gospodarske, obrtniške in narodne.
Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 3 gld. 60 kr
pol leta 1 gld. 80 kr,, za četrt leta 90 kr
posiljane po pošti pa
celo
4 gld. 20 kr., za pol leta 2 gld. 20 kr., za Četrt leta 1 gld. 15 kr. nov. den

Ljubljani v sredo 14. decembra 1864.
Gospodarske stvari.
m m e c
Gospodarske skušnje.
*
žita čale
Hooinbrenk-ovo umetno oplodovanje svetu.
, mozlo vino, ktera se v kamniti zemlji vrlo ponaša, beli burgundar, klešic (Ortlinber) in pa zeleni muškat.
* Kako kebre ali hrošče p o ko n čuj ej o po
Po „saksonskem tedniku"
so preteklo spomlad
y
ktero so tudi „Novice" za poskušnjo priporo- ondašnji prebivavci v samem lipniškem okrožji 7960 se nikakor ne potrjuje. Po veljavnih možéh, korcev in 643 centov hroščev ali kebrov polovili in po-
jih
kakor so dr. Musil, dr. E. Peters, prof. dr. Runge, in končali. Ker tedaj 18 živih hroščev
lot
še mnozih druzih napravljene skušnje so pokazale, se s Hooinbrenkovo umetnostjo ne zrna pridela, marveč da se ga še lahko več poškoduje
več
da
žita ne
JAVI VVUUj iV T Ili Ui VOUVI » J. iVIl vaga, OO JIU
po tem takem na 1 cent 54.000 šteje, in ako se korec
se
se natorno delovanje takrat
moti
y
ako
kadar žito cvetè.
>
za 80 funtov ali na 43.200 hroščev rajta, so jih po gori naznanjenem številu v omenjeni okolici 357 miiijonov
in 894.000 pokončali!
Po dr. Musil-ovi skušnji se je iz 286 malih snopov znebili pridni gospodarji!
Kolike škode so se po tem
hooinbrenkane
V f
rzi
lov ;
bilo 881 funtov
namlatilo 3 vagane in 35 boka-
en vagan je tehtal 78 funtov ; slame in plev je
v
na njivi tikoma nje
ki
Je
bila
Cbelni mor.
Iz Gere na Saksonskem se piše po mnogih časnikih, da sta 23. dne u. m. pred porotno sodbo stala dva in 38 bokalov zrnja; en vagán je tehtal 783/4 funtov: kmeta, ki sta bila tožena, da sta morila ptuje čbele.
slame in plev je bilo 902 funtov. Dr. Runge v Oran- Tako imenovane roparce so napadale namreč čbelnjak senburgu se celó čudi, kako da se je moglo verjeti, nekega kmeta in sina njegovega, in jima veliko škodo
prav tako velika in obdelana kakor una, toda ne hooin-brenkana, je pa 286 ravno tacih snopov dalo 3 vagane
»V	y x&M^mv. «.v. ww jw	' v^jVMj	JLlCJVCgi» i\
se je kaj tacega verjelo, da bode žito bolje plenjalo, napravile.
Oče
j
posebno marljiv čbelar
y
si ni
da ako člověk z motozom brenka po žitnih bilkah, kadar drugače pemagati, kakor tako, da je sinu veleval
visi
cvetje
na
njih.
vedil
> naj
pred panjove potrese nekega strupenega prahů. In res
Ni prav, da se prenaglo izsečejo zmrzle roparce so poginile , ko so se najedle strupa, vinske trte. — Tako pravi izskušeni mož, bar. Babo. kmetovih čbel je veliko pomrlo. Na podlagi
>
pa
Akoravno trte o hudi zimi, kar jih je vrh zemlje
tudi
107.
zebejo , nikar jih iz vinograda brž ne potrebi celó mlada trta zopet čvrsto požene
ako
, po-
, zakaj ena kore-
tamošnjega kazenskega zakonika
y
kteri
govori
od
za-
nika dobra ostane.
*
Velika overa sadjoreji so po besedah velikega
vdanja pašnikov , od zavdanja živinske paše itd. je državni pravdnik zatožbo naredil zoper očeta in sina. Zagovornik (pl. Conta) pa je trdil, da ni res , da se morejo čbele med živino šteti, in povdarjal še to, da
gozdnarja Wober-ja gosenice, in pa pre maj hn o na Nemškem še ni postave za čbele; ta dva čbelarja varstvo zoper navadno tatinstvo zrelega je rekel — sta tedaj
sad j a.
varovala svojo lastnino.
Pri-
zboljšanju sadjoreje bi veliko pripomogle sežni možje (porotniki) so se na vprašanje: ali sta za-
pre mi je, ki bi se skrbnim pa pridnim sadjorejcem od toženca kriva čbel o mora ali ne? razcepili na dvoje; časa do časa dajale; toda pri tem bi se ne smelo samo na přiděláno sadje gledati, ampak tudi na vrte
na
jih je reklo, da sta kriva, takem ništa bila kmeta kriva spoznana
pa
da ništa
po
zasadbo in gleštanje sadnih dreves. Tudi bi se mogla prepoved tićjega lova natanko spoštovati in gosp.
učiteljem ljudskih šol priporočevati, da bi šolsko mladež njegove íastne več paše imele in mu vec medů nanesle. zastran koristi tičev primerno in neprenehoma poduče- Zavoljo tega je svojim panjem žrela nekoliko časa z
Kel ču na Marskem je letos neki čbelar, 80 let star mož. zavdal skorej vse čbele svojih sosedov, da bi
* vali, da bi tako neusmiljeno za tiči ne tiščala preganjala in morila.
jih
ne
*
Sadno grmovje donaša, kakor vrtnar Klein v
Klosterneuburgu piše
takrat lepo in izvrstno sadje,
dratenimi mrežicami mašil, da mu niso čbele ven le-tale, pa vendar dovelj zdravega zraka v panj dobivale.
nekoliki daljavi nastavi pa v koritcih z mišico
ostrupenega
medu, kterega
so čbele letošnje leto
>
ker
ce je bila zemlja za 2 čevlja globoko prekopana in niso sploh obilo paše imele, kmali zavohale, nad kte-prerahljana, in če se za 6 palcev na njo dobre prsti rega so od vseh krajev skup letele. Strup je naglo
posuje , v jeseni pa troši
do
palce
na
debelo
? *
da se grmovje prehudega mraza ob varuje.
gnoja raz- tvarjal in okrog koritic se je nahajalo po sto in sto-
tisuč umrlih čbelic.
Skoda
ki jo je svojim bližnjim
^illiu	j^-L VJIUUV^I.	UdUU U ili I i 111 VJUCIIVJ. URUUO J XV J. JV J V/ «TVJÍÍA*
Žolta ali dobra grahorica ali Riessling čbelorejcem napravil po svoji grdi hudobii, je cenjena
Btori najbolj v pusti in kamniti zemlji in dá
y
ce
popol-
na več sto goldinarjev.
noma dozori, najbolje vino. Za nove vinogradske za- ni povedano.
sade priporoča baron Babo muškat ali dušeci tra-
Kako se je pravda iztekla
j
400
najimenitnejših iznajdeb
ua polji Hmotnosti, ved, obrtiiije itd.
Poleg Gallett-ovi „Allg. Weltkunde" poslovenil
5	%
Dragotin Sati peri.
Po abecednem redu.
(Dalje.)
129.	Papir. Najstarejša roba, na kteri se je nekdaj pisalo, je menda véiiko listje bilo; potem se je neki iz ličja napravljal papir, kteri pa je le slab bii in brez trpežnosti. Veliko bolj trpežen in gibčen je bil egiptovski papir, kterega so delali iz tenkih kožic papirovega drevesa (odtod tudi ime „papir"), od kterega se še v starih zbirkah mnogo zvitkov nahaja. Potem so bombažasti papir iznajdli, kteri je dolgo časa imel ime „grškega pergamenta"; naš sedanji lanéni papir je iznajdba novejšega časa (glej zgorej : „Lanéni papir"). V najnovejšem času tudi lep papir napravljajo iz slame, posebno iz sirČja (turškovine). Papir iz asbesta (skrilen kamen, ki se dá kakor predivo raztezati in ki v ognji ne zgori) se je najpoprej
na Nemškem napravljal leta 1720; iz u s nje ni h od-padkov in odstrižkov gaje 1. 1780 délai Thiele; s klorom ga je prvi belil Fischer leta 1801; iznajdec „papira brez konca" ali papirja, ki ga napravljajo mašine same, je Robert vEsonu (Essonne); to iznajdbo
izpeljal in dognal je Keferstein leta 1816. Najstarejša papirnica (mlin za izdelovanje papirja) je menda
bila ieta 1340 v Fabrianu blizo Ankone na Laškem.
