S®16 ldrftVJ
Gradič
GRADBENO PODJETJE d.o.o.
ZABUKOVICA 87 63302 GRIŽE tel.:fax 063 715 521
I*

_____________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________:
AVT0TRG0VINA AJNDKA
DOBRTEŠA VAS 25, ŠEMPETER, tel.: 701-180
i m ohijh;! jiHOjivripvfv
POPUST ZA GORSKA
rezervni deli in dodatna oprema za Vaše vozilo!
Voščimo Vam srečno 1996!
\J


Uv^ factory store®
^	Ljubljanska 7, 63000 Celje_
^ @ imi ^	/ v
V5EZ, 5NOWBOARl>
erje $ ^
'D
popolna ponudba vezbče vljev in konfekcije vodilnih nroizoaialce v snouboard-a
afse**
proizvajalcev snouboarda preko vrst boardov, strokovni nasveti, montaža vezi Smuči so zgodovina, zapeljite se v novo leto z boardom na nogah!
Griže 125
verdi
verdi
P I Z Z E R I A Ljubitelje dobrih pizz bomo tudi v letu 1996 zabavali z glasbenimi večeri.
rraus ŽALEC D.G.G.
Trgovina ŠPORT
SPECIALIZIRANA TRGOVINA ZA LOKOSTRELSTVO IN RIBOLOV
Doberteša vas la, 63311 Šempeter v Sav. dolini tel.: (063) 701-387
ŽELIMO VAM SREČEN BOŽIC IN USPEŠNO NOVO LETO 1996!
Zvonko Gros s.p. Šempeter 116, tel.: 701-745
Trgovina LEONARDO
•
HELIOS
MEŠANJE AVTOBARV
ter ostali ličarski material
Svojim strankam se zahvaljujemo za zvestobo, hkrati pa vsem želimo prijetne praznike in srečno 1996 leto! Za obisk se priporočamo tudi v novem letu!
"Staro leto je minilo ne oziraj se nazaj, novega pa ne preganjaj, presenetiti se daj!"
Veselo praznike, zdravo in uspešno novo leto 1996 Vam želi vaša:
VtdtOTtKA »PUMA«
AUDIO VIDEO USLUGE
Ul. talcev 3, Žalec tel.: (063) 714-175 tel. & fax: (063) 714-182
So trenutki, ki ostanejo. Ohranite si jih za vedno z našimi kamerami in kasetami.
VEDNO IN POVSOD S PUMA VIDOTEKO
OTROŠKA TRGOVINA
FAKIN
Mestni trg 4 ŽALEC
PINGO
P. C. Lena LEVEC
Vsem našim malim in velikim kupcem voščimo
srečne in razigrane božično-novoletne praznike!
Tudi v leta '96 z vami in za vas!
Dobrteša vas 32 63311 Šempeter/Sav. dol. Tel.: 063/702-237
GOSTINSTVO-TRGOVINA-PREVOZI Jani Privošnik

BISTRO TLORJArr ŠEŠČE (tel.: 063/702-237)
‘VSLtM ‘POSLOVNIM	2!A£ gOSTOtM
'BlS‘r%OyA ‘JLOTVJAOi, ŽLLlMO 'ISLSLLTZ 'HOŽ1Č9ČL ‘V4iAZ‘K7‘K% ‘TEtK. StREČI^O, 'ZEHRfVVO 'I94L ‘US‘PE9(0‘V P0L940 LETO 1996!
Vabimo Vas v bistro Florjan, tudi v naslednjem letu, vsak dan od 10-23 ure, razen ponedeljka.
A VTOCENTER M EH d.o.o.
Servis in prodaja 63320 Velenje Koroška 7d tel. servis :(063) 856-824 tel. prodaja:(063) 852-95
SI*; AUDI: -A4, A6, A8
VOLKSWAGEN: -GOLF Rabbit, PASSAT,
-VENTO, TRANSPORTER
* Krediti že za R+8% * Leasing * Staro za novo (Vesele boiziene praastiLe in srei-no nema leto '96
(Veien. želi Uolekfit) AVTOCENTRA MEH.
Vaš Audi in VoIkswagen partner

in
/OiP	,	*
' {Juan ^J-UzkouLa
cšCandzov tzcj 1 2aCc.c 6^310 tcL: 063 715-084 715-082
PEKARNA in TRGOVINA IVAN JURGOVIČ ŽELI VSEM SVOJIM ZVESTIM STRANKAM VESELE ROŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO 1996, V KATEREM SI ŽELIMO SE NAPREJ DOBREGA SODELOVANJA.
m

/“Hi
Drogeiya. kozmetični salon C1IARLIE,
. ir&Sn	' /
s poslovalnicama v Žalcu in Celju ter trgovina s športno opremo Tom ŠPORT Vam ob izteku leta 1995 želijo vesel božič ter zdravo in uspešno leto 1996.
SIPRO d.o.o.
STANOVANJSKO PODJETJE ŽALEC
želi Osem
stanovalcem
Vesel Božic « * m srečno
NoVo leto 1996,
čflp SAVINJSKA trgovska družba Žalec
v&em tuuUm aufecem jeupna ” vejete tojičaO' ttovaCefae ftziCtyU6e ten jtOtcuzO', ujftejpuj idr viečnO' nova Cefo ?9$6f
$
OPTIKA
Mateja LIKEB, Mozirje, Ob Trnavi 1,
Tet.: S3a'- 2^0
Zahvaljujemo m vem za zaupanje y preteklem letu in Vam želimo vesele božične praznike In erečno novo letol
Z NAMI BO DAN LEPŠI!
XOXEKC
SADJE JX ZECEXJADA ii.o.o
Skladišče tatoe
imA
tel.: 063/471-333
VSEM ZVESTIM STRANKAM m POSLOVNIM PARTNERJEM ŽEUM@ SREČEN mZDČ
m mspešns) N@m lew mm
m SE ŠE NAPREJ PRIPOROČAMO.
OB IZTEKAJOČEM SE LETU SE STRANKAM IN POSLOVNIM PARTNERJEM ZAHVALJUJEMO ZA ZAUPANJE TER VAM ŽELIMO SREČNO V LETU 1996!
MARKETING
MARKETING d.o.o. ŽALEC
Šlandrov trg 3, tel.: 711-291
Podjetje za prodajo mleka, sirov in ostalih mlečnih izdelkov!

i
Jože DOLAR s.p.
Velika Pirešica 7A
TELEFON: 063/728-200
trgovina
POSEBNA FONOMA
❖	SVEŽE SVINJSKE POLOVICE S KOŽO kg 395.- SIT (3 čeki)
$ VSE VRSTE SVEŽEGA MESA US MESNIH IZDELKOV ZA PRAZNIČNE DNI
*	NAKUP NAD 5.000.00 SIT -ZAMIK PLAČILA
R E DW0 0 D
d.o.o.
Podjetje za proizvodnjo, trgovino in storitve ter žagarstvo
63312 Prebold Sv.Lovrenc 79 FAK, TEL: 063 /723 202 mobitel: 0609 1619 124
SVOJIM STRANKAM IN POSLOVNIM PARTNERJEM VOŠČIMO LEPE
PRAZNIKE IN USPEŠNO LETO ’96!
■
POZOH - ŽAGARSKE
S POSODOBITVIJO PROIZVODNJE OBVEŠČAMO STRANKE, DA NUDIMO VSE VRSTE ŽAGARSKIH USLUG PO KONKURENČNIH CENAH!
Za večje količine - ugodnosti!
«...
Informacije na telefon: 063/723-202
GRAFO
LEVEC 70 - 63301 PETROVČE -TEL./FAX: 47 22 44
posfov/il/n /J a t In c zjc/n l/i o/ičcifiom ze ll/n o i/e se lc f/foz lč /i e p z a z/i lAe l/i cSrccna /1010 lci/j /996/
oestGN
Audio-TV servis Rejnik Rado Petrovče 35 tel./fax 063-708-097
Servis TV aparatov, akustičnih naprav, računalniških monitorjev in napajalnikov
ZVESTIM STRANKAM SE ZAHVAUUJEMO ZA DOSEDANJE ZAUPANJE IN VAM ŽELIMO VESELE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO!
JAvtoolektrika in trgovina z rezervnimi deli
gojLic
Kaplja vas 16,63312 Prebold Tel.: 063/723-198
ZELim VANI SREČEN BOŽIC TER USPEŠNO NOVO LETO 1996!
vm
d.o.o.
Pri Zlatem Križu, Petrovče tel.: 0609 622-047
Trgovina s pestro izbire barv, lakov, lepil, avtolakov...
Kolektiv trgovine AR A Vam želi vesele božične praznike in srečno 1996!
"(Ae/m/Zri ho on ho ZooZo noht /mfbci golimo hbecon -in veheZ So^io 'to/v uhfiohno- nmm Zoto 4996 "Za/m ^eli
	
AVTOHISA DREV
d.o.o., Drešinja vas 46a, 63301 Petrovče Telefon: 063/707 365, 707 395
M vsaka kava Trapic kava!
VOP/C

Svojim kupcem in poslovnim partnerjem se ® zahvaljujemo za zaupanje in Vam želimo prijetne
.
božične in novoletne praznike
Savinjska cesta 87, Žalec, tel.: 714 - 285, 715 - 140
Vabimo Vas v pražarno In kavni butik, kjer Vas ob nakupu pogostimo s kavico.
mali gospodinjski aparati
s
N,

orenje
L :A : Savinjske
Hmezad
Tovarna krmil d.o.o. Žalec
Svojim strankam želimo vesele božično-novoletne praznike in obilo uspeha pri reji v letu 1996!
IZDELAVA POHIŠTVA PO NAROČILU!
Ok izteku leta 1995 Vam
želimo vesel božič in srečno, uspehov polno leto
1996.
MIRKO POLAJŽER, Arja vas 48a, 63301 Petrovče, tel./fax: (063) 707-010
AVTOLICARSTVO

JANEZ SANCA
PETROVČE 223/A - 63301 PETROVČE Tel.: 063/708-084
Ob izteku leta 1 995 se vsem našim strankam iskreno zahvaljujemo za zvestobo in jim želimo vesel božič ter zdravo in uspešno leto 1996!
Kupci in poslovni partnerji!
Srečne prednovoletne praznike ^ in vse najlepše v novem letu 'wr? a. ^ Vam želi	T"
m 0
GRADBENI MATERIAL IN STAVBNO POHIŠTVO- CELJE, Medlog 18
Vse za gradnjo, adaptacijo in opremo Vaše hiše na enem mestu!
modna konfekcija
p.o. petrovče
ŽEUmo VE&EL 3©ŽSČ IN SREČNO NOVO LETO
da /xmw-
v letu Z996 fmlefijali rAaltla/n naAtml laJw.e€htntym -m mcdntml oMaečli^a etadce, jjen^lm in navile.
Kolektiv SCALA ZARJA p.o. PETROVČE
Vsem, ste radi oblečeni elegantno, športno in udobno, voščimo srečne in vesele božično-novoletne praznil^ ter želimo uspešno novo leto 1996.
Cesta na Rožnik 11 63330 MOZIRJE tel.: 063 832-002
Z oblačili CESAR ŠPORT na vrhovih sveta
BVOJiM STRANKAM IPt POSLOVNIM f/immiuBiv £3 ZAUVAULUmD ZA ZAU3AnJ3 V miEJlAJOČElU LETUi
VžžžJ Lv21č Ijj
srečno
ctt
d.o.o.
Kmetijska
trgovina
Orova vas 1/b Polzela
te!. : 063 721 008
ra
FRANCI VINDER, Gotovlje 141a tel.&fax: 063/715 793
Popravilo traktorjev, visokotlačnih črpalk, šob (PAL, BOSCH, Lucas CAV), obnova glav motorjev, generalna popravila diesel motorjev.
vsem mmAM se mmjumv m zaupanje.
ŽELIMO VAM VESELE BOŽIČNE IN mOLEME PRAZNIKE/
O&SJD SP€Č€ M! JOpJBm	
vvAšmitom	1
V JiCDU 1996	||	II
um Ž£X3	
SILVO UDRIH	\L	
Šempeter 127, tel: 063/701-326, mobitel 0609/637-417	
CITROEN
Avto hiša KOS
Ločica pri Polzeli 063 702 230 063 701 060
NISSAN
Pooblaščeni prodajalec in serviser vozil
CITROEN in NISSAN
DOSEDANJIM lil BODOČIM STRANKAM, POSLOVNIM PARTNERJEM IN PRIJATELJEM ŽELIMO VESELE BOŽIČNE PSAŽN3KE TER USPEŠNO NOVO LETO iDMl
Roman Brglez
pekarna-slaščičarna-trgovina-bistro Vransko 17, 63305 Vransko
pekarna in trgovina Vransko, tel.: 725-104, slaščičarna Žalec, tel.: 712-105, pekarna Velenje tel.: 854-181
SLAŠČIČARNA ŽALEC PEKARNA VELENJE
'KARNA TRGOVINA IN BISTRO VRANSKO
Celoten kolektiv
se ~JETeJt BRGIfZ
se zahvaJj uje svojim kupcem
preteklem letu, obenem pa vsem želi #sele božične
praznike, sreče, zdravja in uspehov v novem letu!
mKORUN
splošno mizarstvo
Šentrupert, 63302 Gomilške Tel. 063/726-072, fax 063/726-390
*	Obnova starih dotrajanih oken
*	Izdelava stavbnega pohištva -tudi po naročilu (okna, balkonska vrata, smučna ZUNANJA vrata...)
Poslovnim partnerjem, strankam in ostalim želimojda bi bil konec leta čim lepši in leto 9 6 še uspešnejše!
UPI ■ LJUDSKA UNIVERZA ŽALEC
de zaAvaCdune vdem dCudateCiem
ut fio4&(Mtutt hantnennent za zcuctcutde
, * * r ' itt eodefovAttde t&i jim ježi
veteže Ujie*te fcuvzHiže
i*t d2iee*te nove Cefo.
ZNANJE JE POT DO SREČE IN USPEHA SKUPAJ S ŠOLO PRIJAZNIH LJUDI.
Novoletni programi igrače, Voščilnice...
PRIJETNE PRAZNIKE IN VSE J NAJLEPŠE V NOVEM LETU !
y
x
X
X X

y
y
Mercedes Benz
Sezite po zvezdah!
BOŽIČNO-NOVOL6TNI POPUST! ZB VOZ!LB BBZR6DB C IZZBLOG€!
-i
X

