156. številfta. U Llubljant, v poneđeljek, IZ. julija 1915. XLV1II. lelo. .Slovenski Narod" velja v Ljubljani na u'om dostavljen: v upravniStvu pcejeman: jelo leto naprej • • • • K 24*— ćelo leto naprej • , • . K 22*— pol leta m • • • • • \2'— pol leta „ • • • • • 11"— pa mesec , • • • • 9 2— na mescc „ . . • • • 190 Dopis! naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo: Knaiiova ulica ši. 5 (\ pritUCju lcvo.) telefon ŠL 34. Iiha|a vsak dan zvaćer livzenrtt neđelje In praznike. Inserati veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 16 vin., za dvakrat po 14 vin., za trikrat ali ve«:krat po 12 vin. Parte in zahvala vrsta 20 vin. Poslano vrsta 30 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru. Upiavništvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati Ltd., to je administrativne stvari. .»^___ Posamezna stevilka velia 10 viuarjev. ——— Na pismena naročila hrez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. „Narodna tiskara a" telefon at 89. .Slovenski Narod" velia po po'-tl: za Avstro-Ogrsko; * za Zi'cračljo: ćelo leto skupaj naprej K 25'— I ćelo leto nnprej . . . K 30* — pol leta „ M . 13 —• 1 Ameriko in vsc drage dežele : četrt leta „ „ • . 650 1 *" na mesec .. „ . . . 230 ■ ćelo leto aaprej . . . . K 35.— Vprašanjem ^lede inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znnmka« Upravnlštvo (spodaj, dvorile levo), itna!lova ulica ŠL 5, telefon &L35' Vojna z Rusijo. RUSI SO PONOVILI SVOJE BREZUSPEŠNE NAPADE PRI KRASNIKU. Dunaj, 10. julija. (Koresp. urad.) LTr2dno rszglašajo: Položaj na rtiskem bojišću je v celern neizpremen!en. Severno cd Krasrika so Rusi svoje brezuspešne napade preteklo ooč se enkrat ponovili. Namesmik načelnika generalnega štaba pl. h'oier, fmJ. NEDELTSKO URADNO POROClLO. Dunaj, li. julija. (Koresp. urad.) Uradio razg!ašajo: Položaji je na vseh fcojiščih ne-izpremenjen. Namestnik n£č?'n:ka senerainega štaba pl. H 6 f e r, fnil. * ■ NEMŠKA URADNA POROČILA. Beroiin, 10. julija. (Koresp. ur.) Urađno se razglaša: Vzhodno bojišče. Pri Osovjecu smo odbili sovraž-ni napad. Jugovzhodno boiišče. Položaj nemškiii čet je neizpre-nienjen. Vrhovno arroarino vodstvo. Berolin, 11. julija. 0(oresp. ur.) Cradno: Na vzhodnjem bo5?sii je položaj neizpremenien. — Na jugo - vzhod-nem bojišču so se vršili zadnje dni v okolici Krasnostawa kraievni boji, ki so povsodi za nas ugodno potekli. Sicer se pri nemških cetah ni ni-*-esar zgodilo. Vrhovno armadno vodstvo. * POLOŽAJ NA SEVERNEM BOJIŠCU. Iz vojnoporočevalskega stana 10. julija: Na naši ruski fronti se je tuđi včeraj malo zgodilo. So\ ražnik nadaljuje svoje napade na naše pozicije severno \Vysnice, toda visočine na severu Krasnika so trdno v naših rokah. Rusko protiofenzivo smo ustavili. Upanja sovražnika, doseči med Visio in Bugom njegove interese pospešujočo premembo. so se zelo zmanjšala. Ob Bugu, ob Zloti Lipi in na Dnjestru doli do Nizniova je po- ložaj štacijonaren, ker za zdaj nismo napadli. lzredno hitri potek velike zasledovalne operacije zahteva zdaj, da se napravijo zveze z ozadjem in zgrade ter popravijo železnice, da bi za slučaj nadaljevanja ofenzive dobivalo vojaštvo vedno municijo in živila. Spričo številnosti vojaštva med Visio in Črnovicami so potrebne jako izdatne preskrbe in je treba dlje časa, predno morejo etapna povelj-stva sporočiti, da so storjene vse predpriprave za nove velike operacije. Z besarabske fronte se poroča: Ponovljeni poskusi Rusov, se na besarabski fronti in na gozdnatem zemlju približati Avstrijcem, so bili s težkimi izgubami odbiti. Zdi se. da se Rusi pripravljajo, zapustiti v tre-notku nevarnosti ćelo severno Bes-arabijo. Avstrijska artiljerija je večja sovražna zbiranja razgnala z vc'iki-mi izgubami. RUSKA URADNA PORCi-.LA. Ruski generalni štab poroča brez datuma: Med Visio in \Vjeper-zom v smeri proti Lublinu so se na-daljevali dne 6. julija trdovratni boji med vasema Jozefo\v - Urzedo\v. Trdovratni poskusi sovražnika, se polastiti višin ob desnem bregu potoka Podlipe (?) so ostali brez uspe-ha. Ob desnem zgornjem teku Urze-do\vke je izvršil sovražnik ijute napade proti odseku Skorczyce - f:\vu-nin. Sovražni napadi so bili odbiti in je bil sovražnik v popolnem neredu vržen nazaj. Ob cesti v Krasnik in ob potokih Bvstrijca in Kor\va-zeh\vka, kjer tvorijo sovražne pozicije nekak kot, so naše čete napadale. Dne 6. julija so te čete nadaljevale protinapad, ki so ga prejšnji večer pričele ter so imele uspeh. Sovražnik je bil prisiljen k defenzivi. Tekom tega dneva nismo ob tej fronti vjeli nič manj nego 2000 mož ter vplenili več strojnih pusk. V odseku Korsarze\vka do \Vie-perza so se vršili posamezni sovražni napadi severno od vaši Oielzew-O!liowiec in pri Tarnigori dne 6. julija, so se vsi razbili. Med \Vieprzom in zapadno od Buga artiljerijski boji. V tem odseku je poskusal sovražnik prodreti v okolici vaši Mascmecz, južno cd Gru-bieszowa s tem, da je napadal v str-nenih vrstah. Z našim ognjem pa smo ta napad z lahkoto ustavili. Na cesti pred Lvovoin, med me-stoma Kamiona - Glinianv, je sovražnik" dne 5. julija zvečer na več krajih pričel prodirati vrgel je v boj moćne čete južno od vaši Jamno, a ni dose-gel nikjer kak uspeh, marveč je imel velike izgube ter je bil prisiljen, ustaviti svoje prodiranje. Na ostalih frontah ni nobene spremembe. Samo v posameznih okrajili izolirani artiljerijski bor. Na nekaterih točkah boj z iniiiaini Generalni štab poroča z une 9. julija: V noči 7. julija je napadel sovražnik naše pozicije pri kolodvoru Mura\viewo. Zapadno od ceste Kal-vurija-Suvaiki se je posrečilo so-vražniku prekoračiti 6. julija Che-inentko. I5rihodji dan je bil sovražnik zopet vržen nazaj. Ob Orcyzu je napadal sovražnik v noči 7. julija naše pozicije brezuspešno južnoza-padno od vaši Jednorožec. Par nem-ških oddelkov se je držalo pred na-šimi strelskimi jarki do jutra. Ko so se hoteli oddelki umakniti, so bili skeraj popoinoina uničeni. Tuđi po dnevi je napadal sovražnik te strel-ske jarke, a je bii z velikimi izgubami odbit. Na levem bregu Visle je napadel sovražnik v noči 7. julija pod zaščito velikanskih strupenih plinskih oblakov večkrat našo fronto pri Bolimo\vu v širini 12 vrst. Posrečilo se mu je da je v nekaterih odsekih zavzel strelske jarke naše prve čne. Prihoclnji dan pa smo ga v protinapaJu vrgli nazaj ter dosegli prejšnje razmerje ražen v odseku blizini državne ceste v Boiimow. Boj proti tem morilcem-zustrupljevai^ cem se nadaljuje. Med trgom Sienno in vasjo Jozefow je sovražnik v noči in podnevi dne 7. julija zamanj po-skušal napadati Sechein v blizini Visle. Med Visio in Bugom sovražnik dne 7. julija ni napadah Ob-enem so naše čete v okolici Lublina nadaljevale uspešno ofenzivo, ki so jo pnčele v odseku Urzedow-By-cha\va. Ko so prekoračile Urzedo\v-ko, so korakale proti odseku Btorv-Bystrzyca ter so sovražnika težko porazile. Od 5. do 7. julija so vjele 11,000 mož ter vplenile mnogo strojnih pu^k in eno zastavo. V tein odseku se sovražnik umika. Zasledujemo ga ob Bugu. Ob Zloti Lipi in Dnjestru se ni ničesar spremenilo. Uz vojne^a časnikarsketra stana se k temu pripominja: Rusko po-ročilo o zadnjih dogodkih pri Kras-niku je znatno pretirano. Kouečno ni čudno, da skuša rusko armadno vodstvo priliko, ko so ruske čete pri-dobile par kilonieircv široko na prostoru, porabiti, da naznani željno poslušajočim zaveznikom čim naj-bolj mogoče veliko zmago, saj Rusi, katerih fronta se je morala umakniti od Dunajca na Zloto Lipo in Bug ter iz Karpatov do severno od Krasni-ka-Zamošča, že več kakor dva me-seca nišo mogli ničesar razvesclH-vega povedati. Kakor je že naše uradno poročilo z dne 8. julija pove-dalo, smo vzeli svojo, ob cesti Kras-nik-Lublin na 4 krn iz splošne fronte eksponirano bojno skupino pred so-vražnikom, ki nas je napadel frontalno in obkoljujoče, nazai. Ta umak-nitev nima nikakega vpliva na so-sedne skupine in seveda tuđi ne na splošni položaj, ki je slej ko prej ugoden. Vse druge navedbe ruskega poročila so iz razumljivih političnih razlogov istotako nezmerno preti-rane. Vcin? svet v ruskem glavnem stanu. Ženeva, 10. julija. (»N. Fr. Pr."