130.	Papir o štik (actTíVQoyQacpíct), po kterem se z umetno napravljeno tvarino převlečen papir rabi za
kamnotisk, je Senne felder leta 1817 iznajdel. S prav tem imenom je tudi Manne svojo iznajdbo leta 1841. imenoval, po kteri se vdolbene medene (kuprene) plošce in lesorezi nadomestujejo s papirnatimi ploščami.
131.	Papirovko (Papiermaché) je Martin leta 1740
v Parizu iznajdel.
132.	Parne mašine. Kot prvi začetek parnih mašin ali parnih strojev (Dampfmaschine) veljá Hero no v a hlapnica (glej ,,hl ap ni ca") ; vendar je bila ta iznajdba pozabíjena do 16. stoletja. Takrat je pokazal Don Blasco de Gar ray cesarju Karolu V. mašino, ktero je „klap vrele vode" gonil, tako, da bi bila ladije kakoršnekoli velikosti na tihem morji brez vesla in
jadra gnala; na cesarjevo povelje je leta 1543 na bro-dišču barcelonskem prav srečno skušnjo napravil z la-dijo 200 ton težko. Vendar se je ta reč potem v nemar
pustila, deloma zavoljo velikih stroškov, deloma iz strahú, da ne bi kotel počil. V Norimbergu je živel leta 1562 mož, kteri je, kakor so takrat rekli: „vodo
z ognjem in zrakom vzdigoval"; to bi bii dokaz, da so
tudi na Nemškem že zgodaj parno moč poznali. V 17. stoletji nahajamo na Nemškem, Laškem, Francoskem in Angležkem tù in tamkaj mnogovrstne s parno mocjo gnane mašine. Konec 17. in v začetku 18. stoletja so jeli ljudje čedalje bolj vodeni par opazovati. Že leta
1650 si je marki Worcester izmislil, da je pod to-
porom, z vodo napolnjenim in trdno zaprtim, tako dolgo kuril, dokler ni razpočil; to pa ga je napeljalo na to, da je z močjo vročega para vzdigoval vodne ćurke pri svojih vodometih. Nekaj časa pozneje je kapitan Sa-vary skušnje in opazbe Worcesterjeve porabil, praktično izpeljal, in si prilastil iznajdbo parne mašine, ktera je po njem, saj po novi podobi leta 1700 znana postala. Angleža Newcomen in Cawley sta to novo iznajdbo leta 1705 že zboljšala, in Newcomen je naredil leta 1712 že dva velika parna stroja. Leta 1722 sta šla
ewcomen in Potter, kterih mašine so že zunaj
Angležkega močno slule, iz Dunaja povabljena na Oger-sko, da bi tam v rudah parni stroj naredila, kteri bi podzemeljske divje vode iz jam odpravil: res sta tudi
to mašino leta 1723 dovršila. Mnogo let je preteklo,
in sedaj še le sta dala Jakob Watt in Matevž B oui ton (leta 1774) tem mašinam veliko boljšo podobo
in popolnejšo napravo, da so tako za mnogovrstne obrt-nijske delà pripravne. Zmiraj bolj in bolj zboljšana je dobila zadnjič parna mašina veliko imenitnost; ž njo se začne nova doba v zgodovini mehanike in obrtnije. Ne-izmerni nasledki, ktere ta iznajdba za splošno oliko in omiko ima in imeti mora, ji ohranijo preimenitno me3to v zgodovini človečanstva. Kmali potem, ko sta leta
1774 Watt in B oui ton svojo parno mašino dodělala,
se je vidilo, da more tudi mline goniti, in tako so se začeli parni m 1 in i (paromlini), kterih prve in najveće je severna Amerika ustrojila; pa sedaj jih tudi v Evropi nahajamo v obilni meri.
133.	Parni topovi. Imenitni francoski trdnjavski
zidar Vauban je bil, kakor se pripoveduje, prvi, kteri je Papinové nasvete zastran napravljanja parnih topov praktično poskušal. Pa ta reč je zopet. kakor mnogo drugih, v miru zaspala, in bi bila skorej popoinama pozabíjena bila, ako bi se je ne bil spet poprijel francoski general Chasseloup leta 1805, on je dokazal, da je mogoče , parne topove narejati in jih vpeljati v
trdnjave. Leta 1813 je ponovil svoje nasvete . in leta 1814 je izdelal francoski inženirski častnik takosne topove. S šesterimi kanonami oskrbljena mašina je vsako minuto 150 pokov streljala. Pa taiste mašine, ktere so bile odločene, ž njimi Pariz ubraniti, so bile na više povelje tišti dan pokončane, ko so zavezniki parižko zidovje napadli, in tako se je ta reč zopet v nemar
pustila, dokler ni leta 1824 Amerikanec Perkins na novic parnih topov dovršil.
134.	Parobrodi (parne ladije). Po mnogoterih večidel spodletelih poskušnjah se je prava iznajdba paro-brodstva še le leta 1807 dovršila, ko je to leto severni Amerikanec Robert Fulton s pomočjo parne mašine iz fabrike Watt- in Boultonove parobrod ustrojil, na kterem se je prvikrat iz Novega Jorka na hudsonski reki v Albano peljal. Ta srečni izid je bil vzrok, da je Fulton od zbora zedinjenih severo-amerikanskih držav privilegij na to iznajdbo dobil pa svoji neutrud-Ijivi delavnosti neumrljivo slavo si pridobil. Cudovitni so napredki, ktere je storilo parobrodstvo odslej , posebno v severni Ameriki; sedaj pa tudi na Angležkem in v drugih državah.
135.	Patenti za iznajdbe (privilegij). Takih nahajamo na Angležkem že leta 1623.
136.	Pečatni vosek je menda kitajska iznajdba; Portugaljci so za-nj zvedili v izhodnji Indii in ga v drugi polovici 16. stoletja tudi v Evropi razširili.
137.	Pepelikovo modro (Kaliblau) je za barvanje volne rabil Geitner leta 1809, za svilo Raymond leta 1828.
138.	Pergament. Kakor se navadno pripoveduje, je bil pravi pergament okoli 300 let pred Kristusom v maloazijatskem mestu Pergamu iznajden (odtod tudi ime pergament). Rabili so sicer že v starodavnih časih osnažene živalske kože, da so na nje pisali, toda niso bile dosti čiste in pripravne za pisanje, in pergament je ostal večidel neznan. Brž ko ne pa je pridelovanje pergamenta veliko starejše, kakor se je zgorej reklo: Izraeljci so neki že ob času kralja Davida bukve iz navitih živalskih kož imeli, in po Hero do tu so Jonci že v starodavnih časih ostrugane ko-štrunove in kozje kože za pisanje rabili. Poglavitni vzrok, da se je pa v mestu Pergamu tako pridno izde-laval pergament, je bila prepoved, da se egiptovski
papir iz Aleksandrije ni smel izvaževati, ktero je kralj Ptolomej iz nevošljivosti dal, da bi kralj Evmen v Pergamu svoje knjižnic;e ne mogel utemeljiti niti pomnožiti. Na Nemškem so se s pergamentom soznanili
leta 1280, in leta 1337 že nahajamo v Norimbergu fabriko za pridelovanje pergamenta.
139.	Petroleum (.kamno olje) se dá iz premoga skuhati, pa se tudi sanao skuha v globoki zemlji, kjer je mnogo premoga, in puhti samo po sebi in teče iz zemlje skoz razpokane pečine. Najbogatejša dežela o tem je severna Amerika , in posebno država Pensilva-nija. Dolgo niso umeli kamnega olja prav rabiti ; toda v najnovejšem času, še le leta 1860, ko so vidili, da se to olje dá očistiti in da potem lepo svetio gori in brez nevarnosti, je začelo slovéti, tako, da bo skorej edina svečava mestnih ulic pa tudi domaćih sob , ker nikakor ni nevarno , kakor se pripoveduje, ako je le prav očišćeno, in ker je boljši kup, in bolj svetio gori kakor vsako drugo olje. (Več o tem beri v „Novicah" 6. listu in v Koledarčku družbe sv. Mohora za leto
1865, stran 51—54).
140.	Pilarji so bili že leta 1419 v Norimbergu.
141.	Pisne per esa. V 5. stoletje so vprvič rabili
prave pisne peresa. Vzhodnjo-gotiški kralj Teodořih, kteri — čeravno je bil kralj — se ni mogel naučiti svojega imena podcrtati, ali le namesti vsega samo štirih črk (Tdrh) narediti, se je posluževal neke plošce , v ktero so te črke vrezane bile; položil je ploščo na papir, je vzel pero v barvo namočeno, in je ž njim iste poteze naredil, kakor so bile v plošci izrezane. Konec 6. in 7. stoletja so se pisne peresa, gosje in druge, zmiraj bolj in bolj rabile. Dandanašnji gosje peresa skorej povsod nadomestujejo jeklene peresa, ktere so pred nekterimi leti Angleži iznajdli.