A EM
HONDA
>-
Nove linije, večja varnost, boljša tehnika, udobnejša vožnja, ugodnejša cena.
To je nova HONDA Civic - vsi modeli že v prodaji.
Božično-novoletno darilo >>AVTO RADIO << za vse kupce vozil HONDA!
SREČNO VOŽNJO V NOVEM LETU 1996 VAM ŽELI:
rol
AC LEVEC
LEVEC 18, PETROVČE TEL. & FAX: 063 472-409
PRODAJNI CENTER LEVEC
OŠ noutm Uta uatn Izlimo:
Pričakajmo novo leto malo drugače
BISTRO ŠPORT CLUB
prireja silvestrovanje na prostem, pred poslovnim centrom KORONA.
RED BULL vam da krila, zato poletimo skupaj v novo leto!
Vabljeni!
Slast življenja je v trenutUjA. ‘Vali trenutki so ‘Vaše Bogastvo.
Shranite jih.
‘Vsajega posebej.
Slranite svoje Bogastvo.
Za danes. In za jutri.
V	varnem zavetju tradicije.
V	‘Banl(i Celje.
ai
‘VeseCe božične praznike in srečno novo Leto 1996 Vam žeLi
Vaša ban^a
banka celje
MESNO TRGOVSKO PODJETJE d.o.o. GRIŽE, Migojnice 4b, tel.: 063 711-386
JEŽOVINIK
STRANKAM !N PCSICViM PARTNERJEM Imm VESELE aŽKSND-NOVttETNE PRAMKE IN BflES» NOVO LETO TO
MAHER d.o.o.
trgovina, uvoz-izvoz, storitve Trnava 1, 63303 Gomilška
tel.:0631702-223 fax.:063l702-224
VELEPRODAJA TEKSTILA ŠPORTNE OBUTVE IN OSTALIH ARTIKLOV
MUSIIfl
DELOVNI ČAS	■ W ■ *	||^^' NEDELJA IN
DELAVNIK: od 7.00 do 21.00	PRAZNIK: od 8.00 do 12.00
V ARJI VASI št. 70 (v neposredni bližini križišča CELJE-ŽALEC-VELENJE)
Še vedno velja, da pri vsakem nakupu NAD 1.500,00 SIT dobite .A NAGRADNI KUPON. Žrebanje bo 26.12.1995 ob 12. uri. 1. nagrada: MULTIPRACTIC, 2. nagrada: FOTOAPARAT.
NOVOLETNI POPUST od 1. do 31. DECEMBRA 95 4% za vsak nakup nad 3.000,00 SIT Popust ne velja pri nakupu s kartico ACTIVA.
CENE VEUAJO DO RAZPRODAJE ZALOG Podjetje SOMAX d.o.o.
SltEJCUINfO	I^ETTLJ I	Z
Vulkani verstvo
BLAŽ KDIŽNIK
Cesta na Lavo 2., 63310 ŽALEC

Telefon: (063) 711-288
8T T-

A en
CIMOS CITROEN
sf/uVjL
JOŽE MURŠIČ s.p.
SERVIS IN PRODAJA Zarova 7, VELENJE
V zalogi vozila: AX, ZX, ZX Break, XANTiA, EVASION
tel.: 063 856 852
Minimalni dobavni roki za dostavna vozila (JUMPER, C 15)1 Ugodni krediti in leasingil
St

KO POTOVANJE
POSTANE UŽITEK
Zapeljite se v novo leto z vozili CITROEN - naj Vas sreča spremlja na vsakem kilometru!
AVTOSERVIS
TRATNIK
Avtopoligon Ločica ob Savinji tel.: 063 701-640
Servis vozil: CITROEN, PEUGEOT, RENAULT, ŠKODA
0
vsem smANm&i žmm prijetne BGMm PRAZNIKE
m
JfSČNo mm LETO rmi
IsLJiS Savinjske
Vsem kupcem želimo čim lepše boK„e praznike ,e™e m zdravja v letu 1996,
1 dneh nudimo nakup' zamrznjenih piščancev po ceni 340sit/kg.
63304 TABOR 45,tel.: 063 726 204
PEKARNA - TRGOVINA
KOLEKTIV PEKARNE IN TRGOVINE UDUČ
CVETLIČARNA
(V prostorih gasilnega doma na Polzeli) tel: 720 319 doma: 720 605
V decembru Vam nudimo ADVENTNE VENČKE IN NOVOLETNI PROGRAM
Lepe božične praznike in srečno O letu 1990 Vam želimo
INTERLAROAVTO d.o.o.
ŠENTRUPERT 41, 63303 GOMILSKO Mobitel: 0609 616 436
Telefon: sobota, nedelja in prazniki 063 443 585 (9.00 - 15.00)
BAV4 4WD3V
Želimo Vam prijetne božične praznike, sreče in uspeha v novem letu.
Hmezad
KMETIJSKA ZADRUGA TRNAVA-GOMILSKO z.o.o. Trnava 5a, Tel.:063/726-410
PRIJETNE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO 1996!
HIDROPNEVMATIK d.o.o.
Ponujamo vam:
^ hitro popravilo in izdelavo hidravličnih cevi A5 bogata izbira vseh hidravličnih in pnevmatskih delov
*	*	*
Svojim strankam, poslovnim partnerjem
in vsem ostalim želimo vesel božič ter srečno in uspešno leto 1996.
*____________________*__________________*
Po novem	letu nas	obiščite	v novih prostorih	v
ARJI VASI št. 67. Za točen datum selitve vas bomo še obvestili.
Stran 24
Nagrajenci na strani 40.
PO OBUTEV
adidas
v prodajalno
rock skupina__
INTERCEPTOR
V primeru skupine INTERCEPTOR gre, poleg zasedbe kladivo, konj in voda in morda še koga, za skupino, ki je relativno kmalu "prebila led" in presegla lokalne ovire. Skupina deluje Že četrto leto in že od samega začetka goji željo po predstavitvi širši slovenski javnosti, kar ji tudi dodobra uspeva.
Skupino INTERCEPTOR iz Žalca sestavljajo: pevec Gregor Čulk ml., ki je s svojimi 145 kilogrami, dolgimi lasmi in kozjo brado nekakšen zaščitni znak oziroma maskota skupine. Marjan Pader je kitarist, bas igra trenutno Robi Jukič, za bobni pa sedi Primož Štorman. Fantje izvajajo precej energičen, metalni rock, ki je sprva zvenel dokaj šablonasto in neinventivno, se je pa kasneje razvil v svojevrsten glasbeni izraz, po katerem se skupina razlikuje od poplave podobnih ansamblov. Vredno jim je prisluhniti.
Svoje prve posnetke so naredili februarja 1993 v studiu BON -TON v Rogatcu in na lastne stroške izdali kaseto The Begin-ning. Po izidu kasete so uspeli podpisati tudi petletno pogodbo z založbo PAN - RECORDS iz Kranja, ki je kmalu izdala ponatis razprodane kasete. INTERCEPTOR se je v tistem času začel vrteti tudi na malodane vseh
radijskih postajah, sledili so nastopi na TV in na koncertih, v tisku pa je bila skupina ugodno ocenjena.
Ob koncu leta 1994 so v studiu ROSE v Novi Gorici s pomočjo producenta Davida Šuligoja posneli petnajst skladb, ki so pri založbi DAN RECORDS uzrle luč sveta na kaseti FADE. Obe kaseti sta še v redni prodaji in naj vam ne bo žal tistih par sto tolarjev.
Seveda pa so člani skupine polni načrtov za leto 1996. Izšel bo namreč CD hkrati z videospotom FADE, ki so ga posneli na letošnjem Novem Rocku, Gregor Čulk pa se ukvarja z razmišljanjem o intenzivni dieti, ki naj bi morda pripomogla, da bi se tudi v lokalnih krogih o skupini več pisalo. Pa kaj, ko mladi in kreativni ustvarjalci rock kulture niso sami krivi, da imajo uredniki tukajšnjih publikacij ušesa na napačnem delu glave.
SAVINJSKI VESELJAK
NIKOLI PRAVOČASNO	gaje spravila, se opogumi in
Cervantes je na stara leta potoval po Španiji. V podeželski gostilni je podvoril brhki krčmarici.
'Gospod, morali bi se oglasiti pred tridesetimi leti, tedaj bi vas morda poslušala," gaje zavrnilo dekle.
"Saj sem se oglasil, gospodična," je odgovoril. "Našel sem vašo mamico, ki mi je rekla, naj pridem, ko bom starejši. To meje spodbudilo, da sem sedaj podvoril še vam."
NISO ZA PIHALA
Tik pred začetkom koncerta, ki gaje obiskal tudi pruski kralj, so gledalci opazili, da je dirigent Liszt v veliki zadregi. Ves nesrečen je gledal, kam je založil partituro, brez katere koncerta ni mogel začeti. Nazadnje seje spomnil, dajo je položil na sedež v prve vrste, in ko vidi, da tam sedi veličastna in debela dama, ki niti ne sluti, v kakšno nesrečo
Danijel Bedrač, kitarist rock banda KLADIVO, KONJ in VODA, na pronociji kasete LUNA: "Ti strela, kam bomo spravili vse te zagrete poslušalce"
korajžno pristopi k baronici in ji smehljaje reče: 'Oprostite baronica, toda partitura na kateri sedite, ni napisana za pihala."
DOMA SO, KER GORI LUČ
Dobro nadelan možakar neumorno trka na kandelaber ulične razsvetljave. Ko to opazi policist, mu pristopi in ga pobara, kaj počne. "Stanovanje iščem, pa mi nočejo odpreti," mu odvrne.
"Kar trkaj, saj so doma, vidim, da imajo prižgano luč, ” ga ohrabri policist in mirno nadaljuje odhod.
LAHKO GA JE PREPOZNATI
Prisluškoval sem telefonskemu razgovoru, ko se mlajši moški pogovarja s svojo stranko. Da bi mu bolj nazorno povedal, kdo je, je hitel pripovedovati: "Veste, jaz sem tisti moški, kije včeraj sedel že malo nakresan za šankom v bifeju pri Miciki nasproti vas."
Nagradna igra MK Žalec
Nagrade: -nagradni bon v vrednosti 5.000, 3.000, 2.000 SIT Izpolnite vprašalnik in sodelovali boste v nagradnem žrebanju 15. januarja.
Vprašalnike pošljite na naslov:
MK Žalec, Šlandrov trg, 63310 Žalec Vprašanje:
Navedite vsaj tri prodajne artikle MK Žalec!
IME in PRIIMEK: NASLOV:________
Predlog za nedeljski izlet:
... Velika ŽUPNA CERKEV SVETEGA MOHORJA IN FORTUNATA V GORNJEM GRADU je danes najpomembnejši ostanek do nedavna mogočnega kompleksa škofovih letnih rezidenčnih poslopij ...
Ta in še veliko drugih predlogov za izlete lahko poiščete v knjigi TURISTIČNI VODNIK SLOVENIJE.
Ob novem letu izberite za svoje najdražje darilo v Mladinski Knjigi Žalec.
TV3 - prihaja za Božič
KOMERCIALNI PROGRAM DRŽAVNIH RAZSEŽNOSTI
Čeprav je slovenski televizijski medijski prostor majhen, tržna vrednost naših televizijskih programov in pritok oglaševalskih tolarjev dokaj nizka, ni zaradi tega nič manj zanimiv
Letošnjega 24. decembra bodo začeli prek treh oddajnikov (Krvavec, Nanos in Pohorje) in večjih kabelskih sistemov odajati nov slovenski komercialni program TVS. Ustanovitelji TVS so mariborska in koprska škofija, radio Ognjišče, Mohorjeva družba in Gospodarski forum pri SKD. Kot novi družbenik se jim je pred nekaj dnevi pridružila še založba Mladinska knjiga.
razum. Vsekakor ne bodo želeli gledalca spremenili v trpnega, nedejavnega, ravnodušnega, zasvojenega ^gazovalca dogajam!
"Veliko stavimo na gram. Po TV - jutru $e: dan 'pozna. Z oddajo Dobro jutro, Slovenija zehmo sesti v slovenske domove'', pravi odgovorni urednik novega slovenskega komercialnega
televizijsko medijsko sceno s kakovostnim in pestrim programom po meri gledalcev, z enostavno vizijo vzpostavitve konkurenčne
programa Janko Tedeško. "Naš TV3 prihaja na vedno bolj zah- cili ie> da postavimo najbolj
tevno in konkurenčno ......... Sledano televizijo pri nas in si
■ • •• -	—	- zagotovimo prevladujoči trzni
delež pri oglaševanju v televizijskih medijih", je na tiskovni konferenci, ki je potekala v prvih dneh decembra na Gradu Brdo ..renzije Posredovali bodo vredno P>> ^-mju, dcpil direktor komer-tc, ki gradijo človeka kot	ciainega področja Marjan Potrata,
posameznika v odgovornega člana	Opozoril jo tudi na prihodnje
s*	“ris
enS	Bevk ,e	^2
dejal, da je skupna vrednost e -

