Foto LucaS CENA 100 SIT SLOVENIJA, SREPA, 10. MARCA 1993- ŠT. 10, LETO XXVII Sodstvo: MRTVI Afere: DEDIČ ŽELEZARJI NE TOŽIJO Kriminal: HASIS OSMODIL CELJANA TOŽI DRŽAVO Nesreče: SMREKA UBILA SOSEDA Literatura: POEZIJA KRUŠNE PEČI Nacionalizem: SRBI GROZIJO JELINČIČU Razstave: MAKARENKO VOZI UČITELJE Dogodki: PESTIČ OBOGATIL MARIBOR ... bemti, državo, če tepe tiste, ki delajo Je Slovenijo okupirala prostozidarska loža? Sindikati proti masonom Že pred kakšnim letom so se v javnosti razširile govorice o tem, da je v Sloveniji znatno povečana aktivnost prostozidarjev, med katerimi naj bi imel svoje mesto tudi Janez Drnovšek. Šokantna trditev ni bila niti tako nesmiselna, posebej, če vzamemo pod lupo celotno delo predsednika slovenske vlade. Je Drnovšek v resnici masen ali ne, ni niti tako bistveno, važno je le, da se tako obnaša in s tem škodi Slovenj cem. V čem najbolj? Velik strokovnjak za področje financ, za kar se ima Drnovšek, je kot predsednik druge svoje vladne garniture prepričljivo naklonjen tistim, ki kaj imajo, kar je čista prostozidarska značilnost, in neusmiljen do ni-maničev. Slednji so pri nas zaradi nedoumljive vladne politike, ki si prizadeva potopiti slovensko gospodarstvo, postavljeni pred zid, ki bi ga lahko primerjali z jeruzalemskim „zidom žalovanja". Pod taktirko Janeza Drnovška ni doslej uspelo delavcem izpeljati niti ene zamisli v svojo korist. Še več, Drnovšek je s svojo dvospolno politiko uspel doseči neverjeten vpliv tudi v par-lamentu, katerega poslancev res ne moremo obtožiti prostozidarstva. So pa moderni delegati posili prilike njegovi spodbujevalci. Zakaj? V prvi vrsti zato, ker brez posebnega razmišljanja požegnajo prav vsakršno odločitev, ki pride iz prostozidarske Drnovškove vlade, ki sestavljena iz tako nemogoče koalicije res ne more biti nič drugega kot hlapec masonovstva. Slednjemu je edini cilj osiromašiti slovensko gospodarstvo in delavca do takšne mere, da bo mogoče vse skupaj pokupiti za bagatelno vsoto, če mu ne bo padlo v naročje kar samo od sebe. Svobodni sindikat in še nekatere tovrstne organizacije so dvignile glas, vendar prepozno in brez jasno definiranega nasprotnika. Prostozidarstva. • Sindikalni boj je Sizifovo delo tudi zaradi tega, ker je prostozidarstvo v Sloveniji le del globalnega - svetovnega. Obstajajo teorije, da so masoni naročniki krvave vojne na Balkanu, in da so kot neformalna svetovna vlada obljubili sosednjim državam nekdanje Jugoslavije dele njenega ozemlja v zameno za kontrolo nad denarjem. Slovenija je bila tudi del Jugoslavije, ali ne? Franc Furland Sejem Varovanje - Security v Ljubljani Enostavno in zamotano Na bivšem Gospodarskem razstavišču, sedanjem omogoča hitro in natančno Ljubljanskem sejmu, je od 2. do 5. marca potekal orientiranje na brezpotjih, 3. slovenski sejem varovanja objektov premoženja na cestnih, železniških, vo-in oseb z mednarodno udeležbo. Razstava stodeve- dnih prometnih poteh ali v tih udeleženih podjetij, prestavljena iz letnega ter- mestnem okolju. Ta sis-mina na zdajšnji čas zaradi spora s kranjskim sej- tem je odlična rešitev tudi mom, je koristen doprinos k osveščanju in obrambi za tiste dobre gospodarje, ki pred rastočim kriminalom v Sloveniji. želijo imeti nadzor nad raz- Utrinek s sejma tudi minister tovrstnega resorja Ivan Bizjak, temveč si bo “vsak pisal sodbo sam,,. (Naša življenja so konec koncev resnično v naših rokah, saj policajev tako po običaju ni tam, kjer bi ob določenem trenutku morali biti.) Vsako razstavno mesto je bilo vredno, da popasemo zijala. Kako je videl sejem Borut Jerše, direktor Ljubljanskega sejma? “Na sejmu so prikazane stvari varovanja od zelo zamotanih do enostavnih. Razstava je namenjena tudi osveščanju ljudi. Dvakrat so mi morali vlomiti v avto, da sem se odločil za alarmno napravo. Varovanje - security smo zaradi Kranjčanov, ki nam še vedno očitajo, da smo jim ukradli sejem, premaknili z letnega termina na zimski. Gre za to, da sta naš in kranjski sejem različna po vsebini. Kranjski je dejansko sejem civilne zaščite, čeprav so prevzeli naziv Varnost - Secu-rity. Protipožarna zaščita je nekakšna kvalitetna meja obeh sejmov. S Kranjčani bi se dalo povsem pametno pogovoriti, saj obstajajo programi, ki so ugodni za oboje,,, je prepričan Borut Jerše. Ena izmed predstavljenih zil, ki onemogoča, da bi se novosti na prireditvi je bilo ljudje na potovanjih izgubili, satelitsko pozicioniranje vo- Sistem TRAST - NuLoc POL “ KILOGRAMA ZLATA Začetek nove velike nagradne igre za bralce in naročnike NOVE DOBE! « NOVA DOBA osvešča, obvešča in nagrajuje! Glavni in odgovorni urednik: Janez Sever Uredniki: LucaS (fotografija), Anton Koritnik (svobodne aktivnosti), Zoran Vlajič (dopisništvo Koper) Tajnica redakcije: Suzana Rober Izdaja PREŠE d.o.o., direktor: Janez Sever, pomočnica direktorja Valerija Glavač - Tiska Družbeno podjetje Delo - Tisk časopisov in revij, p.o. - Naslov uredništva: Celje - knežje mesto, Aškerčeva 15, 63000 Celje, tel. (063) 441-215,441-606, telefax (063) 25-849. Dopisništvo Koper, Cankarjeva 5, 66000 Koper, telefon (066) 23-868, telefax (66) 51-702. Za naročnino glej naslovnico. Žiro račun pri celjski SDK št. 50700-603-31455. Na podlagi Zakona o prometnem davku in mnenja Ministrstva za informiranje z dne 30. 1. 1992 sodi časopis med proizvode informativne narave, za katere se plačuje 5-odstotni prometni davek od prometa proizvodov. mestitvijo in gibanjem svojih vozil. V okviru sejma je kriminalistična služba MNZ RS organizirala okroglo mizo o napadu na življenje in premoženje. Dejstvo je namreč, da varnost že dolgo ni več samo policijski problem, kakršnih misli je bil Anci Solan Prva zasebna komercialna radijska postaja v Sloveniji RADIO ALFA Poslušate nas lahko vsak dan od 10.-14. in 19.-24. ure 107,8 Mhz Nenavadna smrt Štefana Rančigoja v libojskem gozdu Ko letijo smreke Še ne štiridesetletni Štefan Rančigoj iz Drešinje vasi ni mogel vedeti, da mu bo sobotna pot v gozd zadnja. V nasprotnem primeru bi verjetno ostal doma in pustil podivjani okleščeni smreki prosto pot. Tako pa jo je zaustavljal s svojim telesom in - življenjem. Lubadar požrl človeško življenje Nemili dogodek se je zgodil malce po tistem, ko se je dan prevesil v drugo polovico. V gozdu nad smučiščem v Libojah so se srečala s Štefanom Rančigo-jem, ki se je z bratom Ivanom vračal z ogleda njunega gozdnega bogastva. Drevesni škodljivec naj bi namreč napadel tudi Rančigpjev gozd. Lubadar pa vendarle m m1 ISi;** ‘ tt m rf, C'5 - V* lit l lil« j. 1 1 i « fe »1 n i MM «■- ta Gozd, kjer se je končala Štefanova pot oče in sin Tominškova ter njun sosed pripravili k delu. Posekali so tri od lubadarja napadene smreke, jim porezali veje in jih začeli spuščati po drči v dolino. Boljše, da bi jih pustili pri miru. Ena izmed njih se je na-.mreč na svoji divji poti ni prestopil meje med To-minškovimi in Rančigojevimi kjer je ugasnilo življenje elektrikarja iz celjske Metke. Nihče ni prišel pomagat! „Ko sva z bratom Štefa- Tf; il ' i® fc «* IK*,® S ssg#’*j| Ivan Rančigoj: nNihče ni prišel pomagat." nom šla v hrib, sva videla prišel. Za prvo smreko sta Rančigojevega soseda, ki je prileteli še dve. Imel sem to-klestil smreko. Pozdravila liko časa, da sem že mrtvega sva ga, vendar nama ni od- brata umaknil iz 'drče’, si-zdravil. Ob vračanju v do- cer bi šla čezenj tudi tretja. Tudi čez mene, če ne bi pravočasno odskočil. Po tistem, ko sem klical na pomoč in ni prišel nihče pomagat, sem se odpravil na policijo,11 pripoveduje ožaloščeni Ivan Rančigoj. Tretji brat Franc dodaja, da je bila nesreča posledica neodgovornega spravila lesa. „Včasih, ko smo delali v gozdu skupaj z očetom, smo pri tovrstnem delu delovišče zavarovali s stražo. Če bi se nesreča zgodila sredi ho-ste, ne bi nič rekel, tako pa Dobila ga je zadnja smreka Sedem in trideset letnega Branka Tominška, ki je tisto usodno soboto „spuščal“ smreke, smo našli na delu v Kovinoopremi. ,,Spustil sem tri smreke. Dobila ga je zadnja. Nisem videl, kaj se je dogajalo petdeset metrov pod mano. Vpili smo, vendar nas R&ndgoja očitno nista slišala. Ko smo prišli .sl 1 1 i- ’: 1 : i lino sem nenadoma začul trušč premikajočega hloda. Opozorilo, ki je prišlo malce zatem, je bilo prepozno. Smreka je zadela Štefana in ga, 'zavitega' v kup smrečje valjala kakšnih trideset metrov. Začel sem klicati na pomoč, vendar ni nihče CELJSKI SEJMI - ZAVOD SRC GOLOVEC Zavod ŠRC Golovec - Celjski sejem organizira: v nedeljo, 21. 3. 93 od 8. do 14. ure na parkirišču Golovec I. SEJEM RABLJENIH TOVORNIH VOZIL TER GRADBENIH IN KMETIJSKIH STROJEV Sejem bo vsak mesec dvakrat. VABLJENI Štefan Rančigoj pred petnajstimi leti do nesrečnika, je bila vidna samo zlomljena rama, vendar je bil na žalost že mrtev”, pripoveduje vidno prizadeti Branko. Med Vrsticami pogovora z Ivanom Rančigojem je razbrati rahlo sumničenje, da so se poskušali 'holcarji' z ‘njima pošaliti. Pa se je končalo tragično. Sploh ni tako važno, če je Štefana ubila prva ali tretja smreka. Dejstvo je, da je odšlo eno, edino življenje. Anci Solan Foto Lucas !n memoriam Ladislav Lenček Vodilna ideja slovenskih emigrantov, ki so se združevali za skupno delo, je bila, da je mogoče daleč od domovine sredi tujega ohranjevati tako krščanstvo kot slovenstvo tudi v naslednjih rodovih. Ladislav Lenček je bil eden izmed emigrantskih voditeljev. Njegova smrt je prizadela slovensko skupnost v Argentini in po svetu. Umrl je za posledicami prometne nesreče 22. februarja v devetinsedemdesetem letu starosti. Luciden, optimističen in z neupogljivo voljo do življenja. Dosleden svojim idealom se je sredi leta 1990 vrnil v Ljubljano. Ladislav Lenček je izjemen lik avtonomnega kristjana, svetovljana in predvsem dobrega človeka. Rodil se je 3. februarja 1914 v Ljubljani. V času študija na bogoslovni fakulteti se je posvečal organiziranju misijonsih prireditev v sodelovanju s škofijsko misijonsko pisarno, ki jo je tedaj vodil dr. lambert Ehrlich. V Grobljah jp iz- dal nekaj knjižic za te prireditve in obsežnejšo knjigo Slava Baragu. Po usmrtitvi prof. Ehrlicha je bil vodja slovenske misijonske pisarne in med drugim s sobratom Francem Sodjem, s katerim je sodeloval tako rekoč šest desetletij, v Ljubljani organiziral misijonsko dijaško zvezo, obenem pa bil urednik Katoliških misijonov. Leta 