142. Pivo, ol. Pivo, čegar iznajdba se navadno Nemcem pripisuje*), je menda že več kakor 2000 let znano. Arhiloh, ki je 700 let, in Eshil in Sofo kel. ki sta več ko 400 let pred Kristusom živela, ga imenuje jo ječmenovo vino; tudi Diodor Sici-lijski okoli leta 50 pred Kristusom, in Plini v sredi 1. stoletja govorita o tej pijaci. Vendar je verjetno, da pivo, ktero je od Egipčanov najpoprej iznajdeno bilo, ni naše sedanje hmeljevo pivo bilo, ampak iz za-vrelega ječmena pripravljena vinokisla tekočina. Pravo pivo je še le pri Nemcih v drugi polovici 4. stoletja po véiikem preseljevanji narodov v navado prišlo; severni in slovanski narodi ga kakor ptujo iznajdbo niso kaj ljubili, in so svojo iz strdi, kisa in vode pripravljeno medico veliko bolj hvalili in rajše pili. — Pivarnic ali pivarij najdemo v Avgsburgu že v 13. stoletji. Broihan, hanoveranski pivar, je leta 1525 iznajdel
sladko, najbolj iz pšenice pripravljeno pivo, ktero se po njem tudi brajhan (pivo iz pšenice ali pšeničnik)
imenuje.
143.	Plavži (Hochofen) so bili prvi leta 1727 v
Mansfeldu zidani.
144.	Pletenje (štrikanje) je bilo v 16. stoletji iznajdeno, toda ne ve se za gotovo, kje. Verjetno je, da se je pletenje z grobejo volnato prejo na Skotskem , s tanšo prejo in svilo pa na Spanjskem in Laškem začelo. Saj toliko je gotovo, da je angležki kralj Henrik VIII. prvi leta 1530 svilne spletene nogovice nosil, ktere je iz Spanjskega dobil; kraljica Elizabeta pa jih je pozneje iz Laškega dobivala.
145.	Podkově. V starih časih še pri konjih niso
bile podkově v navadi ; da so jim kopita varovali, so jim obuvali močne nogovice, čevlje ali sandalije, ktere
*) Naš Terstenjak nam je v „Novicah" to iznajdbo drugaČe razjasni 1.	Vred.
se vé da so le kratek čas trpele in mnogokrot v blatu
obtičale. Poznejši grški pisatelii iz 10. do 12. stoletja
govorijo najpoprej o železnih, luninemu srpu podobnih podplatili na nogah kónj , in to je dokaz, da so že takrat konji podkově imeli. Tudi so jih že z žeblji pri-bijali na kopito.
146.	Podoborezarstvo (Fornischneidekunst) je neki že pri Kitajcih leta 1080 pred Kristusom bilo navadno; na Nemškem se je še le leta 1430 po Jans on Co-
sterji vpeljalo; po zmoti so njega tudi imeli iznajdeca tiskarstva, in mu zato leta 1856 v Harlemu spominek postavili.
147.	Pokavno zlato (Knallgold) je menih Valentin v Erfurtu leta 1413 iznajdel, pokavno srebro Ber-thollet leta 1788, pokavniprah pa Tah eni leta 1666. (Dal. prih.)
Slovenština — škodljiva napaka!?
(Dalje.)
Latinski pregovor se glasi: „Si vivis Romae , ro-mano vivito more", to je: „ravnaj se po Ijudéh , med kterimi živiš." In res : kdor se naseli na Ťalijanskem, nauči se talijansko brže, ko more; kdor pride med Nemce, jo hitro z Nemci potegne; kdor se naseli na Magjarskem, se pomagjari; kdor se misli v Ameriko podati, hiti se že naprej angleškega in francoskega je zika učiti, ki sta tam v navadi ; tako tudi je treba, da, kdor pride v slovansko deželo, spozná potrebo znanja deželnega jezika njenega, znanja književne slo-venščine, ali če je njemu to znanje si pridobiti nemo-goče, da ga vsaj otrokom svojim preskrbi in privošči. Avstrija naša je družina mnozih narodov , ki govorijo svoj jezik. Vsi ti narodi morajo priti k temu spoznanju, da vzajemno spoštujejo narodnost vsako. Treba, da državna oblast sama o tacih zadevah reče: „sic volo, sic jubeo." Avstrija mora spoznati, kaj je njen glavni cilj in konec: da se namreč mali narodi, iz kterih ona obstoji, pod njeno mogočno obrambo vsak po svoje lepo in mirno razvijajo in napredujejo, svoje domače zadeve v sporazumljenji z vlado si sami poravnajo in po tem edino pravém potu k bolji sreči in blagostanji koračijo, kar bi sicer, samim sebi prepuščenim, brez take mo-gočne obrambe v sedanjem času nemogoče bilo. Avstrija mora toraj biti za narode, iz kterih ona obstoji, po našem mnenji to, kar je popotnikom lepo , varno zavetje v veliki šamoti in strašni, viharni noči. In to zamore le biti, da je vsem narodom enako pravična; da je Magjarom magjarska , Talijanom talijanska, Slo-vanom slovanska tako kakor Nemcem nemška. Taka Avstrija je, kakor je Palacký že zdavnej rekel, tako silno potrebna, da bi se spet osnovala, če bi tudi kdaj se-danja razpadla. Avstrija pa, za ktero se mi potezamo in z nami velika večina Avstrijanov, ne bi rabila toliko vojakov, ne toliko uradnikov, toraj tudi davkov veliko manj, kajti opirala bi se ona na srečo, blagostanje, zaupanje in ljubezen vseh narodov svojih, ki bi se veselili sebi podeljene autonomije in svoje domače, posebno svoje narodne zadeve v sporazumljenji z vlado si sami lepo poravnali; ne majoriziral bi narod naroda, in vsak bi dosegel pravice svoje in niti v deželnih zborih niti v državnem zboru bi ne trebalo ziniti ne besedice za ravnopravnost, ker se sama po sebi umé.
Nadjamo se, da gledé na vse okoliščine se bode spoznalo, da po sedanjem preobširnem centralističnem potu ne gré dalje, po magjarsko dualističnem pa, od kterega se je poslednji čas nekaj šepetati začelo, še manj; kajti gorjé narodu, komur bi drugi, ti ali uni, kruh ravnopravnosti rezali, ki se tako rad rok prime.
Nadjarno se toraj, da bo Avstrija, kakor hitro se bo
popoinoma prepričala, da po sedanjem potu zdatno napredovati ne more, edino pravega, vsem narodom enako pravičnega pota se poprijela. JJpajmo, da b o Avstrija, ki je svojo armado v daljni» Slezvik-Holštajn poslala, da je tam za zatirano narodnost kri prelivala ter je pred tujo silo in krivico branila, pravična vsem svo-
i'im narodom. Potem pa bo ona prva država na vzhodu Cvrope; ne bo se ji treba več centrifugalnosti narodov bati, kajti pridobila si bo ljubezen in zaupanje njihovo toliko, da se bo lože in bolje na nji opirala ko na milij on bajonetov.
Ne manjka se sicer ljudi, ki pravijo, da se to še zgoditi ne more, da ne more Avstrija vsem narodom svojim ustreči, ker bi se sicer v strašen kaos spreme-nila in nehala biti velika moč.
Ai to ni tako. Avstrija ima po naših mislih ostati eno, ednostavno in ustavno cesarstvo. Od centralizacije ji ni treba ko toliko popustiti in le toliko autonomije in nezavisnosti različnim narodom svojim podeliti, kolikor je neogibljivo potrebno, da si vsak narod svoje domače, posebno pa svoje národně zadeve v sporaz-umljenji z ustavno vlado neodvisno od drugih narodov sam opravlja. Toliko decentralizanja je pa v Avstrii neobhodno potrebno, je conditio sine qua non. Al de-centralizati se ne bi smelo v smislu nekdanjih kralje-stev, vojvodstev, kneževin in grofovin, iz kterih obstaja cesarstvo naše, ampak v smislu in po potrebah razlic-nih avstrijskih narodov, kajti kraljestva in vojvodstva so pomrle, al narodi niso in ne bodo. Le oni so, zavoljo kterih ni in ne bo Avstrija nikdar tako centrali-zana in jednostavna, ko je, na pr., francozka država, ne pa različne dežele, kneževine in grofovine. Tudi tiste historične pravice, starodavne „libertates" in ,,imu-nitates", ki skrivajo v sebi večkrat starodavne krivice do drugih manjih narodov, krivice, ki so morda veliko veče, ko te, čez ktere ti privilegiati zdaj toliko upiiejo, naj bi se nikdar več k življenju ne obudile , kajti one bi državo le drobile in slabile, in zraven še ravnopravnost narodno povse nemogoče delale. Naj počivajo toraj v miru.	(Dal. prih.)
0 naših knjižnicah.