<) Lyorski listi poroćajo, da se je vršilo pred par dnevi v ruskem glavnem stanu vojno posvetovanie, katerega so se udeležili tuđi car ter več mini-strov. Posvetovanie je trajalo tri ure. Storjeni sklep so kar najdalekosež-nejšega pomena. * • DROBNE VESTI IZ RUSIJE. Iz Petrograda poročajo z dne 5. julija: Konvent senjorov dume je sklenil, prositi ministrski svet, da po-speši sklicanie dume. V nasprotnem slučaju bi bilo nastopanje dume že prepozno. Šef generalnega štaba, general Baljajew je bil imenovan za pomoćnika voinega ministra. »Rječ« poroča, da so civilno pre-bivalstvo in vladni organi zapustili Varšavo. »Ruskoje Slovo« poroča iz av-tentične^a vira, da bo plemićki maršal Moskve, Samarin, v kratkem imenovan za najvišjega prokuratorja svetega sinoda. »Rječ« poroča, da ie notranji mi-nister sprejel deputacijo Židov ter ji obljuhil, da bo posveti! svojo pozornost razmeram, ki mu iih je obrazložila deputacija. Pred zasedanjem ruske dume. Petrograd, 11. julija. (Kor. urad.) »Novoje Vremja« poročaio: Odseki ruske dume so se prvič sešli pod predsedstvm ministrskega predsed-nika Goremvkina dne 5. julija. Član državnega sveta, Samarin, ki je bil povabljen k seji, se seje ni udeležil. Procesije za pomoč v Rusiji. Petrograd, 10. julija. (Kor. ur.) Kakor poroča »Rječ« je odredi! sveti sinod na podlagi carjevega ukaza, da se morajo po ćeli državi vršiti molitve in procesije za varstvo božje v težavnem položaju. w% 99 i* H H ° mo BREZUSPEŠNI NASKOKI ITALUANSKIH BATALJONOV. Dunaj, 10. julija. (Koresp. urad.) Lratino i-i5Z:»«a5aio: Na primorski fronti je v sploš-nem trajal mir. Sovražni napadalni poskus pri Zdravščini smo odbili. V koroškem obmejnem pogorju se ni pripetijo ničesar. Na tirolski fronti smo ustavili italiianski napad severo - vzhodno od sedia Kreuzberg. Na Coldilana je navalilo pred v cerajšnjim popol-dne več sovražnih bataljonov. Ogenj Ciiega naših zborov jih je prisilil, da so se morali vrnici. Včeraj dopoldne nas je poskus;! neki bataljon znova napasti. Pričeli smo ga obsireljevati sele, ko se nam je popolnoma pribli-ža!: imel jje velike izgube ter le mora? istotako nazaj. Vrli strelci udej-stvujeio svojo podjetnost v uspešnih bojih, ki se odlgravajo v najtsžav-nejšeni visokein gorovju. Namestnik načelnika ^eneralnega štaba pl. Hoier, fini. ITALIJANSKO URADNO PORO-CILO. Italijanski generalni Štab poroča dne 9. julija: V zadnjih 24. urah se ni dogodilo ničesar pomembnecea. Akcije trajajo na raznih frontah normalno naprej. -— Cadorna. Italijanski generalni štab poroča z dne 9. jul.: Pri Val Di Daonu je poskusil sovražnik z iienadnim brzim napadom se polastiti naših pozicij pri Monte Boazzolu, bil pa je odbit. V všinski dolini Ansiei (?) je otvorila naša artiljerija ogenj proti fortu Plaetz\viese ter povzrcčila tamkaj težke poškodbe in požar.'V Karniji je napa'del sovražnik dne S. julija naše S9 ilnnunzio. Vsak narod si izbere glasnika po svoji podobi in vrednosti. Ob ti-stem času, ko se je bojna furija naj-silneje razmahnila po zeleni Italiji, se je raziegalo tam in preko mej Ie eno ime: Oabriele d' Annunzio. Kralj ni bil več Vittorio Emanuele; pesnik je bil kralj. Njegova beseda je bila beseda narodova, njegov glas je bil italijanske zemlje glas. Najžlaht-nejši sad je pričat o drevesu. Pred mnogimi leti, ko je zaslo-vela slava d' Annunzia po vsem pro-stranem svetu, sem šel, student ne-bogljenec, in sem si kupil knjigo, ki je imela na čelu tega pesnika ime. Prebral sem jo samo do polovice, in se do tja Ie s težavo in bridkostjo. To svojo žalost in ta svoj nemir sem skrival najboljšim tovarišem. Obču-til sem na dnu srca, občutil straho-ma, da Gabriele d' Annunzio ni i>es- nik. Da zasluži morda obilega obču-dovanja zaradi svoje besedne spretnosti, ali da ne zasluži tistega plači-la, ki je umetniku prvo in nad vse: da ne zasluži Ijubezni. Sodnik, ki de-la zgodovino in večnost, je srce. Brat moj, preberi dT Annunzijevo tragedijo, na japonski papir tiskano, si-jajno vezano, spomni pa se koj nato na eno samo pesem Prcšernovo; in spoznal bos, da imam prav. Moža meriš najbolj pravično po njegovem vedeniu z dekletom in z ženo. Tam se pokaže, koliko da je čistosti v srcu in plemenitosti v duši. D' Annunzio je v debeli knjigi opljuval žensko, ki mu je z brezpri-merno nežnostjo svoje umetnosti ovila venec krog pleše in ki je bila po duši in duhu, po lepoti in čednosti tako visoko nad njim, da najvišja glo-riia njegova ni dosegla sijaja njenih belih rok. In vlačuga je bil sam. Umetnika ceniš brez skrbi po meri in vagi njegovega ponosa. Kjer se priklanja sramežljiva skromnost, tam je blizu laž; kjer se razmahuje glasen napuh, tam sta družici praz-nota in strahopetnost. Ko se je d* Annunzio pelial v Figipt, je dal brzojavno po vsej vesoljnosti razglasiti, da ie vzel seboj noldrug tucat pisanih kravat. Kadnr napiše knjigo, oznani na platnicah, katere in kakšne da misli se nnpi.-ati, ?:ato da se ljudje pobtržno pripravijo narje. Prepričan sem bil zmirom, da ima po Ttaliji in nn ^-^eh drugih deželah svoje pisar-ne; ker dru^ače bi bilo izkiiučeno, da bi zvedeli zjr.traj v Frankfurtu in zvečer v New - Yorku, kakšen verz da se je rodil snoči d' Annunziu v Nizzi. In tega verza bi Leopardi se sebi ne bil povedal, nikar da bi ga razustil. Po mojem je stvar taka, da človek, ki je evangelist svojega ime-ni, ni umetnik. Bodi mu! Kdor nikoli ni bil pra-zen, nikoli nečimern, nikoli gobez-dav, ta naj vrže kamenj nanj! Zgodilo pa se je nekai tako stras-nega, da zastane pamet vsakemu med nami. ki je kdaj veroval v člo-veštvo in v človečanstvo. Pesnik ne-pesnik, ki ga je velik narod vzdignil na svoje rame, je oznanil svetu poezijo tatvine: in naro:l, tu veliki narod mu je ploskal. V teh hudih časih se je pripetilo marsikaj. kar bo s čisto novimi čr-kami zapisano v knjigo zgodovTine. Razumljivo pa nam je bilo vse, napol že odpustljivo. Ali za tisto stvar, ki se je pred vsega sveta strmečimi očrm razgalila v Italiji, za tisto stvar zgodovina nima besede in je ne bo imela. Preberimo historijo vse do kraja, preišeimo svoje misli do zadnjih globočin: kje je bil. kje more biti narod, ki je ploskal tatu? Ah, morda le ni res, morda so se nam listi lagali! Ker če bi to bilo res, tedaj bi bilo nadalie tuđi res, da cei narod, velik narod živi edinole od svoje pre-teklosti: da gloje stebla in bilke na svojem lastnem grobu. In