1938 je postal duhovnik Misijonske družbe, maja 1945 se je skozi ljubeljski predor podal v emigracijo. V Rimu je izbral begunsko skupnost slovenskih lazaristov, bil njihov predstojnik. Iz Rima je organiziral slovenski Baragov kitajski misijon, v katerem so se zbrali na severnem Kitajskem že prej delujoči misijonarji in novi duhovniki iz Rima. V Rimu je tudi organiziral nekak internat za slovenske visokošolke. V Argentino je spremil skupino trinajstih „sivih“ slovenskih beguncev (mladih fantov, ki so prekršili italijanske zakone in so jih pustili iz države le ob spremstvu). Bil je med prvimi duhovniki^ ki so se naselili v Argentini. Ustanovil je Društvo Slovencev v Buenos Airesu in postojanko lazaristov v Slovenski vasi. Z izseljenskim duhovnikom Janezom Hladnikom, ki je ustanovil slovensko Slovensko vas na robu Buenos Airesa, se jp z duhovniki misijonske družbe naselil na ozemlju Slovenske vasi. Sledila je gradnja Baragovega misijonišča, nato cerkve, osnovne in srednje šole (v katero hodi danes okrog dva. tisoč učencev), Misijonskega zavoda, telovadnice za farne in šolske potrebe, doma sv. Vincencija za ostarele in plavalnega bazena. Sam se je pogosto označeval kot misijonski delavec ali kot kulturni priganjač. Vse življenje je skrbel za slovenske misijonarje, bil tudi v emigraciji urednik Katoliških misijonov do leta 1987, ko so revijo spremenili v Misijonska obzorja in je ta začela izhajati v Ljubljani. Kot urednik Katoliških misijonov je navezoval stike z misijonarji in na štirih misijonskih potovanjih obiskal domala vse, nad sedemdeset slovenskih misijonarjev, skrbel je tudi za pomoč tem misijonarjem. Ukvarjal se je tudi z organiziranjem gospodarskega življenja Slovencev v Argen-fini. Družabna pravda je sprožila gibanje za gospodarsko osamosvojitev rojakov, iz česar je vzklila Slovenska gospodarska pisarna, iz tega je nastala gospodarska zadruga in nato hranilnica Sloga. Na skoraj vseh področjih slovenskega življenja v Argentini je pustil sledove. Za Slovenijo pa je najbolj pomembno njegovo kulturno delovanje. tako tesno je povezan z ustvarjalno dejavnostjo zdomske kulture, da si je brez njega ni mogoče predstavljati. Dal je pobudo in vodil načrt za široko kulturno ustanovo vsega izseljenstva in zamejstva. Kot ustanovitelj Slovenske kulturne akcije (SKA) je deloval ob Rudiju Jurčecu, Tinetu Debeljaku, Marjanu Maroltu in drugih kulturnikih kot blagajnik, tajnik in devet let kot predsednik ustanove. Bil je založnik mnogih knjig slovenskih avtorjev (Ruda Jurčeca Skozi luči in sence so izšli na njegovo mecensko pobudo, Vinka Brumna, Alojzija Geržiniča idr.) in vseh publikacij SKA. Ustanovil je slovensko tiskovno družbo, ki je kasneje predvsem z njegovim delom privedla do slovenske tiskarne Baraga. Bil je živahen publicist, njen skrit, a prav gotovo najradodarnejši mecen in njena dejanska gonilna sila. Značilnost njegovih podvigov je bila predvsem ta, da je temeljito zastavil osnove in jih potem prepustil drugim. Pionirsko delo pa je podkrepil še s tolikim delom, kolikor ga je potrebovala ustanova, da je zaživela. Do konca življenja pa je bil s srcem, umom in rokami z misijonsko dejavnostjo in SKA. Ob slovesu iz Argentine mu je SKA v imenu njenih stotih članov (pisateljev, slikarjev, znanstvenikov, publicistov) podelila priznanje in odličje ustanovitelja te krovne emigrantske kulturne ustanove. Decembra 1988 je praznoval zlato mašo pri Srcu Jezusovem v Ljubljani, vendar se je začasno naselil v domu Sodalitas v Tinjah, da je na Koroškem pričakal demokratizacijo Slovenije in se po skoraj polstoletnem bivanju na tujem vrnil v domovino. Bil je mož, ki je ravnal po pameti, ki se ni prenaglil, ki ni žalil, ki je znal iz zmed voditi v zanesljivo smer. Pokazati svetle namene, seči po najpri-kladnejših sredstvih, bistriti pojme, podpreti omahljivce. Ladislav Lenček je bil svetovljan s pravo evangelijsko širino, ki ga le redko najdemo na Slovenskem. Andrej Rot Kdo bi rad zaklal Zmaga Jelinčiča in njegovo mamo? Janša pod nadzorom Politika je področje človekove dejavnosti, ki je po- čudno (Zelo čudno! op. av.), membno v tolikšni meri, da pogosto padajo tudi saj Je pričakovati, da tovr-glave. Jelinčičeva je, glede na specifičnost njego- stl,i odbor kontrolira delo vega političnega delovanja, nedvomno ena najbolj ministrstva za obrambo, mu ogroženih v Sloveniji. Predsednika Slovenske na- gleda pod prste, je z njim cionalne stranke bi najraje videli meter pod ze- v stalnem konstruktivnem mljo nekateri “Slovenci,,, ki so prišli z one strani So- navzkrižju, tle. Najbrž pa novopečenega predsednika Od- Novi odbor bo pregledal bora za obrambo Državnega zbora Republike Slo- marsikakšno področje, ki ga venije ne ljubijo niti v vrhu obrambnega ministr- Je prejšnji premalo ali sploh stva niti v častniških vrstah Teritorialne obrambe ne- Eno izmed njih je struk-RS. tura teritorialne obrambe, v Kmet kontrolira obrambnega ministra V novem odboru za obram bo, potrjenem 23. februarja v državnem zboru, ki ima nalogo bdeti nad delovanjem slovenskega obrambnega ministrstva in vsemi zakoni, ki se sprejemajo na tem področju, poleg predsednika Zmaga Jelinčiča in podpredsednika Alojzija Metelka sedijo še mag. Dragan Černetič, Miran Jerič,' Vika Potočnik, Franc Černelič, Ivan Oman, Borut Pahor, Ivan Sisinger, Rafael Kužnik, dr. France Bučar, Štefan Matuš, dr. Janko Predan, Ivo Hvalica in Marjan Stanič. Že na prvi pogled je povsem očitno, da parlamentarni odbor najbrž ne bo požel prevelikih uspehov, saj so ljudje v njem,-kar tiče vojaških in obrambnih vprašanj, po večini popolni laiki. Pa vendar naj bi ta odbor pazil na Janševo razsipnost. Mu bo to uspelo ali ne, je odvisno predvsem od predsednika Zmaga Jelinčiča, ki ima o vojaških zadevah kar nekaj izkušenj, nikakor od Ivana Omana. Janša podarja knjige “Tudi v prejšnjem parlamentarnem sklicu je obsta- jal takšen odbor. Vsi njegovi člani so letos dobili od Janše v zahvalo knjigo Janeza Švajncerja. To je malo kateri je še vedno ogromno bivših častnikov JLA, kar je grozljivo. Na takšno vojsko se Slovenci ne moremo za- nesti. To dokazujejo tudi vztrajne kršitve slovenskega zračnega prostora. Bilo bi boljše, če bi namesto enega Pucha kupili tri rakete in z njimi sklatili hrvaški avion, pa bi bil mir. Raziskati bo potrebno popravila vojašnic, v katere je šlo ogromno denarja. Po govoricah v žepe tistih, ki so gradili. Nasploh je v Janšinem ministrstvu izginilo veliko denarja na zelo čuden način. Nakup okrog štiristo puchovih vozil, od katerih stane eden 85.000 nemških mark, za teritorialno obrambo je popoln nesmisel. V roke so jih dobili neizurjeni vojaki. Podobno, kot če bi dali F-16 pilotu, ki je do tedaj letel le na UTVI!. Kot predsednik odbora nimam posebne moči, želel pa bi raziskati in privesti na dan vse Janšine nepravilnosti. Kar tiče njegovih nakupov orožja, bom prosil Zupana iz Republikanske zveze Slovenije, da odstopi odboru dokumente, ki bremenijo obrambnega ministra in še nekatere vplivne politike. Vse investicije bodo odslej šle preko odbora. Če bo šlo za nakupe letal ali za karkoli, bo moralo biti argumentirano,,, opozarja Zmago Jelinčič, ki se zaveda, da bo med mnogimi ljudmi sila nepriljubljen. Najprej bomo zaklali tvojo mamo! Z novo funkcijo v odboru se je antipatija v vrstah nekdanjih častnikov JLA, od katerih so mnogi v Teritorialni obrambi RS, samo še povečala. V tolikšni meri, da je Jelinčič začel ver- T.TnKP n«*-* A ■2? 2 Prro P r i. a. 1 črtm^Ckj pn7.TWAY od OP1CIRA. Jovanovič P .Ostojič Z. .Milovanovič Z. . Petrovič S f 1 Stojiljkavič S . 2 .Živimo sa f smili Jam* u. i načoj SRBSKOJ Sloveniji , i zovemo a« prot iv MAS IH Uvidi u , Pretimo lično TKBE tvoj ul a z u Slovenački parlament SVAKI TVOJ govor na TV lava ata govori* za &EAMPU r protiv MAS , ČASM1H LJUDI I POŠTENIH u dubini Pravoslavne Crkva • TI GOVNO TRŽIČKO SLOVEMAČKO , da nas ti la tj era* iz NASE DfiUGE DOMOVINE . U kojoj smo oetavi 11 mladost u aa dobro , TITU .PARTIJI ijraa POSBAJUj^aiOVBNACA____Pl JANIČA. Bili ata HLAPAGI Nama SURINA od 45 . I-to tako ostala druga GOVNA, raaličitlh nacija » HAIKU TI JEREKO SVI KOJE NAS PROGONIS aa ZAJEDNIČKE Hrvati i ♦ kukali Jeamo mnogo slavenki one najviše vole srrskt kurac j«st slab od pijanec* 1KUKA.VICA na može ničta , 9. SLO\ENAjČ¥5_^GOVNP_ TI čefi biti URHEN Jano ili potajno . kad ava sredimo kako 1 na koJi NAČIN • RAS E G VRT.TK OS TTp£HA~jSiOBOmr~MILOSEYTCA PRVO ČEMO UDARIT NA K0TNIK0V0J 2 • 7-AKT.AČKMn TVOJU MAJKU ZA KOJU zMaMO DA RADI IAMO ZA TEBE I SHS* SVE JE DOGOVOREHO PODUHVAI SE ZOVE SAJ KAČA, ZA DOBRO SRBIJI Major JOVANOVIČ I ORGANIZACIJA KALEURGDAN Faksimile grozilnega pisma: Majorju Jovanoviču slovenščina in tipkanje nista “jača strana„. jeti grožnjam, ki jih dobiva v pisemskih in telefonskih sporočilih. V sredo, 3. marca, je na Kotnikovo 2, kjer je sedež SNS, prispelo pisemce, na katerem je naslov in srčeca na zadnji strani nakracala otroška roka. Vsebina, ki je več ali manj kljub strašnim tipkarskim napakam naravnost grozljiva, pa nedvomno ni nastala v neizkušeni glavi. Jelinčič je prepričan, da je zadeva resna. Mogoče mu je pritrditi, vsaj kar tiče srbskega vojaškega žargona, če ne gre za neumno šalo, se lahko Slovenci resnično zamislimo nad svojo in varnostjo politikov, pa naj bodo desni, levi ali sredinski. F. F. Ibrahim Dedič: Slovenija naj na primeru moje Promdei banke dokaže, da je pravna država - Ponarejeni bankovci so nam bili podtaknjeni Kdo plača odškodnino Epilog lanskoletne afere s ponarejenimi tolarji. Koprsko sodišče je ustavilo preiskavo zoper Ibrahima Dediča, lastnika zasebne Promdei banke, in njegove sodelavce. Ali je slovenska policija s svojimi slikovitimi aretacijami in brzo^letimi izjavami ustrelila mimo? Kdo bo plačal Dediču in njegovim sodelavcem 36 milijonov mark odškodnine? preddverju ljubljanskega Nisem dvomil v poštenost slovenskega sodstva Gospod Irahim Dedič, dipl. oec., njega dni uspešni gradbenik po Sloveniji, zatem prvi zasebni bankir na območju nekdanje Jugoslavije in zdaj lastnik Promdei banke ter holdinga in devetih drugih najrazličnejših podjetij na Hrvaškem, v Bosni in Sloveniji, ki je lani v zvezi z odkritjem velikanskega števila ponarejenih tolarjev in Še bolj s svojimi nepreračunljivimi potezami dolgo časa polnil naše in tuje