Št. 143. V Gorici, v Četrtek dne 12. decembra 1912. Tečaj XiM Izhaja trikrat na teden, in sicer ? torek, Jetrtek in soboto ob 4. uri pbpoldne ter stane po posti prejemana ali v Gorici na dom pošiljana: t vse leto • . 15 K */. » . . 10M 7» » • * s» Za Nemčijo K 16*60. — Za Ameriko in inozemstvo K 20.— Posamične številke stanejo 1Q vin.. MSOuA"*"nira nasRdiije•.IžradaJBL priloge: Ob novem letu -Kažipot po tieriškem in GradiščanskeE" in dvakrat v letu »Vozni red železnic, iiarnikov in poštnih zvez". Na naročila brez doposlane naročnine se ne oziramo. ¦» **•-• Telefon št. 83. »Vse za narod, svobodo in napredek!« Dr, /C Lavrič. Uredništvo se nahaja v Gosposki ulicišt. 7 v Gorici v I. nadsfr. na desno. Upraviiištvo se nahaja v Gosposki ulici št. 7 vi. nadstr. na levo v Goriški Tiskarni. Naročnino in oglase je plačati loco Gorica. Oglasi in poslanice se računijo po Petit-vrstah, če tiskano 1-krat 16 vin, 2-krat 14 vin., 3-krat 12 vin. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. Večje črke po prostoru. Reklame in spisi v,uredniškem delu 30 vin. vrsta, -r- Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost. Dve detnisiji. Javnost je ostrmela, ko je za cula, da sta Auffenberg in Sehemua demisijonirala. Napetost med Avstrijo in Srbijo se ni polegla, marveč obstaja in se še veča, ker ni miroljubnosti tam, kjer bi morala biti v prvi vrsti. Dunaj igra nasproti J3elgradu vlogo, ki kaže, da noče imeti Belgrad popolnoma pod voljo svojih neizprosnih zahtev. Na Dunaju se neti, pa če bi se v Bel-gradu še tako gasilo. Je tu struja, ki dela za mir, ali močnejši so oni, ki hočejo ponižano Srbijo brez vsake konference; kar hitro se mora to izvršiti. In odtod izvira glavni vzrok sedanje napetosti, prizadeti faktorji ne računajo nič, kako strašne, dalekosežne posledice mora imeti tako napeto razmerje, kako bo to brez dvoma škodovalo avstrijski trgovini z Balkanom, marveč gredo svojo pot dalje in tu smo vedno pred novimi dogodki, novimi presenečenji. Sedaj sta šla Auffenberg in Schenuui. Oficiozno poročilo glasi: Dunaj, 10. decembra. Oficiozno se poroča: Demistja vojnega ministra Auffen-berga, katerega bo nadomestil Krobatin, in šefa generalnega štaba Schemue, katerega bo nadomestil Con rad pl. Hotzendorf, se potrjuje. Demisija se danes podpiše. Auffenberg postane arrnadni nadzornik. Ta važna izprememba na najvišjih vojaških mestih prihaja v času, ko smo pred važnimi odločitvami. Armada je že dolgo vedela, da je general Conrad bil vnaprej določen, da prevzame to važno mesto, ako bi nastopil čas, kadar bi bilo treba uresničiti one načrte, katere je ravno general Conrad sestavil. Odstop Auffenberga in Schemue je bil že pred tedni sklenjen, pa se ni izvršil z ozirom na zunanji položaj. Dogodki pa so se tako poostrili, da se je zdelo merodajnim faktorjem potrebno, da postavijo najboljše moči na čeio armade. Imenovanje Krobatina in Conrada je v zvezi z obnovitvijo trozveze in je manifestacija, da je Avstrija trdno odločena svojo pozicijo kot velevlast ohraniti z vsemi sredstvi. POTAPENKO: Generalova hei. Prevel: A. M. (Dalje.) »S cerkvenim se razume... Ali ne bi mogli poučevati?« »Ne, ne morem,« je odgovorila in odšla takoj v Hivrjino sobico. »Hm... To je škoda!« je rekel oče, okrenivši se zopet k Zinajidi Petrovni. »Prejšnja učiteljica, Klavdija Antonovna je mogla. Spočetka tudi ona ni znala, no, pozneje se je priučila. Torej, prosim, izvolite k nam!...« Komaj je bil oče odšel iz stanovanja, je Manjička skoro skočila iz sobice in stopila pred mater. »Ha — ha — ha — ha!« se je zasme-jala zlobno Zinajidi Petrovni naravnost v obraz. »Začenja se, začenja!.. Jaz sern nekje čital, čitai!... Ti pa skrivaj, skrivaj šilo v vreči... Izmisli si kakoršnokoli povest, izmisli si... A če reko: Ali ni ta? Zataji, kakor je zatajil Juda!.. O, imenitni sva midve, chere maman, imenitni dve!.. Lastnega imena se bojive! Kako daleč sva priSli!...