torej bi bilo res, da je Michelangelo samo se »un soldo« m Lionardo blebetav »ci-cerone«. Tolike strahote pa nočeta ne zemlja, ne nebesa. Težko mi je bilo to povedati, verjemite mi! Ali kje je zdai slovenska duša, ki bi ne trpela, ki bi ne iskala, kam da naj izlije svoj srd in svoj gnus! Tebe, prijatelj, tebe vpra-šarn pred vsemi drugimi: kaj praviš [ zdaj ti, ki si opeval soško dolino? i Kako Hoš zdaj štel krize in znamenja? Ne bos tih preštel. o, in ne bos se jim več smehljal! Ker ni jih postavila moška Ijubezen z Brd in iz Trente; postavila jih je tatinska roka, -cpljuvala so jih lažnjiva usta. Jaz sem hodil po onih krajih. Zvesti tovariš me je vodil po Brdih, pokazal mi solnčno Furlanijo; in nadvse, rjadvse: pokazal mi je ljudi, kj so tam. Poldrugo tisočletje so branili svojo čast in svoje ime zoper barbare z juga — in zdai? Zdaj da naj bi ta sijajtii narod sklonil svoja moška pleča pod jarem sicilijanske kulture? Da naj bi bil zasržnien, kakor so zasužnjeni beneški Slovenci? Vse je mogoče na svetu, ali to ne srne biti mogoče. Človek pa je star, izkušen in pokvarjen; zato je bilo mogoče, da je pesnik opeval tatvino. Da je pesnik v imenu svojega naroda oznanil, da okrade narod. Sam Shakespeare bi si ne izmislil tolike sramote; življenje je hujše. Ivan Cankar. Stran 2. .SLOVENSKI NAROD-, dne 12. julija 191d. ido. stev pozicije med Zellenkoflom in Crcsto Verde, bil pa je odbit. Isto usodo je imej noćni napad proti Vclikemu Palo. Nadaljevalo se je uspešno obstre-Kcvanjc Naborjeta in Prcdila po nali artiljeriji. Na ostalih frontah je položaj neizpremcnjen. Javilo se je pck rabo številnih eksplozivnih krogel na strani sovražnika v odseku pri Krnu. Neki naš letalec je vrgel iz vi* sine 100 me tro v bombe na kolodvor pri Nabrežini ter zadel. Dunaj, 11. julija. (Koresp. urad.) Iz vojnega poročevalskega stana poročajo :Oficijelni italijanski komunike z dne 7. julija razpravlja o đogodkih 7. julija in prejšnjih dni ter trdi: Pri \al di Daonu smo odbili neki sovraž-ni napadalni poskus proti našim pozi-cijam pri Passo di Campu s težkimi izgubami za sovražnika. — To poro-ćilo je popolnoma neresnično. Gre tu samo za neki naš napad dne 5. julija zjutraj, pri čemur so imeli Italijani 50 do 60 mrtvih, 120 težko ranjenih in 30 lahko ranjenih ter so izgubili kakih 45 konj. Na naši strani je bil mrtev en mož. Poveljnik tega uspeš-nega detachcmenta je bil nadporoč-nik Alojzij Imerhofer. * Grozovitosti ItaiijanOv. Dunaj, u. julija. (Koresp. urad.) Vojni poročevalski stan: Z italijan-skega bojišča pročajo o grozovitostih in mednarodnemu pravu nasprotujo-čih činih naših sovražnikov. Dne 2. julija zvečer je prišlo 200 bersaglie-rov na polesih v St. Lorenzo na Fur-lanskem.Zaprli so župnika in župana ter jih s puško in bajonetom prisilili, porocati o avstrijskih pozicijah. — Ravnotako nasilno so postopali proti ostalim mirnim prebivalcem. Župnika, župana in 20 mož so vlekli konč-tio v Videm. ostale prebivalce so tr-pincili ter jih več obstreljili. Ves dan so divjali Italijani kakor divja tolpa, da bi izvedeli, kje se nahajajo avstrij-ske pozicije. Onečaščali so ludi ženske. Ko je dne 5. julija naša artiljerija prepodifa Italijane iz St. Loren-za, so zapustili italijanski prebivalci svoje domove ter zbežali v Gorico. Možje, žene in otroci, vsi pravijo, da bi ne bili nikdar verjeli, da so Italijani taki barbari in da nimajo prav niČ civilizacije in kulture. Pri tem je po-udarjati, da so se obnašali Italijani tako v oni Furlaniji, katero hocejo, kakor pravijo, »osvoboditU. ,, DROBNE VESTI IZ ITALIJE. »Corriere della sera« se prito-zuje nad »počasnostjo« italijanske ofenzive ter ve povedati, da se pri-pravljajo Avstrijci v Alpah na krepko ofenzivo. Listi sicer ne smejo navesti iz-gub, ki so jih pretrpele italijanske čete v zadnjih boiih toda da so te izgube jako težke, to je cenzura z ozirom na neštevilne vlake z janjenci, ki prihajajo z bojišča, ven-dar dovolila povedati. »Štampa« javlja: Ce bi se pokazalo, da so uspehi prvega vojnega posojila nezadostni, bo vlada uvedla posebni progresivni vojni davek. Predloga je že izdelana. s Da opravičijo neuspehe lastnih čet, natvezajo italijanski listi javnosti, da so avstrijski vojaki pravi zločinci, ki mečejo na Italijane fiole z bacili, streljajo z zastrupljenimi kro-glami in masakrirajo ranjence. V Benetke je prispel oddelek franeoskih avijatikov, ki naj šciti mesto. Berolinski listi javljajo. da se bodo sedaj iz strahu pred našimi pod-morskimi čolni tuđi italijanske trgov-ske ladje posluževale nevtralnih za-stav — po angleškem vzorcu. »Popolo d* Italia« priporoča posebno počašcenje Principa, Gabrilo-vića in drugih udeležnikov sarajev-skega umora. Italijani, Francozi, Bel-gijci, Srbi in Angleži ne morejo biti tem morilcem zadosti hvaležni, za-kaj brez njih umora bi bili ti narodi v dveh desetletjih nevidno in nepre-menljivo prišli pod nemški jarem. Namestnik načelnika generalne-ga štaba, general Porro, je prispel v Pariz, kjer je dolgo konferiral z vojnim ministrom, ministrskim pred-sednikom in zunanjim ministrom. BALKANSKO BOJIŠČE. PRED VA2NIMI ODLOCITVAMI V SRBIJI? Romunski »Lloy*d« poroča, da se je sestal v Kragujevcu pod pred-sedstvom prestolonaslednika Aleksandra ministrski svet, katerega so se udeležili tuđi načelnik generalne-ga štaba in vsi poveljujoči generali. Nekaj dni pred tem posvetovanjem je imel ministrski predsednik Pa-šić dolgo posvetovanje z namestni-kom ruskega poslanika Strantma-nom. O Čem se je na posvetovanju v Kragujevcu razpravljalo, je še neznano. Raznašata se dve verziji: cna pravi, da gre za nove akcije srb-ske armade. druga trdi, da veljajo posvetovanja predlogom o ustano-vitvi nove balkanske zvere* Trdi se hidi. Via te pn&lial *w**inirma*l**ii%i1r v tajni seji srbske skupštine važno deklaracijo. Srbska skupština za novo ofenzivo. Iz Lugana poročajo z dne 10. juli)*: Srbska skupščina je dovoiila nov vojni kredit v znesku 250,000.000 frankov za ponovno ofenzivo srbske armade. ZAPADNO BOJISCE. V DRUGEM JULIJSKEM TEDNU SO VJELI NEMCI 1798 FRAN- COZOV. Berolln, 10. julija. (Koresp. ur.) Uradno razglašajo: V našem artilierijskem ognju so se ponesrečili trije franeoski napadi pri Bandesaptu. Severo - zapadno od Beau Selour smo jurišali eksponiran franeoski jarek. V Pretrskent gozdu smo izvršili sunek ter tako popravili svoje nove pozicije. Od 4, jultja smo vjeli v boj ih med Maaso In Mozlo 1798 sovražnikov ter ugrabili 3 topove 12 strojnih pušk in 18 metalčev min. Vrhovno armadno vodstvo. NAPAD ANLE2EV PRI YPRESU ODBIT. Berolin, 11. julija. (Koresp. ur.) Uradno razglašajo: Ponovni poskus Anjjležev se-verno od Vpresa se pt»lastiti r.asih pozicij ob kanalu se je ponesrečil. Sovražnik je imel znatne Izgube. Franeoski ogenj ie zahteva! v zadnjih dneh med prebi valstv om tnesta Llevln 40 žrtev, 10 ilh je ubitih. Med AIHy in Aprem^nt so nas Francozi brezuspe^no napadli z reč-nimi granatami. V Pretrskem gozdu se ie razt>H z ljutim artiljerijskim ognjem pripravljen napad; sovražnik je imel silne izgube. Napad na nen*ško pozicijo, vzhodno in tujro - vzhodno o-d Son-dernaeha (injro - zapadno od Miin-stera), je bil odbit. Vrhovno armadno vodstvo. Boji na zahodu. Franeoski listi poročajo posa-meznosti o izvanredno