časopisje, je doživel veliki trenutek: zoper njega in njegove sodelavce je koprsko sodišče ustavilo kazenski pregon. „V tistih razburljivih dneh sem bil že na robu obupa, globoko v sebi pa nisem ni-Jcdli podvomil v poštenost ■slovenskega sodstva," je venomer ponavljal pred dnevi hotela Holiday fnn, kjer je sklical tiskovno konferenco, da bi naribal nos novinarjem in javnosti sporočil, kako je on žrtev višjih interesov najrazličnejših institucij in lobijev. Le minuta je gospoda Dediča znova ločila od nove zamere, kar sedemindvajset minut je pustil čakati šestindvajset novinarjev, da bi začel z njimi konferenco. Užaljeni novinarji so pravkar kolektivno odpovedali gostoljublje, ko jim je natakar k sreči postregel s kavo in tako nevede rešil Dediča in njegovo žaljivo obnašanje. Gospod Dedič je namreč za vsako ceno želel srečati gospode z nekdanje ljubljanske televizije, ki bi mu naj lani posebej gorko začinili življenje. Navzlic naporom od TV Slovenije kolegov ni bilo. Želim h gospodoma Kučanu in Drnovšku Po že omenjenem zapletu in nejevolji novinarjev so ti le poslušali Dedičevo poročilo o poslovanju Promdei banke, o najnovejših podatkih in načrtih Promdei banke ter holdinga in načrtovanem sodelovanju s slovenskim gospodarstvom. „Ne glede na to, da je moja banka zaradi instalirane afere s ponarejenim denarjem utrpela velikansko škodo, zunanji strokovnjaki jo ocenjuje po 'mehki’ različici na 3o milijonov mark, sem jaz še naprej pripravljen sodelovati s slovenskim . gospodarstvom. Ker mi do danes' še niso v Slove- ■ niji omogočili ustanovitve ali odprtja predstavništva moje banke, v Kopru in Novi Gorici sta le menjalnici, želim priti h gospodu predsedniku Kučanu in k predsedniku vlade, gospodu Drnovšku, da ju osebno seznanim z intrigami na moj račun. Pred dnevi sem se vrnil iz Avstralije in z Nove Zelandije, kjer sem k sodelovanju pritegnil naše izseljence in tamkajšnji kapital, o sodelovanju kapitala in banke iz Abu Dabija pa sem že tako govoril. Gre za velik kapital, poceni kapital, ki ga tudi slovensko gospodarstvo potrebuje. Gre za poštene odnose, gre za povsem čiste račune, zato po vsem tem zdaj upravičeno predvide- vam, da ni nobenih preprek več.“ Na vprašanja novinarjev, kdo bi naj gospodu Dediču in njegovim sodelavcem povrnil velikansko škodo, ki jo zaradi omenjene afere dokazuje in bi jo naj njegova banka ter sodelavci utrpeli, vsega skupaj 36 milijonov mark, Dedič odgovarja, da to ni njegov problem. Kar je seveda tudi res, saj se ve, čigava je policija in v kateri državi se je vse to dogajalo. Ostane morebiti le vprašanje državljanom te države, če bodo tudi to breme ponižno sprejeli k ostalim bremenom na svoj hrbet. Toda to je že druga zgodba. js * Studio za propagandno fotografijo in film, d.o.o. Roman Fonda • 63000 Celje; Trg svobode 10; rt 063/28-71.1 5. STRAN 10. marca Sta Celjana res tihotapila šest kilogramov mamila? Čigavo je mamilo? V torek, 2. 3. so slovenski policisti na mejnem prehodu Petiševci ob 15. 45 med rutinskim preverjanjem v avtomobilu znamke volkswagen golf odkrili šest kilogramov hašiša. V vozilu sta bila celjska podjetnika, 26-letni Vinko S., po poklicu natakar, in 25-letni Peter P., po poklicu elektrotehnik. Oba tr- dita, da za mamilo nista vedela. V Petiševcih, ki ležijo med Murskim Središčem na hrvaški in Lendavo na slovenski strani, so ta dan obmejni policisti opravljali rutinsko kontrolo. Ob pregledu avtomobila, v katerem sta se pripeljala Celjana in kot se je kasneje izkazalo, osmega po vrsti, so v prednjih desnih vratih našli več zavitkov v skupni teži 5.65 kg, v zadnjih desnih pa še dva zavitka, ki sta skupaj tehtala 0.60 kg. V vseh je bila zavita marihuana s hašišem. Osumljenca zatrjujeta, da se jima še sanjalo ni, kakšen tovor vozita v avtu in daje bilo mamilo podtaknjeno. Kdo bi lahko storil kaj takšnega, ne vesta, prepričana pa sta, da sta bila morebitnim tihotapcem kaj lahek zalogaj, saj sta se vračala iz Turčije, kamor sta se bila odpravila kupovati metrsko blago. Končno besedo bo seveda imelo sodišče, mi pa smo od njiju dobili izjavo, ki jo tudi objavljamo. Pustni torek „Na pustni torek,“ pripoveduje V. S., „sva se odpravila na pot do Istambula. Splošno poznano je, da je v Turčiji tekstil dokaj poceni in tako sva se odločila, da od tam uvoziva v Slovenijo nekaj metrskega blaga. Potovala sva dva dni. Najprej na Hrvaško, od tam na Madžarsko in nato čez Srbijo in Bolgarijo v Turčijo. S sabo sva vzela štiri tisoč mark. V Istambul sva prišla okrog dveh popoldne in se odpeljala do Hotela Asia v četrti Aksray. Avto sva parkirala pred hotelom, se prijavila na recepciji in odšla na počitek, saj sva bila od naporne vožnje zelo utrujena. V petek zjutraj sva se odpravila po blago v Burso, slišala sva, da je tam najcenejše. Bursa leži dobrih 300 km od Istambula proti Aziji, ob Egejskem morju. Pri firmi Okyay Tekstil, ki se nahaja v ogromni zgradbi, polni majhnih trgovinic, sva za 15.000.000 turških lir kupila 1704 metre blaga. Avto sva pustila v garaži, v spodnjem nadstropju, sklepanje posla pa je trajalo celo popoldne, saj sva dobro ogledala cene pri vseh trgovcih, se končno dogovorila za najugodnejšo varianto pa tudi barantati je bilo treba. Vsak prišlek je za turškega trgovca odlična poslovna priložnost in če ne znaš barantati, te lahko dobro odrejo. Kasneje sva ugotovila, da je avto ta čas stal sam najmanj sedem ur in če bi kdo hotel kaj skriti v njega, bi imel časa na pretek. Pregleda nad njim pa nisva imela tudi prej in kasneje v Istambulu, tako da niti ne moreva natančno reči, kdaj in kaj se je sploh zgodilo. No, saj ste lahko brali v časopisih, kaj se je zgodilo." V Istambul in domov „Še pred polnočjo sva se vrnila v najin hotel v Istambulu, soboto in nedeljo pa sva izkoristila za ogled znamenitosti in obisk restavracij s turško hrano," pripoveduje P. P. „V nedeljo zvečer sva se odpravila na pot proti domu. V Bolgariji se nama je pokvaril avtomobil in mehanik nama je za malenkostno . popravilo zaračunal petkrat preveč. Ker si zaradi tekstila nisva upala prek Srbije, sva šla čez Romunijo, po luknjastih cestah, polnih živinskih vpreg. Pri izstopu iz Romunije nama je zmanjkalo denarja, saj sva poleg ostalih nepredvidljivih stroškov morala plačati še takso na bencin, ki sva ga imela v rezervni posodi." V. S. nadaljuje: „Na poti čez Madžarsko sva ugoto- vila, da nama bo do slovenske meje zmanjkalo goriva, zato sva pri Virovitici hotela prestopiti na Hrvaško. Tam so od naju zahtevali 500 DEM tranzitne takse, ki jih seveda nisva imela. Tako sva se obrnila nazaj in v nekem skladišču shranila blago in se odpravila na Hrvaško, kjer sem si pri nekem prijatelju sposodil denar za pot do ' doma." Konec poti „V torek ob četrt do štirih popoldne sva prišla na prehod Petiševci, kjer so naju pe- dnjih vratih. Kmalu sta prišla še dva kriminalista, za njima naju je zaslišal še njun šef in nato carinski inšpektor, ki nama je sporočil, da nama je odvzeta prostost. Od tam so naju odpeljali na UNZ Murska Sobota, kjer so naju spet na hitro zaslišali. Vsem sva povedala, da ne veva, za kaj sploh gre. Potem so naju odpeljali na sodišče, kjer sta naju zaslišala še preiskovalni sodnik in javni tožilec. To je bilo že nekje okrog polnoči. Odvzeli so nama potne liste in naju ob dveh zjutraj izpustili. Ker nisva imela denarja, so nama dovolili ostati na postaji do jutra. Zju- licisti postavili na stran. Rutinska kontrola. Čeprav sva bila že utrujena od vožnje, se nisva vznemirjala, saj sva bila že blizu doma pa tudi sanjalo se nama ni, kaj bodo našli v avtu. Pregledali so notranjost, odprli pokrov motorja, preverili serijski številki, potem pa so naju povabili, naj stopiva v uradne prostore na toplo. Tam sva čakala nekaj časa, nato pa je prišel policist z zavojčkom, oblepljenim s črnim selotejpom v roki in naju vprašal, koliko jih je še. v avtu. Debelo sva ga pogledala. Nato so naju ločili. Potem so pripeljali psa, ki je našel še en zavojček v za- traj sva z avtoštopom odšla domov. To je vse." Kaj zdaj? „Zdaj čakava na konec preiskovalnega postopka in na sojenje," še dodajata Celjana, „ves čas pa se sprašujeva, kdo in kdaj nama je podtaknil mamilo." Na vprašanje, kaj menita, da se jima obeta, je V. S. odgovoril:,, Upam, da bo sodišče odkrilo pomoto," P. P. pa: „Nič ne pričakujem, ker z vsem tem nimam nič." Vasja Ocvirk Priprave na skupen nastop in sodelovanje sindikatov Delavsko solastništvo V petek so se na Ptuju na pobudo NSS srečali pred-Zveze Svobodnih sindikatov Slovenije, sindikatov Pergam in NSS, ki so se pogovarjali o procesih lastninjenja in o nujnosti skupnega nastopa-njfc sindikatov. Dušan Semolič je v imenu Zveze svobodnih sindikatov najprej poudaril pomen med-sindikalnega sodelovanja in pozdravil pobudo neodvisnih sindikatov, kajti sodelovanje med sindikati je po njegovih besedah nujno, saj 80 sestavljavci zakona o lastninjenju popolnoma pozabili na zaščito delavcev. »Zavzemamo se za soupravljanje delavcev in za niožnost nastajanja delavskih podjetij, ki bi bila v pretežni meri last v njih zaposlenih delavcev. Ni ra-zloga, da zaposlenim ne bi zaupali, da se bodo obnašali kot dobri gospodarji. V ZpA je okoli 10.000 podjetij v delavski lasti, ki dobro Poslujejo. Podobno je tudi drugod po zahodni Evropi, zato bi radi to možnost prenesli tudi v Slovenijo," je razložil prizadevanja Zveze svobodnih sindikatov predsednik Dušan Semolič. Kot delavski delež v podjetjih bi bilo potrebno upoštevati tudi premalo izplačane osebne dohodke oziroma razliko med tem kar delavci dobijo in istim, kar jim pripada po panožnih kolektivnih pogodbah. Poudaril je, da se s temi prizadevanji sindikatov strinja tudi Gospodar- ska Zbornica oziroma menedžment. Sodelovanje sindikatov pa bo še posebej pomembno pri nujnih korekcijah zakonodaje. V tem okviru je opozoril na nujnost čim boljšega poznavanja pozitivne zakonodaje s strani sindikalnih zaupnikov v podjetjih in njihovega nadaljnjega seznanjanja z vsemi zakonskimi spremembami. Zavzel se je tudi za čimprejšen sprejem zakona o soupravljanju in delavski participaciji. Po njegovem mnenju lastninski certifikati niso rešitev, saj nas dostikrat celo odvračajo od proizvodnje blaga in storitev, kar nam edino lahko pomaga na poti iz sedanje nezavidljive situacije. „Garaško delo je edina rešitev". Tudi