Toliko se je pisalo v naše časnike in zlasti v „Novice" o zadevah slovenskih knjižnic, da bi bila vsaka beseda voda v rešeto pri njem , ki še ni spoznal silne potrebe in velike koristi tacih naprav. Rad bi s slede-čimi vrsticami le iznova obrnil pozornost vseh na to prevažno stvar, in rad bi obudil bravcem ,,Novic" spomin na une znamenite sestavke.
Naše knjižnice so vecvrstne; svoje knjižnice imajo čitavnice, bogoslovnice, gimnazije in realke, slednjič tu pa tam ljudske šole in fare.
Ne bom govoril o knjižnicah prve in druge vrste; srce vsacemu rodoljubu igra, če pomisli lepi razcvetek naših čitavnic, ki so res ognjišče narodne zavesti in podlaga lepe prihodnosti Slovencev. O da bi vedno ostale, kar so dandanes, da se ne bi nikoli preobrazile, kakor dosti nemških kazin , le v zbirališča za igro in zabavo, pozabivši svoj viši namen! — Kakor v či-tavnicah, biva národni duh v naših bogoslovnicah, ki
so edine nam privoščene više šole. Njihove knjižnice ne obsegajo le vseh delov slovenskega slovstva , temuč tudi dosti hrvaških, čeških itd. Pa tudi rabijo se, kakor menda nikjer drugod. Naše duhovstvo je bilo od nekdaj prvi steber narodnosti. Njegove zasluge v tem oziru je vredno poslavil gosp. dr. Toman pri prvi obletnici mariborske čitavnice.
Poglejmo zdaj v knjižnice naših srednjih sol: gim-aaazij in realk. Če smem — pa ne vem — izvzeti ljub-
ljansko gimnazijo, se o knjižnicah druzih, žalibog. ne dá veliko veselega reči. Zvedil sem precèj o njihovem slabém stanu. V tem, ko imajo od vseh straní podporo, da si spravijo nemških, latinskih, grških, laških in druzih knjig, se za slovenske málokdo zmeni, se vé da še manj za druge slovanské. Včasih sporoči kak rodo-ljub , včasih kako društvo kake bukvice, včasih podari kak pisatelj svoje delo, — in s tem smo skoro pri kraji. Kupi se jih malo — malo , ker še denarjev ,,za važniše (neslovenske) knjige manjka" — navaden izgovor naših nasprotnikov! To je res žalostno! Slovenci! pomagajmo z besedo (na pravém mestu) in pa z djanjem knjižnicam naših realk in gimnazij na noge! Če je lepa knjiga velik zaklad, vendar nikdar ni veći, kakor če jo v roči bistroumnega mladenča vidiš. Ponudimo tedaj dijakom slovenskih knjig, žrtvujmo po zmožnosti v njihove bukvarnice, in položili bomo zlato seme v zemljo plodnega polja!
Pa knjige ne koristijo nič, če samo v omari le-žijo; treba je tudi skušenosti, da se vsacemu mládenců najpripravniše v roko dajo. Potrebno je . pozornost učencev nenehoma na to stvar nagibati, jih k temu cisternu studencu vabiti in klicati. Ker Slovenci v šolah še nismo dosegli ravnopravnosti, naj se maternemu jeziku domá v prostih urah dajè, kar mu po pravici gré. O da bi se povsod po tem ravnalo Î — Vem gimnazijo, na kteri se dijakom za teden ali štirnajst dni delijo nemške tako imenovane ,,unterhaltungsbucher" , al o slovanskih knjigah ni duha ne sluha. In zakaj ? Nihče učencem ne omeni o njih , — še dobiti so težko , čeravno jih ni premalo!
Je li tedaj čuda, da si mladež, v tem oziru mnogo-krat šlepa, nosi iz tako imenovanih ,,leihbibliotheken" romane in igrokaze, ki so brez haška in včasih mladini sam strup? — Ce se mládenců že na gimnazii ne vsadi rodoljubje in zavest narodnosti v srce, tudi leta na vseučilišču ne bodo sadonosne — in večidel se sme malo ali nič od njega pričakovati. Odpadnikov je dosti, ki vsacemu lahko služijo za izgled. Tukaj tukaj tedaj pomagajmo !
Kar o gimnazijah in realkah, veljá tudi o ljudskih farnih in šolskih knjižnicah. Ne dá se od njih dosti veselega reci. In vendar, če smo pravi prijatli na-predka, če želimo iz srca povzdige národové na višo stopnjo omike in blagostanja, ne bomo pogleda obrnili le na poprej imenovane, temuč tudi na ljudske bukvarnice.
V ljudski šoli se položí temelj prihodnji omiki. Al kar se otrok tu nauči, ne sega nad stvari, za današnji svet neobhodno potrebne; pa še te ti bo pozabil v nekterih letih po dovršeni šoli, če mu branja mikavnega ne napraviš, če v njem ljubezni do knjig ne vnameš!
To se pa najlože stori, ako se delijo malim učencem knjige , ki so za-nje pripravne , zlasti take , ktere obsegajo mične, podučivne stvari, pripovedke, pesmi itd. Hvala gré našim pisateljem, da imamo tacih obilno.
Otroku ne manjka časa na paši, v nedeljah in zimskih vecerih pa tudi domá ne, da ti knjige bere. Sčasoma se mu bodo tako priljubile, da jih bo težko pogrešal ; in če do-raste, ne bo segal le po tem, kar je ,,d u 1 c e" (prijetno), temuc tudi kar je „utile" (koristno). Korist šolskih knjižnic se torej ne dá dovelj ceniti; odprt je tu revežu kakor premožnemu vir duševne hrane, — vsaki je po-vabljen! Kar si mora drugod drago kupiti, dobi tii za-
stonj^ali za sila nizko ceno.
Solske knjižnice pa ne zadostujejo. Ce člověk odraste , mu je treba druzih knjig. Kmet in rokodelec
sta železen steber državi, zakaj bi tedaj , locena od druzih stanov, v nevednost obsojena bila? Kmet in rokodelec sta praktična člověka, v obče bistre prebri-
409
sane glave. Prepričaj jih o koristi te ali une stvari, daj vsemu zboru imponirah Počasi vzdignivši se od svo jim sredstva za omiko v roko , in tvoj trud ne bo za- jega sedeža v lepo vbranem milem govoru obljubi po
s to nj.
ivo jim pnporoeaj
knjigo ali časnik, ki je
pod-
stari slovanski šegi natanko izpolnovati dolžnosti in pravice predsednikove, ter se za sprej eto čast spodobno
učljiv in lahko umljiv, brali ga bojo, in v kratkem
bojo hvaležni za-nj! Prazen je govor, da kmet nima zahvaljuje. Mislil sem kak govor v mestnem ali de
pa
želnem zboru čuti, a ne v gostivni. Tako
Je
bila
seja
časa za branje. Vsaj je nedelja za-nj prost dan tudi v dolgih zimskih večerih ga opravila ne tlačijo. pričeta in napitnice resne in šaljive vrstile so se zdaj
Lahko mu njegovi
otroci berejo, ako sam ne zná.
Kjer
neprenehoma; tudi mene je zadela vrsta, da sem moraL
se ta navada enkrat vpelje, gotovo se vec ne opusti, na neko napitnico odgovoriti, pa skorej me je
sram
Le začetek — začetek je težák ! kmetu nič. začel !"
Naglo
Vendar: „na poli poti je že,
ne gre pri
bilo
;
ker
sem v svojem govoru Demostena posnemal
?
kdor
Je
toda predno se je bil izuril
še za
govornika. Al temu
Poznam kmeta, ki že
mnogo
prebira. Nekdaj so se mu sosedje smejali , rekoč
se ni čuditi, kajti mi Slovenci smo premalo vajeni jav-let Novice" marljivo nega govora, in to je krivo, da smo potem pri takih
BUK '	J	i	• i	• i w	«i i	i	i i	i
da
îzme-
in druzih priložnostih, ko je treba pred obcinstvom se
Pri velikih zadregah in
odrezati, v nekakih zadregah.
ima menda preveč penezov, ker jih za „cajtinge tava. Ali kako je dandanes? Njegove polja, njegovi gostijah, kakor tudi pri bolj pohlevnih družbah
travniki, vinogradi
uovumi, uuv;6iaui, sadovnjaki, so naj lepši, ujcguvi -—— —----— — ——--------; j--------7 ---------
hrami najsnažniši, njegova živina je najboljša v vsej predsednik ali pa kdo drugi napije . enemu gospodu iz-
)
njegovi
* posebno kadar so sami možki sebráni, je navada, da stolni
vasi.