« Pred važnimi odločitvami torej stojimo. Zato potrebujemo na čelu armade najboljše moči in Avstrija je trdno odločena ohraniti svojo pozicijo kot velevlast..... Kaj je njena pozicija kot velevlašti kje ogrožena? Mala Srbija vendar ne more ogroziti Avstrije kot velevlašti. Ce bi se bilo z avstro-ogrske strani nastopilo proti Srbiji spočetka uže lepo kavalirsko, bi ne bilo napetosti in naša država bi z lahkoto dosegla, kar res potrebuje na Balkanu. Ali našim diplomatom modre krvi je lebdela pred očmi »slovanska nevarnost«. Bosna in Hercegovina je slovanska, Dalmacija, Hrvaška, Slavonija in še više gori — zadej pa* nove zvezane slovanske države, uh, kako je to zaskelelo modro kri in sklep je glasil: Ponižati Balkance, Srbijo potlačiti k tlom, da ne bo deležna uspehov svoje zmagonosne armade. Ti ljudje s takimi nazori so naša nesreča, ti so škodljivci domovine in netilci prepira. Neti se, gori. Trozveza je obnovljena, denarja imamo, nova posojila v velikih milijonih, so najeta, na čelu armade dve najizbornejši moči Krobatin in Hotzendorf, za vojake ob meji pa tudi že zbiramo božična in novoletna darila. Javnost je presenečena, vznemirjeno do skrajnosti je vse prebivalstvo in gleda težkim časom naproti. Ali bo vojna? se ugiba in vprašuje. Saj je bil Conrada strmoglavil pokojni Aerental, ker je preveč rožljal z orožjem proti Italiji. In sedaj je Conrad spet v ospredju v času, ko grozj vojna s Srbijo. Italija je mirna radi njega. Pred njegovim nastopom je bila iiozveza obnovljena: trozveza gleda sedaj na Balkan in zopet je tu Conrad. Vznemirjenost je povečana prav zato. ker sta »najboljša dva generala« stopila v ospredje. In kaj pravi parlament? Tam bi morala zazveneti krepka beseda, tam bi se moral Čuti glas ljudstva in pokazati pota, ki vedejo iz te večne krize ven na pot sporazuma, da naša Avstrija ne • bo trpela škode vsled novo nastalih razmer na Balkanu, marveč se z istimi previdno okoristi — česar pa se ne da doseči zgrožnjami in s kazanjem, kako smo močni! Zinajida Petrovna se je že navadila molčati na hčerina zlobna očitanja. Zadovoljila se je s težkimi vzdihi, ker se je bila umerila, da umolkne Manjička še najpreje na ta način. Manjička je umolknila, nato pa je spregovorila z drugim tonom, porogljivo prezirajočim: »Kakšno cerkveno petje neki hoče.ta pop, da bi poučevala! Mama, zakaj rne niste učili cerkvenega petja? ... Ha — ha — ha!.. A ta prejšnja, kako se imenuje, Khivdija Atonovna, ali kako .... Ta je znala! Ker je imela angelsko dušo!.. Gotovo je bila hinavka, ta Klavdija Antonovna, angelska duša, in strašno dolgočasna ženska!.. No, jaz pa imam nemara vražjo dušo, pa mi je vse to zoprno, zoprno, ah kako zoprno! Čemu le se moram jaz ubijati s temi kmetavzi? Kaj so mi vsi ti? Čemu naj se seznanjam s tem popom, z njegovo ženo in hčerjo, ki sta obedve gotovo strahovito bedasti in neotesani? Zakaj, a? Kaj pa potem, chere maman, če se oženi z menoj tukajšnji cerkovnik, a? Kaj pravite, a? Ha — ha --• ha!« »Manjička!« je zaprosila Zinajida Petrovna z jokavim glasom, »čas bi že bil, I da se pomiriš in se, ne jeziš venomer... « Moj Bog, moj Bog!,.« Avstrijska politika proti Rusinom. A p e I ii a j a v n o m n e n je Avstrije. Izdal državnozborski ukrajinski kiub. (Dalje.) Še večje ojačenje je dobila premoč Poljakov v letu 1900. potom deželnega zakona, po katerem se je kompetenca deželnega zbora v zadevah deželne kulture in agrarne ustave zelo pomnožila, kakor nikjer v nobeni drugi kronoviui. Nadnioč Poljakov je bila že ojačena v letu 1909. potom deželnega zakona, ki je kompetenco deželnega zbora glede deželne kulture in agrarne ustave jako pomnožil, kakor tega ni v nobeni drugi kronoviui. Z ozirom na jezikovne pravice je bila najprvo z deželnim zakonom leta 1867. za ljudske šole odločitev glede učnega jezika tudi v rusinskih šolah dana deželnemu šolskemu svetu, ustanovitev rusinske gimnazije je bila pa odvisna od zaslišanja o-krajnega zastopa in sklepa deželnega zbora, dočim pripada postavitev poljskih šol kakor šol vsakega drugega naroda v Avstriji čisto navadno eksekutivi. Rusinska učiteljišča za moške in ženske po zakonu iz leta 1907. niso mogoča. Končno je bila po cesarski naredbi 1897. leta takratna nemška, leta 1848. pa za Rusine namenjena in leta 1871. obema narodoma določena univerza v Lvovu