dušan Rebol predstavnik sindikata Pergam, je v uvodu poudaril nujnost sodelovanja sindikatov v skupnih interesih in potrebah. Predvsem se je zavzel za večje medsebojno strokovno sodelovanje sindikatov in njihov skupen nastop pri ustanavljanju delavske zbornice. „V tem okviru je potrebno ustanoviti delavski lobi, ki bo lahko združen enotno pa- riral ostalim". Omenil je tudi proces lastninjenja, ki bo terjal premike v logiki delovanja sindikatov. Nujno bo zagotoviti osnovo za enakopraven start delavcev v procesu lastninjenja. Kritiziral je delovanje sklada za razvoj, ki v primerih, ko želi prodati podjetje, pričakuje, da se bodo delavci odpovedali tudi svojemu 20-odstotnemu lastniškemu deležu v podjetjih, ki jim po zakonu pripada. Zavzel se je za možnost delavskega odkupa podjetij ali njihove dokapitalizacije. Kritiziral je tudi delovanje bypass firm, Id jih ustanavljajo direktorji različnih družbenih podjetij, in ki imajo ponavadi povsem enak program kot družbene firme. Takšno delovanje pomeni popolno nespoštovanje konkurenčnih klavzul, zato je zahteval revizijo takšnega poslovanja. Dušan Rebol je imenu sindikata Pergam predlagal, da se podjetja, ki so v velikih težavah, najprej sanirajo in šele nato lastninijo, kajti drugače se lahko takšno podjetje proda za minimalno ceno. Opozoril je tudi na pomanjkanje zakonodaje, lu bi urejala soupravljanje delavcev in na odpravljanje delavskih svetov v podjetjih, kjer vse bolj k vazi Upravni odbori, sestavljeni po merilih poslo- vodstev, prevzemajo stvari v svoje roke, ne oziraje se na delavce. Zato je tudi Rebol je poudaril potrebo po sprejetju zakona o soupravljanju delavcev, vendar pa je obenem zelo neugodno ocenil sedanji osnutek tega zakona, ki je po njegovem mnenju daleč pod merili zahodne Evrope na tem področju. Rastko Plohl je v imenu neodvisnih sindikatov pritrdil razmišljanjem svojih predhodnikov in dodal, da se neodvisni sindikati že dlje časa ukvarjajo z razkrivanjem negativnih trendov v podjetjih, kjer pogosto prihaja do pravih kriminalnih dejanj. Posebej je omenil poizkuse prilaščanja premoženja s strani vodstvenih struktur v obliki menedžerskega zavarovanja, ki ga mnogi vodilni delavci izkoriščajo za svoje bogatenje, neupravičene nakupe razkošnih avtomobilov, ustanavljanje bypass firm in uničevanje družbenega premoženja. Dotaknil se je tudi špekulacij z nacionalno lastnino na najvišjih nivojih in opozoril, da s tem izgubljamo svojo ekonomsko suverenost, Janez Vodnar Trgovska družba "SAVINJSKI MAGAZIN" d.o.o. ŽAMEC KREDITNI POGOJI TEKSTIL, AKUSTIKA, DROBNI GOSPODINJSKI APARATI, BELA TEHNIKA, KOLESA, PEČI - DO 4 OBROKE BREZ OBRESTI - DO 9 OBROKOV, MINIMALNI PRIBITEK ZA OBRESTI, MINIMALNI NAKUP JE 20.000,00 SIT - 5% GOTOVINSKEGA POPUSTA PRI NAKUPU NAD 10.000,00 SIT - 5% GOTIVINSKEGA POPUSTA PRI NAKUPU TEKSTILA NAD 7.000,00 SIT - 5% POPUSTA ZA NAKUP TEKSTILA NA BANČNO POSOJILO BELA TEHNIKA IN AKUSTIKA PROIZVAJALCA GORENJE - DO 3 ali 4 OBROKE BREZ OBRESTI - DO 12 OBROKOV, MINIMALEN PRIBITEK ZA OBRESTI, MINIMALNA VREDNOST NAKUPA JE 20.000,00 SIT - 5% GOTOVINSKEGA POPUSTA PRI NAKUPU NAD 10.000,00 SIT - 5% POPUSTA TUDI ZA NAKUP NA BANČNO POSOJILO PREMOG, GRADBENI MATERIAL - DO 4 OBROKE, MINIMALNI PRIBITEK ZA OBRESTI POHIŠTVO - DO 12 OBROKOV IN MINIMALNI FIKSNI PRIBITEK ZA OBRESTI - POLEG TOVARNIŠKIH POPUSTOV OD 12 do 32% PRIZNAMO ŠE DODATNI 10% POPUST, MINIMALNA VREDNOST NAKUPA JE 50.000,00 SIT - BANČNO POSOJILO HMEZAD BANKE DO 6 OBROKOV - SAMO 6,47% PRIBITKA ZA OBRESTI Če že podržavljajo nemogoče, naj podržavijo še ljudi, pravi Jože Kavtičnik, invalid ravenske železarne Devet ton žalosti “Ravenska železarna je bila desetletja simbol socia-listične. izgradnje, paradni konj in podjetje, na katerega je bil obešen razvoj skoraj cele Koroške. Delavci, zvečine udarniki, vsesplošna in najvišja priznanja so se v manj kot letu dni razblinili v eno samo siromaštvo. Največji siromaki pa smo postali delovni invalidi.n Lažna skrb za delavca Jože Kavtičnik, strojni tehnik, star 44 let, doma Ob Suhi 19 na Ravnah, sodi med tiste stotnije odvečnih iz ravenske železarne, katerih bi se enkrat za vselej rada rešila železarna in so odveč državi. Jože je invalid. “Devetega januarja 1991, torej pred dvema letoma, je prišlo do nesreče. Najprej naj poudarim, da ničesar ne krivim sodelavca, prišlo je pač do nesreče, kot do nekaj deset podobnih, ki se iz dneva v dan dogajajo vsepovsod po svetu. Toda pri tej nesreči sem bil žrtev jaz. Res je, poceni sem jo odnesel, toda postal sem invalid in vse od nesreče breme kolektivu,,, žalosten ugotavlja. Naj spomnimo: med prevozom z žerjavom se je devet ton težak tovor železa snel in za noge priklestil Jožeta Kavtičnika. Po dolgotrajnem zdravljenju so mu zdravniki rešili noge, vendar mu je ostala “umetna otr-ditev gležnja,,. Zdravniške komisije so ugotovile invalidnost tretje stopnje in mu odmerile delovno sposobnost opravljanja delovnih opravil med sedenjem. “Zadeva se v osnovi spremeni, ko si žrtev ti sam. Še posebej pa vsa reč zaigra, če pride do razmer, kot so danes. Kapitalizem gor, kapitalizem dol, socializem sem ali tja, treba je na glas priznati, da je imel delavec pred osvoboditvijo večjo zaščito, vrednost dela je bila večja, socialna varnost pa tudi. Še posebej pride do izraza to razvrednotenje človeka, če je ta invalid. Kakršenkoli, s prirojeno delanezmožnostjo ali osiromašen sposobnosti zaradi garanja, nesreče pri delu. Kajti dela več ni za zdrave, mlade in šolane, kaj šele za izmozgane ali invalide. Poglejte moj primer: leto dni sem bil v bolniški in zdaj sem uvrščen na 'čakanje’, kot trajni 'višek'.,, S podržavljenjem slovenskih železarn so vodstva vseh železarn preložila breme prezaposlenosti, ki je tudi železarne tiščalo pod vodo, na -državo. Država zdaj meče delavce na cesto, država je postala najkrutejša mačeha ljudem, ki so taista - država. “Slovenija me danes spominja na svinjsko korito. Pred osamosvojitvijo je bilo ob tem koritu pet, deset svinj, zdaj pa se jih je nagnetlo brez števila in bodo to ubogo državico požrli in če je delavec, kot jaz, osnovna celica te družbe, svobodne in na poti v Evropo za vsako ceno, je ta cena prevelika. Nočem v Evropo tako in takšen, ubog. Tudi Evropa me takšnega ne bo vzela in me ne mara, ker ima meni podobnih že sama dovolj,,, zagrenjen na glas razmišlja Jože. Dan se mu je slabo začel. Odkar je črno na belem zapisano, da je “trajni višek,,, mu jutra več ne prinašajo ne smeha in ne radosti. Danes je prejel papir in pripis, daje “pritožbo vložiti v petnajstih dneh,,. “Moj odvetnik, gospod M. Inkret še ni uspel preko sodišč iztožiti moje pravice zaradi nesreče, ko ga želim prositi, da mi naj pomaga še pri tej najbolj kruti usodi, ki lahko doleti človeka pri štiriinštiridesetih ali po dvajsetih letih dela. V teh razmerah in politični neprizadetosti, ko tisti, ki smo jim zaupali in jih volili, danes pihajo v isti rog osebnega okoriščanja, lahko imaš deset odvetnikov, pa ti ne morejo pomagati. Vem, da je tako, vendar ostane odvetnik tvoje zadnje upanje. Ko me zadene malodušje, kot zdaj, na glas zakolnem, da bi me tistih prekletih devet ton jekla rešilo vsega, če bi padlo dvajset centimetrov naprej . . . Tako pa mi ostaja le kaj klavrna bodočnost, ko boš v breme sebi in vsem, ko boš imel toliko, da ne boš niti krdjmil niti živel. V takšnih razmerah pa ti je povsem vseeno, ali si v Evropi ali še vedno na Balkanu. Zato komaj čakam, da bo tudi ostalim prekipelo, rad se jim pridružil, ker zdaj nimam več ničesar, kar bi mi lahko še vzeli, ali kar bi lahko še izgubil .. . „ LucaS Kdo je kriv za smrt petorice v štorski železarni? A. Burič je po šestih letih uspel izboriti obnovo postopka Je obtoženi nedolžen? Februarja 1987 se je v štorski železarni, v obratu elektroobločnih peči zgodila huda tragedija — prevrnil se je talilni lonec in žareča žlindra je usmr-tiilB_P.et ‘ljud!,Jie dva pa sta bila hudo poškodovana. Celjsko Temeljno sodišče je obsodilo nekatere delavce, med njimi na leto dni zapora tudi Alojza Buriea, ki je bil takrat vodja obrata elektroo-Alojz Bvirič je po dolgih letih pravdanj* n£ mariborskem Višjem sodišču uspel doseči ob-nsvo postopka. Konstrukcijska napaka „Do te hude nesreče je prišlo zaradi konstrukcijske napake livnega lonca, za katero pa jaz nisem odgovoren,1, trdi Alojz Burič. „Livni lonec oziroma ponvca, kot jo mi imenujemo, naj bi bila dograjena oziroma povišana za 252 milimetrov, vendar pa nosilni pečati niso bili spremenjeni in so ostali na isti višini. Zato se je težišče lonca bistveno spremenilo. Eden od delavcev v nočni izmeni je še odrezal eno varovalko, in nato je prišlo do prevrnitve tega lonca, kar je povzročilo katastrofo.“ Javni tožilec in preiskovalni sodniki so osumili štiri delavce - direktorja tozda, delovodjo nočne izmene, po-novčarja, ki je odrezal varovalko in delavca, ki je iz peči nalival tahno v ponev. Ti štirje so bili v prvem krogu sojenja na celjskem Temeljnem sodišču obsojeni-. Delovodja na štirinajst mesecev zapora, direktor na 12 mesecev, ponovčar, ki je odrezal varovalo, je dobil 7 mesecev zapora, livar, ki je nalival talino v lonec, pa je bil obsojen na pogojno kazen. Pa. izrečeni obsodbi na prvostopenjskem sodišču so se vsi štirje pritožili na Višje sodišče, pritožil pa se je tudi javni tožilec. Višje sodišče je direktorjev primer vrnilo na prvostopenjsko sodišče, delovodji je zvišalo kazen za štiri mesece in potrdilo kazen ponovčarju. Dodatno pa so obtožili tudi Alojza Buriča. obratu zadolžen za čiščenje in nalivanje ponovc, in da nisem strogo izvrševal svojih dolžnosti. Kljub temu, da se je nesreča dogodila ponoči, ko sem jaz doma spal. Sodišče je trdilo, da je bila ponovca tehnično urejena, in da je kriv človeški faktor. Sojenje je bilo v dveh urah zaključeno, meni niti niso dovolili kaj dosti govoriti, če sem hotel kaj povedati so rekli: 'To že vse vemo ...,’“ pripoveduje Alojz Burič. „Teden dni po nesreči je geodetski zavod v Celju napravil posnetek konstrukcije Je direktor res nedolžen? „Na ponovnem sojenju na celjskem Temeljnem sodišču je bil direktor Gojko Ma-nojlovič oproščen, jaz pa se bil obsojen na 12 mesecev zapora. To so utemeljili s tem, da sem bil kot odgovorna oseba v tem ponovce. Iz posnetka je razvidno, daje bila ponovca dejansko višja 350 