In sosedom vsem je svetovavec! Potrošeni de- med družbe in kaki lepi, nepričujoči devojki, tem raje, narji mu donašajo zdaj stôterne obresti.	ako se zná. da oni srosDod ni ..brez srdca" za nio. Pra-
ako se zná, da oni gospod
ni „brez srdca'
njo
Pra-
Nahajajo se sicer že tu pa tam fame in šolske vílo pa je v obče, da nikdo ne sme pred ziniti, dokler
knjižnice. Pa nikjer še svojemu namenu ne zadostu- mu stolni ravnatelj
ne
dovoli besede, sicer
zapade
J 6] 0 •	-L u. Hi	CA ^/lOOlU 1 J UUO t V \J	1 111 ^ 1 11111 JL\. 11J 1 g y Ld LUL	--* -------~--XT-----*---- ---
nihče ljudém ne razjasni, kaki zakladi so v knjigah	še-le ustnice v vino močiti; ako to opusti
shranjeni. Pri marsikteri fari ne misli in ne mara	vseh strani ukaz doide : „peri si jezik"
nihče za to! Začeli naj bi duhovnik i in uči-	nekoliko kapljic. Potem mora imenovani gospod vstati
__	t/	m	m	i	^ a •	• 1	1	t	1	1 • . •
Tu ni za prosto ljudstvo primernih knjig
tara
kazni, da mora polno kupico izprazniti. Za tem si mora
;
mu
brzo
to je
?
od s rkni
)
telji!
Nihče nima većega upljiva na prosti narod
in držec
v roči čašo se
s slednjimi besedami zahvaliti :
* V 1J X.	i-UUVV UlUJM	U|JijiV « HC* p I. UulL li cl l UUj	--------~ -------------~ ------j----- ----- —---------— --------
kakor oni. Mnogo društev za pobožne in blage na-	»lePe cifraste zahvalnosti od strane meni date pajdašice,
mene je po farah , — bi li nemogoče bilo — ljudi ze-	tulikajše i od moje." Izgovorivši to, izpije vino v čaši
d i n i t iHHIMI^HHlHHHIHHHr
farah
bi
nemogoče bilo
ljudi
kalli^l , da bi na mesec nektere krajcarje plačevali, m — -—-------— ™ r------ —----- -----j— .—
si knjig in časnikov napravili? Po tej poti bi peljali mizo postavi, in takih prilik, kupico narobe na mizo
Kako lepa djavnost postaviti, je vrlo obilo, kajti kmali se pije na zdravje
ze-in
tulikajše
od
moje
Izgovorivši to, izpije vino v čaši
do zadnjega kan Čeka ter prazni kozarec obrnjen na
narod k blagru in izobraženosti !
bi se odprla duhovniku pri farni, učiteliu pri šolski kakemu slavnému možu, kmali na zdravje kakemu iz-
« . * v * * i	_ - - ...i	'	J _ r	1-.W-I .	. w. • i • .	.-i.	i.«
knjižnici !
Lahko bi družniki tudi volili odbor, ki bi
med družbe, in zopet živili vsi poštenjaki narodnjaci
te važne zadeve na skrb vzel.
Zares
naloga
da
tudi
ki bi na kratko, zdravi cam in napitnicam ni konca ne kraja.
gospé in gospice priču-
spol vselej,
sme si
nežni
jo duhovniki in učitelji prevzeli, je imenitna, tedaj se Ako se pa primeri zahteva dosti od njih. Potrebno in prvo povsod je na- joče, se temu redu samo še dodá, da vdušenje, potrebna je gibčnost, potreben je trud! Vsa- kadar vrsta na-nj pride, da bi čašo izpraznil
kemu bo najboljše placilo zavest, da je za domovino namestnika izvoliti, kteri mora potem mesti gospé ali
gospice kupico izprazniti. Kakor je pa ženski spol že
y
dělal, se za narod trudil.
Prav dober nacrt, po kterem naj bi te ljudske rad poreden, se tudi včasih primeri
?
da
se
knjižnice osnovane bile, je předložil g. dr. Vošnjak o gospice po skrivnem spuntajo in zmirom
gospé enega
in in
mariborski Čitavnici.*) Siromakom bi se smele knjige velikodušno zastonj posojevati.
istega za namestnika si volijo.
Da takému „ljubljencu
a
huda poje, razume se samo po sebi. Med napitnicami se H koncu še enkrat rečem: Slovenci pomagajmo na večidel poje, posebno ako so pevci v družbL Pri da-
noge svojim gimnazijalnim, reaikinim in ljudskim knjiž-
našnji družbi popevale so
slovenske pesmi
y
ker je
nicam ! Brez Števila smo darov na oltar domovine
V
ze
položili ; bodimo
Silna ž
tudi
t u k a j
djanski podporniki !
nam
ilna je potreba, velika je važnost! Gotovo, vse
srečno šlo izpod rok, če začnemo ,,z zdru-
bode
bila većina Slovencev ; vendar moram tu opomniti, da Hrvati tudi sicer radi slovenske pesmi prepevajo ; posebno se odlikuje mladina hrvaška v znanji slovenskih pesmic. Vsaj jaz sem na svoje lastne ušesa slišal. ko
ženo m o Čj o !"
Tri dni v Zagrebu.
Spisal Dr. Z. (Konec.)
G. Višečki. je navdušeno pelaVilharjevo „Ne udajmo se", Jenkovo
„Strunám" in Fleišmanovo „Tam za goro zvezda sveti", pa ne da bi te pesmi pela iz same dvorljivosti do Slovencev : poje jih iz živega spoštovanja do slovenskih kompozicij, kterih krasni napevi res morajo ganiti srce
Zadnji
večer
vsakega omikanega člověka, ako čutljeji niso že popolnoma otrpneli.
ni
in
ako
mu
v Zagrebu bil je mi jako vesel večer; sela naša družba v eno mer
gluh Prepevala je ve-
-----^ - ----- ---0~ ----- ----J ~ —- j----- * — — - ~ ~ •— 7 ouia liaoa vai u^ua v uuv iiiui ^ Z 111 I TO IH Jp3> «v
doživel sem zabavo v zbirališču prijaznih mladih Slo- vrsti nove napitnice in milejše pesmice ; govorniki so
so bile na
vencev in Hrvatov, kakoršna pri nas ni navadna. jo opišem nekoliko.
Naj
vstajali in temeljito o narodnosti, uuluuiuvloi«*^ —-cih poštenih predmetih govorili. Prišli so tudi panduri
domorodstvu in ena-
Družbica je sedela okoli mize. Ni dolgo trajalo in	hrvaški narodni policaji — menda jih je veseli, * nn
volili so sebráni gospodj e „per acclamationem" iz svoje	noči se razlegajoči krik navlekel — vendar niso nika
srede po stari hrvaški šegi stolnega ravnatelja ali pred-	kor veselja družbi kalili, ampak pohlevno pri stranski
sednika, in enega podpredsednika ali fiskusa, čegar	mizi sedeli in radostni poslušali krasne napitnice iu
>
v
tihi
, in.	^vyvi^i v^o^vnn^c* om uoauo«,	mizi seueii m rauosim pusiustiii jviči&uo ua^uui^
posel je, da pazi na red, to je, da vsak deležnik, kadar poetične govore, polne čistega gorečega domoljubja.
pride vrsta na-nj, svojo kupico do dna izprazni stolnega predsednika bil je izvoljen mož, ki je
Za
res
Mene pa je pozna noč opominjala odhoda

ker
zjutra nikogar "ne caka svojeglavni hlapon na železnicL atihoma. da nisem vesele družbe motil, sem odlazil
Glej letošoje „Novice" list 26.
iz gostivne.
Ob pravém času sem bil drugo jutro na kolodvoru, skladatelj
v
se z mnogimi napevi
razveselil
Přetekli
Jemal sem
v
se
enkrat slovo od premilega mi Zagreba, teden bilo je o javnem življenju spet malo bolj živo Al stoj, prijatel! — mi utegne kdo reči — o politic- kakor po navadi. Volila se je namreč tretjina novih
nem življenji zagrebskem nam nisi
nič
povedal.
Kaj
neki
čem
povedati
?
ker
prislovico : „wir konnen war ten."
odbornikov v mestno zastopništvo. Narodna stranka
W0StÉÍĚĚi ■■^■■■■■^■iH Protivna stranka ima tedaj letos v mestnem odboru pet za-
miruje, prisvojivši si znano zmagala je tako slavno, kakor še nikoli popred
Ko vtretje zazvoni kolodvorni zvonec, se „z Bogom! stopnikov manj od lani. Spomina vredno je to
z Bogom !" odpeljem, dokler ne dospem v Sevnico, kjer tudi mnogo uradnikov
?
da
zapustim železnico, da se s svojim konjičem drdram nazaj
didate narodne stranke volilo
jih
Je
v priljubljeno mi rako v sk o dolinico na Dolenskem. priprav k volbám v okrajsko zastopništvo
ojaških častnikov kan Zdaj pa se delà mnogo
ki
prihodni mesec začeti
se imajo
Dopisi.
dalj
v stavnem življenju
tim stopijo Cehi spet za korak
pravila okraj skeg
za-
ii \ovisada
dec. E. C.