dejansko pretvorjena v poljski zavod, čeprav ima pravno še vedno utrakvistični poljsko-rusinski značaj. Pri c. kr. oblastih, uradih in sodnijah je uvedena z naredbo skupnega minister-stva iz leta 1869. poljščina za notranji jezik in rusinskemu jeziku so bile puščene samo one pravice glede zunanjega uradnega jezika, katere je imerže za časa go-spodstva nemškega uradnega jezika. Še hujše'kot. te in druge postave in naredbe, ki so po večini nalašč v prilog Poljakov in v neprilog Rusinov izdane izjemne odredbe, je pa za Rusine izvrševanje teh postav, katero je prav samovoljno in se nikdo ne boji, prekoračiti jih, »Kaj? kaj? Kaj si rekla?-Da se pomirim? Jaz? A ti, ti si se že pomirila?« Zinajida Petrovna je videla, da so hčerine oči polne zlobe, zato je hitro odšla ven, v šolsko sobo, sedla tam v klop in tiho zajokala. • IV. »Pst... že gre... pst...« »Jaz se je pa prav nič ne bojim!« »Oho — ho! Ne bojiš se? Pa če te-dene klečati do večera!...« »Ne bo me dela! Pa če me dene — ne bom hotel... Ušel bom!..« »Ušel boš? Boš dobil pa batine! Oho — ho! Pa še kako! Omeljki je dala, da se ji vidijo še zdaj maroge... Ni ta taka, kakor prejšnja ... Ona je bila dobra... Namestu da te potegne za lase, te je po-, gledala milo, pa nasmehnila se je, da te je v srcu zabolelo ... Ta pa, u — tt...« »B ¦-• o —- b — u, bobu — Č — i.......ž — e — k, Čiž —- ek, čižek ...« . »Pst... Gre, gre!..« ' »Lažeš, to je Hivrja!..« »Teta Hivrja, teta Hivrja... k n-. a. -a!...« »Tise, poglavci!... Zdaj vam bo dala! Rajna Klavdija Antonovna vas je razvadi!«! .. Kaj pa..t'i.tttli&rSajfaSk . , ker državni ali deželni uradnik, ki jih prekorači, si je svest svoje nekaznivosti in zaščite zgorej. Rusinski uradniki in učitelji se zapostavljajo in šikanirajo ali se prestavljajo v poljsko zapadno Galicijo,, kjer nimajo ne rusinske šole ne cerkve in kjer v čisto tuji okolici otope. Na njihova mesta pridejo potem poljski uradniki in učitelji, ki cesto niti ne znajo, rusmskega jezika. Radi tega se Rusini tudi skorc docela odtegujejo politični upravni službi. Pa tudi v ju-stični službi je stališče Rusinov jako težavno in tudi tu je med 65^ rusinskega prebivalstva Vshodne Galicije komaj 25'/o rusinskih sodnikov in sodnih uradnikov. Upravni uradi in oblasti delajo z rti-sinskim prebivalstvom popolnoma po svoji volji. Oni gledajo, da si prebivalstvo z vsakovrstnim pritiskanjem podvržejo ter tako izgubi odporno moč proti popolja-čenju. pni vplivajo na vse volitve, tudi občinske volitve posebno pa na deželno-zborske in državnozborske volitve, nalagajo bremena na rusinske občine, se zavzemajo navadno proti rumunskirn kmetom in občinam za poljske šlahčiče itd. V šolstvu še množi število poljskih gimnazij tudi v rusinskem deželnem delu, tako da imajo Poljaki sedaj razmeroma več državnih gimnazij kot vsak drugi narod, tudi več kot Nemci in Čehi. Od leta 1867. dalje je bilo odprtih v Vshodni Galiciji samo 5 rusinskih, poljskih pa 17 gimnazij. In namesto razviti v rusinskem kraju tamkajšnjo rusinsko ljudsko šolo, da deželni šolski svet navzlic zoperstav-Ijanju občine da celo z zlorabo, postavnih določeb in form sezidati posebno poljsko ljudsko šolo, tudi če ni pogojev za to. Zraven tega se v nasprotju z državnim temeljnim zakonom v vseh rusinskih ljudskih šolah poučuje poljski jezik in sicer v najobsežnejši meri, rusinske šole so s poljskimi učitelji in učiteljicami založene, celo s takimi, ki ne znajo zadosti rusinsko in tudi nimajo učne usposobljenosti. Rusin-skim učiteljskim kandidatom se stavijo posebne zapreke, tako da je število rusinskih učencev na učiteljiščih padlo na 23%. ; (Konec prih.) Tulil je devetletni fantek v raztrgani srajci, popolnoma beloglav. Solze so mu tekle po obrazu in puščale sledove na zamazani koži. »Kaj pa ti je?« je pristopila Hivrja k njemu. »Več... ni — i — i — i — mir.i — i — in po... koj i — i—i — i...« se je dalo razumeti fantka iz solz. »Glej ga no, spomni se je! Čeprav si tako majhen!... Oh, večni mir in pokoj ji, mili rajnici!« »Pst!.. Pst!..« Učiteljica je vstopila in vse je na mah utihnilo. Samo beloglavi fantek ni mogel zadržati svojega silnega joka. »Zakaj joka?