milimetrov, ne le 250, kot so mislili. Vse izračune iz načrta, ki so ga napravili v Metalni v Mariboru, pa so delali za 250 milimetrsko povišanje talilnega lonca. Te izračune je delal mag. Pnkl iz Ljubljane. Zato je sodišče menilo, da če bi bila ponvca pravilno nalita, do nesreče ne bi prišlo. Z dokumenta, ki ga je podpisal direktor Manoj-lovič je razvidno, da so hoteli povečati kapaciteto obstoječih ponovc od 50 na 60 ton. Zato je bil izračun težišča prilagojen 250 milimetrskemu povišanju lonca, , vendar pa je bil lonec dejansko povečan za 350 milimetrov, zato težišče ni bilo ustrezno povečano. Predpisi iz rokava Ker ni bilo predpisov za jeklarstvo, je republiški inšpektor za varstvo pri delu izjavil, da tehnični predpisi za livarsko industrijo odgovarjajo tudi za jeklarstvo. Konstrukcija ponovce je tem predpisom odgovarjala, zato so direktorju Manojloviču razveljavili kazen in obdolžili mene češ, da je bila ponovca tehnično brezhibna, krivec za nesrečo pa človeški faktor, za kar sem jaz odgovoren, saj direktorjeve pooblastila ne segajo tako nizko,“ razlaga Alojz Burič in nadaljuje: „Poiskal sem, zapriseženega sodnega izvedenca Zlatana Malanška, dipl. ing. metalurgije, ki je ugotovil, da konstrukcija ponovce ne ustreza niti li-varniškim predpisom. O tem smo obvestili sodišče v Celju, ki pa je odgovorilo, da zunanja višina ponovce ni revalvanten podatek za izračun težišča. Njegovega mnenja sodišče ni upoštevalo kot dokaz, zato ker ga ni sodišče hnenovaio' za izvedenca; ampak'sem ga sam prosil. Spodbijali smo tudi pravilnik, saj pravilnik za livarniško industrijo ne ustreza tudi za jeklarstvo, kjer sta način in režim dela čisto drugačen kot v jeklarstvu." Alojz Burič in njegovi zagovorniki so si priskrbeli tudi nemške DIN standarde za jeklarsko industrijo, ki so po njihovih besedah, popolnoma drugačni od livarskih, ki naj bi za jeklarstvo veljali pri nas. Vendar teh dokazov celjsko Temeljno sodišče ni upoštevalo in ni hotelo obnoviti postopka. Zaradi vsega tega je njegov odvetnik Pavel Rojs pisal Vrhovnemu sodišču in zahteval izločitev celjskega sodišča. Celjsko Višje sodišče je bilo izločeno in namesto njega določeno mariborsko Višje sodišče, ki je ugoto- vilo, da obstajajo utemeljeni razlogi za obnovo postopka. Zaradi vsega tega je njegov odvetnik Pavel Rojs zahteval, na predlagano delegacijo Višjega sodišča v Celju, je Vrhovno sodišče določilo Višje sodišče v Mariboru kot pritožbeno sodišče. Tako bo sedaj postopek obnovljen na celjskem Temeljnem sodišču. Mariborsko temeljno sodišče je, kot je razvidno iz njihovega sklepa, ugotovilo, da je povišanje livnega lonca zahteval direktor Manojlovič. »Še danes mi je enako hudo, saj so bili to moji sodelavci. Do nesreče je prišlo, ko jaz nisem bil v službi. Menim, da so nekateri veliko več krivi kot jaz, vendar pa so na prostosti, res pa je tudi, da so nekateri kazen že prestali, čeprav niso bili poglavitni krivci«, je ob koncu zatrdil Alojz Burič. Janez Vodnar Življenjska poezija kmetice z’Marofa pri Lesičnem Jožefine večerne misli PeSCena ura izživetih drobcev Jožefe Kovačič je dragocena in polna, dano ji je, da se izteka že v štiriinosemdeseto leto, v vsako z drugim ritmom, novimi vtisi in ljudmi. Kmetica z Marofa pri Lesičnem je preživela moževo smrt med vojno, s petimi otroki je okusila nemško taborišče in požig domačega ognjišča. Svoje spomine je ob osamljenih večerih beležila na papir in v zatonu njenega življenja je izšla kot majhna krona še pesniška zbirka. Njen rod pa nadaljujejo otroci, petnajst vnukov, osemnajst pravnukov in tudi že pra-pravnukinja. ..Verjetno se v samotnih večerih niti ni zavedala, da svojim potomcem tako poklanja svojevrstno dediščino, kakršne ni deležen vsakdo. Res, da je nekatere dogodke popisala večkrat, da so se nekatere pesmi dopolnjevale na več mestih, da njene besede niso izpiljene in izšolane, je kot žena, ki je celo svoje življenje preživela zgolj na zemlji in kateri ni bilo dovoljeno, da bi si pridobila kaj več kot osnovno znanje, s tem naredila veliko," je v predgovoru k ..Večernim mislim" zapisala ena od vnukinj Marjana Kovačič. * V odraslost s poroko Jožefa Kovačič se je rodila v Zibiki leta 1910, v imenitni družini, kot pravi sama, ki je štela štirinajst otrok. Oče Martin in mati Marija sta bila dobra vzgojitelja in ljubeča starša. Mati je bila izredno pobožna Zenska, ki je najprej želela služiti bogu, potem pa se Je vendarle poročila in si želela, da bi imela veliko otrok, da bi katera od hčera odšla v samostan. „In so šle tri," pravi Jožefa, ki je bila pridna učenka in Je želela na učiteljišče. Zelja se ji kljub prizadevanjem učitelja Bla-zinška, ki je prosil njene starše, ni uresničila. V družini so imeli že dva študenta, oba fanta, kar je bilo za kmečko družino dovolj, starša se nista pustila omehčati in Jožefa je ostala doma na kmetiji: ..Po končani šoli seje zame začelo pravo kmečko delo, z motiko, srpom, grabljami, vilami in še marsikaj, česar doslej nisem bila vajena." Minilo je nekaj let in nastopilo je tisto odločilno, Jožefi je bilo osemnajst...in obrnilo se je drugače, kot si cerkovnikovemu sinu. Pilštanjskemu župniku Rauterju je pisal in se pozanimal, kam odhaja Jožefa, kakšen človek je Jožefm izbranec. Župnik je odgovoril, da je Kovačičev Tonček dober, pošten in veren. In stekle so priprave na poroko in na njen odhod. Poročila sta se leta 1929 na Tinskem. Jožefa se z veseljem spominja teh oddaljenih dni, tudi Antonovega prepričevanja in njenih ugovorov. Obljubil ji Je celo, da bo po poroki še leto dni lahko spala pri njegovi mami. ..Seveda ni bilo tako, saj sem že po enajstih mesecih povila prvega otroka, hči Kristino," se hudomušno nasmehne Jožefa. Ko je v drugo pričakovala otroka, si je želela sina naslednika, dobila pa je hčer Marico. Potem je povijala sinove, Frančka, Lojzeta, Tončka in Janka. Okus po nemškem lagerju Tudi na Marofu so občutili vojno, začelo seje medsebojno sovraštvo, beganje in skrivanje po gozdovih. Leto 1942 Je bilo za Jožefo katastrofa: ..Januarja je umrl sin Tonček, star štiri leta in pol. V treh dneh Je bil zdrav in mrtev. Mož me je tolažil, da bo Se z ostalimi otroki hudo. Kot bi videl v prihodnost..." Jeseni istega leta so h Kovačičevim prišli Nemci. Kričali so in streljali in začeli Antona pretepati, hoteli soju odpeljati. Dejal je, da žena ne more z njimi. Začeli so pretepati še njo. „Moža so odpeljali, mene pa pustili na pol mrtvo na tleh. Bila sem noseča," pripoveduje Jožefa. Je zamišljala. „Misel, da bi se morala poročiti, mi ni šla v glavo. Snubce, ki so se oglašali pri nas, sem uspešno zavračala. Vsaj eno leto se še nisem želela omožiti. Sestra Lončka, ki se je pred tremi leti poročila k Potočnikovim na Marof, je vztrajala, da se poročim tudi Jaz. K njenemu sosedu Antonu, ki bi bil Cisto pravi zame, je govorila staršem. Njen mož je prišel k nam in poprosil starše za dovoljenje, nisem pristala in svak je odšel brez odgovora na Marof. Pregovarjanje se je nadaljevalo in sestri je končno uspelo. Ze naslednji dan je prišel moj bodoči mož Anton in zmenili smo se za oklice," se spominja Jožefa. Župnik Jelšnik iz Zibike Je imel očitno z mladim dekletom drugačne načrte, namenil jo je V strahu in žalosti je rodila sina Tineta, ki Je živel dve uri. „Moža so odpeljali v mariborske zapore, ni ga bilo več domov. Prišlo je le pismo, s katerim se je smel poslednji-krat posloviti od svojih dragih." Po Kovačičeve so prišli kmalu. Odvedli so ji najprej na Planino, Kjer so stali sredi trga prezebli, lačni in prestrašeni ter ugibali, kaj se bo zgodilo z njimi. Naprej so jih peljali v Sevnico, od tam pa v Celje v staro šolo. četrti dan sojih natlačili na vlak ter na kamione in odpeljali v Fronleiuten blizu Gradca. „Tam so nas ločili, otroke, starejše od deset let, so ločili od mater. Imela sem Se enega majhnega otroka in nisem ostala sama," pripoveduje Jožefa. Naslednja postaja je bil nemški Reisbach, tja so prispeli na veliki četrtek. Po dveh mesecih so šli ponovno na pot in pristali v taborišču Bamberg. Začetek na ruševinah „Aprila leta 1944 sem dobila dovoljenje, da grem z otroki domov. Rešeni smo bili in vrnili smo se zdravi." Komaj so se navadili na dom, so doživeli novo grozo. Nemci in ustaši so jim požgali hišo in do konca vojne so Pri osemnajstih letih, pred odhodom v zakonski stan ostali v Zibiki pri Jožefini sestri. Prebivali so v svinjskem hlevu. „Vojne je bilo konec, začeli smo na novo. Veliko sem premišljevala o času v taborišču, o ponižanjih in grozi, kar smo preživljale matere in 4e-kleta. Svoje moči smo podeseterile, da smo mogle obstati. Dim krematorija nas je v strahu pred smrtjo opozarjal, mučil in hkrati vzpodbujal. A vrnili smo se v sedanjost. Vsi so nam pomagali, brat, sestra in ostali. Zgradili smo si novo domovanje in življenje se je začelo umirjati," se spominja Jožefa. Naprej je šlo z otroki in za otroke, odraščali so, hodili v šole in si ustvarjali svoja življenja. V Jožefo se je vraščal mir. Za otroke sta imela z možem načrte, kaj bodo postali, ko odrastejo: „Prva, da bi bila učiteljica, ker je bila pridna učenka. Zdaj je medicinska sestra. Druga bi naj bila kme- tica, saj Ji je vsako delo uspelo. Zdaj je v Ameriki. Tretji, naslednik in gospodar. In tudi je. četrti, da bi bil mlekar, ker smo si mislili urediti mlekarstvo. Zdaj je v Ameriki. Peti, da bi bil duhovnik, saj se je že sam tako predstavljal. Bog je že prej vedel, kakšni časi bodo in ga je vzel k sebi že v petem letu. šesti, da bi bil zdrav- nik. Zdaj Je elektrotehnik." Jožefa Kovačič ostaja na marofški kmetiji, rada razmišlja o minulih časih in o času, ki je sedaj in Je namenjen njenim otrokom, vnukom in pravnukom. Ksenija Lekič DENAR ZA AKTIVNE! • Splošna banka Koper • Komercialna banka Nova Gorica • Kreditna banka Maribor • Splošna banka Celje • Dolenjska banka Novo mesto • Splošna banka Velenje • Pomurska banka Murska Sobota • Gorenjska banka Kranj Plačilna in kreditna kartica 5olitične trgovine za vsako ceno, torej ni izdala obljub. SDK napačno misli, da je del evropske krščanske demokracije, saj je na ta primer v Italiji odprta tudi laični strani, ki spoštuje krščanski etos. Pri nas pa je vernik nekako avtomatično krščanski demokrat. Glede na resorje, ki si jih je SDK pridobila, bo imela stranka še glavobole. Druga