ljutcm nem-škem napadu na franco^ke pozicije pri Chemin Creux v smeri od Angre-sa proti Ablain. severno od ceste v Bethune, ki ga oir.enja franeosko po-ročilo dne 2. julija. Po izpovedbah ranjencev. so bili boji tam zelo vro-£i PonoČi od 1. na 2. julii proti dvem zjutraj se je pričel nemški napad, ki ga je pripravijal močan artiljerijski ogenj. Približno poldrug bataljen rnc-Čan oddeiek, oborožen z ročnimi gra-natami, se je kar naenkrat pojavil na skrajni severni strani Chemin Cre-uxa in je iznenadil franeosko inćan-terijo, ki je ravnokar popravljala strelske jarke, ki jih je nem?ki artiljerijski ogenj poruši! in zasul. Hitro se je pripravila ter se trdovratno upirala Nemeem. Boj pa je bil ne-enak. Ko se je kake pol ure upirala, se je morala pred številneišimi nem-škimi močmi umakniti v sredo Chemin Creuxa in je skušala pri tem braniti ozemlje korak za korakom. Nemški poveljnik je poslal nato dva nova bataljona v boj, dočim je skušal drug veliki oddelek s strojnimi puš-kami obiti franeoske pozicije severo - zahodno bethunske ceste. Med-tem je divjal sredi Chemin Crcuxa ljut in morilen boj. Navzlic junaški obrambi se je morala franeoska in-fanterija pod pritiskom sovražnika umikati korak za korakom. Njen poveljnik je naznanil, da se bližajo oja-čenia, in je apeliral na hrabrost svojih Čet ter jih opozarjal, naj vzdrže, na] velja kar hoče. Mnogo jih ni bilo že več sposobnih za boj in trenutek je bil kritičen. Končno so prišla oja-čenja, s pomočjo katerih se je po-srečilo, potisniti Nemce na drugo stran Isere. (»Gr. Tgp.«) Angleži na bojišču. London, 10. julija. (Koresp. ur.) Feldmaršal French javlja dne 6. julija: Sovražnik je opetovano poskusil zavojev. svoje prej izgubljene okope severno Vperna. Vsi nemški napadi so bili vsled uspešnega sodelovanja naSe in franeoske artiljerije ustavlje-ni. Po obstreljevanju, ki je trajalo dva dni in dve noči, se je sovražnik umaknil vzdo! Kanala, tako da smo pridobili na terenu. Zavojevali smo eno strojno puško in tri možnarje za okopc, Vsa došla tevestja pričajo, da je sovražnik ime! posebno pri proti-napadfh velike izgube. London, 10. jultfa. (Koresp. ur.) Na povabijo feldmarŠala Frencha sta ministrski predsednik Asquith in lord Kitchener obiskala fronto, kjer sta ostala do torka zjutraj. FRANCOSKO URADNO PORO-CILO. i strelske jarke, ki so jih angleške čete dne 9. julija južnozapadno od Pil-kelma zavzele. Ta napad je bil vsled ognja angleške artiljerije in naših poljskih topov i težkimi izgubami za sovražnika uđbit. Med Angresum in Souchezoni je napadel sovražnik proti 6. uri zjutraj naše pozicije severno od ceste Bethune-Arras. Bil je odbit. Severno od kolodvora pri Sou-chezu Je poskusil sovražnik z jako ljutim protinapadom nam odvzeti strelske jarke, ki smo se jih prejšnji dan polastili. Posrećilo se mu je za-vzeti le kakih sto metrov od 800 m ćele fronte našega uspeha. \ odseku pri Ouennevieresu se je vršil na des-nem bregu reke Aisne boj z roenimi granatami in zračnimi torpedi. V odseku pri Novonu se je razvi! boj / minami v naso korist. V Champagni pred poljsko utrdbo Beausejour, smo težko poskodovali s tem, da smo po-gnali neko mino v zrak, sovražne strelske jarke. Med Maso in Mozelo je bil dan zaznamovan z ljutim bom-bardementom pri Tete de Vache, Vaux Ferry v gozdu pri Apremontu, kakor tuđi severno od Flireva. 9 DELO NEM^K'H PODMORSKIH ĆOLNOV. Iz Londona poročajo z dne 9. julija: Llovd pero ča iz Peterhcada: lvuski paruik -Anna^ z ifOMu toiKimi na poti iz Arhangelska v Muli, je bil od nd:e£u nemškcga poUiriOrske^a čolna napacten. Posadka se je rušila v Peterhead. Ladja sama se plove na morju in tvori nevarnost za p^-mor^ko plovbo. Iz Londona poročajo: Paruik »Dido«, ki je minuli teden fšcl nekc-mu nemškeiTiu podniorsl-iemu čelnu z eno poškodbo, je bil ?cdaj v blizini severne škotske torpediran in potopljen. Posadka se je resila. Rusko ladjo »LisluricciV«, ki je imcia na krovu tovor nitratov. je neki nemški podmorski čoin pri Corku obstre'ie-vn! :n porani'. Knpitan in 26 mož po-sacike se je resilo. Reuterje^ urad poroča iz Londona z dne 11. juliia: Parnik rTles-mere« s 1170 tonami, na potu iz Bur-riana v Marchester je bil brez prej-snje posvaritve pri Corn\vallu torpediran. Fn mož po^ndke je bil zndet cd neke gra^nte. Ostab pcsadki se je resila v Milforthaven. VELIKO POSVETOVANJE AN- GLEŠK1H IN FPANCOSKIK DR- ŽAVNIKOV. Iz Londcna perecnio oficijalno: V torek se vrši v Caki i su veliko po-svetovaire angleških in franeofkih, državnikov, katere^a se uleleže: Asquitli, Crev/c, Kitchener, Balsour za Anglijn ter Viviani, P.:lcassć, Mil-Icranc«, Augagneur in Thomas za Franci;o. Kon.-crenci boeleta nriso-stvovala tuđi generalisima Jolirc In French. DROBNE VEST! IZ FRANCUE IN ANGL1JE. »Petit Parisien« poroča, da je bil korni poveljnik general Michelet na bojisčp težko ranjen. »Temps« poroča, da je sprejel parlament v sveji včcrajšnji seji predlog, da se med voino ne srne prodajati ladij, namenjenih za vdprto morje inozemcem. »Petit Parisien« poroča, da so vložili poslanci Tournan, Drivet in drujri zakonsko predlogo glede vpe-Ijave vojnega davka na vse dohodke, ki so ostali od pričetka vojne enaki, ali ki so se zvišali. Dohodki do 2400 frankov ostanejo neobdačeni. »Daily Chronicle« poroča iz Londona: Položaj v premogokopnem okraju južnega Walcsa se smatra za jako kritičen. Llovd George je izja-vil, da če bi nastal resen konflikt, bi vlada postavila $ kraljevo odredbo rudarje pod municijsko bilo, ki pre-poveduje delavcem vse stavke in nalaga stavkujočim težke kazni. V Chestru so izjavili rudarji y neki re-sohiciii, da se bodo borili z vsemi močmi proti splošni vojaški dolž-nosti. Lord Kitchener Je v svojem govoru v Guildhallu izjavil: Vsi vzroki, ki so veljali v avgustu za domneva-nje, da bo ta vojna jako dolga, velja-jo se danes. Položaj je neprimerno boljši, kakor pred desetimi meseci, a kljub temu ravno tako resen kakor takrat. Prišel je Čas, ko se rabi več vojakov. Nabiranje vojakov se mora vršiti z večjo vnemo. Kitchener je končal s pozivom na vse za vojno sposobne može, da naj takoj prijavi-Jo svoj vstop v armado. Iz Londona poročajo z dne 10. julija: Zadnji seznam izgub vsebuje imena 69 častnikov in 826 mož. »Morningrpost* poroča, da se trudi ministrski predsednik Asquith poravnati spor med Llovd George-Jera in lordom Haldanejom. Imel je Ž^n razgovor z Lloyd Oeorgcjem. Uodro^i koi^đžOBdeot Usto Parte. 9. Julija. (»M. N. N.