V
Čudno če biti čita-
stopništva spadaj o notranj e zadeve, ki se tičejo obcneg
j o č em u
vredne „Novice",
blag
okrajske srenje in njenih prebivalcev
teh
da se redko kdaj čita kaj iz devah ima pravico posvetovati se in sklepati
za-
Take
tako znanega gnjezda avstrijskega srbstva; torej na- občne zadeve so: vse občinsko gospodarstvo, občinsko
da vam če milo biti, izvediti redko kako Znano vam je, da je vaš vredni zemljak
prej vem,
novico.
Davorin Jen ko nastanjen v Pančevi, učec naso vre-
premoženje, skrb za povzdigo poljodelstva in obrtnijstva
skrb
za
bog
?
m
v V
drug
zastopništvo ima mnogo
podobne potrebe. Okrajsko
v zadeve manjših občin
dno omladino muzikalne in pevske vednosti ; ne vém pa, in ima tudi pravico davati vladi ali deželnemu zboru
vam znano , koliko da je pri nas zavolj svoje ved- predloge o občinskih potrebah. Kako koristne so okraj
]e ■ . . BP .
nosti in obnaše ljubljen in čislan.
Na poziv nase ,,no-
ske
srenj e
ni treba dokazati
Humoristické listy
vosadske omladine" vredil je gosp. Davorin Jenko pri ki tri mesce niso smeli izhajati, nastopili so svoj VII
nas dve besedi, ktere, če tudi niso bile jako obiskane
zašto niso bile, nečem ovde govoriti)
so
bile, da
tečaj
Po
novem
letu
pa
prav
rečem
sjajne, ^vmu uvm^ vwijv> x wu^ív^w bile so v polnem smislu slovenske zábavě
« i u« bv , v.*»,	----7	i -~
polne dobre volje i budnega navdušenja

bode izhajal še drugi hum list „Sršen"; lepoznanski list. „Lumir
" list za mladost
in

pri
kteri
sky
Tudi
ima
haj ati
pa
??
Komen
no
na
pol
priliki so Srbi spoznali ceno sorodnega mu slovinskega kakor ranjcemu
urađen politišk list. Brž ko ne, bode se mu godilo,
lrolr Al^ VOY^nAl-^n CclSll^ ^ Dwn^lrTrw» AT ^ __Á__Ci
naroda (Kurelcu nasproti tukej imenujem Krajince
Slo-
))
m
??
Ptuj
na Maj. 10. dec
vince
a Slovene Slovence) i čutljive sladko tužne málokde dobrotljivost toliko izdatne in obilne zalog
Y IJL ±\J\J J C\i LUU V UHU - U1U V L IlUti / JL vutijir V miuviai.v ^	w
glase slovinskih pesem Vilharovih, Oegnarovih, Jenko-
ubog
in potrebne osnovala, kakor na Ptuj
Pražkým Novinánr^|^|B
Najbrže je primerama
za
se
tovih, Prešernovih i. dr. Vzbudile so globoke čutljeje, oskrba ubožcev bez nadlegovanja občininega zaklada
gánile so in poslednjič pridobile sorodna si srbska srca, zadostno opravlja. Eden teh zalogo poslušali smo mehki slovinski v čutje segajoči glas, ki 16.000 gold., ktere
Je
lahen in pretresa srca, mislil si, da nimaš pred seboj
e sporoček v
v letu 1853 v Gradcu umrli in
v
krotkega slovinskega, naroda, polnega slovinskega občutja.	-Lutein, oV
z njegovo osodo njegovo bolestjo in željo po tihi slobodi zapustil. Na Ptuj
blagem spominu živeći kanonik
a n c Grub
roj
Ptuj
svojemu rojstnemu mestu hvaležni sin
j j
pa še tudi drugim možem slav-
slovinskimi pesmami in pevanjem nam je Dav. Jenko nega imena zibelka tekla, od kterih ravno tudi pi
pred oči postavil slovinski narod z njegovim poštenim kujemo, da se bodo tudi oni po
srcem in z njegovo lj ubavo do umetnosti, ktera nas spominja blizine klasické taljanskega podnebja. Izmed vseh vaših pesem najbolj so dopadle : „Strunám Naprej." Konečno, slovinski bratje
s svojim uplivom in svojimi močmi
otroški dolžnosti
potegnili
za znane
pra\
a
i
in
v
?
samo se
do-
ične terjatve njih rojstvenega mesta ijih naroda gre : mi menimo glasovita govornika v
državnem zboru
stavi j am
da
vas je nas
v o dj a
Jenko popolnoma
nika viteza
W
zadovoljila da je vreden srbskega gostoljubja in da je
ljubezen, kakor je s svojo pri
po vrne,
žl. Kaiserfeld
gospoda višega državneg >r-a in Morica Blagat
i pravd-
. m -l^ vy xxv.« ju. i a ^ a i Í II Š ô li
18. dec. napravi naša čitavnica
skokoma pridobil
našo
vas ostal. Daj Bože, da se nam taka prilika se čem prej, tém bolje, i da se spoznavajo slovenska plemena na jugu, naši dušmani, pa da se prepričajo, da med nami more vladati sveta sloga. Zdravo slovinski bratje !
drugo besedo, ob kteri se bogled
i ni r\nni • fi i c kv	/i pi ^ n tt I i n i n	D r\	î * ^v
SVOJO
„Domaći prepir" predstavljala razdelitev Turnišk leta dovršena biti.
graJ
?
i s n a igra : Ravnokar se izvršuje ktera ima do novega
Općina 11. dec. V poslednjem broji sem bral, ako
Pragi 10. dec. +
Gotovo bo vsakega Slo-
se ne motim, prvi dopis iz Opčine, v ljubih naših „No-
venca razveselila novica, daje gospod France Gr be c, vicah" , čeravno se večkrat kakošna za vaše čitatelje učitelj v notranjski Bistrici sprejet v tukajšnjo konser- važna dogodba tudi pri nas pripeti. Taka dogodba je
vatorijo.
pondelek 6. t. m. je naredil pred dotično tudi povod mojim današnjim vrsticam.
Na srenj3ko
komisijo z izvrstnim vspehom skušnjo v petji; med dru- prošnjo, podpirano posebno od gosp. Franul-a žl. Weis-gimi pesmami, ki jih je moral na prvi pogled peti, pel senthurn-a, bo vodstvo južne železnice blizo Opčine
je tudi neko slovensko pesem iz svoje zbirke.
Menda
odprlo
15. dan t. m. za popotnike malo postajo,
je to prvikrat, da se je v pražki konservatorii slo- ktera bo našem notrajnskim kmetom in trgovcem jako vensko pelo. Kdor koli ga je slišal peti, se ne more ugodna. Ve ljube „Novice" boste najprej in najbolje
načuditi njegovemu prekrasnemu glasu. Lepe ponudbe ta glas tam razširile, kamor je namenjen, in tudi hvala
Grbcu dajale, al on jih ni sprejel; kajti ki se vodstvu južne železnice in imenovanemu gospodu
so se ze gosp. přišel je samo s tem namenom v Prago
?
da
se v mu-
ziki vsestrano dobro iz obrazi, ^ da more potem svojemu
žl. Franul-u tukaj izrazuje, bo po Vas našla svoj naslov.
Iz ÎVotranjske Bistrice
dec.
Poslednje dve
narodu koristiti. Slava mu! Čitateljem „Novic" je znano, besedici v čitavnici naši ste bile prav mični. Jako radi da je gospod Grbec pred dvema letoma izdal zvezek
svojih pesem; ali, žali Bože
ni jih
v
se
toliko prodal, da
smo poslušali berilo „slovenski jezik in kranjska
špraha", ki ga je spisal dr. Bleiweis
7
pa
tudi
spis
bi se mu tiskarni stroški izplačali! Prašam tedaj gosp.	neumrlega škofa Slomšeka o domorodnosti, kjer pravi
prof. Zvonara, kaj on o teh pesmih misli, in moram	da vsak Slovenec mora biti zvest svoji dragi domovini
priznati, da je boljo kritiko izrekel, kakor kterikoli	in sveti materi katoliški cerkvi, nas je ginil. Petje je
slovenski časnik. Bog daj, da bi nas mladi gospod	sledilo branju in petji deklamacije, in tako se tudi v
naši
čitavnici spolnujejo besede slavnega Horaca „utile
Nekterim ni bilo po volji, da sem letošnji
dulci."
cviček grajal. Sej pravim, nekteri člověk je res tak, Dobivala se bo tudi po vseh slovenskih mestih.
kraj a
národno knjigo, ktero je Blaznik lično natisnil.
„Južni Sokol" in „Matica" sklepata od konca do mično
da hvali vse svoje , kakor berač mavho. Kako bom
rekel
f
da je vino dobro, Če je res kislo.