tema: Ne morem opravičiti glasnosti stanovalcev nacionaliziranih stanovanj. Samovoljo je mogoče zakonsko preprečiti. Za stanovalca ne sme biti pomembno, komu plačuje najemnino, ki mora seveda biti tržna, kot povsod. Gospodar mora zato poskrbeti za popravila in vzdrževanje, česar do danes „upravljalci“ večinoma niso delali ali so delali samo približno. Na začetku nacionalizacije dobro ohranjene stavbe so v petdesetih letih se-. veda razpadle in se jim je znižala vrednost. Čemu toliko hrupa, ko so premnogi, brez stanovanjske pravice, morali brez vsake pomoči poskrbeti za svojo streho? Pa še nekaj: denar za stanovanjski sklad smo plačevali vsi, danes nas je precej ostalo praznih rok. TATJANA MARUŠIČ, Solkan programu, popravke itd., ni pa bil pripravljen po dveh mesecih sprejeti dialoga o povsem drugačnih zasnovah kulturne politike na področju filma, ki ga hoče vsiliti skupina filmskih delavcev. Odbor je na tej seji sprejel takšno kulturno politiko na področju filma in MIK je zavezan to kulturno politiko na tem področju tudi izvajati, saj je po ustavi in zakonu odgovoren skupščini in njenim organom. če se komu sanja kaj drugega, se mu lahko, toda MIK bo izvajal tisto, k čemur je zavezan. To je vse, kar sem povedal v pojasnilu. Tečajev o pravni ureditvi države in o tem, kaj je kulturna politika in kaj ni, ne nameravam prirejati zastonj. S 'tem tudi končujem. Že drugič ponovljenih dejstev pa ne nameravam ponavljati še tretjič. PETER JIOŽIČ, Ljubljana PREDLOG Končno smo prišli do izhodišč projekta sanacije in rekonstrukcije slovenskih železarn, na osnovi katerih je bil sprejet ustrezen zakon. Nas seveda posebej zanima področje varovanja okolja. Ugotavljamo, da gradivo vsebuje predvsem obsežen opis ekoloških prizadevanj v slovenskih železarnah vse od leta 1963. Nismo pa zasledili niti ene naloge, ki 6i jo bilo treba še opraviti. Sesta-vljalci so celo zapisali: „Slovensko jeklarstvo je glede na ekologijo praktično sanirano po strogih svetovnih ali domačih zakonih, predpisih in usmeritvah." Čeprav je ugotovitev vezana na jeklarstvo, pa ne drži, zlasti pa to preprosto ni res, kar zadeva družbe, ki sestavljajo železarski koncern v celoti. Za primer navajamo nekaj ugotovitev iz štor. Po namestitvi nove naprave za vpihavanje v štorski jeklarni, se ob vpihavanju vije rdeč dim daleč naokoli - kot nikoli poprej. Iz ugotovitve sekretariata za urejanje prostora in varstva okolja občine Celje povzemamo naslednje: „Železarna Štore pa do sedaj ni učinkovito zmanjšala emisij prahu in težkih kovin." (Ugotovitev je iz decembra 1992, dopis UR-92/NM ŠEG.) Železarna štore, njene družbe na 12 mestih spuščajo odplake v Voglajno, le v enem primeru so prečiščene. Voglajna je pod železarno v II. do III. kakovostnem razredu. Železarna nima ustrezno urejenega odlagališča trdih odpadkov in se domala vsak teden dogaja, da se na odlagališču kadi zaradi pripeljane žlindre, ki ni dovolj ohlajena. Železarna tudi ni uredila prejšnjega, črnega odlagališča. Podobne razmere ugotavljamo za mnoge druge družbe koncerna. Zato predlagamo, da se projekt sanacije in rekonstrukcije slovenskih železarn dopolni in da državni zbor naloži vodstvu koncerna, da v najkrajšem času pripravi časovno in finančno ovrednoten program naložb za varovanje okolja. Sodimo, da bi bil tak program lahko predložen še v prvem polletju 1993 in da bi se o njem najprej izrekla odbor za infrastrukturo in okolje DZ. LIPIČ KAREL, SEG, Ljubljana V MLINU SE DVAKRAT POVE ... Ker so stvari zapisane, jih bom izjemoma ponovil še enkrat. Tridesetega novembra je predsednik Rudi Šeligo sklical 21. sejo odbora skupščine Republike Slovenije za kulturo in varstvo kulturne dediščine. Dnevni red je obsegal deset točk, ki so pomenile konkretno gradivo temeljev programa kulturne politike ministrstva za kulturo, in 7. točka je obsegala „očrt modela organizacije kinematografije v Republiki Sloveniji s posebnim poudarkom na filmski proizvodnji". Naj povem, da ta študija - ki na IjO straneh z ustanovitvijo Centra za film, agencije za film ter novo organiziranostjo kinematografske mreže in filmske proizvodnje, ki jo je izdelala skupina strokovnjakov v letu in pol - uveljavlja programsko kulturno politiko na področju filma, sku- • paj s splošnim zakonom o kulturi, v katerem so določbe, ki z zakonskimi normativi uveljavljajo te nove vsebinske in orga--nizacijsko sistemske rešitve, skupaj s sistemom sprejemanja nacionalnega programa na področju filma za leto 1993, za kar je obvezen razpis, na podlagi katerega se ta program oblikuje. Kratko in malo, to kulturno politiko na področju filma so na tej seji odbora sprejeli enoglasno, pri čemer moram povedati, da so jo že prej predstavili mediji in da je bila poslana v razpravo vsem subjektom na področju filma. To pa pomeni, da je bil MIK pripravljen sprejeti tudi drugačne pobude, kot so zapisane v tem ODGOVOR DR. JANEZU DRNOVŠKU Nemalo sem bil presenečen nad izjavami, ki jih je podal Dr. Drnovšek v časopisu Večer )6. 3. 1993). še posebej me moti izjava, ki govori, da v primeru nezamrzni-tve plač lahko izgubi delo 30.000 delavcev in da bodo zato krivi sindikati. Pri svoji izjavi se sklicuje na različne strokovnjake, istočasno pa govori, da ima vlada premalo strokovnjakov, in da jih ne more dobiti itd. Ker je takšnih komentarjev več, bom dal nanje odgovor v svojem vrstnem redu. Vsaka zaupanja vredna vlada lahko dobi dovolj strokovnjakov samo, če jih hoče poslušati in se po njih ravna. Ni vsak človek le zgolj stroj, ki bo služil takšni ali drugačni ideologiji in bi poteptal svoje moralne in strokovne vrednote, temveč je marsikomu tudi za dobrobit naroda.. Vsaki oblasti mora biti cilj, da gre narodu kot celoti dobro. V vašem mandatu se s sindikati niste prevečkrat srečali in jih povabili na morebitne partnerje pri reševanju ekonomske in nacionalne krize, kljub temu, da smo vam ponujali roko., ne zato, ker nam bi bili simpatični, temveč, ker le na ta način spravimo državo iz kaosa. Naša srečanja so ostala samo na nekaj praznih besedah in vzbujanju lažnih upov. Dalj časa ste na oblasti, manj zaupanja imam v vas. Ko se je sprejemal zakon o lastninjenju, smo s svojimi predlogi želeli sodelovati tudi mi. Takrat sindikat zaradi neke čudne južnoameriške kapitalistične ideologije nismo bili zaželeni. Tudi mnogi strokovnjaki so vam ponujali pomoč pa niste poslušali. Zelo čudno je, da se se- daj, ko je vlak že odpeljal, sklicujete na strokovnjake izven vladnih krogov, sindikate pa obtožujete kot glavne krivce za gospodarski polom. Ali se še spomnite okrogle mize na Ptuju, kjer sem vam javno in odkrito ponudil pomoč pa niste poslušali. Zelo čudno je, da se sedaj, ko je vlak že odpeljal, sklicujete na strokovnjake izven vladnih krogov, sindikate pa obtožujete, kot glavne krivce za gospodarski polom. Ali se še spomnite okrogle mize na Ptuju, kjer sem vam javno in odkrito ponudil pomoč. Vaš odgovor je bil precej nesramen, da nas ne potrebujete in da se postavljamo t> vlogo edinega posedovalca resnice, vaš zakon o lastninjenju bo samo uzakonil ves spočeti gospodarski in politični kriminal, ki je dejanski vzrok za nastalo situacijo. Tako bo slovenska nacionalna lastnina prešla v roke marsikateremu špekulantu z diplomo in politično zaščito ali pa tujcem. Preprosto zato, ker je vaš zakon govoril, da po 5. 2. 1993 ne bo možno več vložiti postopkov za revizijo. Zadeva je bila podaljšana za dva meseca. In kaj se bo dogodilo? Revizije, v kolikor se bodo izvršile, ne bodo učinkovite, ker takšna dejanja zakon ne predpisuje za kazniva. Morebitne krivce pa za svoja dejanja čakajo mini- malne kazni, glavne kazni bodo plačala podjetja kot pravne osebe, ki pa so u družbeni lasti. Ponovno bo oblast zaščitila kriminal, narod bo pa ta početja plačal. Glede „Zakona o zamrznitvi plač", pa želim dodati, da je nosil oznako zaupno in smo zanj NSS uradno izvedeli, ne da bi ga videli, dan pred samim sprejemom državnem zboru. Tako so vaše izjave in izjave g. Kračuna samo izvijanje in metanje peska v oči javnosti. Ali se to počne v demokraciji? Dragi gospodje, živimo v svobodni Sloveniji in mnogi smo v življenju preveč dali zanjo, da bomo pustili, da boste počeli takšne stvari. Navada je železna srajca. Še danes mi zveni v ušesih vaša izjava, kako boste postopali s sindikati. Ne vem, kako bi vam uspelo mesečno živeti s 15.000 do 20.000 SIT (mnogi imajo tudi manj). Ali ste že kdaj razmišljali o tem? Kako bi vi reagirali, če bi bili v teh pozicijah in bi vas nič krive reveže (tudi po vaši krivdi) oblast obtoževala gospodarskega poloma? Ali se sploh zavedate svojih izjav? Enostavno mi ni jasno, kaj se je dogodilo z vami! RASTKO PLOHL, predsednik predsedstva NSS Država v puberteti Že dalj časa se ukvarjam z mislijo, da bi javno spregovoril o slovensko-hrvaških odnosih, vendar sem s tem odlašal, češ, naj se z zadevo ukvarjajo tisti, ki jim je to njihova dolžnost. Izjava gospoda Domijana pa me je kot Slovenca tako prizadela, da sem o tem dolžan povedati svoje mnenje. Za uvod bi povedal še to, da se ti odnosi tudi v prihodnje ne bodo kaj bistveno spremenili, čeprav imamo sedaj gospoda Peterleta za zunanjega ministra, ki od sprejema nalog naprej zelo rad sporoča širni slovenski javnosti, kako se pišejo boljši dnevi odnosom med Slovenijo na eni in Hrvaško in Italijo na drugi strani - seveda zahvaljujoč novemu vetru, ki je zapihal po njegovem prevzemu teh odgovornih nalog. Iskreno mu želim, da bi to nalogo uspešno opravil, v svoje in naše zadovoljstvo. Spregovoril bi o zadnjih dveh cvetkah predstavnikov „hrvaške tisučljetne države". Verjamem, da je večina Slovencev t> minulih dneh z zanimanjem spremljala obisk gospodov Kučana in Peterleta v Vatikanu. Sam sem bil dolga leta v partiji, po prepričanju sem ateist, vendar sem ob tem obisku občutil podobno zadovoljstvo kot te-daj, ko je gospod Smole zbral toliko korajže, daje prebivalcem Slovenije čestital za božične praznike. V zvezi s tem me je zanimalo, kako bo HTV poročala o tem obisku, in tistega dne sem spremljal prvi in drugi TV-dnevnik HTV in tudi njihovo oddajo Slika na sliko. V vseh treh oddajah ni bilo niti besede o obisku našega predsednika pri svetem očetu v Rimu. Res se je tudi STV oddolžila HTV že drugi dan, ko v prvem dnevniku ni poročala o obisku turškega predsednika u