« je vprašala učiteljica ostro in nabrala po navadi čelo v odločne, mračne gube. Otroci so molčali. Bali so se nove u-čiteljice kakor živega vraga. Zlasti so (rei)etale pred njo deklice, katerih je bilo vsega skupaj samo štiri. Hivrja ji je pojasnila: »Rajne Klavdije Antonovne se je spomnil, Ta bedasti raztrganec!.. Njega je imela najraje. Velik ubožec je to. Prava sirota. Napravljala ni« je celo obleko, a včasih ga je tudi počesala in umite; Pa se je je-spomnil,,.«,... j* Ififlti y prtoplvB „zmro-a«# zeper fiSijatiB »a delu".j .":Ejjtwe V p*$olsiojiiištyo »Zavarovalnice < toopfl* ne^C4u(*110 * **-«la-"vciL Volitve se vršijo sicer «20, -t m,, v-erwlar radii discipline in kotro-le'v«s izvijam«, da pošljete Pravilno liod^isarM glasovnica Vašega obrata čim-} fcret ^eteikui narodnega volilnega odbo-I *a & dr. Edvardu Slaviku, odvetniku \* T\s<*i (Narodni d«m). Narodni volilni odbor. Z°Det ^ je zgodilo nekai, kar ni v QaSt^ Sk>ve*icem ^ L, S. je zopet poka-^al*«^0 *e«3o ledna je v politiki. "Vrhov-Ho #lsUo -§, i. S. ljubljanski »Slovenec«, Je p#rina§aI^ lepe čUtike o Balkana. »Slo-' ^VeH««^ |e loir &~. •• ze trpečo slovansko *ajO#^ ¦&attsa>«.i proslavljal krasne ^m^e kal^ariskira ' *-atov. Precej časa je taKcP Pis^l, ali v 7 adnjem času mu. je obrnil tfandtero* -— d' ^ Susteršič. P°Ewe5 je p!s^l »Slovenec« na. primer ^aK^'le: ^ novembra) »sk)V^nci želimo obstoj Avstrije v ^voJein ii^večjena interesu in smo prav ^[O zolDi5r vojsko, kise zna za nas kata-^fO^ht) ktoflfiatL Ne Prohaszka, ne pri-^tjirii^e: 5"v, Ivana, kamor komaj barke .Urjsčtaialo, nis-ta vredna kosti enega av-^tfi^ske^a vojaka. Časopisje nemškega ' j»H»cii>Halv-erbaadUi« in krščansko-social-j,e ^trarike pa. zasluži najhujšo obsodbo, da. Jiet^ ^c,\-e^ke strasti v tako usodnem tre-$x0® ir> fe celo tako zločinsko zlobno ali jjj, bre^m&jflo nemimno, da piše, da Av-5tfiJ° P*cdLsirajo vse velesile! Ako vojska tes "^tame, pade odgovornost v veliki ufizrt na: nemško publicistiko. Jugoslovani, \\ ž$ i»qs sedanji dogodki najbolj tičejo siit«« do ^dftjegft proti krvavemu konflikta naj se Ko«&t kakorkoli! Če smo po-x0$» je Avstrija propadla, če omagamo, se tfflfcbi balkanskih Slovanov na Balkanu Pipami in se Turčija restavrira. Kajti s fjoto^ei** Srbije ie vse ogroženo in Tanji* Zftt>efc d^lgffl« Slavo. Zato je pisanje tjecai^ga gi50pisja tem brezvestneje, ker ne b" tmeilo dru^esa učinka, nego ta, da; se tu ^ailxa«2ii Is ^e bolj »sovražimo. Kri-v^ * &a ti-udi tista mesta, ki tako zagreše-jjO pisat-vo^ iiisperiraio,« Po*sla.«ccdr. Ž itn i k je pisal v »Šlo-v«*$«: »Iti'ko fci S.rbiia tudi hotela za svoj l(0#rije ta- pr«laz- odprt poštenim in miro-IjU^biiiiHi |j«idein; tie Da tihotapcem, ki skri-v^obod*3aP«l DlaŠLem. Nemčija ima od-prLOPatl>*ek:oT*sta i" Adrije na vse stra-Di, Jtelija ^ sedi na nasipili ob albanskem oD^ežjui. Vse je v- redu in lepo. Ako pa hoče teHcamskl Slovan samo okno odpreti tid n>°pje, ves Klek rine pokonci ter bljuje žveplo in og«nj -tudi na mirne in trezne Ijd^dii N^afe trdno- prepričanje ie tudi, da bi g^ av^or^^raua ^Ibaflila mnogo večja ne-vn^iio&t žv^i Avstrijo, '.iego razdeljena med ^lpii«kfc države Avtonomna Albanija bi bil^ SCK1 smodnika za vohune, ovčji hlev za volkove in nova mesnica za albanske rodove. Toda v Inventarju je grof Ber-chtold našel avtonomijo. Trije gospodarji pod eno streho pa morajo raznesti stene.« Poprej še, 11. nov. je izjavilclr, S u-s t e r š i Č uredniku »Slovenca«: »Kakor stvari danes stoje, ni nihče v stanu nastanka velike bolgarso-srbske jugoslovanske države preprečiti. Saj se jako dobro ve, da bi vsak tak p^zkus dovedel do svetovne vojske, in vsak se mora vprašati, ali bi se za monarhijo izplačalo, cia riskira nevarnosti svetovne vojske samo zato, da prepreči svobodni razvoj dviga-jočega se jugoslovanskega ljudstva! Mirno se lahko reče, da javno mnenje monarhije v ogromni večini tako vojsko odklanja. Albansko vprašanje se more razmo-trivati in rešiti le v zvezi s temelj-nim, to je z jugoslovanskim. Ako hoče monarhija vršiti resnično pozitivno jugoslovansko politiko, potem nI mogoče uvideti, zakai naj bi se dodelitvi jadranskega pristanišča Srbiji protivili. Taka politika bi bila pač v interesu Italije, ne pa v in* teresu monarhije.