družinam.
sssrrs&rs sr;*:; ss -ss ssrr
jli. Programska shema bo namen- lak„ dva kupca. Glcdalcc dobi jena-slovenski družim. ;	proizvod takJ da mu nameni
Njihova pozornost bo veljala gle- nekaj svoiega prostega časa, dalcu, človeku v vseh razsežnostih oglaševalec pa svojo promocijo na njegovega družbenega in kultur- njihovem mediju plača, nega delovanja. Plemenititi ga
bodo
\
ostrih bi njegov okus (zgled) spodbujali ga k dejavnosti, k torej svobodni kritični presoji. Buditi ga k etični - družbi koristni dejavnosti, spoštovati njegov
TV3 vstopa v slovenski prostor '..'T s programi pozitivne na-
ravnanosti. 17 ur dnevnega programa (od 7.00 do 01.00) bo lahko spremljalo 80% gledalcev.
Trgovina MIKLAVC
Dolenja vas 182 63312 PREBOLD tel.,fax.: 063 723-047
NASMEH, DOBRA BESEDA, MAJHNA POZORNOST-NAJ VAS, SPOŠTOVANI KUPCI IN PRIJATELJI-OSREČUJEJO V LETU 1996.
mmumm mmmmm mmMmz
Praznični lesket
PO VEČERU SE
Zadnji decembrski dnevi in predvsem večeri: časi praznovanj, časi prazničnega lesketa slovesnih oblačil.
Praznična obleka. Eksplodirala bo čez nekaj dni, na Silvestrovo. A tudi božični večer je slovesen dan, še posebej, če gremo kam na poseben obisk, ki ga velja poudariti z obleko. Letos je vse, kar je praznično, še najrajši črno. Cma barva je resda elegantna, toda od nje do turobnosti je le majcen korak in Slovenke ga pogosto ne obvladajo najbolje. Zato slovesno črnino prazničnega večera mnoge mehčajo z belo bluzo, z domiselnim telovnikom (ki bo prišel prav tudi kdaj kasneje), z letošnjim nakitom... Aktualno je vse, kar je prozorno, poseben sijaj pa ima spet težka beneška čipka. Oblecite kar koli zlatega, nasploh svetlikajočega se,
DAN POZNA
iskrečega se! Med materiali sta sicer prvaka gladek žamet in pliš. Če se oblečemo črno, se moramo obvezno nekoliko bolj živo naličiti. To še posebej velja za ustniče, ki naj žarijo bolj kot po navadi, odlično bo črno j zmehčala tudi čim bolj mehka pričeska. Uradno je mini iz mode, a ga je seveda še veliko; tudi visoka moda se ga ne bo tako zlahka odrekla. V mencanju med dvema skrajnostma se ženske pogosto odločijo za hlače. Tudi čme večerne hlače bodo zadetek v polno. Letos k njim spet obujemo tudi visoke pete. Sicer pa - dobro se imejte!
Praznujte! Smejte se, popijte kozarec ali dva penine, plešite, veselite se, pozabite na vse drugo! Naj bodo ti praznični dnevi posebni, drugačni od vseh drugih! Svetite se, pokažite veliko kože. Bleščite se, bodite norčavi in obešenjaški, pogumni in nekorformistični!