«) Unđno votqČ[\o od vficraj rvečer: ^Manchester Guardian« piše: Liberalni poslanci so jako razburjeni zaradi municijskega vprašanja ter žele izvedeti popolno resnico. Zato sku-šajo pripraviti vlado do tega, da se bo vršila seja zbornice z izključitvijo javnosti. Vlada bo ta predlog odklo-nila, da prepreci neljuba razkritja. Razpoloženje proti vojni na Francoskem. »Neue Frcie Presse« priobčuje avtentična pomcila o važnih dogod-kih pri zadnjem potovanju Poincarć-ja, ki jih je dobila preko Haaga iz Londona. Porodio pravi: Na Francoskem so se privodili važni dogodki, ki so pomembni za potek vojne. Predsednik republike, Poincare, je odšel pred par dnevi na fronto. Vrnil se je v Pariz mnogo hitre-Je, nego je nameraval, ker so prebivalci in čete demonstrirali proti na-dalievanjn vojne. Poročila iz Franeoske govore, da se kazeio taru nedvonini znaki, da so vedno belj naveličani vojne. Prcbivalstvo in armada sta kar najbolj proti drij^ri zimski vojni. K temu priđe še nezadovoljnost z Angle?'it ki so mnogo premalo sto-rili, kolikor so obetali in se je od njih pričakovalo. Tuđi oba generalna štaba, franeoski in angleski, sta nee^ina. In ti spori, ki nišo ostali nep^znani, vpli-vaio na snj-.sno razpo!oženj:\ Porazi Rtisov v Galiciji ir. njihovo mnikanje iz te dežele so napravili na Francoskem najgloblji vtisk. Svetovna vojna se bliža koncu? Bud'tr.pcštanska »Poiitischc Kor-respondenz« poročn: apetit F^iirisi-en« jri\iia,da je socijalistični minister OuescJc v Beiliuni! rekcl neki delav-ski deputaciji, da bo svetovjie \ojne konce v tre'h mesceih. »Petit Pari-sien<^ ie ministra brzojavno vprašal, če je to res rekel: minister je odsro-vcril, da je res t:.ko izjavil in je dostavi!, da ima vzroke, sodit! tako optimistično. Kapitulacija nemških čet v Nemški jlužnozahedni Afrild. Lcndon, 10. lulia. (Kor. urad.) Reuteriev posebni poročevalec poroča iz Kapstadta: Botha je zahte-val. da se morajo Nemci vdati do 9. julija ob 5. popoldne, druc;ače bo pri-čel z napadom. Nemci so uvideli, da na upanja, dn bi ušli in so vsled tega sprejeli ultimatum. Po pokojih kapitulacije bedo častniki aktivnih čet obdr:*;ali orožje: rroreio ?i izbra-ti proti častni besedi bivališče pod gotovimi omejitvami. Ostali vjetniki bedo internirani v krajih, ki jim jih odka?e Unija. Rezervisti vseli Činov moralo oddati svoje orožie, izpolniti pnrolni formular ter se morejo po-tem zopet podati v svoja bivališča, da vrše svoj navadni posel. (Reu-terjevo porocilo dokazuje, da se ie kapitulacija izvršila pod zelo čast-nimi pogeji proti neprimerno SteviJ-nejsi anrrleški moči. Pripomba \Volffovega urada.) Boj za Carigrad. TURSKO URADNO POSOClLO. Carigrad, 9. julija. (Kor. urad.) Glavni stan razglaŠa: Na kavkaski fronti je bil krvavo odbit napad, ki ga je izvrsil močni oddelek sovražnikov, v varstvo svoje na levem krilu se umikajoče kavalerije. Pri tem smo vjeli par mož; sovražnik je imel več kakor 100 mrtvih in ravno toliko ranjenih. Naša kavalerija zasleduje Ruse. Pri Sedi! Rahru so bili sovraž-ni napadalni poskusi na desnem krilu odbiti s težkimi izgubami za sovražnika. V Sueškem prekopu se je prejšnji teden potopila iz neznanega vzroka neka velika ladja ter po-vzroči'a ustavitev plovbe. Na Evfra-tu se je vršil boj, v katerem je bila neka sovražna poveljniška ladja težko poškodovana, tako da so '^ r*o_ rali odpeljati. ANGLEŠKO - RUSKI DOGOVOR. Nekdanji nemški poslanik grof Monts je v »M. N. N.v< priobčil čla-nek, v katerem pravi da je med An-glijo in Rusijo sklonjen sledeči dogovor: Rusija dobi popclnoma prosto roko na celem Balkanu, Ogrskem in Galiciji na vsem zapadnem obrežju Crnega morja do Bospora, vštevši iztok Donave, ki ne bo več medna-roden. Ta široki pas na obrežju bi tvori! neposredno zvezo po kopnem s Carigradom. V Aziji bi se Trans-kavkazija povečala z Armenijo. Crno morje bi postalo zaprto morje. AngleŠki se prepusti uredba Male Azije, Sirije, Arabije in Mezopotamije. Kar bi ostalo Turčije, bi bilo pod rusko - angleškim pokroviteljstvom. Obrožje Ćrnega morja naj priđe pod nisko oblast, obrežje Sre-dozCTiftkcga mio^a, pod aiigieito oblast. An&lija si pridrži pravico, se polastiti tuđi drugih ozeinclj, zlasti razširjenje Kgipta tako, da bi bil Sueski kanal bolje zavarovan. Angleška bo razpolagala z otoki v E^ejskem inorju. Rusija privoli, da anektira Angleška otoke Imbros, Kembos in Tenedos. Iz neufmlnih &wi Premembe v diplomaciji na Balkanu. »Vossische Zeitun^« poroča. da ie ruski poshnik v Ni>;u, knez Tru-beckoj, moral odstopiti, ker je pri po^aianiih zaradi udeležhe Bol^arije na vojni, se prevec zavzcmal za srbsko stališče. Tuđi anrrleški poslanik v Sofiji, Bax - Ironside je odsto-pil zato, ker je bil bale prevec na-jenjen Srbom, in priđe na njegovo mesto prvi svetnik angleške^a po-slaništva v Petro^radu, O' Beirne. Ta je bil zdaj več let glavna moč angleškega. poslaniitva v Potrogra-du, govori dobro rusko in ie v vsch s]r)\'ansiviii in balkanskih vprašanjih temeljito podučen. Njesrova naloga je, doseči sporazumljenje med Bolga-rijo in Sr»>ijo. Izjava romunskega mini. i: -kega predsednika. Preko Curiha poročnjo: Ro-nuinski ministrski predsednik je definitivno izjavil: Romunija si mora pridržati pravico, da sama doloci trenotek, ko se ji bo zdelo potrebno peseči v vojno. General JVitiSfcnc svari Romuiiijo. Iz B u k a r e š r e poročajo; Romunski general Mustac priobčuje v >'l'niversulu« članek, v katerem pravi: Razvoj dogodkov more imeti za ruske armade take posledice. da za nadaijno vojno sploh ne bodo prišle več v poštev. Zato bi bilo naravnost Mazno, ako bi se Romunija sedaj pridružila četverozvezi. Romunska ar-macla ni zato tu, da hi se dala pokopati v Karpatih. Kdcr sili Romuni-jo v vojno proti centralnima državama, ii pripravlja nacijonalno katastrofo. * Angleška blokada grškega obi ^ž]a. Preko C h i a s s a javljajo, da so pričeli Anglcži blokirati ćelo grško obrežje. Grška vbda da je v Londonu energično protestirala. (Ta vest je morda v toliko točna, da preprečaio, oziroma otežkocajo angleške vojne ladie redni in nemo-teni promet grškega trgovskega brodovja. O formalni in dejanski blokadi nevtralnega obrežja pač ne more biti govora.) * Protest Švedske proti IVi .i*. Stockholm, 11. juliia. (Kor. ur.) Uradno se razglaša: Od poštnih oblasti vpeljana preiskava glede rav-nanja s pošto, katero so zasegle nemške vrojne ladje na švedskih par-nikih »Biorn« in »Torsten«, je dognala, da se je pošta, ki se je našla na zadnjem parniku, takoj zopet ne-dotaknjena in neođnrta vrnila, med tem ko ie bila pošta »Biorna« sele polagoma in počasi vrnjena vr Sved-sko, pri čemer se je konstatiralo, da so bile gotove pošiljatve v dežele, ki so zapletene v vojno z Nemcijo, — od nemških cenzurnih uradov odnrte. Iz tega vzroka je bil švedski poslanik v Berolinu pooblaščen vlo-žiti proti postopanju nemških poštnih uradov pri nemški vladi protest. * • Trgovinska pogodba med Portugalsko in Angino. London, 11. julija. (Kor. urad.) »Times« poročajo iz Lisabone: Parlament je po daijši debati sprejel trgovinsko pogodbo z Anglijo. Od Pruta na Direstr. (Konec.) Y Czerniatynu smo imeli do večera počitek. Prebivalci tega kraja so bili očividno vzradosčeni, da se je po tolikih mesecih vrnila k njim naša vojska.Nosili so nam mleka, jajca in ves božji dan pekli kruh. No-benega denarja nišo hoteli vzeti. Cez Ruse so imeli vsepolno pritožb. Ponoči je bilo treba odriniti iz Czerniatvna proti vzhodu. Zopet so nas prehitevale naše baterije na vseh potih. Prekoračili smo železni-ško progo, ki teče od Kolomeje proti severovzhodu in se obrnili pri Tyszkowcich proti severu, kjer smo se ustavili onkraj vasice Raszkovv, Nedaleč se je čulo že ljuto bruhanje topov. Sovražnik se je ustavil ob Dnjcstm za močnimi žičnimi ovira-mi. Treba se mu je bilo zdaj prc-vidno bližati. Popoldne smo se postavili v rojno Crto in počasi prodirali po valoviti planjavi, korak za korakom. »66. s ,iA>vcN;>Ki mak .ju-, auc VI julija is*i£>. Stran 3. stavili straže. Noć" je potekla Čisto mirne, drucri dan je bilo treba prodirati