« Drugi vodja klerikalne stranke dr. Janez Ev. Krek je na shodu na Jesenicah, kakor poroča »Slovenec« dne 16. novembra programatično izjavil: »Ali ima avstrijska, diplomacija prav, če hoče na vsak način pripomoči do samostojne Albanije? Ali je res v njenem interesu, ako hoče zavirati zmagoslavni pohod balkanskih Slovanov? Nikakor ne! Albanija je pokrajina, v kateri bi se v slučaju samostojnosti vzdrževal največji nered. Sedaj je Turčija na tem, da se izr seli iz Evrope. Mohamedanski živeli /se je; izkazal, da je popolnoma« nesposoben zai to, da bi vodil moderno državo. Izgubil je s Turčijo tudi vso državnotvorno silo za vedno. Ako zahteva Avstrija samostojnost Aiuanije, s tem zahteva, da v Evropi ostane mala Turčija, kar bi bilo v nasprotju z vsem javnim mnenjem. In naši interesi na Balkanu? Imeli smo jih, Pa jih je avstrijska diplomacija zamudila. Danes je naš edini interes ta, da živimo v prijateljskem razmerju z balkansko zvezno državo, da tam naša trgovina cvete. Glavna in edina moč države so zadovoljni narodi. Kaj nam pomaga, ako vržemo par milijard za brezplodno vojsko?«' Do 7. t. m. je bilo soglasje med »Slovencem« in klerikalnimi politiki. . V* soboto 7. decembra pa se je oglasil dr. § u s t e r š i Č v »Slovencu« s člankom »Zunanji položaj«. Tam pa čitamo: »Vsakdo, naj si bode kdor hoče, bi izgubil naše simpatije — naj si bodo še tako žive — ko bi zakrivil vojsko z našim cesarstvom. Kar se zlasti Srbije tiče, je treba pribiti, da ni res, da bi biia zanjo te-ritorijatna posest ob albanskem obrežju življenskega pomena. Življenskega pomena za Srbijo je prosta trgovinska cesta do jadranskega morja. Te ceste ji pa nihče ne brani. Dobi jo takorekoč koder jo hoče. Odreka se ji le politična posest kosa Albanije, katerega pa nikakor ne rabi za svoje življenje. Če bi torej Srbija radi tega tirafa do vojske z Avstrijo, bi zadela vsa krivda Srbijo: samo- »n izgubiti bi morala vse simpatije, koje si je znala pridobiti. To treba v resnem trenotju odkrito izreči. Nikjer nt tedaj videti življenskega interesa, ki bi silil Srbijo, izzvati krvav boj z Avstrijo radi kosa albanskega ozemlja. Interesi Rusije pa pri tej stvari isploh -niso prizadeti. Rusija ima svoje interese povsod drugod, samo tukaj ne. Jasno je tedaj, da radi Albanije ne more priti do vojske. Če bi velevlasti vendarle segle po orožju, bi jih vodili povse drugi nagibi. Avstrija bo pa gotovo zadnja, ki bi dala kak pravičen povod za svetovno vojsko.« [z tega si čitatelj lahko napravi sodbo, kak drug veter je zavel okoli »Slovenca.« Iz ve!;kega Jugoslovana se je prelevil kar na mah v poslužnega hlapčka nemških hujskačev, ki dražijo na vojno z Balkanom___Pravijo, da je bilo to »spreobrnjenje« tudi drago plačano: da je klerikalna zadružna organizacija dobila pri Avstroogrski banki kredita pet milijonov kron. — I »Spreobrnenje« je vzbudilo splošno j pozornost in vse avstrijsko časopisje se s tem bavi. — Slovenska javnost, sodi! Vsi češki listi prinašajo članke o izjavi dr, ŠusterŠiča v sobotni številki »Slovenca«. Saj se pa tudi vidi, da je hotel dati vodja S. L. S. lekcijo svojim lastnim pri- j stažem, ki so se kazali preveč prijazne ; balkanskim narodom. Vojna na Balkanu. Skader. S Cetinja: Turški poveljnik v Skadru je odklonil sprejem pisma Nazimpaše o premirju češ da ni avtentično in nadaljuje z napadi. Kadi tega so prirnorani Crm> gorci začeli zopet, z bojem proti Skadru. Dne 10. t. m. se je nadaljeval boj pri Ta* rabošu. Turki so bili odbiti z velikimi iz-gubami. V uradnih krogih se žvrača vsa krivda na Turke; oni nosijo odgovornost za nadaljevanje bojev krog Skadra. Boji okoli Galipolisa. Grške čete so se izkrcale na polutoku pri Galipolisu ter so zavzele obrežje. Begunci iz Galipolisa pripovedujejo, da so Kurdi in Lazi z dovoljenjem Šefket paše zažgali okoli 50 vasi ter so strahovito klali prebivalstvo. Srbske čete proti Čataldži. Skopi je: Drinska divizija II. poziva, ki je osvojila