Žalec
Aškerčeva 4a, 63310 Žalec tel.: 063 715-820, fax.: 063 715-390
Matrični tiskalnik od 29.999 SIT IVEC7	Laserski tiskalniki od 59.999 SIT
CD ROM ATAPI4X Od 19.999 SIT
IBM APTIVA od 199.999 SIT
ZAKON O AVTORSKIH IN SORODNIH PRAVICAH
V	postindustrijski družbi prevzemajo posli, pri katerih gre za intelektualne stvaritve, vse večji obseg.
Delovanje moderne družbe v veliki meri opredeljujejo prav avtorska dela, zato ni presenetljivo, da za varstvo takih del pravni redi uveljavljajo posebne predpise. Naloga le-teh je, da varujejo pravni položaj avtorja kot ustvarjalca nematerialne dobrine, poleg tega pa definirajo tudi premoženjski element avtorske pravice. Še več:	z razvojem
(post)industrijske družbe dobiva materialni element, izvirajoč iz avtorskega dela, vedno pomembnejši delež v celotnem obsegu vseh sklenjenih pravnih poslov.
Avtorska pravica
Avtorska pravica pripada avtorju na podlagi same stvaritve dela, kar pomeni, da nastane vedno v trenutku, ko stvari delo. Iz avtorske pravice izhajajo izključna osebnostna upravičenja (moralna avtorska pravica) in izključna premoženjska upravičenja (materialna avtorska pravica).
Vsebinske omejitve avtorske pravice
V	nekaterih primerih so avtorske pravice omejene že s samim zakonom. S takimi omejitvami je zakon po eni strani sledil javnim interesom, po drugi strani pa se je tako izognil načinom urejanja,
Prenos avtorskih pravic
Če vam bo nekdo prodal avtomobil, bo jasno, da je izgubil pravico njegove uporabe. Če pa vam avtor proda materialno avtorsko pravico in pri tem posebej ne poudari, da gre za izključni prenos, bo to - skladno z zakonom - pomenilo, da lahko stvaritev uporabljate poleg avtorja in torej ne le sami. Podobno velja za kraj uporabe: če ni določeno drugače, velja le za Republiko Slovenijo. Omejen pa je tudi čas uporabe, saj zakon pravi, da velja prenos za čas, ki je običajen za tako vrsto del. Kdor pridobi pravico, je ne more preprosto prodati naprej, če tega ne dovoli avtor, za kar je včasih seveda potrebno dodatno plačilo. Pri prenosu avtorskih pravic pa je treba upoštevati tudi pravila pis-nosti (potrebna je pisna pogodba), saj je potrebno urediti vse podrobnosti.
Avtorska pravica nastane z dejstvom stvaritve (za primerjavo: za varstvo intelektualne lastnine je pogoj uveljavljanje pri pristojnem organu) in je od trenutka stvaritve naprej tudi varovana.
PRAVNA PODLAGA:	Področje
avtorskih pravic ureja Zakon o avtorskih in sorodnih pravicah, ki je bil objavljen v Uradnem listu RS št. 21/95. Pred tem je veljal stari jugoslovanski zakon, vendar z bistveno razliko: po starem zakonu je moral oškodovanec sam
i •S . i hi 6	Zlil IOZDO p!	proti Kršitelju, po >KI
f/jC 97,2 FM.	Hac	fto
lAmwSLOVENJ GRADEC		
GRADBENI INŽENIRING
ing. Vinko VUČAJNK s.p.
Prežihova t, 63310 ŽALEC, Tel. & Fax.: 063/ 712 265 Mobitel: 0609/ 618 443
IZVAJANJE DEL V GRADBENIŠTVU:
-	gradbena dela
-	obrtna dela
-	inštalacijska dela
-	nizke gradnje
-	adaptacije
-	rekonstrukcije
Poslovnim partn&rjmn s® zahvaljujemo za zaupanje v preteklem letu in Vam želimo uspešno poslovno leto 1996!
novem pa je to dolžna storiti država.
ZAŠČITA PRAVICE: Avtor pridobi avtorsko pravico s stvaritvijo dela in mu je ni treba posebej zaščititi. Vpis v register avtorskih del služi zgolj za zavarovanje dokazov o avtorstvu. Avtorska pravica do del, ki nastanejo v delovnem razmerju, pripada za določeno obdobje delodajalcu, razen če pogodba določa drugače.
PRAKSA: Odkar je spomladi letos začel veljati novi Zakon o avtorskih in sorodnih pravicah, ki je po mnenju poznavalcev zelo sodoben in evropski, so se stvari dokaj hitro začele premikati z mrtve točke: tržna inšpekcija je pregledala vrsto videotek, kabelski operaterji so prenehali predvajati nelegalno predvajane programe,
na področju računalništva je bilo vloženih več ovadb, itd.
KRŠENJE PRAVIC: Avtor, katerega avtorske pravice so kršene, se lahko obrne na tržno inšpekcijo, ki kršitelja preda sodniku za prekrške. Pri večjih kršitvah in sumu kaznivega dejanja lahko oškodovanec vloži ovadbo na rednem sodišču ali pa zahteva postopek civilne sankcije.
OBDAVČITEV: Davek na avtorske pravice znaša 25 odstotkov od 60-odstotne osnove (dediči avtorskih pravic plačajo davek od celotne osnove).
DODATNE INFORMACIJE: Avtorska agencija za Slovenijo,
Slovenska 47, Ljubljana, tel: _________(061)1334077._______
Žana Vas preseneča z enkratno novoletno ponudbo: -bunda otroška od 2.500 SIT dalje -puliji otroški od 728 SIT dalje
V€UKfi IZBIRA IGRAČ NA OTROŠK6M ODDCIKU:
Barbie
glasbeni božiček
s svetilko-50 cm
igrače iz pliša že od
NOVOLETNA AKCUA:
ZIMSKI PLAŠČI IN JAKNE -10% POPUSTA
S kartico ŽANA še 4% ceneje!
veku Božične pimzaike m mečno imi
Stran 28
SAVINJSKA REKREACIJSKA KOŠARKARSKA LIGA AS-FOLZELA 95
Rezultati 11. kroga (10.12.1995)
Garant : Pizzeria 902 37 : 58 ŠD Vrbovec : ŠD Andraž 60 : 24 Prebold : Celje ZT 61 : 63 Rossi Laško : Red buli 78 : 45 Ciklosport : ŠD Gomilsko 20 : 0 TVD Mozirje prosti
Končan je redni del prvenstva, lestvica pred pričetkom PLAV OFF-a pa je naslednja:
1	Ciklosport Velenje	20
2	Celje Zelena Tehnika	19
3	TVD Mozirje	18
4	Pizzeria 902	16
5	Garant Polzela	15
6	ŠD Vrbovec	15
7	Prebold	14
8	Rossi Laško (-2)	13
9	Red buli Polzela	12
10	ŠD Gomilsko (-1)	10
11	ŠD Andraž (-1)	9
Najboljši strelec po končanem rednem delu:
Frankovič Domen 248 točk (TVD Mozirje)
Najboljši strelec trojk po končanem rednem delu:
Rizman Vladimir (Ciklosport-34)
Najboljši izvajalec prostih metov po končanem rednem delu: Matjaž Teodor (TVD Mozirje-90.3%)
Mali PLAV OFF (17.12.1995)
ob 8.00 uri ŠD Vrbovec : Prebold ob 9.10 uri Garant : Rossi Laško
Veliki PLAV OFF (17.12.1995)
ob 10.20 uri
Celje ZT : TVD Mozirje ob 11.30 uri Ciklosport : Pizzeria 902
Tekmi za 7. in 5. mesto bosta 7.1.1996, za 3. in 1. mesto pa 14.1.1996.
Vse tekme se igrajo v dvorani K K Kovinotehna Polzela.
GENERALNI POKROVITELJ SKRL AS-POLZELA ’95 JE KLASJE CELJE
sopokrovitelji pa so:
GARANT POLZELA
TOVARNA NOGAVIC POLZELA
ERA VELENJE
ERA VINO ŠMARTNO
METRO CELJE
GOSTIŠČE RAJ
STD ŽALEC
POPCO VELENJE
SIP ŠEMPETER
TRGOVINA PUCKMEISTER
FERRALIT ŽALEC
PINOCCHIO POLZELA
EVROPSKO ODLIČJE ŠUSTER MATJAŽA
Končina Matjaž v akciji prestrezanja, po kateri ponavadi nasprotnik ostane brez zraka
To leto je bilo evropsko študentsko prvenstvo v KARATE-ju v Franciji, kamor je odšla tudi reprezentanca Slovenije, sestavljena iz najboljših slovenskih študentov. Med njimi je tudi član KK Žalec Šuster Matjaž, ki je v ekipnem delu dosegel odlično tretje mesto in tako svojemu klubu kot državi doprinesel še eno tako preredko odličje.
LEP USPEH ŽALSKIH KARATEISTOV
V Novembru je bilo v Novi Gorici sklenjeno mladinsko državno prvensto v karateju. Nastopilo je preko 200 tekmovalcev, med njimi pa os imeli največ uspeha mladi karateisti Žalca, saj so odnesli kar 10 medalj. Tako so neporaženi ter z naslovom državnega prvaka odšli domov Vrbanič Damir, ki je vse svoje borbe dobil ^ pred iztekom časa (6 : 0), Šuster
Matjaž, ki v težki kategoriji ravno tako ni imel dostojnega nasprotnika ter Končina Matjaž, ki je v poltežki kategoriji prvič postal prvak Slovenije. Njegovo zanj značilno požrtvovalno borbo (specialist za karate) je opazil tudi državni selektor. Z malo manj sreče sta se z drugim mestom morala sprijazniti Gajšek Rok in Godler Jani, ki kljub odlični formi v finalu nista našla poti do zlata. Med uspeh se štejejo tudi 3. mesta, ki so si ga priborili Golič Uroš, Skok Blaž, Plevčak Sašo in Jančič Gregor. Ob tej priložnosti je trener Cimperman Brane povedal, da je z uspehi zelo zadovoljen in da pričajo, da so tekmovalci trenutno v dobri formi. K temu je pripomogla tudi regijska liga, izmenjava izkušenj boljših borcev ter odlično vzdušje v klubu.
MDIO (EUE
Seveda sem šel po smrečico! In zakaj me sprašuješ, ali sem kje kaj popil?
Do zaključka redakcije nismo prejeli sporeda Vaše Televizije. Hvala za razumevanje
Vblkswagen -	'K* vel, imalf
Sre ono ooŽLujo & letu / 996!
SPEKTRA
tfT&CC d.o.o.
NAPREDNA AVTOHIŠA
CMIp (MS
CELJE tel.: 063 411 336 ŽALEC tel.: 063 711 253 SERVIS tel.: 063 33 495
HONDA CIVIC
ovalne luči in značilna Hondina maska. Motorni pokrov je dokaj položen, prav tako tudi prednje steklo. Zadka pri obeh različicah pa sta na novo in zanimivo oblikovana. Tudi v notranjosti se avtomobila {razen v prostornosti) ne razlikujeta. Voznikovo okolje je prijetno, vendar manj zaobljeno kot smo pričakovali. Nova armaturna plošča je preglednejša, enostavnejša in deluje zares domačno. Sedeži so po stari Hondini navadi resda dokaj trdi, toda z odlično bočno oporo. Volan je nastavljiv po višini, zgledno "mesnat"
Stran pripravlja
Avto Foto Market
Naslednja številka izide: 27.12.1995
in opremljen z doplačljivo zračno vrečo. Prestavna ročica je kratka, izjemno točna in lepo "pade v roko". Obe različici sta zelo pregledni in dajejo občutek večjega avtomobila kot je v resnici.
Jesenska pomladitev novih modelov Honde Civic je prišla k nam dokaj kmalu.
Ni lahko narediti avto, ki bo všeč mlajši in starejši generaciji. To je uspelo Hondi. Trivralna različica je bolj športnega značaja, namenjena pa je mlajšim in prostorsko manj zahtevnim kupcem, medtem ko štirivratna nudi več prtljažnega prostora in deluje nekako bolj umirjeno. Nosova obeh avtomobilov sta enaka. Prednjačijo velike
Glavni vtis o hondi civic se pridobi med vožnjo. Avto je odlično vodljiv, kompakten in kot nalašč narejen za ostro vožnjo po ovinkih. Preseneča tudi novi 1.5 litrski motor s 114 KM in eno odmično gredjo v glavi. Ta je zelo prožen in se obnaša zelo kultivirano in ubogljivo. Rad se vrti, toda premosorazmemo s številom vrtljajev raste njegova glasnost. Ob vsem tem pa je poraba po ECE normativih v povprečju le 6 litrov neosvinčenega bencina m 100 prevoženih kilometrov. Vsi novi motorji razen najšibkejšega 1.4 litrskega uporabljajo VTEC tehnologijo.
Kot pravi reklama: h dobrega smo naredili še boljše.
Tomaž Bizjak
IVAN AMON
LATKOVA VAS 34, 63312 Prebold TEL.: 063/701-749 Rezervni deli zo vozila:
RENAULT, GOLF, OPEL, ŠKODA, LADA IN ZASTAVA!
REZERVNI DELL PO NAROČILU!
flffiSGnoSi*
I
Avto
KVIK
ZALEG
Šlandrov trg 2, telefon: 063/712-166
VSEM STRANKAM SE ZAHVALJUJEMO ZA ZVESTOBO IN t/AM ŽELIMO SREČNO VOŽNJO V LETU '%
SEMPERIT
MICHEL1N
* AKUMULATORJI Akuma 44 Ah 4.750 SIT, 55 Ah 5.950 SIT
(B‘R!EZSX‘R$CN£ Vl&ZOtMZE SXEČ9iO 1996!
SKRIl T
Piše:
Danijel Bedrač, socialni delavec
Lep pozdrav!
Stara sem dvainštirideset let, mati treh odraščajočih otrok. Poročena sem dvajset let in v zakonu nisem ravno zadovoljna. Mož je namreč precej zaposlen in ga velikokrat ni doma. Zadnjih nekaj let sem nemirna, razdražljiva in velikokrat jočem brez pravega vzroka. Bila sem pri zdravniku, ki mi je predpisal tabelte Helex za živce. Te tablete jemljem že dve leti, večkrat pa zvečer popijem tudi kak kozarec vina. Če tablet ne vzamem, me boli glava, ne morem spati in sploh nisem za nikamor. Doma postaja nevzdržno in ne vem, kaj naj storim.
MAJA
Draga Maja!
Noben zakon ni idealen, vendar vsaj večina ljudi skuša z več ali manj slabimi kartami odigrati čim boljšo igro. Če sta z možem poročena že dvajset let in imata tri otroke, sta najbrž tudi precej navezana (ali vsaj navajena) drug na drugega. Ločitev naibrž ne hi hiln livtre-mn rošitai, IVJ.' no dvajsetih
Ločitev najbrž ne bi bila ustrezna rešitev, saj je po dva], letih zakona relativno težko začeti kaj novega, da o vplivu
ločitve na otroke ... .. ,....~..i, ^^,,,, iujc. m Prepričan pa sem, da je bistvo problema pravzaprav Nemir in nezadovoljstvo je moč preseči na številne načine (prijateljstvo, aktiven življenjski slog, hoi
in o premoženjskih zapletih’raje ne 'govorim...
..."	drugje.
(prijateljstvo, aktiven življenjski slog, hobiji, uspešno delo...), če seveda ne gre za kakšno bolezensko stanje (nevroza,
"živčnost"...), o čemer več vedo psihiatri. Predvsem pa je zaskrbljujoč tvoj odnos do tablet in alkohola in menim, da je sedanje stanje doma posledica slednjega. Ker se s takšnimi in drugačnimi odvisnostmi ukvarjam že vrsto let, bi upal trditi, da ti tablete in alkohol pomenijo več, kot bi ti smele. Potrebno je tudi vedeti, da pomirjevala in pijača absolutno ne gredo skupaj, saj lahko resno ogrozijo vitalne funkcije organizma, seveda pa je pod velikim vprašanjem tudi počutje, delovna sposobnost, družinski odnosi in še marsikaj drugega. Ker se tega problema ne da rešiti v tej rubriki, bo najbolje, če pokličeš kakšnega strokovnjaka za zdravljenje odvisnosti (Psihiatrična bolnica Vojnik, tel. 772-311) in se dogovoriš za pregled. Ker vključuje program zdravljenja tudi spremembo življenjskega in sožitvenega sloga, verjamem, da boš pozneje uspela urediti svoje odnose doma.
DA MED PRAZNIKI NE BI GRMELO
Božič in Novo leto sta praznika, ki se jih vselej veselijo povsod, pa če se čas pred njima tako rad spremeni v mrzlično hitenje, da nam za občutek veselja zmanjkuje moči. Prihodnje leto bo čisto drugače, sklenemo takoj po praznikih, ko si za silo oddahnemo.
Se letos še spominjamo zlatih obljub, ki so zdaj stare skoraj že leto dni? Se bomo na praznike znali pripraviti brez mučne zadrege in norega hitenja? Še je čas, da postorimo v miru, kar je potrebno. Pripravimo darila, naredimo načrt, kako bomo preživeli proste dni, nakupimo hrano, da ne bomo po nepotrebnem izgubljali časa v vrstah in se jezili.
Psihologi vedo, kako hitro se v norih dneh starega leta ukreše zakonski prepir. Pravijo, da tak polom sploh ni naključje, prej pravilo. Prazniki so kakor naročeni za nesoglasja in krize med partnerjema. Zakaj? Mnogi ljudje se polotijo prevelikega zalogaja, naložijo si neznansko veliko dela in s tem sami sebe spravijo v neznosen precep. Pričakujejo toliko, da se jim skoraj ne more uresničiti, zato so nujno razočarani. Namesto prazničnega razpoloženja se v marsikaterem domu bije bitka. Dobri nameni niso jamstvo za ubranost. Nujno je, da se zakonca ali partnerja domenita, kako naj bi potekali prazniki in kako bi si razdelila delo. Skoraj nikoli ni mogoče odvrniti vsega stresa, lahko pa se izogneta možnostim, ki ju navadno pripeljejo v krizo. Ob pravem času se pogovorita, kaj ima prednost. Katere sorodnike bi rada obiskala in katere povabila v goste. S
katerimi prijatelji in znanci bi se nujno morali dobiti in s katerimi bi vam bilo veliko prijetneje v manj napetih dneh novega leta. Pogovorite se s starimi starši, da bodo vedeli, ali naj sploh pripravijo darila za vnuke, da ne bo zoprne tekmovalnosti pri darilih in celo po nepotrebnem prelitih solz. Mnogi sodobni otroci imajo toliko igrač, da jim je tvegano kaj kupiti, ker bi morda vihali nos nad novo igračo, če je ne bi celo že imeli.
Tudi jedilnik mora biti pripravljen vsaj deset dni pred praznikom. Nikar se ne postavljajmo z zapleteno kuho in peko, rajši pripravimo preproste jedi, da bo več časa za sproščen pomenek. Res, mnogi se težko odpovedo tradicionalni pečenki z mnogimi prilogami, toda tak obed ljudi bolj obremenjuje kakor osrečuje.
Nikar ne naredimo znova najneumnejše napake: da bi se znašali nad partnerjem, ker nam gredo neogibna opravila strašansko na živce. Rajši mu potožimo. Pomagal bo izvleči voz, potem bo šlo samo od sebe.
BREZPLAČNI MALI OGLASI Tel: 715 - 011
Trgovina na drobno
BREG 13 POLZELA
Tel.: 063 720 064 Odprto:
ior do i8.m
Sobota: 8.w do 12.w
NOVOLETNI PROGRAMA
BUNDE	17.95§ sjifc
MONT
KOZJE
iz programa vezenine bled
% bluze 6.450 SIT % spalne srajce 3.850 SIT
ELEGANTNI KOMPLETI 14.950 SIT
VSEM, KI JIM MODNI TRENDI IN KVALITETA NISO TUJI ŽELIMO VSE NAJLEPŠE V NOVEM LETU!
Janez, bi šel pogledat, ali sem jo lepo okrasila?
SREČNO 1996
ailBii,. ..jaaiMišsaottfta
OGREVANJE
Svetuje Silvo Udrih
Izbira plinskega kotla III.
V prejšnji številki srno opazili specialne stenske plinske kotle z akumulacijskim zbiralnikom vode. Kot smo omenili, kotli zagotavljajo dovolj energije za ogrevanje stanovanjskih prostorov (do 300 m2) in tudi dovolj tople sanitarne vode za potrebe stanovalcev v eno- oziroma dvostanovanjski hiši, kjer je več iztočnih mest (pip). Samo v enem stanovanju imamo več pip (kopalno kad, prha, umivalnik, bide, kuhinjsko pomivalno korito), iz vsake posebej ali večih hkrati naj bi pritekla dovolj topla voda. To lahko zagotovimo le z zbiralnikom vode - bojlerjem, katerih prostornina je različna (od 40 do 120 1). Bojler je lahko že vgrajen s kompletno avtomatiko v kotel ali ga priključimo zraven kot samostojno enoto.
4. b) Talni litoželezni kotli z akumulacijskim zbiralnikom vode z odprto zgorevalno komoro in atmosferskim ali tlačnim gorilnikom.
Glede na vrsto vžiga kotla so izdelani v različici T: s pilotskim plamenom (električni vžig z iskro, nadzor plamena s pilotnim gorilnikom in termočlenom) in različici B z elektronskim vžigom (avtomatski vžig z elektroniko in iskra ter nadzor plamena z ionizacijsko elektrodo).
Na našem trgu se že pojavljajo izredno kvalitetni kotli, ki so plod sodobnih projektnih metod.
Kotli so sestavljeni iz več litoželeznih elementov. Posebno oblikovana hladilna rebra elementov in seveda kvaliteta listine elementov zagotavlja izredno delovanje kotla.
Prednosti kotlov:
a)	visok izkoristek (91%)
b)	nizka emisija škodljivih snovi v izstopajočih dimnih plinih C02 in NOx, kar je daleč izpod meje emisije, predpisane s strogimi nemškimi normami DIN in vedno bolj ostalih zahtev trga.
c)	obratovanje pri nižjih izstopnih temperaturah
d)	mednarodna usklajenost s predpisi.
Kotel je povezan z akumulacijskim zbiralnikom vode (bojlerjem), ki je nameščen ob strani ali pod kotlom na skupnem podstavku in skrit v skupnem plašču.
Delovanje takšnega kotla je osnovano na dvojnem krogotoku:
1.	vodni krogotok za ogrevanje
2.	vodni krogotok za toplo sanitarno vodo.
Razmerje med potrebo po gretju in potrebo po pripravi tople sanitarne vode ureja nastavljiva, že vgrajena naprava.
1. Vodni krogotok za ogrevanje sestavlja: občasna črpalka, zapirni enosmerni ventil, ki preprečuje
samodejno kroženje vroče vode, manometer, varnostni ventil 3 bare, avtomatski odzračevalni ventil, pipa za polnjenje, zaprta raztezna posoda 10 1, pipa za praznjenje.
2. Vodni krogotok za ogrevanje sanitarne vode sestavlja: obtočna črpalka, zapirni enosmerni ventil, ki preprečuje samodejno kroženje tople sanitarne vode, manometer, varnostni ventil 8 bar, pipa za praznjenje in tudi raztezna posoda 2 1. V notranjosti zbiralnika je seveda še najpomembnejši kačasti izmerjevalec toplote, moči od 30 do 35 kW, ki zagotavlja hitro izmenjavo v kratkem času. V komandni plošči na čelni strani pa je še glavno stikalo, gumb za nastavitev režima zima/poletje, kotlovna avtomatika s termostatom, ki daje prednost pripravi sanitarne vode in ostali elementi s signalizacijo za varno delovanje kotla, vključno z varnostnim nadzorom nad odvodom zgorelih dimnih plinov.
Tako opremljen kotel je prirejen za pokrivanje vseh potreb ogrevanja in priprav tople vode v pretoku (na/minuto) ali v 10 minutah, kar je možno razbrati iz spodaj navedenih tehničnih karakteristik posameznih kotlov.
Namestitev kotlov z naravnim vlekom dimnih plinov je mogoče v prostorih z večjo prostornino, ker potrebujejo ti kotli za zgore-
vanje zrak iz prostora. Prostor mora biti prezračevan, sicer moramo zagotoviti dotok svežega zraka. Če te zahteve ne moremo zagotoviti, moramo izbrati kotel z zaprto zgorevalno komoro z ventilatoijem za odvod dimnih plinov in dovod svežega zraka za zgorevanje. To so kotli s prisilnim vlekom, ki se v vseh različicah že dobijo na trgu.
Kotel z akumulacijskim bojlerjem 851 (VARIANTA B)
Mbttei	število elementov	toplotna moč kurišča kW	Kt to moči KW	ristna platna rgrcvanja kdal/H	Kapaciteta grelnika litrov	Stalna priprava vode (At=30'C) litri/min	Priprava tople vode v 10 min (,\I=40”C) litri	Izmere: širina k globina k Višina mm	teža ob odpremi kg r..r
	4	21,4-29,8	18,9-27,0	16200-23200	40	12.8	140	800k600x850	177
	5	28,1 -34,8	24,7-31,5	21200-27100	40	15,3	165	800x600x850	196
Ob odpremi je ohišje že nameščeno na kotel									
	3	14,3-19,9	12,6-18.0	1O8O0-15500	85	8.6	160	600x600x1645	173
	4	21,4-29,8	'8.9-27.0	10800-23200	85	12,8	200	600x600x1645	192
	5	28,1 -34,8	24,7-31,5	21200-27100	85	15,3	225	600kf00xl645	216
	5 bis	28,1 -39,7	24,7-36,0	21200 - 31000	85	16,7		 930		666X600X1645	216	
Ohišje kotla je pakirano posebej v			kartonske škatle (skupna teža 25 kg).						
Tehnične karakteristike
Jože DOLAR s.p.
Velika Pirešica 7A
TELEFON: 063/728-200
trgovina
mmmmmmmš.
*	SVEŽE SVINJSKE POLOVICE S KOŽO kg 395.- SIT (3 čeki)
$ VSE VRSTE SVEŽEGA MESA IN MESNIH IZDELKOV ZA PRAZNIČNE DNI
*	NAKUP NAD 5.000.00 SIT -
ZAMIK PLAČILA	m
sferne
DOLAR ANDREJ
Šladrov trg 23, 63310 Žalec telefon/fax: 063/715 440
Strankam nudimo:
-	instalacije centralne kurjave
-	vodovodne instalacije
-	instalacije plinske napeljave
od požarnih ventilov do uporabnih mest
-	svetovanje pri izgradnji plinske napeljave
Tel.: (063) 715 440
Srečtte itt ve&e£e	uaJiiiMif
V VATIKANU
Vatikanska država je ena najmanjših na svetu in edina svoje vrste, ki predstavlja duhovno središče krščanske vere. Kot država je postala neodvisna od italijanskega ozemlja s podpisom Lateranskih pogodb leta 1929, 11. februarja. Njena zgodovina se je pričela že takrat, ko je dal cesar Konstantin zgraditi prvo mogočno paleokrščansko baziliko na kraju, kjer je umrl sv. Peter in kjer so kot mučenci trpeli mnogi kristjani. Od tistega časa dalje so vsa dogajanja okrog Vatikana tesno povezana z zgodovino papeštva.
Na trgu sv. Petra, ki ga obkrožajo stebri v obliki elipse, papež Janez Pavel II. mašuje in vsako sredo, če je le dovolj lepo vreme, sprejema vernike. Okrog desete ure dopoldan je trg vsak teden izpolnjen z. verniki, romarji iz vsega sveta, da prisluhnejo papežu in prosijo za blagoslov. Sveti oče skoraj vedno pozdravi vernike v mnogih jezikih iz svetovne zakladnice, obvezno tudi slovenske vernike v domačem jeziku. Tako je papež tudi ob oklicu slovenske samostojnosti pred svetovno javnostjo jasno poudaril, da ima Slovenija pravico, da na demokratičen način pride do suverenosti in neodvisnosti ter se tako priključi veliki skupini narodov, ki že imajo lastne države.V spomin na prvo obletnico razglasitve slovenske neodvisnosti pa je 25. junija 1992 imenoval prvega nuncija v Sloveniji, Pier Luigija Celata. V letu 1993 je Sveti sedež ustanovil Slovensko škofovsko konferenco. Tako so po dvanajstih stoletjih slovenske škofije združene v pravno enoto in so enakopravno vključene v zbor drugih škofovskih konferenc.
Tudi letos so se v Vatikanu že pred adventnim časom temeljito pripravljali na božični čas, saj je v tem viharnem obdobju vojn in drugih pretresov še posebej pomembno to obdobje doživeti kot notranji mir in soglasje tako v družini kot med posamezniki. Bogato okrašen trg z nekoliko načičkanimi italijanskimi
okraski, ki dajejo tisti pravi čar in občutek, da si nekje drugje, ne v vsakdanjem in turobnem svetu. Tako si kaj hitro lahko predstavljaš, zakaj ta veličina in spoštovanje, ki te prevzame, še preden vstopiš v ogromno baziliko svetega Petra. S stopnišča se bohotno dviga pročelje z mogočnim spletom stavbnih prvin. Med stebri je vrsta oken, kjer tisto naj večje v sredini pomeni ložo za blagoslove, odkoder je papež tudi v letošnjem oktobru dvema skupinama slovenskih romarjev podelil blagoslov. Seveda v slovenščini, ko sta lepota in zven domače beseda zaplavala po vsem trgu svetega Petra in je papežev blagoslov “Urbi et Orbi“ bil namenjen več kot desettisočim v zbrani množici pred Petrovo baziliko.
Šele ko stopiš skozi antično preddverje, se zaveš veličine nekdanjih vladarjev in pomembnosti papeških odločitev. Sedanjo baziliko so pričeli graditi leta 1500, potem pa so načrte dopolnili in nadaljevali leta 1547 po Michelangelovih navodilih. Cerkev ima na videz tri ladje, v resnici pa ima samo eno s stranskimi kapelami, ki so povezane med seboj. Načrt sta pripravila Mader-no in Bernini. Kapela Pieta je znana po istoimenskem kipu, ki je slavno delo Michelangela.
NOVOLETNI
PROGRAM:
velika novoletna ponudba spodnjega perila ■ ženskih in moških pižam
trgovina s tekstilom Mestni trg 4, tel.: 063 715-335
&
pižam___	n JrV * ."H
m udk&a vj&vui jendAlA, MačeuA noc^udc
MOŽNOST NAKUPA DARILNIH BONOV!
& ^