dalje. Granate in šrapneli so se vsipavaii ves dan na nas in na naše čete, ki so prodirale še za nami. Krogle iz pušk so gosto si kale po Široki planjavi. Clovek bi mislil, da mora vse pocepati pod toliko množino izstreljene municije, ali ven-dar, kako rnajhne so bile izgube. Po-poldne smo ustavili prodiranje in sele ponoći smo se tiho pomaknili neka] korakov bliže ruskim okopom, kjer se je bilo treba hitro zakopati. Slo je vse po sreći. Proti jutru nas je sele zapazila ruska stojna puška, a bili smo že dovolj globoko v zemlji. (Pn tej priliki je padel Jurca Martin, posestnik iz Žirov.) Nedelja je bila, toda pust, deževen dan. Vzradostilo pa me je, da mi je nekdo prinesel v tako blizino sovražnika pošto: Učitelj. Tovariša in dve dopisnici prijatelja I. B. iz Ljubljane. Kam doseže čioveka glas iz domovine. Tako sem si nekoliko skrajšal čas do večera, ko je prišlo povelje za nadalnje prodiranje. Že smo biTi oprtam, ko nas doseže nenadc ma drugo povelje, da se umaknemo na crto prejšnjega dne in se zakopije-mo dovolj globoko. Tuđi to novele se je izvedlo v redu in neopaženo od sovražnika. Moj voj je ostal zd;ij v rezervi kakih sto korakov za roj-no crto. Ponoći se je vsula po celeru nojnem polju strasna nevihta. Pre-močeni smo bili do kože. Kuhinje so ćospele, ko se je že skoral danilo. Toda Rusi nam nišo privoščili po-trebnega okrepčila. Prešli so k moč-nemu napadu in že je pretila ne-varnost, da prebijejo na enem mestu na?o crto, kar pa ;e prepreci! naš voj še o pravem času. Med visokim žitom smo hiteli ? nasaienimi bajo-neti na pomoč. Taca krogel se je vsula na nas, toda — previsoko, zato srno brez vsake izgube dosegli tišti del rojne crte. kjer je bila že nastala velika vrzel. Naglo smo se vr?Ii v jarke in okrepili ogenj. Me-stoma je prišlo ćelo do boja na nož. Ko smo videii, da se sovražnik umika, smo ostavili ogenj. Med tem časom je pribežalo k nam nekaj Ru-sov, ki so prei zmetali svoje orožle stran. Na bojisču je obležalo mnogo Rusov: večinoma so bili mrtvi. Naše izgube so bile malenkcsme (od irr -ega voja je padel samo Hafner Miha, doma iz Stražišča pri Kranju, ranicu pa ni bil nihče. Od 14. junija (dan napada) smo ostali zakopani na tem niestu. Izdo-rolnili smo okope in se zavarovali z zično ograjo Rusi imajo zasedene na tej točki visine, ki obvladujejo Dnjestr. Na levi in desni so naše čete že davno prek te reke. Samo tu se skušajo Rusi še trdovratno upirati, ali preti -im nevarnost, da jim bo odrezan prehod čez Dnjestr, če se prei sami ne umaknejo. Naša artiljerija jim daje dan za dnem hu-dega popra, njihova pa kar molči. Menda bo res, da jim manjka tačas municije. Tu ob strani, pri podrti kapelici sredi grobov, mislim cianes, kako lepo potrkava v mojem Črnomlju. zakaj Petrovo je In zesrnanie je v fari... Kako lepa, svetia sanja je ta domislek! Baš ob sklepu pisma so prišla odlikovnrMa za 14. iunii. Naš voj je bil sicer* se isti dan splošno pohvaljen od poveljstva — regimenta, danes p.i sta dobila za izkazano posebno hrabrost nred sovražnikom narednik rranc O r i 1 iz Ljubljane veliko srebrno svetinjo, pešec Franc ^porn iz Kranja pa ma'o srebrno svetinjo. V. Mazi. Lliiia irri npisnii soffliRn. Kakor znano, je deželni odbor na pritožbo Stefe - Kregarjevo re&l po občinskem svetu za pol leta 1915 sklenjeni proračun in pri tem črtal pri izdatkih županov dispozicijski fond. podporo za šolstvo, znanost in umetnost, subvencijo »Simon Ore-gorčičevi knjižnici« in »Merkurju«, kakor tuđi za o!epševalne namene določeno vsoto 1500 K. Na drugi strani je deželni odbor povišal do-hodke pri mostu tik voiaškega pre-skrbovališča za 15.000 K in pri mestni užitnini za 35.000 K, in to v prvi vrsti zategadel, da se je dobio nadomestilo za tistih 35.000 K, kate-re je mesto pri tlakarini, vzeti mu po deželnem odboru, izgubilo. — Istota-ko deželni odhor, dasi je sam pripo-znal, da tuđi po njegovem računu še vedno nepokritega ostane okroglo 200.000 K, ni hotel privoliti v visio doklado, ne^:?ča se tiče vprašanja, ali : ie tleze'^i odbor, ki sicer sam pri-j ronncva, da ostane drugače nepokrit velik priinanjkljaj, odreci k pokritju potrebno višjo doklado. Deželni od-br>r se je nasproti niestu postavil na stališče. da povišanje take doklade lahko dovoli ali pa tuđi lahko odreče, ne da bi bila proti temu mogoča ka-ka pritožba. Upravno sodišče je principijelno razsodilo, da so deželni odbori v takih skičajlh zavezr.nl, prltr-dlti po obćinskem svetu sklsnjenim \i»jim doliladam in da v tem ozira ni nikakega mesta za kako prosto razsoto deželnih odbornlkov. Razsodba je končno razveljavih tuđi odločbo deželnega odbora o na-kupu Turkovega pogrebnega zavoda. Načeloma se je izreklo, da deželni odbor nima ugovarjati prot; r.a-kupu tega zavoda, ker ie ta nakup bil pra\-noveljavno sklenjen v mesc-cu februarju 1914. Glede c>dkapnine pa je unravno sodišče prsdpisalo de-želnemu odboru obširne preiskave ter grajalo postopanie deželrega odbora, da se ni čisto nič brifc'a za obsiren promemoria. katere^a ie župan v ti zadevi bil predlcžil deželne-mu odboru. V ti spomenici je vse polno številk, so bilance, so izvede-niški izreki in v nji se nahaja tndi dokaz, da bi občina ne mogla izhi-':ati. ako bi se morala podvreči kaki konkurenci. Take reci se morajo preiskavati. ni pa dovoljeno, jih s prostim preularkom petisniti v stran. Mestna cb?:r;a ie propadla v eni sami točki, ko je zahtevala, da naj se za most pri vojaškem preskrbovali-šču med izdatke postavi tista vsota, katero je mesto izdalo v decembru 1914. Mesto je opravičevalo svo:o .zahtevo s tem. da je bilo sklonjeno, da se ima most graditi na račun proračuna za I. polletje 1915. Upravno sndisče pa se je izreklo, da taki skle-pi sploh nim?io veljave in da se mora vse. kar se izda. zaračuniti v tistem :e*u. v katerem je vsota bila izdana. Ta odločba bo vsalenčasnemu žuna-nu jako dohro došla, ker se v teku proračunske^a leta Ie prerado zgodi, da občinski svet preskoči plot spre-j?tega proračuna, in sicer na ta način, da se sklene, da nai se dotični izdatek podavi v bedoči proračun. Taki sklepi bodo od sedaj naprej ne-mošoči. Dnevne vesti. — Profesor Merhar iz Trsta — padel na bo^nem polju. Višji z>drav-nik g. dr. P. Kane (vojna pošta št. 325) nam r>i?>e: Sporočam. da je včeraj dne 4. julifa padel junaške smrti gospod profesor Merhar iz Trsta Skoda mora — za naš naraščaj in za narod snloh. — Na bojiščii v Južnovzhodni Galiciji je padel kot junak rezervni nrtilierijski poročnik Matiia Mcnrik D o 1 e n c, naistaret^i sin graŠč?ka v Orehku pri Postojni in c. kr. poštarja v Trstu. g. Hdvarda Dolenca. Pokojnik .