Zagrebu. Odgovor na molk HTV pri naši TV še kako razumem, čeprav sam nisem prepričan, kaj je prav, vsekakor pa me je presenetil postopek HTV. Zdi se mi, da je šlo za navadno Jovšijo", za katero sem mislil, da je tako značilna za nas Slovence. Nekomu u vrhu HTV pač ni šlo v račun, da je naša delegacija na čelu z nekdanjim komunistom opravila tako pomemben obisk v Rimu prej, kot bo to uspelo predstavnikom sosednje države. Prepričan sem, da tudi take „malenkosti“ ne prispevajo k dobrim sosedskim odnosom. Tisto pa, kar je sodu izbilo dno, je izjava podpredsednika hrvaškega sabora gospoda Žarka Domijana v rubriki Nepre-slišano. Ne bom je ponavljal, vsekakor pa jo bom izrezal iz časopisa in jo čuval kot klasični primer napuha in neskromnosti, za katerega pa imenovani gospod nima nobene podlage razen „tisučljetne Hrvatske". Nihče ne oporeka Hrvatom njihove zgodovine in upravičeno so nanjo lahko ponosni, vendar pa pri tem ni treba omalovaževati drugih - v tem primeru Slovenije. Prepričan se, da je večina prebivalcev Slovenije z veliko naklonjenostjo spremljala boj Hrvatov za osamosvojitev kot tudi boje za njeno ohranitev. Kai smo ogorčeni in zaskrbljeni spremljali trpljenje hrvaških ljudi, uničevanje njihovih mest, vasi in neprecenljivih zgodovinskih vrednosti, naše želje pa so še vedno usmerjene k zmagovitemu koncu vojne, po katerem bodo Hrvaška in njeni ljudje živeli srečno in zadovoljno, v državi, kateri ne bo manjkala niti ped njihove zemlje. Fsi navedeni primeri in pa izjave nekaterih predstavnikov hrvaške oblasti lahko povzročijo, da bo naklonjenost do naših sosedov počasi zbledela, in tudi zamenjave ministrov, ki njim niso pogodu, ne bodo pomagale. Gospoda Domijana bi spomnil, da so prav predstavniki „države v puberteti" bili tisti, ki so se prvi odločili pokazati zobe režimu v Beogradu, nekateri med njimi so bili tudi udeleženci zadnjega kongresa ZKJ in so tudi tam napravili prvi korak pri odhodu iz dvorane, medtem ko so naši sosedje kongres zapustili šele za našimi. Gospoda Račan in Tomac bi še danes hodila na seje u Beograd, u CK seveda, čeprav gospod Tomac trdi, da bi naše zaprli, če ne bi imeli podpore delegatov iz Hrvaške. Kolikor je moja malenkost seznanjena z dogodki, sem vedno imel vtis, da so predstavniki tisočletne države nekako vedno zaostajali za odločitvami naših vodilnih ljudi, pri katerih so se lahko marsikaj naučili, posebno kar se tiče poguma, odločnosti, preudarnosti in ne nazadnje tudi skromnosti. Za konec pa še tole: vsak narod ima vlado in predsednika, kakršna si je izbral in si ju tudi zasluži. Jaz osebno sem na svojega predsednika Republike Slovenije ponosen in verjetno je tako tudi z dobršnim delom Slovencev. Predsednik nima velikega letala in blesteče garde, je pa zato skromen in tenkočuten človek, ki ga tudi pred generalno skupščino ZN ni sram spregovoriti t; materinem jeziku. ANDREJ JERAM ELUl compuro shop ZIDANŠKOVA. 7 CELJE TELAFAK: 441-640 int.4 Prodaja PC konfiguracij, dolov hi pribora po ugodnBi conah. Tiskalniki EPSON. HP Trakovi za tiskalnike Diskete 5.25” HD 130 SIT KOMISIJSKA PRODAJA Fotokopirni paplr,telefax papir Garancija in servis zagotovljena. HVALA ZA OBISK ! NOVfi90BA vT;:__ STOPITE BLIŽE, SLOVENSKI VOJAKI HOROSKOP Oven 21. 3.-20. 4. Četudi se pogosto slabo počuti-MfcUte, hitro menjujete razpoloženja in ste z marsičim nezadovoljni, še najbolj z ljubezenskim življenjem, ne smete obupati. Trezno razmislite o svojih težavah in ne skušajte siliti z glavo skozi zid. Se ne obnese. Srečne številke: 3, 5, 9, 12, 24. Bik 21. 4.-20. 5. Zanimivo družabno življenje in številni stiki s prijatelji vam bodo vsakdanjik bogato obarvali. Nekatera sumnjičenja boste pozabili in zaživeli mirneje. Uspeh na delovnem mestu vam bo prinesel občutek varnosti in samozavesti. Pazite na zdravje. Srečne številke: 1, 7, 8, 13, 22. ■ Dvojčki m Dvojčka 21. 5.—21. 6. j Pomembna poznanstva in do-Ibri odnosi bodo pripomogli k vašemu uspehu v zahtevnem načrtu, s katerim se ukvarjate že kar nekaj časa, kar od vas zahteva dokazovanje vrednosti, sposobnosti in zagna-,^iosti. Zdravje ne bo najboljše, umi- rite se in ne hitite. Srečne številke: 4, 5, 9, 17, 26. Rak 22. 6.-22. 7. Dobri rezultati dela vas bodo HSS prepričali, da ne stopate po neplodnem obdobju stagniranja, kakor ste mislili. Učvrstili boste pozicije na delovnem mestu, posvetili pa se boste tudi nekaterim že dolgo načrtovanim idejam. V ljubezni bo lepo. Srečne številke: 3, 6, 7, 13, 27. Lev 23. 7.-23. 8. Aktualne delovne naloge bo-■*“ste uspešno opravljali ob nepričakovani podpori sodelavcev in nadrejenih. Zasebno življenje bo teklo mirno, ustaljeno, brez večjih pretresov. Občutili boste željo po počitku, prisluhnite notranjemu glasu. Srečne številke: 2, 3, 9, 15, 24. Devica 24. 8.-23. 9. pfjNe preživljate ravno najsrečnej-™^"ših dni, zavedate se meja, ki vam jih prinaša za vas negativno obdobje, v katerem niste ustvarjalni Odkrito zdravilo zoper aids? Raziskovanja pod vodstvom bodočega doktorja medicinskih ved Yang-Kang Cowa kažejo, da bi lahko bila Ahilova peta virusa AIDS kombinacija zdravil, zmešanih v epruveti. Čeprav so rezultati obetavni, raziskovalci opozarjajo, da je njihovo delo preliminarno, ne vedo, kako bo zdravilo delovalo na obolele ljudi. Z novim postopkom, znanim kot kombinacijska konvergentna terapija, so raziskovalci izkoristili kot prednost razvojno slabost virusa HIV -1, ki povzroča AIDS. Ključni encim za razvoj bolezni so bombardirali s tremi različnimi zdravili. Ciljani encim je »postal tako izmrcvarjen, da ni več sposoben normalnega delovanja". Če bi to tehniko lahko uporabili tudi pri človeških bitjih, bi okužene celice tako skrčili, da bi bil imunološki sistem sposoben ponovnega boja proti virusu. „Ta tehnika ne bo vplivala na že okužene celice z virusom HIV, bo pa preprečila Sirjenje okužbe na nove celice in tako omogočila živčnem sistemu revitalizacijo," trdi eden od raziskovalcev dr. Martin Hircsh, direktor raziskovalnega centra za AIDS pri sploSni bolnišnici v Massachusettsu. Raziskovalci so tudi poudarili, da tisto, kar je učinkovito v laboratoriju, ne deluje nujno, ko se uporabi na človeških bitjih, na katerih lahko imajo zdravila nepričakovane posledice. Kot vsi povzročitelji boleznio tudi virus HIV mutira v prizadevanju, da se upre posledicam uporabljenega zdravila. Chow je v svojih teorijah razmotril možnost, da virus preusmeri v njegov smrtonosni stadij, ker proizvaja strukturno enostavne encime in proteine, od katerih bi bil vsak posebej sposoben mutirati samo v sklopu ostalih. Kon- A i ■ im iiŠP . vergentno kombinacijo terapij si je zamislil kot vrsto »zatemnitve", zelo podobne tistemu, kar se dogaja ob preobremenitvi električnega omrežja. V tem primeru uporabijo tri zdravila AZT, DDL in Pyridinones, ki usmerjeni na en ciU dajejo enak rezultat znotraj epruvete. pri delu, niti v zadovoljni v zasebnem življenju. Z največjimi težavami se srečujete v medčloveških odnosih. Srečne številke: 1, 6, 7, 19, 20. Tehtnica 24. 9.-23. 10. | Našli boste izgubljeni pravi ri-Item in že pogrešano ravnovesje, kljub nekaterim težavam, s katerimi se boste ubadali v zasebnosti. S pomembnimi osebami za vašo srečo boste našli pravi stik. Pokažite notranjo moč, samozaupanje in stabilnost. Srečne številke: 5, 6, 8, 17, 23. Škorpijon 24. 10.-22. 11. nmS Poslovne in zasebne akcije se HUB bodo obračale v vašo korist, dolgotrajne skrbi bodo počasi izginjale, a dobro ste se morali potruditi. Bodite v gibanju, odpira se vam zanimivo obdobje, izkoristite ga. V ljubezni se vam obeta prijetno presenečenje. Srečne številke: 3, 4, 7, 11, 24. Strelec 23. 11.—21. 12. Jr*l Previdno ravnajte, pazite na "JMkomunikacije z okoljem. Velikih načrtov, naj vas še tako mikajo, se ne lotevajte, še posebej v ljubezni ne. Finančni položaj bo še naprej nekoliko nestabilen in nedorečen. Dobre stike boste irjn.eli Z di^žino in s pri- jatelji. Srečne številke: 2, 5, 6, 15, 22. Kozo,-cg 22. 12.—20. 1. Nahajate se v obdobju spre-Kklll menljive sreče. Družina bo od vas zahtevala popolno angažiranost, čemur se boste z veseljem uklonili. Nekatere stvari, ki zadevajo poslovne načrte, vam še vedno niso jasne, ne prenaglite se in čas bo pokazal svoje. Srečne številke: 5, 7, 9, 11, 26. Vodnar 21. 1.-19. 2. J Ugodne priložnosti se bodo na-Jdaljevale, živeli boste dokaj mirno in zadovoljno, brez večjih stresov in težav. Tudi prostega časa za druženje s prijatelji boste imeh dovolj. Pojdite v naravo, investirajte vase in v svoje zdravje. Srečne številke: 4, 5, 9, 19, 22. Ribi 20. 2.-20. 3. EuS Ukvarjali lili h * li se boste z zanimivimi ljubezenskimi preobrati in dinamičnim družabnim življenjem. Dobro priložnost boste znali ujeti in pravilno izkoristiti. S partnerjem se vam obetajo lepi trenutki v dvoje. Pazite le na vaš predolg jezik. Srečne številke: 2, 3, 7, 16, 29. NOVf.DOBA ____JL___ Razstava v Moderni galeriji Mednarodni sejem Didacta 93 v Stuttgartu Andr e Kertesz tografskimi cikli, ki izražajo naklonjenost intimnemu, naključnemu in posebnemu. Leta 1936 se je preselil v New York, kjer je živel do svoje smrti leta 1985. V zadnjih desetletjih je komercialno fotografijo počasi opuščal in se vse bolj posvečal svojim raziskovanjem. V zgodovini fotografije je obveljal za poeta nežnega občutja humanosti, mojstra abstraktnih oblik in prefinjenega stilista. Razstava bo na ogled do 4. aprila. Jutri ob 19. uri bodo v spodnjih prostorih Moderne galerije v Ljubljani odprli razstavo del Andreja Kerte-sza, enega najpomembnejših fotografov dvajsetega stoletja. Velik del njegovega opusa pripada reporterski fotografiji, ki se ji je posvetil po prihodu v Pariz leta 1925. Postal je sodelavec znanih evropskih revij in časopisov, denimo, londonskega Sunday Timesa, pariške Vu, Berliner Illustri-erte in doživel uspeh s fo- Nagrada Slavka Gruma Letošnjo nagrado Slavka Gruma, ki jo vsakič za najboljše novo dramsko besedilo podelijo na Tednu slovenske drame v Kranju, je žirija v sestavi Lado Kralj, Matija Logar in Janez Pipan podelila Evaldu Flisarju za dramsko besedilo Kaj pa Leonardo. V ožji izbor so ob nagrajenem prišla še besedila Sanje in strah Drage Potočnik, Jutri bo lepše Evalda Flisarja, Slastni mrlič Matjaža Zupančiča in Samomor kitov Sergija Verča. SLG Celje Žlahtni komedijanti Minulo soboto so v Celju