Bazilika sv. Petra
Zadnji dve leti je kip zaščiten z neprebojno plastiko, ker so bile poškodbe zaradi dotikanja že preveč grozeče za ohranitev stvaritve v dobrem stanju. V tem delu cerkve so še kapele, relikvije sv. Sebastjana, najsvetejšega zakramenta z Berninijevim tabernakljem in Gregorijanska kapela s sliko, ki prikazuje Mater božjo vedne pomoči iz 12. stoletja. Zanimivo je, da so vse slike v bazilike mozaiki, kot je tudi Renijeva slika sv. Mihaela nadangela. V apsidi bazilike se nam prikaže veličastna katedra sv. Petra, znamenito Berninijevo delo. Gre za slovesen, razstavljen kompleks, kjer je umetnikova fantazija napolnila prostor z umetnostjo veličastno in večno brez čenčavih učinkov. Najbolj zanimiv je lesen stol kot relikvija, ki je shranjen v tem delu, saj naj bi po izročilu pripadal prav svetemu Petru. To je le del lepote bazilike, preden se odpravimo še v vatikanske grobnice. V njih hranijo sarkofage iz antične paleokrščanske bazilike ter nagrobne spomenike iz rimske dobe. V grobnicah so našli tudi
grob svetega Petra, in sicer na kraju, ki ga je navajalo izročilo. Če se ob tem kratkem sprehodu povzpnemo v kupolo veličastne bazilike, si prav lahko predstavljamo, kako je, če imaš večni Rim kot na dlani. Kupola je od tal do svetlobne odprtine na vrhu visoka 120 metrov. Pod njo se dviga baldahin iz brona, ki ga nosijo štirje veličastni spiralni stebri. Tudi kupola je delo Ber-ninija.
Tako kot so večna vsa ta veličastna obeležja, ostanejo tudi vtisi, ki jih prineseš domov iz Vatikana, neizbrisno vtisnjeni v spomin. In prav tako, kot te prevzame notranji mir in prijeten vtis, ko vidiš na glavni Rimski ulici, ki vodi v Vatikan, plapolati slovensko zastavo pred očarljivim ozadjem Michelangelove kupole in Berninijevega stebrišča.
Prihodnjič: Vatikanski muzeji in Sikstinska kapela
INTERLAROAVTO d.o.o.
tel.: 063 726-064
ŠENTRUPERT 41, 63303 GOMILSKO mobitel: 0609 613-447
POOBLAŠČENI PRODAJALEC IN SERVISER VOZIL
<5g> TOVOTA
-	za nova in rabljena vozila uredimo kredite ali leasing do 4, let
-	na zalogi nova vozila - RA V 4WD GX 3 Vrata
-	TOYOTA CARINA LIM 99 1.6XLI 4Vrata
-	DOBAVA TAKOJ
-	sprejemamo naročila za ves Toyotin program novih vozil
-	informacije na zgoraj navedene tel. številke
Dr. France Susman
ESENSKA POSLANICA MIRU
5. Pravo sorodstvo: potem bo na Zemlji nebeško
!• Jaz vam pa pravim, sinovi človekovi, spoštujte svojo Zemeljsko mater in izpolnjujte njene zakone, da boste živeli na tej zemlji.
2.	Spoštujte svojega Nebeškega očeta, da bo večno življenje v nebesih lahko vaše.
3- Zakaj Nebeški oče je stokrat večji kot vsi očetje po semenu in krvi; in večja je Zemeljska mati kot vse matere po telesu.
In dražji je sin človekov v očeh svojega Nebeškega očeta in svoje Zemeljske matere, kakor so otroci v očeh svojih očetov po semenu m krvi in vseh mater po telesu. 5- Večje vrednosti je tudi dediščina vašega Nebeškega očeta in vaše Zemeljske matere večno kraljestvo zemeljskega in nebeškega življenja kakor vse dediščine vaših očetov po semenu in krvi in vaših mater po telesu.
Vaši pravi bratje so tisti, ki izpolnjujejo voljo Nebeškega očeta in Zemeljske matere, in ne vaši bratje po krvi.
'■ Resnično vam povem, da vas bodo vaši pravi bratje po volji Nebeškega očeta in Zemeljske matere tisočkrat bolj ljubili kot vaši bratje po krvi.
8-	Kajti od dni Kajna in Abela, ko so bratje po krvi prekršili božjo voljo, ni več resničnega bratstva po krvi. Bratje nasprotujejo bratom, kakor počno tujci.
9-	Zato vam pravim, ljubite svoje Prave brate po volji Boga tisočkrat bolj kot svoje prave brate po krvi.
10. Kajti vaš Nebeški oče je ljubezen, kajti vaša Zemeljska mati je ljubezen, kajti sin človekov je ljubezen.
11- Kajti z ljubeznijo Nebeški oče in Zemeljska mati in sin človekov postanejo eno. Kajti duh sina človekovega je bil ustvarjen iz duha Nebeškega očeta in njegovo telo iz telesa Zemeljske matere. 12. Postanite torej popolni, kot je popoln duh vašega Nebeškega očeta in telo vaše Zemeljske matere.
13- Tako ljubite svojega Nebeškega očeta, kot on ljubi vašega duha.
11- Tako ljubite svojo Zemeljsko mater, kot ona ljubi vaše telo.
15.	Tako ljubite vaše resnične brate, kakor jih ljubita Nebeški oče in Zemeljska mati.
16.	Nato vam bo Oče dal svojega Svetega duha in vaša Zemeljska mati vam bo dala svoje telo.
17.	Takrat bodo sinovi človekovi kakor pravi bratje dajali ljubezen drug drugemu, ljubezen, ki so jo sprejeli od svojega Nebeškega očeta in svoje Zemeljske matere.
18.	Postali bodo tolažniki drug drugemu.
19.	Takrat bo izginilo z zemlje vse zlo in vso sovraštvo, vsa žalost in takrat bodo na zemlji ljubezen in veselje.
20.	Takrat bo zemlja kakor nebesa in prišlo bo božje kraljestvo.
21.	Takrat bo prišel Sin človekov v vsej svoji slavi podedoval božje kraljestvo.
22.	Takrat si bodo človekovi sinovi razdelili svojo božjo dediščino božje kraljestvo.
23.	Kajti človeški sinovi žive v Nebeškem očetu in v Zemeljski materi in Nebeški oče in Zemeljska mati živita v njih.
24.	Nato pride z božjim kraljestvom konec časov. Kajti ljubezen Nebeškega očeta se vedno daruje vsem življenju v božjem kraljestvu. Kajti ljubezen je večna. Ljubezen je močnejša od smrti.
25.	Čeprav govorim s človeškim in angelskim jezikom, pa nimam ljubezni, sem kot zveneča pločevinka ali šklepetajoče cimbale.
26.	Čeprav govorim o prihodnosti in poznam vse skrivnosti in vso modrost in čeprav imam vero, močno kot vihar, ki dviga gore s temeljev, toda če nimam ljubezni, potem nisem nič.
27.	Čeprav razdam vse svoje imetje, da nahranim revne, in razdam ves svoje ogenj, ki sem ga sprejel od svojega Očeta, nimam pa ljubezni, mi vse to nič ne koristi.
28.	Ljubezen je potrpežljiva, ljubezen je dobrotljiva. Ni nevoščljiva, ne dela zlega, ne pozna napuha.
29.	Ni groba niti sebična; nasproti jezi je potrpežljiva, ne razmišlja o zlobnosti.
30.	Nepravičnosti se ne veseli, uživa v resnici.
31.	Ljubezen vse opraviči, ljubezen vse verjame, ljubezen upa v vse, ljubezen prenese vse; ljubezen se nikoli ne izprazni.
32.	Toda besede bodo prešle in znanje se bo razblinilo. Kajti
poznamo le del resnice, poznamo le del zablod.
33.	Toda ko pride vsa popolnost, bo tisto, kar je nepopolno, izginilo.
34.	Ko je bil človek otrok, je govoril kot otrok, razumel kot otrok, mislil kot otrok.
35.	Toda ko je postal mož, je opustil otročarije.
36.	Sedaj spoznavamo le delno, toda ko pridemo pred božje obličje, ne bomo spoznavali delno, temveč v celoti, kot nas On uči.
37.	Sedaj pa ostane to troje: vera, upanje, ljubezen; toda največja od teh je ljubezen.
PRESREČNA NAROČNICA
Narodni običaji velevajo, da je zima čas obdarovanj in to od začetka adventa prek svetega večera in božiča pa vse do novega leta. Tako je prvi darovalec, ki se pojavi v adventnem času - Miklavž, obdaril tudi našo zvesto naročnico Ani Lesjak iz Dobriče vasi.
Ob srečanju, ko smo ji predajali lep adventni venček, je povedala, da prav rada prebere GLAS Savinjske v celoti, saj je to res pester in zanimiv časopis. Ko smo jo povprašali za želje ob prihajajočem se letu, pa je dejala le, da si želi zdravja, saj je že lep čas na bolniški. In prav zaradi tega še bolj težko čaka vsako drugo sredo naš časopis, da v njem izve marsikaj... "Resnično iz srca se vam zahvaljujem za to presenečenje, hkrati pa tudi cvetličarni Vrtnarstva Celje iz Žalca, kjer so pripravili ta res lep adventni venček v topli lila barvi", je s solzami v očeh povedala gospa Ani Lesjak ter nam obljubila da bo ostala naša zvesta
bralka in .naročnica tudi v prihodnje.
Skupaj smo se na kratko spomnili še lepih in nekaterih grenkih trenutkov, ki so nas bogatili v dneh od naše letošnje prve številke, saj ima spravljene prav vse izvode našega časopisa. Tako smo se še dodatno prepričali, da je naš časnik postal že pravi prijatelj res mnogim.
Nagrado' smo torej podelili, veselje ob adventu se počasi umika skrbi, kako naprej, v naslednja leta. Radi bomo prisluhnili vašim predlogom in se ravnali po vaših željah, saj to je vaš časopis, vaš prijatelj, upamo, da še mnogo prihodnjih let.
Daniel ben AJkiba
VERSKE SKUPNOSTI V SLOVENIJI
Skupnost za zavest Krišne
Skupnost za zavest Krišne sodi med tiste redke verske skupnosti, ki svoje verovanje opirajo na tradicionalne religije Vzhoda. Gre za skupnost, ki je na mednarodni ravni združena v ISKCON (International Society for Krishna Con-siousness) in se deklarira kot eden redkih avtentičnih prenašalcev vedskega znanja tradicionalne Indije.
ISKCON je ustanovil v šestdesetih letih tega stoletja duhovni učitelj Bhaktivedanta Swami Prabhupada, ki je po ukazu svojega učitelja pripotoval iz Indije v ZDA. Gibanje se je hitro razširilo predvsem znotraj hipijevske subkulture, kasneje pa tudi med ameriškimi izobraženci. Kot zanimivost naj omenim, da se je gibanje kasneje, ko se je razširilo po Evropi in svetu, pridružil tudi George Harrison, član legendarnih Beatlov.
Danes je ISKCON razširjen tako rekoč povsod, torej tudi pri nas. Glavni sedež oziroma tempelj
Skupnosti za^ zavest Krišne je v Ljubljani na Žibertovi 27, odkoder hodijo naprednejši člani skupnosti organizirat predavanja po vseh večjih slovenskih mestih.
Skupina pripadnikov ISKCOM-a pa se vsak ponedeljek ob 19.00 uri sestaja tudi v prostorih planinskega društva v Žalcu. Vsem, ki vas zavest Krišne privlači, so vrata odprta.
Verovanje v ISKCON-u je izredno težko na kratko opisati. Kot rečeno, gre za verodostojno tolmačenje vedskih spisov (predvsem Bhagavad - Gite in Shrimad Bhagavatama na filozofski in teološki ravni ter za povsem praktično oziroma gnostično (spoznavno) dejavnost na bivanjski ravni. Sem sodi vsakodnevna meditacija s pomočjo jape (hindujskega rožnega venca) in petje svetih imen gospoda Krišne (Hari, Rama, Krišna). Hkrati pa pripadniki gibanja dosledno upoštevajo štiri regulativne principe:
• prepovedano je uživanje mesa, rib, jajc, čebule m česna,
•	prepovedano je uživanje kakršnih koli snovi, ki vplivajo na zavest (alkohol, droga, kava, cigareti, pravi čaj...),
•	prepovedan je seks izven zakona; v zakonu pa je dovoljen le v reprodukcijskem smislu,
•	prepovedane so igre na srečo.
Pripadniki gibanja (bhakte) nadalje verujejo, da je duhovna duša nesmrtna in se seli iz telesa v telo (zakon reinkarnacije). Ko se duša naseli v človekovem telesu, je njena dolžnost, da zaključi krog ponovnih rojstev in se po smrti telesa vrne domov h Krišni oziroma Bogu. Slednje je možno edino skozi izvajanje prej opisanih aktivnosti.
Skratka, Skupnost za zavest Krišne ponuja celosten duhovni razvoj in osmislitev bivanja predvsem mlajši generaciji, ki je pred zahtevami potrošniške, zma-terializirane in tehnološko sofisticirane družbe nemalokrat nemočna. Vsekakor gre za ustreznejši način, kot je zatekanje v lažno varnost narkomanske, pivske, poulične ali kakšne druge subkulture.
ZASEDAL TUDI OBČINSKI ODBOR ZVEZE UPOKOJENCEV
Novi predsednik občinske zveze društev upokojencev občine Žalec je nedavno tega sklical sejo vodstva ter predsednikov komisij. Na njej so se pogovorili o dosedanjem in bodočem delu. Tako nameravajo o delovanju društev vsakomesečno podrobno pisati o enem društvu, ki pa naj bi se obvezalo, da bo časopis, ki bo pisal o društvu, društvo tudi odkupilo oziroma poskrbelo, da ga bodo člani kupili.
Določili so tudi okvirni načrt dela drugih komisij. Tako bodo imeli naslednje leto planinsko srečanje na Homu, meddruštveno v Limberku v Grižah ter gobarsko srečanje na Vranskem. Vse druge aktivnosti naj bi se odvijale po društvih. Zavzeli so se tudi, da bi članarina bila za vsa društva enotna, in sicer od 300 do 500 tolarjev, o čem pa bodo zadnjo besedo imela društva sama.
Ivan Jurhar
So trenutki, so leta. Leta so trenutki. In mi - minevamo z njimi.
In tega se vedno zavemo šele na koncu. In potem pogledamo naprej in si zaželimo vse lepo, vse dobro. Naj bo 1996 leto razumno, bogato,
srečno in za vse nas uspešno.
Hvaja za dosedanje Vaše zaupanje.
ZDRAVILIŠČE ATOMSKE TOPLICE PODČETRTEK Kjer noben dan v letu ni izgubljen!
DEVICA - PRAKTIČNA IN UREJENA
Znamenje Device traja od 24.avgusta do 23.septembra. To je čas, ko se poletje umiri in prihaja jesen. Poletna domišljija in brezskrbnost se prevesi v zemeljsko praktičnost, v delo, v pripravo na obiranje plodov za zimo. Tu ni prostora za preveliko sanjarjenja, treba je biti realen in urejen.
Vladar Device je Merkur, podobno kot pri Dvojčku, vendar je tu bolj poudarjena Merkurjeva analitična funkcija kot pa povezovalna, ki je v ospredju pri Dvojčkih. Devica je vzela zase od Merkurja njegovo sposobnost opazovanja, razumevanja in urejanja. Novejši astrologi pripisujejo vladarstvo Devici planetoidnemu pasu. To je Vesoljski gramoz, ki kroži v orbiti med Marsom in Jupitrom.
Devica je zemeljsko znamenje kar pomeni v prvi vrsti praktične, trezne in razumne ljudi.
Imajo velik dar opazovanja in znajo iz opaženega potegniti prave zaključke. Njihova analitična sposobnost jim pomaga urediti resnični ali pa navidezni kaos sveta v sprejemljiva dejstva. Devica ne mara nepredvidljivih in nejasnih stvari in se pred njimi brani z razumnim sklepanjem in urejanjem stvari v (miselne) predale. Tudi čustva in odnose med ljudmi poizkuša razložiti in ima občutek, kje je posameznikovo mesto v svetu. Jasno prepozna mesto gospodarja in mesto sluge. Navzgor je Devica zelo uslužna in efektivna zato zasluži pozornost pri svojih šefih in jo imajo za dober kader. Navzdol je prepričljivo gospodovalna, saj vidi hitro napačno izvršena dejstva. Devica je pač usmerjena v detajle in dlakocepi včasih do neprimernosti. Devica vedno ohrani čut za čistost in higieno, red, urejenost, sistem in logičnost. Njihov dom je lahko sterilno čist ali pa navidezno neurejen, vendar zelo praktičnd razporejen z zelo malo navlake. Čistila, sesalci in krpe so njihova posebna ljubezen, za rojstni dan pa jih najbolj razveselite s kakšno drobnarijo, ki pa mora biti (pozor!) kar najboljše kvalitete in izdelave. Nikar ne mislite, da ne bodo pozorno analizirale prinešeno!
Pri delu se na Devico lahko zanesljivo zanesete, saj imajo čut za dolžnost in dobro izvedbo naloge. A tudi tu ne smemo spregledati njihove vedno pričujoče analitičnosti in metodičnosti. Če opazijo, da je njihov šef nesposoben in da jim nalaga nesmiselna opravila, se znajo tudi hitro upreti. Device so namreč tudi praktične in ne vidijo cilja v nesmiselnem in brezplodnem početju. Na splošno delujejo bolj trezno in suhoparno od drugih znamenj, ker se branijo pred povodnijo čustev in težko razpoznavnih odnosov z distanco in razumsko razlago. Kdor zna potegniti najboljše iz njih, jih pridobi za dobre sodelavce in izvajalce odgovornih nalog. Devica celo potrebuje nekoga, ki vidi širše, ker je sama preveč osredotočena na detajle. Na svetu je dovolj prostora za vse značaje...
f(jj\Na začetku življenske poti je Devica ^^J/skrajno pedantna in previdna. Pred svetom se brani z razumskim razglabljanjem, svoja čustva zakriva ali pa jih ponuja zavita v papir suhoparnih razlag. Je cinična in jedka in raje vidi napake kot pa prednosti. Čeprav koristna sodelavka je v bistvu neustvarjalna.
Višje razvita Devica postane bolj prijetna. Drugim pomaga brez privoščljivih pripomb, razvije več ustvarjalnosti, saj začne detajle sestavljati v celoto. Red, ki ga je iskala na zemlji in v delu, se začne spreminjati v vesoljni red življenja. S tem se ji poveča občutljivost in živost.
Če je Devica zavrta v svoji osnovni naravi postane svoje nasprotje. Je zanemarjena, lena, ima težave s sodelavci,
težko najde pametno delo. S tem postane podrejena tujim interesom in ne vidi možnosti zase. Še bolj postane neodločna in labilna.
^v/i V drugi skrajnosti se Devica spremeni y v fanatika higiene, reda iti discipline. Je nemogoč nadzornik, ki prevoha vse detajle, stalno je na preži za napakami, vidi vsak detajl - a celote in smisla nikoli. Življenje meri z mikroskopskim merilom in ga ne privošči ne sebi ne drugim. Prava stenica.
Iz povedanega vidimo, kakšna je naloga Device: najprej mora razviti svoje naravne potenciale za delo, služenje in analizo -vendar v sozvočju z drugimi življenskimi vrednotami. Kritičnost ne sme prerasti v kritikastrstvo in čut za higieno v bacilofobijo. Zdravo življenje se mora razširiti tudi na duševnost in sprotno izražanje čustev.
Na telesu pripadajo Devici črevesje in funkcije prebave in presnove. Njene tipične bolezni so driske, motena prebava, kolitisi, hvavitve, paraziti pa tudi različne psihosomatske bolezni in pretirana skrb za zdravje, včasih splošna bolehnost.
Kateri poklici so najprimernejši za Device? Tajnica, sekretar, analitik, znanstvenik, statistik, vrtnar, blagajnik, sanitarni inšpektor, različni poklici, ki imajo opravka s higieno in zdravjem. Za Devico je primemo delo, kjer se zahteva od nje učinkovitost in natančnost, pogosto v ozadju velikih projektov, tudi rutinsko delo, analiza podatkov itd. Dobri so kot podporniki svojih nadrejenih, iz ozadja delujejo delovno in stabilno, so nepogrešljivi izvajalci, čeprav jih vedno ne opazimo.
Poglejmo si še ključne besede, ki opisujejo Devico:
Sprejemljive lastnosti	Težavne lastnosti
natančnost	drobnjakarstvo
analitičnost	kritičnost
razumnost	hladnost
doslednost	konvencionalnost
objektivnost	zaskrbljenost
Napisal: trigon
v
Stran 36
INTERESNA SFERA MLADOSTNIKOV
Občinski odbor Mladih liberalnih demokratov Žalec se je v iztekajočem se letu prijavil na razpisani natečaj Ministrstva za šolstvo in šport - Urada Republike Slovenije za mladino, ki daje možnost sofinanciranja mladinskih programov za leto 1995.
S projektom Interesna sfera mladostnika skušamo pospešiti aktivno sodelovanje mladih v sodobnih družbenih procesih. Hkrati smo z anketo, ki je materialom priložena, poskušali preanalizirati, kaj mlade pravzaprav zanima, na katerem področju družbenih aktivnosti so pripravljeni aktivno ali vsaj pasivno sodelovati, preverili smo generacijski kulturni prepad in preverjali strpnost mladih do nes-lovencev.
Sam projekt je zastavljen dolgoročno in vsebuje več nivojev.
Začeli smo z mnenjem v sami populaciji mladih od 15 do 25 let. Tako so nam žalski osmošolci, celjski ter velenjski srednješolci ter mladi zaposleni, kmetje in nezaposleni iz štirih občin celjske regije (Laško, Celje, Žalec, Velenje) odgovorili na deset anketnih vprašanj. Skupno število vprašanih je bilo 526, kar je proti nekaterim telefonskim anketam,
ki v slovenskih medijih raziskujejo javno mnenje, lahko trdimo, že kar verodostojen vzorec. Od teh 526 je bilo dijakov dobrih 60% ali 351 skupaj. Večina gre za srednješolce in seveda del učencev osmih razredov na OS Peter Šprajc Jur. Vzorec po spolni strukturi je relativno normalen, sicer je večina vprašanih deklet (ženskega spola), vendar ne gre za bistveno odstopanje od populacijskega (glej Statistični letopis R Slovenije). Tudi 47 nezaposlenih (8,9 %) od celotnega vzorca je blizu populacijskega (je sicer nekoliko manjši). Do tega odstotka smo prišli slučajno, ker smo anketirali I. letnik EKT na UPI - Ljudski univerzi v Žalcu (poprečna starost 20,5 let), kjer pa je dosti nezaposlenih. Pri zaposlitveni strukturi je zanimivo tudi to, da smo imeli 34 vprašanih kmetov, slednji pa so bili vsi moškega spola.
Osnovna ugotovitev analize ankete je, da si mladi želimo več
dogajanja, da si želimo svojih kotičkov, kjer bi se lahko zbirali in tako ali drugače porabili svoj prosti čas. Kar 77% anketiranih je odgovorilo, da mladi nujno potrebujejo svoje prostore v vsakem večjem urbanem ali ruralnem središču. Vseeno jim je, če bi bilo življenje v teh t.i. “klubih” organizirano ali neorganizirano, tudi če bi kdo kaj zaslužil pri tem, jih ne bi motilo, pomembno je, da bi nekaj sploh bilo. Zanimiv odgovor je dal eden izmed anketirancev, ki je odgovoril, da četudi bi imeli svoje prostore, bi jih najverjetneje uničili, kot so že vse doslej. Mnenje kaže veliko mero kritičnosti in realnosti tudi pri mladih, katerim tako radi očitamo brezbrižnost in neodgovornost.
V takšnih prostorih so mladi pripravljeni aktivno sodelovati na njim zanimivih področjih, kolikor bi jim dopuščal čas (66%), kar 22% pa se je pripravljeno aktivno vključiti in po potrebi brezplačno pomagati pri dejavnostih v klubih.
Kaj pa bi mladina v teh prostorih najraje počela?
Najbolj jih zanima socialni položaj mladih in ob tem trdijo (29%), da v Sloveniji ni posluha za socialne probleme mladih, sledi glasbeno ustvarjanje, saj si želijo več organiziranih glasbenih dogodkov in izbrane družbe na njih (28%), tudi problemi varstva okolja in nenazadnje strpnost med različno mislečimi in drugačnimi. Interes kažejo tudi za področja športa, računalništva, narave, turizma, likovnega ustvarjanja, dramskega ustvarjanja, plesa..., skratka, za vsa področja, za katera mislijo naši starši, da smo slepi in gluhi. (I. vprašanje)
Preseneča tudi izredna skrb za okolje, saj mladi odgovarjajo (51%), da bi se aktivno in z veseljem udeležili morebitnih organiziranih ekoloških dnevov v njihovem kraju (pobiranja odpadkov, čiščenja potokov, opazovanja kvalitete rastlinja...), 41% pa bi si takšno akcijo šlo vsaj ogledati, če ne bi sodelovali. (5. vprašanje)
Mladi pa razmišljajo tudi o odnosih s starejšimi - o razkoraku med generacijami. Mladi zaupajo staršem in so mnenja, da le-tem gotovo ni vseeno, kakšno naravo nam bodo zapustili (79%), da jim tudi ni vseeno, kje in kako bomo mladi živeli in delali (68%), je pa problem v tem, da starejše zanimajo drugačni filmi, druge knjige in drugačne teme vsakodnevnih pogovorov kot mlade (64%), da imajo starejši manj razumevanja za homoseksualce, pripadnike drugih narodnosti, druge religije in drugače politično opredeljene kot mladi (55%), da nenazadnje poslušajo glasbo, ki je za mlade nezanimiva in preživeta (81%). (2. vprašanje)
Mladi trdijo, da bi želeli biti bolj aktivni, da si želijo več dogajanja. Vsekakor pa krivde za svojo
neaktivnost ne pripisujejo zgolj okolju in starejšim, ki naj bi jih omejevali, saj kar 32% vprašanih meni, da jim okolje dostikrat ponudi roko , vendar sami mladi pokažejo premalo zanimanja za vzpodbude iz okolja. Na žalost pa tudi dosti mladih sploh ne zazna sprememb in vzpodbud iz svoje okolice (26%). (10. vprašanje)
Potreba po prostorih, kjer bi se mladi zbirali, se očitno kaže iz odgovorov na 6. vprašanje (Če bi v vašem kraju nekdo organiziral stalne koncerte in glasbene večere, bi storili naslednje:), kjer je 69 % anketiranih odgovorilo, da bi bili v teh prostorih občasen gost ter iz odgovorov na 7. vprašanje (Mladi nujno potrebujejo v vsakem večjem središču prostore, kjer bi se srečevali). Na zadnje vprašanje je pritrdilno (so se strinjali s to trditvijo) odgovorilo kar 77 %, le 13 % vprašanih je bilo do tega vprašanja indiferentnih (“Če se hočejo srečevati, se že poiščejo!”) oz. le 3% vprašanih o tem ni imelo mnenja. Zanimiv je tudi podatek pri 7. vprašanju, da jih je le 7% mnenja, da so prostori potrebni samo v mestu, na vasi pa ne.
V sami anketi se nismo izognili niti vprašanju odnosa do drugih narodnosti. Polovica anketirancev je odgovorila, da sicer nima nič proti Neslovencem, vendar bi jim bilo ljubše, če bi_v Sloveniji živeli samo Slovenci. Četrtina anketiranih se ni opredelila do tega vprašanja. Ti odgovori so kar zaskrbljujoči, saj so mladi pokazali dokaj veliko mero netolerantnosti do v Sloveniji živečih neslovencev.
Iz vsega navedenega lahko zaključimo, da imajo mladi dokaj izdelano mnenje, ki kaže na to, da niso apatični, nezainteresirani pubertetniki, ki samo čakajo na ponujene priložnosti. Mladi imajo svoje ideje in stališča, ki so vredna upoštevanja. Potrebno jim je dati le priložnost in ponuditi možnosti za razvoj njihovih sposobnosti. Na ta način bomo prispevali k izgradnji trdne in predvsem nestrankarske strukture, ki jih določena dogajanja v družbi zanimajo.
Nihče ni od malih nog vešč življenjskih vrlin, nihče se ne rodi z izdelanim mnenjem in interesi, zato je narava vsakomur namenila vzgojitelja - takšnega ali drugačnega. Vsak pa je s tem, ko je postal član družbe, prevzel tudi nalogo vzgojitelja. Na nas je, da bomo po svojih najboljših močeh dobri vzgojitelji našim naslednikom, da jim zagotovimo čim boljše pogoje za njihov razvoj, da se bo naš rod razvijal naprej v zdravem in dobronamernem duhu za vse prihodnje rodove.
Tanja Petrovski
SEDAJ TUDI V MOZIRJU!
M/T©	= RENAULT
vas pričakuje v PEPELOVI HIŠI v Mozirju. Tel.: 831 020
Vesele božične praznike in srečno novo leto želimo vsem voznikom vozil
MMJLT in ¥0L¥0!
*	vozila na zalogi - ugodnosti
*	laguna 10.000 km brezplačno!
L