Sandzak Novi Pazar, je odšla na Cataldžo. Tja odrine tudi drinska divizija I. poziva pod generalom Štur-mom, ki se je proslavila pri Kumanovu, Prilepu in Bitolju. Odhod srbskih čet proti Čataldži, kjer jih je že prej bilo za ene divizijo, dokazuje, da zavezniki ne verujejo v vspeh londonskih mirovnih po-, gajanj ter se z vso resnostjo pripravljajo za odločilno bitko pred Carigradom in za vhod v mesto. Pomorska bitka? V Carigradu se vzdržujejo vesti, da je turška mornarica že pripravljena spustiti se v bitko z grško mornarico? Turki hočejo imeti Odrin. Carigrad, 11. dec: Turški ne sklenejo miru, ako se jim ne ostane Odrin in sicer kot trdnjava. Turški novinci se vežbajo in obilo čet iz Anatolije je na potu na bojišče. Turčija bo začela nov boj z vso silo. Politični pregled. Avstro-Ogrska. LAŠKA UNIVERZA V TRSTU SPREJETA V PODODSEKU. Dunaj, 12. — Pododsek proračunskega odseka je sprejel soglasno Trst za sedež italijanske pravne fakultete. — Člana Slovenca Korošca ni bilo pri seji. Poslanska zbornica. Situacija je neiz-premenjena. Češki nar. socialisti nadaljujejo obstrtikcijo v pravnem odseku in jo hočejo nadaljevati v zbornici. Poslanec Choc je Stiirgkhu povedal, kateri para- * grafi novih vojnih predlog so sprejemljivi, kateri ne. Vlada grozi z razpustom zbornice. Čehi obstruirajo zakon o vojnih dajatvah. Sprejete so prve tri točke predloge. Zakon o vojnih dajatvah zadene Jugoslovane v živo, ali v odseku Jugoslovan- J ski poslanci molčijo in Fon se je pri glasovanju včeraj z Baljakom vred odstranil. — Vladno delo delajo klerikalci. Dr. Rvbaf interpelira radi ravnanja z delavstvom pri Uovdu. — Dunaj 10. Poslanec dr. Rybar je interpeliral trgovinskega ministra radi odpusta delavcev v Llovdovem arzenalu. Interpelacija konsta-tira, da jih je bilo odpuščeno na zemljišču, ki ga je kupit Llovdov arzenal, od 4000 delavcev toliko, da jih je ostalo le še 800 pri delu. To pa se je zgodilo kljubu temu, da je vlada svoj čas zagotavljala, da se to ne bo zgodilo. Ker je sedanji čas — Čas hude go. spodarske krize, ni moglo 2000 delavcev najti nikjer drugje posla. In čudno je to, ko je vendar v ubikacijah' mestne plinarne zaposlenih več stotin Italijanov iz kralje, stva. D. Rybar je opozoril ministra, naj se odpuščenemu delavstvu izposluje delo pri mestnih in državnih obratih. « V proračunskem pododseku se je go. vorilo zopet o italijanski pravni fakulteti. Italijani jo hočejo dosledno v trstu. K o-r o š e c je zahteval junktim med italijansko in slov. univerzo. Minister Tlussarek je govoril o thinaju kot sedežu fakultete, priporočal pa ponovno Italijanom ponu-dena juridična predavanja na Revoltelli v Trstu. ¦¦¦••;¦¦'¦ Obravnava proti ogrskemu poslancu Kovacsu se t>o vršila pred poroto v Budimpešti 16. t. m. Poklicanih je 35 prič. Inozemstvo. 25 iei, odkar je pacua Jtfevna, Je bitu v torcK. une iu. uecemora ib//. se je Hevna uuaia iža>4a večer niso razpošiljala. * Včerajšnje predavanje g. prof. Sei-dla »Geološki izprehodi po goriški okolici« je bilo tevenredno dobro obiskano, najbolje med dosedanjimi predavanji. Sedeži so bili razprodani, stojišča in galerija napolnjena: Poslušalcev je bilo 644! Bilo je pa tudi vredno posetiti to predavanje, v katerem-nam je g. predavatelj v svojem poljudnem in prikupnem slogu opisal postanek in geološko strukturo ozemlja v ožji in širši goriški okolici: Skalnica, Banj-ška in Trnovska planota, tolminsko in Triglavsko pogorje, Nanos, Kras in Furlanska nižina so vstale rred našimi očmi, kakor so se razvijale ogromne plasti y trias, diluviju, aluviju, kredni dobi itd. Dasi je predavanje trajalo do Vali -lire, ni občinstvo postalo nestrpno, marveč je do konca sledilo g. predavatelju s polnim zanimanjem in se mu zahvalilo ob koncu s spontano burno pohvalo, kakor je bilo svojega znanega predavatelja pozdravilo z odobravanjem že začetkom predavanja. K sijajnemu uspehu so pripomogle v nemali meri tudi obilne izjemno jasne in informativne ilustracije predavanja s; skioptikonom; kinematograf nam ne poda tako dobrih, mirnih in jasnih slik, kakor smo jih videli ta večer. Omeniti treba izredno