Res
7
da
Je
77
Poslednjo saboto je „Južni sokol" bil zopet prav
TfA I i n CC	\l A > àAm A ir% r% X f nrrn 11	n	/\	K -t ^ /v
židane volje." Ne bomo naštevali na drobno

kaj
se
morebiti pri komu, ki je o vseh Svetih trgal, nekoliko je pelo, kaj se je godio; povemo le to, daMirosl. Vil-bolje , pa Nemec dobro pravi: „eine Schwalbe macht harjeva burka „Župan" se je izvršila prav izvrstno
- • * • 77——— " —^------ ;---j ~ ' ~	~ „^«.^«^	^y x£j y
Po hudem mrazu je nasto- in da krasni dar, ki sta ga „Sokolu" poslala g. Dav.
noch keinen Sommer."
pilo južno, bolj gorko vreme. Bog nam daj kaj dobre Terste nj ak in dr. Benj. Ipavec s premično pes-
; sej nam je burja lani zadosti strehe razkosmala. mijo, je navdal vse pričujoče s nepopisljivo radostjo; v
~ "	znamenje žive hvaležnosti je društvo obá nam toliko pri-
jazna rodoljuba iz volilo za častna svoja uda.
zime
Bogom !
Pi včan.
Iz Kra nj a 11. dec. (Po vabilo iz čitavnice).
Vse
Ne
mo-
čast. družnike kranjske čitavnice uljudno vabimo s tem
v občni zbor v podeljek 19. decembra ob
remo si
i/ 7 2 1
A VU1W OJ. kaj . M.CI XX ti KJ X
kterim je Ipavec zložil napev
da ne bi priobčili Terstenjak-ovih besed
uri
zvečer. Tajnik bode priobčil kratek pregled vseh društvenih opravil v pretekiem letu, denarničar predloži račune in se volijo trije društveniki, ki niso bili odborniki, da pregledajo račune; potem sledi volitev odbornikov za 1865 in nasveti gosp. družnikov. Po zboru
Tako
se
glasi
j
Sokolska.
je beseda, ktero sklene glediščina igra v
„Popotnika.
dj anj u
Mi smo bistri Sokoli, Svobodo ljubimo, Vsa mehkužnost nam mrzi Zdravje mi gojimo
5
!
Iz Ljubijane. 12. t. m. je imela tukajšna hra-nilnica občni zbor. Izrekel je, da je vodstvo prav storilo, da je Ijubljanskemu samostanu frančiškanskemu
za zidanje darovalo 500 gold., pogorelcem v Vinici
enoglasnim
V bistrem zraku krepčamo Bistre si peroti, In pogumno jadramo Burjam vsem nasproti.
Jasne pesmi pevamo, Da done v nebesa. Ino brhko sueemo Mi vajene telesa.
Svoje gnezdo branimo, Drago očetnjavo, Krepko se poganjamo Za nje staro slavo.
pa 200 gold. Potem so bile volitve.
zaklicem je bil za načelnika zopet izvoljen g. dr. Cuber
Zdravo telo, zdra\ To je kine Sokolj
um
naj
v • f
Z IVI
V
V V •
pogum
?
A. Samasa; kuratorji
t
so
Zmirom dobra volj
Bog Slovenjo Mater Sokolico, Zmirom veeo da rodi Sokolov množico!
5
za namestnika njegovega	_
bili izvoljeni gospodje Holcer, Malitsch , Lukmann in našnjih novic pripoveduje , da vodstvo kazine .bistriške
Preprijazna nam „Laib. Ztg." na čelu svojih da-
Seunig. Gosp. M. Prégl je bil z
v o 1j e n
enoglasnim
zaklicem
v v
odstvo, g. Stedry pa z većino glasov. Po treh ta tožba
toži dopis v 48. listu „Novic." Vredništvu še ni znana
ako
' " ',)--- ' " ------- ~ 7 O" -----J £--- — ------ O	• - -- ----------ivtiwa 5 ai\U pa je, JI 11JU1 C VZtL U XV U1
se je začel véliki zbor, pred šterimi je bilo že vse pri ljenje kot solnce iasne slovenske besede.
i i t	i	• • •	i	•	i §	i/ i/	u
more vzrok biti
nerazum-
brez debate, brez opozicije tako mirno
da
Je
kraji
hranilničini veliki zbor res prava podoba parlamentar-
nega Eldorada.
— Zopet nas je zapustilo okoli 1000 m e h i k a n s k i h
prosto volj cev, da so šli po železnici v Trst. Obljubil nam
Je
Novicar iz domaćih in ptujih dežei.
Zbornica poslancev v dunajském državnem zboru
je pred odhodom neki čast nik, rojak
dne t. m. končala svoje razprave o odgovoru
ki
naš

srečno
v
Mehiko, večkrat kaj „Novicam" pisal.
V-/ KJ 1 j »A KJ -L JL 11WJ Ll^L	J v V/ • VAUV t» 11J.I IVUliUCUU- O V V, J V> 1 U^ijJl * ^ V/ V/U^ \J V VI U . XV I
da bode, ako ga ima dati na prestolni govor. Stirji stavki so bili
še, v kterih je bila beseda živahna: namreč o denar-
doidefl| Hi| WĚ I H ■	HI I IH HIHHHI I	H I
Kakor „Danica" piše, je imel prečastiti stolni stvenem gospodarstvu, o ministers k i odgo-
dekan gosp. dr. Jan. P o g a č a r 4. ali 5. dan t. m. pred vornosti, o colnih (kupčijskih) zadevah in o
j
sv. Očeta v Rimu priti in potem se vrniti domů
pride okoli 15. dne t. m. v Ljubljano.
čitavnice). Čitavnica ima 26. dan t. m.
je
da
konkordatu.
— i^iz ciiavnice). oitavnica ima 2:0. aan 1. m., to ^spara;, naj se uavKi ne povisujejo, za vojas<
na sv. Stefana dan, dopoldne ob 11. uri, po pravilih denarja ne troši. Poslanec Hermann misli
Kar se tiče denarstvenega gospodarstva, želi adresa ; naj se varčno gospodari (špara), naj se davki ne povisujejo, za vojaščino toliko
?
j
da
niso
svojih svoj letni zbor, v kterem se iznova voli od- stroški za vojaščino pripravili Avstrije v toliko dolgov,
, kar sicer spada v oblast občnega ampak kancelijsko gospodarstvo, ktero je preobilno, přetři leta se čakajo že premenbe, pa
m se
do vi
:si vse
bor
zbora. Isti dan zvečer ob 7. uri se
začne
velika
be-
v kteri se bote igrale dve glediščine igri: ena Še jih ni. Poslanec Herbs t v obširnem govoru pretresa
seda'
pod naslovom „ gospá L. Pesjakova,
zamotano, predrago ;
Strup
a
7
ktero je svobodno poslovenila žalostni dnarni stan. Tudi on povdarja potrebo
7
druga pod
je od smrti vstal", poslovenil gosp
da
naslovom , Jvljukec o blik o ustave brž presine ovživljajoči duh; treba je
Vab ij o
se
se znebiti birokrotizma in velike množice nepotrebnih
tej veselici vsi čast. tukajšni in unanji udje; nadjati uradnikov, kteri veliko
vec
pisarijo kakor je treba
7
m
se morejo prav veselega večera.
Koledar slovenski za leto
Odbor.
1865
ki ga
ker je veliko pisan j, je treba več urađnikov, ki pa množijo davke. Zato imamo v mirnem času toliko bre-
izdala „Matica slovenska" , je natisnjen in se bo men kakor da bi živeli v vojski. Nikar naj diplomacije
pa se dobiva v ne podpirajo bajoneti, ampak dobra, zdrava politika
kmali vsem udom razposlal. Sicei knjigarnici Giontinovi po 40 kraj. nov. den. Razun kteri je mar le za blagor ljudstva; ako bi žugala neprav praktičinega koledarskega delà, ki ga je gospod varnost državi, bojo zadovoljni narodi zadnji tolar
dekan Hicinger sestavil in v mnoge predaleke razvrstil, radi žrtovali državi. Vsa vlada je odgovorna za de-obsega na skoro treh polah 1. zgodovino Matice narstveni stan; finančni minister je le denarničar (kasir). slovenske s pravili njenimi in imenikom vseh Dalje razlaga, da proračun, ki gaje ministerstvo za
udov
sem
7 77
7
kaže
prav za prav
78
tica"
ki so pristopili do 1. dne t. m. Potem sledi pe-	leto 1865 predložilo zbornici
Slovenska Matica", zložila Luiza Pesjakova,	milijonov primanjkave, pa tudi dohodki se ne bojo tako
/ w KJ JL JLJL X I VJ UVU tWí T VXV. j j V/ X Ci/J 1 pv^^ilx	stékali, kakor ministerstvo misli. Govornik se spušča
spisal Dav. Terstenjak. Dalje obsega pod	potem v mnoge reci na drobno in o davkih pravi, da
za pesmijo
7
sestavek „O
7
raznih pomenih besede „Ma-
uva j o jJiocti a v. j. oi o louj aiv. jwciij \J uou^d jjuu.	v v lu. livj ç^kj x v-^j. ua v* * w au. v ww * ^^^ ▼ * « ^^
naslovom „Stirnajst slovenskih sestrić, njihov brat in	je meja, čez ktero se ne dajo več napeti; treba je za-
njihova mati" obširen sestavek o vseh 14 čitavnicah	četi resno šparati in v obče se obrniti na drugo pot
slovenskih z dodanim njih začetkom, številom	državnega gospodarstva. Minister žl. Plener zago-
udov, imenikom predsednikov in odbornikov;	varja vladino ravnanje ter pravi, da tudi ona priznava
t
potrebo varčnega ravnanja, pa ako se pripetijo nenapadne okoljščine, se tudi ne more shajati z navadnimi dohodki; letošnje leto niso bile samo v Avstrii denarne stiske , ampak povsod v Evropi in zunaj Evrope. Da zaupanje na avstrijske finance ni še propalo, kaže očitno udeleštvo unanjih kapitalistov pri srebernem zajemu. Obžalovati tedaj mora, da se tako zlo govori o denar-
stvenem stanu v tej zbornici, ker to še bolj spodkopuje
zaupanje. Za njim tudi vojni minister vitez Frank zagovarja, da se za vojaštvo ne potroši več kakor
y
in
tudi
on
misli
y
da
ni prav,
ar-
je neobhodna potreba
ako se o slabostih naših pritrkva na veliki zvon ; mada mora biti v krepkem stanu, ako nastopijo za Avstrijo nevarni časi, kteri morebiti niso tako deleč. Ko je poročevavec Giskra odgovoril zagovorom ministrov, je zbornica z veliko većino sprejela
15.