^e je boril od pričekta vojne in je hil odlikovan z veliko srebrno hrahrostno kolajno in z vojaškim ra-shižnim križeem 3. razreda z vojno dekoracijo. — Ranjeni so bili na italijanskem boftSču rezervni poročmk dr. Franc S u h a d o 1 n i k\ rezervni kadet Ferdo Polak, oba iz Kranja. in rezervni poročnik Valentin E r ž e n iz Zgornjega Bitm'a nri Kranju. — Na Fevernem bojišču je bi! ranjen kadet Alfonz Z a v r š n i k. učitelj v Ribni-ci. Zadet je bil v trebuh in se zdrav! v Knlomeji. — Ranjen ]t biL kakor smo že Javili, na južnem bojišču gospod Hugon L e n a s s i, a da ne bo zmot, prfpominfarno, da Ie g. Lenassl doma \t Planine pri Rakeku in da ]• — Oglatifl &• ie li ruskega vjet- ništva Fran Mackovšek iz Idri-jc, sedai enoletni prostovoljec. Pisal je iz Kieva, ker *e nahaja na potu v Sibirijo. — Iz vojaega vjetništva be ogla-šajo. Jakob M * 1 o v r h se ic oglasil dvojcem v Foihovcm gradcu \i Sko-beieva. Piše: Sprejmire brčen pozdrav u daijnega kraja in vse vkup kpo pozdravljani. Pred novim letom so me Rum vieii in odvedli s seboj. Hodih smo M dni, poieni se pa še 18 dm vozili čez neizmerne ruske ravnine. Naš Janez je bil tuai z menoj, pa je na vlaku zboiel, nakar so ga aah v bolnico. Zdaj nič ne vem idili, ali je ziv ali mrttv. Zdrav sein še zadosu, jesti je tuđi zadusti, dru-gega pa ne. — Janez škrjanc piše iz (nečitljivo) svoji ženi Mariji v iiru-šici puu Ljtibljano: \iuci sem dosti, pa zdaj ni čas, da bi kaj povedal. Prcj ti nisem niogel pisati, Ker smo se \7 dm vozili po žeiezniei. Sedaj sem z več Slovenci skupaj v dalnji Aziji. Zdrav sem, hvala bogu, in me hudega mi ni. Ce bo božja volja, se še vidiva ... — Alojzij Kovač, kate-reg,; so oče, mati, bratje in sestre že imeli za mrtvega, se je oglasil iz Skobeleva in je s tem svoje ljudi v Vclstem vrhu pri Kostanjevici na \ so moč razvesciil. — 7rance Strojni se I* im uolgem mučnein niolku ogia-sli SvCji 2ak>st;,i ;eni, ki živi v Mi-ho-ici v 5ei;tier::ejski župniji, iz mesta Merva, ki leži ob reki Murghabu v transkaspiSktm distriktu. S solza-mi v očeh je fcraia nepjopisno veseio sporočilo, da je mož še živ in da se bosta po vojski še videla. — Ljub-ljančan Masnec piše sraršem, da naj mu dopisujejo v maternem jeziku, ne v nemščini. — Franc Jelovčan poši-Ija prisrčne pozdravi- iz daline ruske dežeie bratu, bivajočemu na Selu pri Ljubljani. — Leonard Kiopčič je sporočil svojcem, ki bivajo v Želez-nikih, ja se nahaja v sibirskein mestu Bijsku kakor vojni vjetnik, cd kodcr jim pošilja sto in sto srčniii pezdravov. — Ivan Ambrožič se je čez dalj časa oglasil iz Petropavlov-ska *.' Sibiriji svojcem v Skofji Loki. — Franc Erjavec se je oglasil čez ?edem mesecev mučnep:a molka. 2ena, otroci in mati so sedaj sploh vsi r-i-Cixni in veseli, saj se bodo Še videl\ ko se polože bojni vihar. — Anton Siard se je ojrlasil iz Lukoja-rova v nižn;innovgrodski guber-niji. — GJas vpijočeisa v puščavf. C kr. komisar za magistratne posle mesta Trsta je izdal okiic. v katerem pravi: Občinski funkcijonarji, go-spodje: dr. Jurij Pitacco, dr. Alojzij Pittoni, dr. Silvij Ouarnn-totto, inž. Avgust Luzzatti, inž. Ed-vard Grulich, inž. Ivan Menesini, inž. Anton Perco, inž. Gaston Tevini. Emil Custrin, Leon Grogger, Josip Sillani, Oskar Ambro^ini, Mihael Tranner, Avgust Bonafacio, Diomed Benco, Peter Caticich, Roman Sam-bo, iMarij Tonin, Fiore Cleva in Ca-rel Painich se pozivajo, da se vrnejo na svoja službena mesta. Obenem se imenoma obvešča. da se je uvedio proti niim disciplinarno postopanie in se pozivljaio. da se predstnvijo °. av^usta t. 1. ob 10. dopoldne v uradu občinskega predstojnika, s prinombo. da bodo, če se ne pokore temu pozivu brez navedbe upravi-čevalnegra vzroka. odpuščeni iz službe. — Gs?. Pitacco et consortes pa se prav gotovo ne bodo oglasili ... — Zgubljeni tržaiki profesorli. Enako kakor trža^ke mestne urad-nike, kliče cesarski komisar v Trstu tuđi občinske profesorje in učitelje, ki so se »7gubili*. Ti soprofesor-ji: Julij Baschiera, dr. Alojzij Gran-di, Alojzii Granello, Marij Mi^liorini, Marij Picotti, Artenij Ramponi, Henrik Rossmann, Marij Sablich, Gino Saraval; srednješolski učitelji: Angel Scock pok. An-dreia. Marii? Anaclerio. Ade-la Lonschar. Valeriia Neppi; učitelji: Anton Bcrpamas. Bruno Brunetti. Josin CaH^aris, Humbert Gaspardis, Marij Pasqualis, Ivan Pinamonti. Albin Schmidt, Josip Sommadossi, Periklej Vordoni, Er-nest Zweck in učiteljice: Ame-lija Boschian. Recina Coen, Ines In-contrera, Lidiia Lu^zatto. Nina Lut.-zatto, Klotilda Marina in Ol^ea Petro-nio. — SvarHnl eksempel. V Gradcu ie bila obsoiena mesarica Marila Rauf;cb. ki je nrodainla meso za zrezke po 8 K mesto no 7 K, na 8 dni zapora ter izgubo obrtne pravice. Poslanec profesor Steinvender piše v »Tasrespošti«: »Prav se ji je zgodilo tef prospe ftrmschevi. kako kon-ntermram pa bodo še Ie jarosnodje od sladkornejara kartela, od železniške-sra in špiritnega kartela, ko bodo brali, kaj se je zgodilo Rauschevi. Kajti če je dobila ta ženska 8 dni zapora, potem grozi tem gospodom do-smrttia Jeca, konftekacija ^alog. de- obratov. Tak-le milijonar je ubog hudić, kajti vsak hip mora biti pripravljen na to, da postane žrtev načela: *Enaka pravica za vse!« — Nabava pšenice na Hrvat-skem. V Karlovcu je Oil te dni raz-glašen vladni okiic, naj se občinstvo sedaj pre^krbi s pesnico, da bo z njo izhaiaio ćelo ieto. Prodajati se srne Cil i u. juiija do 21. julija po 40 K 50 v za 100 kg, vsak naslednji teden pa pada cena na: 39 K 5U v, 36 K 5i> v in 37 K ou y. Zadnji teden, ko ji je cena 3b K 5U, pora bi vOjasKa oblast, aa si kupi vso ostalo pšenico za se. Ni pa misliti, da bo občinstvo ćakaio one^a tedna, ki bo cena pšenici iiajnižja, ker si jo v-akdo \z bojazni, aa je ne zrnajka, nabavi ze preje. Kdor od prcdajaicev zahteva višjo ceno kaker je doiočena, bo strujo Kazno*, an. Za osebo je dcio-čeno 7 in pci kilograma pšenične iiioke na niesec. AL i*e bi bilo ;>rav. da se tuđi pri nas ukrene kaj takega. — Stadkor. Prijavili smo uradno porociio o viadiii ouredoi glede priskrbe slaakorja. Pcmen te odredbe tici v tem, da bo viada rno^ia nau-zirat« razdeljcvanie siadkorja in da industrijalci ne bodo več mo^li slaakorja iz sebičnih narnenov zadr-ževati. Ceno sladkorja je vlada do-ločila do konca avgusta 1910. Cena za rafinaćo je določena na 88 in pol krone, terej za 9 in pci krone višje, kakor je zuašala od nieseca febru-arja. Pri ljogajanjih z vlacio so slad-koriii kartelisti dosegli prav lep uspeh, profitirali bodo namreč več kakor dosiej. — Ca:-u pnntcrno. Mesar in gc-stiiničar na Glincah g. Marinčič je začel z ozirom na to, ker je tam mnogo delavstva, klati konje in prodaja n:eso brez kosti po 2 K. Ljudje so mesnico kar obkolili in je biio v kratkem vse razprodano. Tuđi go-stilno so napolnili in \jalc si je pri-voščil porcijo konjine. Docela pa-menten času primeren korak. — Frcmoc?ja. C. kr. deželno-vladni konceptni praktikant g. Lcv-ro Bogataj je bil 10. t. m. na du-naiskem vseučilišču promoviran za doktorja prava. — Štiridesetletnico, odkar ima trafiko in prodajalnico z drobnim in galanteriiskim blagom, praznuje jutri ljubljanski meščan gosp. Lovro B 1 a z n i k na Starem trgu. — Odprava izvoznih prepovedi v BolganiL Ministrski svet je z ve-ljavnostjo od 1./14. julija t. 1. odredil odpravo izvoznih prepovedi za ko-ruzo in oves letine 1914 ter za slanine r.vinjsko mast in šajak. Kdo ve knmt? Marija Antih. sedaj pri družini Erker v Divači, prosi, če bi kdo kaj vedel. kje so njeni starši, Josip in Terezija Antih iz Kreda št. 7, posta Robič pri Kobaridu, naj ji to blagohotno sporoči. Snirtoncsen padec. V četrtek je 60!etni vžitkar Babšek, po doniače 2erjav iz Babne gorice, pri svoji hčeri na Selu, katere mož je pri vo-jakih. pri Laverci na polju nakladal žito. Ko je stal na vozu, sta vola po-tegnila. vsled česar je mož padel z voza in si menda tilnik tako nalomil. da je drugi dan umri