d.o.o.
Levec 54 tel: 063 452 515
RENAULT
AVTO
ŽIVLJENJA
VPRAŠANJA IN NEKATERI ODGOVORI ANKETE
1-	V kolikor bi v tvojem kraju odprli prostore za prostovoljno dejavnost mladine, bi se udeleževal dejavnosti na področju:
1-	Problemi varstva okolja
2.	Literarno ustvarjanje
3.	Glasbeno ustvarjanje
4.	Socialni položaj mladine
5.	Strpnost med različno mislečimi in drugačnimi
t>. Drugo
% 15'
2-	Razkorak med generacijami je vse večji. Ali se ti zdi, da je nerazumevanje tvojih staršev in ostalih starejših največje pri naslednjih zadevah
(obkroži samo en odgovor pod vsako trditvijo DA ali NE)?
1-	Zanimajo jih drugačni filmi, druge knjige in drugačne teme vsakdanjih pogovorov kot nas.
DA NE
2-	Starejši imajo manj razumevanja za homoseksualce, pripadnike drugih narodnosti, drugače religiozno in politično opredeljene.
DA NE
3-	Poslušajo glasbo, ki jo mi sploh ne poslušamo.
DA NE
4-	Se ne ukvarjajo s tem, kako bomo živeli mi mladi:
Kje bomo delali, kje stanovali, koliko bomo zaslužili itd..
DA NE
3-	Vseeno jim je, kakšno naravo bodo zapustili nam bodočim zanamcem.
DA NE
3- Kakšna se vam zdi naslednja trditev: “ Nič nimam proti Neslovencem, vendar bi mi bilo ljubše, če bi v Sloveniji živeli samo Slovenci.”
1- Strinjam se z njo.
2.	Ne strinjam se z njo.
3.	Ne morem se opredeliti.
2
4.	Kako gledate na naslednjo trditev: “V Sloveniji velja velik posluh za socialne probleme mladih.”
1.	Strinjam se s trditvijo.
2.	Nikakor se ne strinjam s trditvijo.
3.	Ne morem se opredeliti.
5.	Če bi v vašem kraju nekdo organiziral ekološke dneve (pobiranje odpadkov na črnih odlagališčih, čiščenje nabrežin potokov in rek, analiziranje vzorcev podtalnice, opazovanje kvalitete rastlinja ipd.) bi se te prireditve:
1.	Z veseljem udeležil.
2.	Šel bi malo pogledat, aktivno pa ne bi sodeloval.
3.	Nikakor ne bi sodeloval na takšni stvari.
6.	Če bi v vašem kraju nekdo organiziral stalne koncerte in glasbene večere, bi storili naslednje:
1.	Vsakega bi se udeležil in žuriral do konca.
2.	Bil bi občasen gost, odvisno od glasbe, ki bi jo vrteli in od družbe, ki bi tja zahajala.
3.	Z veseljem bi hodil tja, če bi bilo potrebno bi tudi prostovoljno pomagal pri organizaciji.
4.	Ne bi zahajal na takšne prireditve.
5.	Drugo ________________
7.	Mladi nujno potrebujejo v vsakem večjem središču prostore, kjer bi se lahko srečevali.
1.	Strinjam se s to trditvijo.
2.	Na mestu že, na vasi pa ne.
3.	Ce se hočejo srečevati se že poiščejo.
77
4.	Nimam mnenja.
8.	Če zgolj hipotetično rečemo, da bi dobili mladi svoje prostore. Kako si predstavljate delo in življenje v njih:
1.	Organizirano in razdeljeno po sklopih, ki bi skupine mladih zanimala (ekologija, glasba,
2.	literarna dejavnost, šport itd..
3.	Spontano in čim več žurk.
4.	Nekdo naj prevzame skrb za prostore in komercialno skrbi za njih.
5.	Drugo ____________
9.	V takšnih prostorih sem pripravljen tudi:
1.	Aktivno se vključiti in če je potrebno brezplačno pomagati.
2.	Sodeloval bi na nekaterih področjih, kolikor bi mi dopuščal čas.
3.	Za pošteno plačilo sem pripravljen pomagati.
4.	Drugo_____________
10.	Ali se ti zdi, da starejši, oblast in sploh ljudje okoli tebe, dajejo mladim možnost, da pokažejo kaj znajo in kaj zmorejo?
1.	Da. Možnosti nam dajo, vendar večina mladih the možnosti ne izkoristi.
2.	Ne. Okolje ne pokaže nobenega zanimanja za želje, interese in ustvarjalnost mladih.
3.	Določeno dobro voljo okolje pokaže, del krivde pa je tudi v nas, ker jih premalo vzpodbujamo.
4.	Nimam mnenja.
Kasaze 71 a 63301 Petrovče
PRRK6TRRSTVO
Polaganje ter izdelava talnih in stropnih oblog.
LAMINATNI parket
Vaše stanovanje je gotovo in že vseljivo v enem dnevu! I
tel./fax: 063 707 208	~	'	~
mobitel: 0609 6i8 232	klasični in lamelni parket
Vesele prednovoletne praznike in SR6ČNO 1996!
ZLATARSTVO
Titov trg 5, ŽALEC
Nudimo Vam že
TRADICIONALNI
DECiMiEHSKI
prodaja vseh vrst nakita popravila vseh vrst nakita predelava starega nakita - zamenjava staro za novo s popustom v vstavljanje uhanov - prediranje ušes j V” odkup zlata - srebra	--
za vse izdelke dajemo garancijo
Jlepe prtnuiilze in srečno 1996 rO(nn kelimol
ITRUS ŽALEC d.o.o.
Trgovina SPORI
SPECIALIZIRANA TRGOVINA ZA LOKOSTRELSTVO IN RIBOLOV
Doberteša vas la, 63311 Šempeter v Sav. dolini tel.: (063) 701-387
-	IZREDNO UGODNA PREDPRAZNIČNA PONUDBA PRIBORA IN VAB ZA LOV NA "KRALJA VODA" SULCA :
*	PIŠKUR PO 820,00 SIT
*	NILS MASTER OD 1670.00SIT DALJE
*	"RUŽNO PAČE" OD 1600,00 SIT DALJE
-	NA VSE OSTALO BLAGO IZ RIBOLOVNEGA
IN LOKOSTRELSKEGA PROGRAMA 10% POPUST
PEKARNA-TRGOVINA
UDUC
Pongrac 102a 63302 Griže tel. 063-713-363
KRUH IZPOD GOZDNIKA, KAMNIKA IN MRZLICE - POJEM DOMAČNOSTI IN KAKOVOST I !
Obudimo vam vedno sveži lqTi1i in pecivo.
V dneh pred prazniki je Bogato založena trgovina, f(i smo jo pred featljm še povečali.
Pridite in se prepričajte!
Kolektiv pekarne in trgovine Uduč
VIVA d.o.o.
Preloška c. 1 63320 Velenje tel.: 063/853 312
Specialnosti so naša specialnost
r
TRGOMA Htm\/C
Dolenja vas 182 63312 PREBOLD tel.,fax.: 063 723-047
-Kava Mihi 100g	118,80
-Rozine 25Og	89,90
-Moka "ta boljša"
Ikg gladka	85,90
-Zaboj jabolk (Ikg 39,90) -Eva sardine	79,90
-Kava bar lOOg	129,90
-Vino "Cviček" 11	319,90
-Vino "Zlati rizling" 11 147,90 -Pepsi cola ploč. 0,33	49,90
\________________________________
-Stil citro 1,51	99,90
-Ledeni čaj
Lipon limona 11	86,90
-Serviete
v (božični motiv) 129,90 -Čokolada
mlečna lOOg	54,90
-Čokolada
lešnik lOOg	59,90
-Robčki Paloma 100H	89,90
-Persil 2,4kg	569,90j
PIKA Izposojevalnica oblek
Žalec, Savinjska 12 (nasproti tržnice) tel.: 715-681
<%> poročne obleke <#> maturantske obleke <§> moške obleke
<§> birmanske in obhajilne obleke <%> otroška oblačila za krst