16. in 17. stavek adrese.
brez premembe 14.
Zadnja seja je dovršila stavke v adresi, kteri zahtevajo postavo za odgovornost ministersko; govorili so zato poslanci Muhlfeld, Demel, Obert; zoper sedanjo kup čij s ko (colno) politiko govorili soWin-terstein, Skene in Riese-Stallburg, zagovarja!
jo je začasni voditelj kupčijskega ministerstva baron
Kalchberg. Zoper konkordat so govorili Muhlfeld. pastor Schneider; za-nj pa pater Gr eu ter iz
Tirolov; poročevavec Gis kra je odgovoril. Ta debata je bila vendar danes najkrajša in najmirnejša tako se je izvršila adresa. Brala se je, kakor vada
y
V
tretjič
~------; ~----;	y	je ««
ter z veliko većino sprejeta. Predsed-
In
na-
y
ništvo jo bo pismeno poklonilo Njih Veličanstvu. In tako je bilo viharne, večdnevne pravde konec. Obrav-nave na dalje bojo kazale, kaj bo iz tega; žal nam je, daje zbornica prezrla Tomanové tako resnične be-
českih in marskih slovanskih poslancih je ve-
sede.
čina
zbornice izrekla, da izgubijo poslanstvo
čejo priti v ta zbor.
y
ker
no-
Dnarni zapisnik Matičini
(Dalje.)
Gospod Drašler Pavel, trgovski pom. v Ljubljani,
yy
za letni donesek........
dr. Dolenec H., e. k. uradnik v Ljubljani, kot ustanovnik.........
o
gold
kr
10


v
Gospod Zerovec France, advokatni koncipient v
Ljubljani, kot ustanovnik..... 10 gold. — kr,
„ Gock Ferd., agent v Ljubljani, za 1. d. 2 „ — „ „ Tisen Janez, trgovski pom. v Ljubljani,
za letni donesek........ 2 ,, — n
„ Kolman France, trgovski pomoćnik v
Ljubljani, za letni donesek..... 2 ,, — „
„ Pour Edv., trgovec v Ljubljani, za letni
donesek........... 2 „ — „
„ * dr. Cvajer Janez v Ljubljani .... 12 „ — „ „ dr. Mencinger J. v Brežicah na Stajar-
skem, za letni donesek...... 2 „ — ,,
„ Debevec Jožef, posestnik v Ljubljani.
kot ustanovnik......... 10 „ — ,,
„ Pleiweis Valentin, posetnik v Ljubljani,
kot ustanovnik......... 50 .. — „
„ Marn Jožef, c. kr. profesor v Ljubljani,
kot ustanovnik......... 10 „ — ,,
,, Pregl Raimund, denarničar hranilnice v
Ljubljani, za letni donesek..... 2 „ —
„ Kersnik Jožef, c. k. uradnik v Ljubljani,
za letni donesek...... . . 2 „ — ,,
„ Drzečnik Luka iz Ribnice na Stajarsk.,
kot ustanovnik......... 10 „ — „
„ Noli Jos., doktorand v Ljubljani, za 1. d. 2 ,, — „ „ VolčiČ Jakob, duh. pomoćnik v Kastvi
pri Reki, kot ustanovnik...... 50 „ — „
,, Vrecko Matevž -, kaplan v Konjicah na
Stajarskem, kot ustanovnik..... 10 ,,
„ Ogradi France, kaplan v Konjicah na
Stajarskem, kot ustanovnik..... 10 „
„ Souvan Franjo , kupčijski druatvenik v
Ljubljani, kot ustanovnik..... 50 „	„
„ Souvan Ferko, kupčijski druátvenik v
Ljubljani, kot ustanovnik..... 50 „	w
„ Lukman Jakob, c. kr. računski uradnik
v Ljubljani, kot ustanovnik . , . . 10 „	„
Skupaj 7522 gold. 34 kr.
V Ljubljani 3. decembra 1864.	Dr. Jer. Zupa ne c.
(Dalje prihodnjič.)
O p o m b a. Ker sta bila v zadnjih „Novicah" imenovana gospoda Majhenič G a špar, župnik^ in duhovnik nemškega reda v Vinici in Novak Josip, kaplan v Zužemberku, Matici že lani dala vsak po 5 gold., torej je Matica do zdaj přejela od g. Maj h eni ča 20 gold, in od g. Novaka 10 gold. — Dostavljamo tej opazki le še v obce to, da v NoviČine mesečene razglase Matičinih pre-jemnikov se stavi le to, kar je g. denarničarju došlo tisti mesee, ki je naznanjen; vès znesek je v dotično knjigo vpisan.
Vabi! o
na
naročbo
39
Novic
»
za
leto
1865
■
Novo leto je pred durmi in ž njim se oglašajo časniki z vabili do starih naročnikov in
s tem vabilnimi vrsticami do svojih častitih naročnikov,
Tudi „Novice" se obračajo danes
novih.	. __ ... ________v_ _________ _ ______ ___________
pa tudi druzih, kteri jih dosihmal že niso imeli. Ne bomo na dolgo in široko razkladali, kaj bojo donašali
naši
„Novice44. Polje
brez oholosti morejo reci
/	VAUU1I1XUU. ^ 11XÛV xmvii. ^ ^	ÍD	------------] J	J
listi prihodnje leto — 22 tečaj ev bodi jim prie a, kakošne bodo tudi vprihodnje
ki ga obdeljujejo iz prvega svojega začetka do danes, je tako obširno
•	"1	0	-1	It	•	1 f	V V	1 /

da
so národe
list
Da niso celó vsem všeó, nas veselí
da
kajti
vsem se
nalogo
dopasti
y
na
Polj
J X KsKjL j KA.CI) W lícil W UC11 I1D t# JLSCV	v;\jiu Y uvalil ' wv 5	▼ vuvix
hudo bi bilo.44 Prizadevale si bojo iskreno, da spolnujejo tudi vprihodnje svojo
iz državnega zbora
vsestranske omike naroda našega
Prihodnje leto bo dokaj imenitnega gradiva
y
iz kterega bojo donašale vse važne reči
vabilom na novo naročbo pa izrazujemo tudi presrčno zahvalo vsem domoljubom iz vseh okrajin slovenske naše domovine prijazno podpirajo s svojimi spisi naš list
kteri
Naročila naj se vplačanih (frankiranih) pismih pošiljajo tiskar n ici Blaznikovi v Ljub
Cena „Novicam44 z všemi dokladami ostane kakor je bila dosihmal
lj a 11 o,
mane veljajo za celo leto 3 gold po pošti pošiljane za celo leto
tiskarnic
60 kr
y
gold
15 kr. nov
den
gold
za pol leta
gold
80 kr., za četrt leta 90 kr
Je
20 kr., za pol leta
gold
20 kr
?
y
za
četrt leta
Za pošiljanje na dom v Ljubljani se za celo leto plača 36 kr

za pol leta 18 kr. Kdor želí, da se mu med letom prenaredí napis (adresa) in se tedaj zavr žejo že tiskani prejšnji napisi, plača 15 kr.
Odgovorni vrednik: Dr. Janez Bleiweis. — Tiskar in založnik: Jožef Blaznik v Ljubljani.