požrtvovalnost g. predavatelja, ki je sam napravil nalašč za to predavanje slike geoloških prerezov itd. ter jih dal za skioptikon fotografski posneti. Obilni obisk je dokazal dvojno: Občinstvo se zelo zanima za predavanja pri-rodoslovne vsebine. Pri prihodnjih predavanjih se bomo morah na to ozirati! In drugiči Gospod profesor uživa kot predavatelj in kot znanstvenik naše neomejeno zaupanje in hvaležnost! V soboto predava g. profesor dr. Karel Ozvald »O bistvu in vzgojnem pomenu sugestije«. — Tudi s tem g. predavateljem je občinstvo že dobro znano. Širše občinstvo ga pozna po njegovih •; neljitih' spisih vzgojne m psihološke vsebi.ie, goriško pa še povrhu zaradi njegovih izbor-hih tudi leposlovnih predavanj, ki so pred dvema letoma napolnila obe sobi »Čitalnice« do zadnjega kotička. Za soboto si je g. profesor izbral aktualen tema sugestije, katero čutimo kot individiji in kot atomi mase vsak dan na sebi (n. pr. ko zasledujemo sedanjo vojno in krizo!) G. predavatelj nam bo očrtal, kakšne so tiste psihološke funkcije,'ki jih imenujemo »sugestija« (t. j: da smo o nečem prepričani, o' čemer se nismo prepričali sami) in kakšen vzgojni pomen tiči v tem pojavu, -r K zanimivosti predmeta pride še pre-davateljeva metoda predočevati nam, uvajati nas v razpoznave, tako da si tudi . od njegovega predavanja obetamo mnogo Posebnega užitka. S tem predavanjem bo za enkrat ta tako lepo uspela vrsta zaključena. Ko bo zunanja kriza, ki pa upliva tudi na zasebno in družabno življenje« končana, bomo stopili zopet.pred občinstvo z novo vrsto predavanj, menda tudi 6 Balkanu. Občinstvo bo gotovo tudi to poslednje predavanje posetilo tako častno* kakor včeraj, ter se s tem oddolžilo »Narodni Prosveti« kot prirediteljioi in gg. predavateljem. Dopolnilne volitve v jpredstojništvo »Zavarovalnice za nezgode na .delu« se ¦m&*^^$W-%k t, mwLetos volijo wa'tF;uvrščeni ,y X II. in VI. kategorijo. .' Vsak teh. obratov je vže prejel dve 'u.r a d/ni'glasovnici,' in sicer eno za podjetnika in drugo za vse vslužbence do-jtičnega obrata vkup. Vblilci, ne zabite, da te uradne glar sovnice se morajo pravilno podpisati, in sicer obojne podpiše gospodar, a ona delavska glasovnica mora nositi zraven gospodarjevega podpisa tudi podpis enega poverjenika izrnej uslužbencev istega o-brata. Te uradne in pravilno podpisane »glasovnice je poslati čim prej načelniku narodnega volilnega odbora g. dr. E. Slaviku odvetniku v Trstu (Narodni dom). Zavod sv. Nikolaja v Trstu je tudi letos razposlal slavnim zastopom in rodoljubom svoje okrožnice, v katerih prosi zopetne podpore temu društvu. — Veliko število slovenskih služkinj dobiva v zavodu moralno in dostikrat tudi gmotno oporo. Ker je pa letos obče draginja posebno občutna v tem zavodu, ki se zdržuje samo s prostovoljnimi podporami, zato prosimo vsakogar, naj se vsaj z malim zneskom odzove našej prošnji. Saj ta zavod ni potreben samo s človeškega stališča, temveč igra tudi pomembno narodnostno nalogo med nevednimi slovenskimi dekleti, ki se tako lahko pogube v morju tujinstva. Odbor »Goriške Slovenske Mladine« s'1 šteje v prijetno dolžnost, povodom pri-reditve Miklavževega večera, katera se je vršila minolo nedeljo pri Jelenu, zahvaliti se pred vsem gospodom.lastnikom za blagohotno prepustitev lokalov, nadalje marljivima »Damskemu« in »Veseličnemu odseku« za neumorno delovanje za časa predpriprav in na dan prireditve. »G. S. M.« je na'nje ponosna in računa tudi v bodeče na njihovo naklonjenost. — Konečnd se zahvaljujemo slavnemu občinstvu, ki je res v sijajnem številu, iz vseh naših krogov, napolnilo poleg dvorare tudi ostale prostora. Nadejamo se, da nam slavno občinstvo tudi v bodoče ne odtegne svoje naklonjenosti. Prihodnjo nedeljo 15. t. m. odpade popoldanska plesna vaja, ker se bode vršil zvečer čitalnični »komorni večer« v Trgovskem domu. Prihodnja plesna vaja bo v nedeljo 22. t. m. od 4.—8. popoldne. Opozarjamo na to vajo vsled tega, ker se bo ob tej priliki vadilo prva dva lika: »Pariških sprememb«, ter ljubki ples »Pas de auatre«. Na svidenje! Odbor. 