'»»»Jvvv..
1
Nudimo tudi obutev in dodatke za neveste. Cene zelo ugodne, možnost plačila na več čekov. Pričakujemo Vas vsak dan med 8-12h in 15-18* v soboto med 8-12*
O
M<
O
Organizira v torek, 9.1.1996 tečaj CPP za vse kategorije s pričetkom ob 16.00 uri v prostorih avto šole v Žalcu - Ul. talcev 3 (za tržnico).
Možnost plačila na 5 obrokov brez obresti.
tel. 714 175, 713 188
rTTTTTTrn
Vsem bodočim in ostalim voznikom Želimo v letu ’96 obilo užitkov in sreče i volanom!
Stran 39
VIVA
Pokličite v stiski!
Nudimo strokovno svetovanje, zaupnost, pomoč prijatelja in razumevanje, želite spremljevalca za silvestrovanje-brezplačna izbira!
Telefon 090-4154
(samo 78 SIT/0,5 min)
GODBA LIBOJE
vabi na
BOŽIČNO-NOVOLETNI
KONCERT
ki bo v soboto, 23.12.1995 ob 18. uri v Domu Svobode Liboje,
in v torek, 26.12.1995 ob 19. uri v Domu Svobode Polzela
V programu bo sodeloval in ga povezoval Renato Jenček, član SLG Celje.
Koncert je omogočil Novak Vlado iz Kasaz.
PRODAM razne novoletne lučke, tudi z melodijo. Tel. 0602/22-843
PRODAM avtoradio AIWA, ojačevalec subvufer, kretnico in zvočnike, lahko tudi po delih. Tel. 0602/22-843.
PRODAM OPEL VECTRO l,6i, 1.92, metalik modro, prevoženih samo 44.000 km, kupljeno pri nas. Prodam ali vzamem v račun cenejši avto; cena 17.900 DEM. Tel. 063/452-657.
PRODAM novo okno Termoton; širina 100 cm, višina 140 cm -Jelovica. Cena 20.000,00 SIT. Tel. 063/885-829 od 15.00 do 19.00 ure!
PRODAM klubsko mizico z okroglo stekleno ploščo premera 110 cm. Tel. 063/841-055.
PRODAM gradbeno parcelo z elektriko in vodo, gozd do Braslovškega jezera, njivo - skupaj izmera 1 ha 12 a 86 m2. Tel. 086/721-008. KUPIMO rabljeni element ORHIDEJA, zelen, 80 cm zgornji ali dva elementa - zgornji in spodnji. Tel. 063/707-030
Ali želite reklamirati v časopisu VROČE ZGODBE, ki se pojavljajo po vsej Sloveniji? Potem pokličite na naš telefon 062/22-843.
IŠČEMO raznašalca za časopis SLOVENEC za območje Šempeter -Podlog. Informacije po tel. 063/452-285.
MIZARSTVO KOVAČ
Ljubija 55, 63330 Mozirje, Tel.: 063/ 831 681
Vsem kmetom, dobaviteljem lesa, poslovnim sodelavcem, sorodnikom, prijateljem in znancem želimo
LEPE BOŽIČNE PRAZNIKE,
V NOVEM LETU 1996 PA OBILO SREČE, ZDRAVJA, ZADOVOLJSTVA IN USPEHOV PRI DELU!
Kolektiv Mizarstva Kovač
k Mn c
Poslovalnice
Kftlekttv trgovine KLINC se kupcem zahvaljuje
>awfe v preteklem letu.
Veliko lepih trenutkov v predprazničnih dneh in srečno v letu 1996!
r
'A
MLEKARNA CELEIA
mlekarstvo in sirarstvo, d.o.o. Arja vas
VSEM NAŠIM KUPCEM IN POSLOVNIM PARTNERJEM ŽELIMO
ZADOVOLJNE IN VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE TER OBILO USPEHOV V NOVEM LETU.
ZA IZKAZANO ZAUPANJE
SE VAM ZAHVALJUJEJMO IN SE PRIPOROČAMO TUDI V LETU 1996,
KI JE PRED NAMI.
d.o.o,