in so ga včeraj nokopali na rudniš-kem pokopališču. Pokojnikov sin je v vojski in že 10 mescce\" od njega ni nobenega glasu. Eevuncl na Notranjskem. V Ilirsko Bistrico je došlo 24, v Trnovo pa 36 be?runcev. Ukrajincev. po-mešanih s Poljnki iz sokoliće Prze-mvsla. Videti so nrav krepki in prid-ni delavci. Naši ljudje se z njimi kaj lahko raznmeio in so jim zelo dobrodošli za pomoć pri poljskem delu, kajti skoraj ves kromrir je še po niivah. Beguncem ie dolgčas po domu, čeprjv iim naš svet zelo ugraja. Nfzjrodn r.? ^c'oztifci. Xn postaji Pragersko je bil povožen ojrr-ski sprevodnik Verebely. Lokomotiva mu je cvdtrgala obe nogi: umri je kmalu po nesreči. Samoinor zaradi s:nrt; mrža. V Slovenski Bistrici na $taicrskem se ie nstrelila grofica Marija Tereziia Thurn-Vp.lsassina iz žalosti, ker je njen moz — divizijs'-;i poveljnik — v bitki pri Lvovu padel. Občlnsk! lev v Braslovčah se vsled smrti najernnika ocida na javni dražbi dne 20. julija (oh 10. dopoldne v ohčinski pisarni v BraMovčah) za dobo do 30. jnniia ]Q\^. Vofne poroke oh Soči. Na fronti ob Soči sta se izvršili dve voini po-roki. V strelskem okopu pri Tolmi-nu se ie porocil neki ma'or s svoio nevesto. madžarsko itrraiko; grod^o nrl tei poroki so opravili italiianski topovi, ki so- rrrreJi z jrora. V dru-prem slnčaiu se ;e noroka vršila na »dveh krajih: v Splitu je stopila ne-vesta z z^ninovim namestnikom pred altar. 2enin pa. stotnik \z Dalmacije, ie ob *M\ uri na goriškem mostnem pročelju v varni utrdhi stopil pred mašnika: nevesto ie za-stotial neki njegov tovariš. Vojaki so utrdbo s cvetkami okrasili, duhovnik Je s presrčnimi hesedam! OELtavil ilajzoslav.. Bo Dorpki sa se stotnikovi tovariši zbrali na skromno pojedino. Ko se je začelo mračiti, so navalili Itaiiiani in novoporočeni stotnik j\j šel v boj. Fadel je vojak, ki ga je inici stotnik najruje, in narednik je bil ranjen. Stotnik je vse cvet-iice, ki so krusile prostor njegove ix>roke, položi; na grob padiega vojaka, za svatbcno pojedino namtinje-i.u penc^c vino pa je oKrepčaio narednika za operacijo, ki i?e jj morala izvrsni hrci narkoze TaKo se je končula ta po ročna noč o;> Soči. »Zaliabiierj malopndnež« ali kakor je liimski naslov ^>Zcnitova-nje«, je vzbudil te dni vciik smeli v kino »ideal«. Glavno vlogo igra uiiicinica veseioigcr Dornt \\eixler. fucli dva dejanska drama ^Aida* je obiskovalccrn zeio ugajala. Ta spo-red se samo danes še vidi. — Jutri, torek, dve senzaciji: »Njegov eciini brac«. (Roman iz življenja. V glavni viogi iiu;12. mare 1S69.« Največja antipatija? »Top nos.« Vaša strast? »Benečansko steklo in kovano železo.« Najljublje-nejš knjiga? »Dantejeva Božanska komedija.« Najljubša barva? ^>Ognie-no - rdeča.« Najljubša pijaca? »Stu-denčnica. Danasnj' list obsega 4 strani. Izdajateii in odgovorni urednik: Valentin Kopitar. Lastnina in tlsk »Narodne tiskarne«. Tcžka jc8, ki je nismo navajenL neredna kosila, mrzla jedila in druga pota izven navadnega načina prehrane imaio pri marsikaterem člove-ku za posledico motenja prebave, že-lodčne težkoče in zapeko. Te nepri-ličnosti odpravimo s Fellerjevim voljno odvajajočimi rabarbarskimi krogljicami z znamko »EIsakrogH-ce«. Jačijo želodec, ne vplivajo dražljivo na črevo (česar se je bati pri močno učinkujočih sredstvih) in jim tore] občutljivi Ijudje dajo prednost. 6 škatljic stane franko samo 4 krone 40 vinarjev, edino pristnih od lekarnarja E. V. Feller, Stubica, El-satrg št. 238 (Hrvatsko). Obenem pa lahko naročimo tuđi Fellerjev bole-Čine tolažeči, blagodišeči rastlinski esenčni fluid z znamko »Elsafluid«, 12 steklenic franko za samo 6 kron. Dobro služi pri revmatičnih, protin-skih. nevralgičnih in živčnih bole-Činah. MeteoroloSlčno poročllo. Vlftita oad Borjem 30»*2 Sredi 1 trafil tlik 71t «■ fa Stanje iz, ! 7"!-^ 1= ; Vctrovi Nebo "'^ i mm £2 10. % pop. 7343 275 si. jzah. sk.oblač. „ 9.zv. 733 0 216 „ del. jasno 11. 7. zj. i 735 9 17 0 j si. jvzh. | oblačno „ 2. pop. 735-2 22-2 I sr. vzh. del. jasno ., 9. zv. 7341 18*2 ; „ jasno 12. 7. zj. 7339 15 4 si. jjvzh. brezoblač. i Srednja temperatura sobote 229 , norm. 19 6, nedelje 19-1°, norm. 19-7". Padavina 24 urah 16*8 mm in 0-0 mm. Kuverte s firmo priporoća „Narodna tistearna", Stanovanje s štirimi sobami se Odda ■ 1. avgV- stOIILi Kje, pove upravništvo »Sloven- skega Naroda*. 1664 2 ali 3 1665 mizarske pomočnike sprejme takoj v trajno delo KnnsUer v Utiji. Prodajalka veŠča trgovine mešanega hla^a in vodstva glavne zalome to aka, želi VStO-pitl V službo na deželt, takoj alt pa nekoliko pozneje. Naslov pove uprav. »Sloven. Naroda«. 1666 (Stutzf Qfjel ali pianino, "e igrati :: se takoj kupi. :s Ponudile na uprsv. »Slov. Naroda«. 1662 Fižol vfake vrste in vsake množ ne ka;.;or tuđi suh3 gobo kepi Donals'đa c 33, nasproti mitnice. ; SAHATORIUM • EMONAI IZA NOTRANJE IN-KIRURG ICNE-BOLEZND. [ • PORODrisNICA /LxJUBLxJANA KOMENSKEGA ULICA *t V f ^F-zrJft^NiK;pRm«ji)R.FR.DERGANC \ Kapi se ma]hen9 ftportni otroski voziček Ponudbe pod f,it 1660" na uprav. »Slov. Naroda«. 1660 Za parno žago se liče ki se razume na stroje. Ponudbe na upravn. »Sltiv-nske^a Naroda« pod 9»obratni vodfa". i6ai 1 stekEcnioa 20 vin. Cbrislafov m i vzoslevalnl zaved v Ljubljani 1567 rm m mm iii vsak dan od 12» do 3. pop. v So&ii ulici št. 1« I. nadstr. desno. Najbolje obiskovan zasebni učni zavod v Ljubljani. Službe se prokrbujejo brezplačno I Potrtim srcem naznanjamo vsem snrodnikom, prijateljem ■ in znancem prežalcstro vest, da je naš iskreno ljubljeni soprog, 3 oziroma oče, sin, svak itd., gosped I c. in kr. nadporočnik v rez., c. kr. prof. na drž. giran. v Trstu itd. 1 dne 4. t. m. na južnem bojišču umri junaške smrti. I Pokopan je bil 5. t. m. na pokopališču pri sv. Gregoriju I ob Soči. 1669 I Bodi mu lahka zemlja slovenska 1 TRST, 12. juHj. 19,5. i Amalija Mcrhar roj. Lo^arfeTS, soprega 3o-jo, Boris I in Golior, otroci. Po Najvišjem dovolilu Njeofoveefa >£$£ ces. in kr. Apostoskega Veličanstva 31. c. kr. državna loterija za skupne vojaške dobrodeBne namene. Tfl rfDnfafnn lO'CVilff obse9a 21!46 »obitkov v gotovini v 1U UKllUfliU ICICIIJU skupnom znesku 625.000 kron. Glavni dobitek znaša 1369 SOO OOO U:w>*x. Zrebanje bo javno na Dunaiu 15. julija 1915. Srećka stane 4 krone. SreCke se đnbivajo pri odđelku zn dubrodelne loterije na Dana ja. III. Vordere Zoiianitsstrasse 5, po loterijskih nabiralntcah, trafikah, nri davćnih, noštnih, brzojavnih in žetezniških uraditi, rae- njainicah itd. Igralni nacrti za kupovalec srećk zastonj. Sr2č!\e se dopošljejo poštnine prosto. Od c. kr. generalnega ravnateljstva državnih loterij (Oddelek za dobrodeine loterije). jorskih vin Jastni pridelek zagrebškc nadškofije se proda ali V80 Skup a 1 ali pa Vagone. — Pojasnila daje firma Albert Zerkowitz, Nagykanizsaf Ogrsko. raznovrstnega starega in Dovela, belega in rdečega poiiuja po zmern^i cenah Središnja zadruga hrvatsk. vinogradara v Zagrebu, Kukovićeva u]icft»>«nti«» 8* «sa 9» JvaMJat 1915« i * J i Cene za posestnike srečk prajšnjega razreda: I M 1/ Q/ Vi srećka E 40-, '2 sr«ćke K se--, >/4 srečke K 10—, Vs srećke s 5 -. | £tL /« / n čistih. Cene za novo vstopivše Igralce: i m I * I u _____^^1 £j^ ^^l^^rT^J^'^^' ' "^_____ * «% rentnine od vlog na knjižice plaCa banka sama.