6 oseb je ogrizel stekel pes iz Papar-jana v občini Flumičel. Okrajno glavarstvo v Gradišču je obvestilo o tem vsa pod nje spadajoča županstva. Božič se bliža. — Neznani tatovi so udrli v noči od, 7. na 8. t. m. v trgovino Frana Culbta v ulici Leoni št. 7. ter pobrali tam jestvin, kave, sladkorja in tudi nekaj drobiža, vsega skupaj v vrednosti 400 K. Za Božič bo dosti. Prosveta. Koncert Pevskega in glasbenega društva v Gorici dne 7. decembra t L —• S tem koncertom nam je Pevsko in glasbeno društvo podalo zopet izreden užitek in dokaz, da društvo dobro pojmi svojo vzgojno nalogo, ki jo vrši z gojitvijo glas- ¦ be v najboljšem pomenu besede. To pot je postavilo društvo na vspored zbore samo priznanih slovenskih skladateljev. Moški zbor nam je zapel Devovo »Zaljubilo se je solnce« na Otona Zupančiča tekst že tako ljubko, da si je težko misliti boljše izvršitve. Z veseljem se je moglo opaziti na zboru, da je vsak glas dobro zastopan in da vsi skupaj tvorijo prav lepo harmonijo. Konstatirati se mora baš toliko na moškem kolikor na ženskem zboru uspeh glasbene šole, ker je med člani obeh zborov opaziti mnogo dozorelega naraščaja glasbene šole. To daje najboljše upanje I za izpopolnjevanje zborov tudi za bodočnost, - ; D.pbro ste se posrečili tudi Lajovičevi »Napitnica« in »Vodica čista«, mešana zbora,, ki sta gotovo dala precej opravila pri vajah, da se ju je moglo izvesti tako zadovoljivo. Tudi v mešanem zboru je konstatirati lepo harmonijo glasov izimši morda mal nedostatek pri sopranu, da je kakor se zdi en glas nekoliko višal. Da se je posrečil Adamičev »Ecce dolor« (Ge-strinpv tekst), more se priznati kakor izreden uspeh, ker skriva skladba precej nevarnosti. Vsa čast tedaj, zborji in pevo-vodji. . "*"' Za Gorico nekaj izrednega je bilo izvajanje A. Dvorak-ovega A-dur kvinteta, op. 81 za dve violini, violo, violon-cello in klavir. Proizvajalci gg. Sancin, Pečenko, Michl, Pertot in Eržen so po vsej zaslugi želi obilno zahvalo občinstva za izredni užitek, ki ga je nudila ta skladba, proiz-vajana s polnim umevanjem prav dobro. Očividen dokaz uspeha glasbene šole je bila ta točka. ,i:,Pevsko in glasbeno društvo .je s tem .Hflflfiftpm; v polni. meri. .izpolnilo- svojo doržnosi ter «bi bilo zaslužilo, polno ;dvoi rano. Žal pa, da se obisk od strani občinstva ne more imenovati niti srednji. Čull so se glasovi, da so bile cene previsoke. Po našem mnenju je ta očitek neopravičen, ker bi vsakdo mogel izbrati vstopnino, kakor mu konvenira, od najdražje do najnižje. Pevsko in glasbeno društvo ima s prireditvijo koncerta tudi troške in se tudi sicer bori z gmotnimi težavami, vsled česar bi toliko t olj zaslužilo podporo o'r^ činstva ob tako redki priliki; kajti konce rtau ni mogoče prirejati vsak mesec. Z4 mnogo manj potrebne reči izdajajo ljudje denar. Ob dobri volji bi se enkrat ah* dvakrat v letu našla tudi za Pevsko in glasbeno društvo mala svotica in to za prireditev, od katere ima občinstvo eminentno korist in užitek. DOPISI. Iz goriške okolice. Iz Prvačine. — (Dramatična predstava.) Odsek dramatičnega društva iz Trsta vprizori dne 1 5. t. m. v »Sokolskem Domu« v Prvačini: »Gospodje s i -n o vi «,. igro v treh dejanjih. — -Čisti do^ hodek je nemanjen v dozidavo »Sok. Doma«. Zveza narodnih društev. Bralno in pevsko društvo »Bodočnost« na Siapu bo imelo dne 27. t. m. ob 3. uri popoludne svoj letni občni zbor, in sicer v bralni sobi list. 4. Dnevni red: L Pregledovanje računov leta 1912. 2. Volitev novega odbora. 3. Slučajnosti. Pričakuje se polhoštevilne udeležbe. — Odbor. Sokolski vestnik. m Za »Sokolski Dom« v Prvačini se je nabralo: na ženitvanju Pinko Sulic K 4'24 v, na ženitvanju France Budal. K 5'30 v, na ženitvanju Ivan Gregorič K 11'^-, v gostilni Vodopivec 2 K. ¦— Na zdar! Čevljarska zadruga v Gpirici naznart-.. ja svojim članom, da" ima vsak petek ob 8Vi zvečer odborovo sejo in uljudno vabi vse člane, ki imajo "kako željo, da se' zgla-sijo ob isti uri v Gorici, ulica ,Sv; Ivana št. 3., I, nadstropje."'—. Odbor. Gospodarske vesti. JNeka »mednarodna« razstava v Rimu, lovi obrtnike po Avstriji, da bi kaj razstavili in dobili kolajne, nič vredne, ki' bi