	
ZELENA DOLINA
Celje - skladišče
'l 31M 995
°
S
COBISS
'5000002998-20
Ž€li	Savinjske
OLETNO NAGRADNO ŽREBA
Nagra
- pralni stroj avtoradio kavni aparat klubska mizica Com zložljivi stol komplet glavnih električnih Varovalk namizni Ventilator teflonska posodji potovanje smučanje računalniška oprema
tanuarja 1995
hišo
pisarniški namizni seti
-	pisarniški material tarilni paketi
knjige
-	motorno olje
-	lepilo
-	koledarji
Iv • I v v •
-	aezm plašči
-	in še in še...
NAGRADE PRISPEVAJO:
GORENJE Gospodinjski aparati, Avtohiša DREV, GORENJE Trgovjg# GARANT, AC Levec, MODETEX, f# Tiskarna GOLC, MIRAGE, EUROC* ERA. M G A, VEGRAD, VEPLAS,
DROGA Portorož, BOROVO, ESO Kiko, MARTIN, MLADINSKA KNJIGA Žalec, FIMEX, BOUTIOUE i,
PEMI, TELE-TV Kranj, SARSA...
Zberite, zlepite vseh pet sličic, pošljite in nagrado dobite!!!
Naslov: Glas Savinjske, Velenjska cesta 12, 63310 Žalec
Prav gotovo kdaj razmišljate, da bi kaj podarili, pa ne veste kaj? Podarite enkrat, podarjajte vse leto. Letna naročnina na časopis GLAS Savinjske je lepo, poceni in uporabno darilo.
Zaradi velikega povpraševanja po zadnjih številkah našega časopisa Vas obveščamo, da lahko v nagradni igri sodelujejo tudi vsi novi naročniki - tudi samo z enim kupončkom - le da imajo poravnano naročnino. Naročite se lahko tudi telefonsko, če nas pokličete: 063 715 011, 063 711 532;
NAROČILNICA:
Naročam-o GLAS Savinjske:
□ 12 mesecev - 25 številk 3.000 SIT G 6 mesecev -12 številk 1.600 SIT
Naročilnico izrežite in pošljite v pismu na spodnji naslov. Stroške poštnine Vam povrnemo ob naročilu!
Telefon:
%
Podpis in žig:
SfIRSfl d.o.o.
Velenjska cesta 12 63310 ŽALEC
izamem si c as.
da
prel

PETI DEL
NAGRADNE SLIČICE
Rešitev nagradne križanke pošljite na naslov:
Glas Savinjske, Velenjska c. 12, 63310 Žalec, do 12.1.1996.
Glavna nagrada: bon za nakup obutve v vrednosti 3.000 SIT nagrado prispeva
rade
in obuiev, ti.o.o.
Tolažilna nagrada: trimesečna naročnina na Glas Savinjske
Nagrajenci iz prejšnje številke so:
1. nagrada:
Jožica Novak, Partizanska 31, Žalec Nagrado dobi v uredništvu.
Rok za prevzem nagrade je 30, dni. Tolažilna nagrada:
Zdenka Drobne, Na Tičnico 3, Šentjur Rešitev križanke iz prejšnje številke:
MEDVEDJA USLUGA
V tej številki smo med prispelimi anketnimi lističi izžrebali naslednjo nagrajenko:
RENATA PODGORŠEK REČICA OB PAKI 27 63327 ŠMARTNO OB PAKI
Nagrada: bon v vrednosti 4000 SIT za nakup v prodajalni MELANIE v PC Levec
GLAS Savinjskel