slovesno sklenili druge Dneve komedije, prireditev, ki je dodobra*nasmejala Celjane v nabito polni dvorani Slovenskega ljudskega gledališča. Ob petkih in sobotah od sredine februarja se je zvrstilo osem predstav sedmih slovenskih profesio-nalnih gledališč. Na priložnostni zaključni slovesnosti so podelili la- skavi priznanji žlahtna komedijantka in žlahtni komedijant, strokovna komisija pa je razglasila tudi žlahtno komedijo leta. Žlahtna komedijantka je postala Bernarda Oman iz Prešernovega gledališča Kranj, žlahtni komedijant Janez Bermež iz SLG Celje in žlahtna predstava Tartif v izvedbi Slovenskega mladinskega gledališča. /z malega raste veliko Na ogromnem razstavišču Baden-Wurtenberške prestolnice je prvih pet marčnih dni potekal tradicionalni mednarodni sejem učil in učnih pripomočkov Didacta. V štirinajstih halah je množica razstavljalcev prikazala vse, kar je danes na področju šolstva v sami svetovni špici. Prvi vtis z razstave je z razstave mogoče ta, da je prevelika, ker je ni mogoče predelati v normalnem času. Takoj pa ga nadomesti spoznanje, da so Nemci vendarle poleg svoje značilne megalo-manskosti tudi veliki strokovnjaki. Zato stuttgart-ski sejmarji niso odrekli gostoljubja dobrim razstavljal-cem. Slabih ni bilo opaziti. Splošno spoznanje po ogledu sejma je, vsaj laika na tem področju, da se v svetu pojavlja novi trend novega izobraževanja - od malih nog naprej. Kar se Hansi nauči, to Hansi zna, si najbrž mislijo proizvajalci takšnih in drugačnih igrač za najmlajše, ki jih poleg igre tudi učijo. Pa še prav imajo. Osnovno šolstvo je obvezno in zato tudi najbolj organizirano. Če že to ne velja za Slovenijo, drži za zaho- dnoevropske države. Učila in učni pripomočki v tej starosti učečih so namenjeni predvsem olajšanju pridobivanja znanja in prihranku časa. čas je zlato, je rek, ki ga najbrž upoštevajo domiselni načrtovalci in izdelovalci učil, o katerih zaenkrat slovenski učitelji in mogoče tudi osnovnošolci samo sanjajo. Srednje in visokošolsko izobraževanje v današnjem času praktično več ne more teči brez računalniške podpore. V zahodnih državah na splošno velja, da se tovrstna najboljša tehnologija in programski jeziki najprej ponudijo šolskim ustanovam. S tem se ustvarja pozitivno stanje med mladimi, ki predvideva sprejemanje najnovejšega tovr- stnega znanja brez nepotrebnega zamika. Mogoče zadnje spoznanje s kvalitetne razstave je, da si je splačalo obrusiti pete. Če nič drugega, se je zatrdno vtisnilo v spomin dejstvo, da so učitelji, učila in učni pripomočki na svetu zaradi učencev. Ne obratno, kakor mislijo nekateri slovenski pedagogi. Tekst in slika F. F. Podelitev glasbenih nagrad v Los Angelesu Claptonovo slavje Angleški legendi rocka Eriču Claptonu so na podelitvi glasbenih Oskarjev v Los Angelesu dodelili tri največje nagrade glasbene industrije: nagrado za ploščo leta, album leta in pesem leta. Največ Gram-myjev, namenili so mu jih kar šest, mu je prinesla pesem „Tears In Heaven“, ki jo je posvetil umrlemu sinu. „Album 'Unplugged’, na katerem je skladba ’Tears In Heaven’, skorajda ne bi prišel v prodajo, saj sem bil prepričan, da zanj še ni nastopil primeren čas,“ je izjavil Erič Clapton potem, ko je prejel nagrado za album leta. Čeprav ni imel takšnega namena, je vendarle pristal na izdajo albuma, pod pogojem, da izide v omejenem številu. Dobro so ga prodajali ;n pomislil je, zakaj ne bi poskusil. Uspeh, ki ga je dosegel, pa je presenetljiv tudi zanj, presenečen je in navdušen. Albuma, ki nosi oznako War-ner Bros Reprise label, so prodali v petih milijonih izvodov. Nagradi za ploščo in pesem leta so dodelili pesmi ,,Tears In Heaven11, ki jo je Clapton posvetil svojemu sinu, ki je pred dvema letoma padel skozi okno triinpetdesetega nadstopja man-hattanskega nebotičnika. „Mnogim sem dolžan zahvalo, največjo svojemu sinu, ki mi je dal vso ljubezen in navdih za mojo pesem,“ je dejal priznani pevec in kitarist v Los Angelesu pred napolnjenim avditorijem poslušalcev. Kaj kmalu je postalo jasno, da bo svečanost podelitve Grammyjev v Clap-tonovem znamenju. Gostitelj ceremonije Gary Shan-ding je potem, ko je Clapton prejel nagrado za album leta, publiki namenil naslednje besede: „Če bo kdo v naslednjih kategorijah glasoval proti Claptonu, odhajam domov." Kaže, da je imela rahla grožnja učinek, saj je tudi zadnja in najvažnejša nagrada za ploščo leta pripadla Claptonu, ki so mu navdušeni kolegi stoje skandirali. Cyrus, ki je bil nominiran za štiri glavne nagrade, vključno z nagrado za najboljšega mladega umetnika, ni osvojil nobene. ■ Glasba iz filma ..Lepotica in zver" pa je dobila štiri manjše nagrade. Za najboljše mlade umetnike so okronali ra-persko skupino „Arrested Developement", ki jo sestavlja sedem glasbenikov. K. D. Lang je pripadla nagrada za najboljšo vokalno žensko interpretacijo za skladbo „Constant Crav-ing", ki je izšla pri War-ner Brosu. Grammy si je priborila tudi skupina „Red Hot Chili Peppers" za single „Give It Away“. Nagrada za najboljši ritem in blues skupino je pripadla „Boyz II Men" za single „End Of The Road". Vince Gill pa je osvojil Grammy za najboljši moški country vokal za skladbo „1 btili Believe In You“. Uspešnice z Japonske Osemindvajsetletni pisateljici Banani Voshimoto je uspelo prodreti na veliko in zahtevno japon-sko. literarno tržišče. V štirih letih, toliko časa traja njena kariera pisateljice romanov, je prodala več kot šest milijonov knjig in postala kultni avtor prihajajoče japonske generacije. Njeni romani, označujejo jih kot transgresivne, se sčasoma uveljavljajo tudi na tujih tržiščih in govornih področjih. Prvi prevod knjige „Kuhi-nja", Bananine največje uspešnice, je prevzelo italijansko založniško podjetje „Feltrinelli“, kjer so objavili tudi njeno drugo delo roman „N. P.v Mlado pisateljico so ob tej priložnosti povabili v Italijo, kamor je prispela v spremstvu tajnice, osebnega prevajalca, prijateljice in predstavnika njenega japonskega založniškega podjetja. Vsi skupaj so ji služili tudi kot neke vrste osebni stražarji, kar je omogočalo književnici, da seje obnašala v starem japonskem slogu: zadržano, sramežljivo in do okolja distancirano. NOVCi90BA vr__ Gorazd Šetina: Kulturna dediščina je osebna izkaznica, zato nam ni treba vstopati v Evropo, ker smo v njej prisotni Laščam obvozih Celjane — — - — — • m« « « * « m .MM. MM MM mmmmmmJm A MM«* U MM ««F« MM 1 • * ■ M • V * 1 Njega dni je nekdo od pomembnih mož izustil tudi to krilatico: ^Kamorkoli pogledaš - spomenik in kamorkoli stopiš - izkopanina, kje pa naj gradi in živi delavski razred ... “ Slovenija, ta majhna deželica na Južni strani Alp, kot nekateri tako radi poudarjajo, se ima v resnici s čim dičiti in biti na kaj ponosna. Čeprav je proletarska revolucija s svojo samoupravno končnico marsikje pustila pozabi in propadu marsikateri kos bogate kulturne dediščine, gre zahvala zvečine ppsa-meznikom, ki so navzlic trdi roki socrealizma, to zapuščino varovali in jo s tem rešili. Gorazd Šetina V treh letih več kot v tridesetih Med kraje, ki doživljajo neverjetno in komaj primerljivo renesanso, vsekakor sodi - Laško. Gre za izjemo, ki potrjuje pravilo, da « * ____________ ski škandali, da torej ne izgubljamo v nemar ustvarjalne energije, ki je ni nikoli dovolj," razlaga gospod Gorazd Šetina, sicer vodilni delavec pivovarne, ki v prostem času izgoreva za - sem glasbo. namreč ni vse v denarju, „Ni skrivnost, da je prav prireditev. Hočem reči, da vse, kar se v Laškem dogaja, sloni na brezplačnem delu vseh občanov." Laško živi na tisočletni zgodovini. Prav v teh dneh ob starem „Špitalu“ arheologi strmijo v presenečenju, ker odkrivajo prastare znake kulture neznanih ljudstev, ki so tod domovala. Termalno vodo so na tem mestu izkoriščali že stari Rimljani, zdaj obstoječe Zdravilišče pa je dalnjega 1. maja 1854 postavil avstro-ogrski inženir Leopold Ro-edl za najzahtevnejšo dunajsko visoko družbo. Otroci se v šolah učijo varovanja dediščine Zdaj žal že pokojna Stane Terčak in profesor Boris Šinigoj, Laščana, ki sta med prvimi upala in sistematično bredla po Sloveniji za ljudskim blagom, izročili, kulturo, vse to popisovala, snemala in skicirala, nista mogla vedeti, da bodo njuno hvalevredno poslanstvo povzeli otroci. V Laškem so učitelji v korak sledili Jožetu Brileju iz Podčetrtka in otrokom že v prvem razredu vcepili, da ničesar iz babičine skrinje ni pustiti vnemar, kaj šele odprodati. Če k temu dodamo še napore kolege novinarja Jureta Krašovca, ki iz tedna v teden preko radijskih valov osvešča občinstvo s starimi šegami, izročili in pesmimi, ni čudno, da se je v bližnjem Ma-rijagradcu rodila folklorna skupina ubrana prav na ta izročila. „V nekaj letih nam je uspelo v osnovi spremeniti odnos do naše kulturne dediščine. Ob tem je zanimivo, da žarišče dogajanj ni vedno in praviloma samo Laško, temveč so tudi ostali večji ali pov-majhni kraji," pravi gospa Irena Mulej, predsednica občinskega krmila kulture, sicer ravnateljica Jure Jan kajti Laščani ga nimajo niti pare več kot drugi in vendar vsak opazi razliko izpred petih let. „Gre za srečno okoliščino, da so se v Laškem uglasili politično vodstvo s poslovodnim in občinstvo, saj nas ne pretresajo niti politične zdrahe niti gospodar- pivovarna s svojimi delavci že nekaj let motor kulturnemu utripu, ki smo ga pricepili turističnim delavcem. Tradicija laške turistične prireditve 'Pivo in cvetje’ je znana daleč nab-koli, manj pa je znano, da okrog tisoč delavcev vsako leto zastonj poskrbi za to ki ga je Pivovarna rešila propada in v njem uredila tudi reprezentančni lokal, na Graščinsko dvorišče v trgu, na razstavišče Laški dvorec, v obnovljeni Kulturni dom, Zdravilišče in v Pivovarno z njenim muzejem o pivovarstvu." Dobrodošli umetniki z novimi deli Tueffernus, najimenitnejši Laščan, ki je na gosposkem Dunaju požel slavo, če odštejemo gospo Laščanko, ki bi naj bila izvoljenka starorimskega imperatorja, bi danes verjetno s ponosom zrla na ta trg, stisnjen in odrinjen od Celja, ki je spremenil tok življenja: do nedavna so se iz Laškega odtisnili v širni svet, kot denimo sin že omenjenega Šinigoja, ki v Ljubljani stoji pred filharmonijo, zdaj pa iz tega sveta vabijo v Laško. Eden izmed teh, gospod Miljenko Licul prinaša likovno videnje vsemu, za kar sp odločijo. „Žal ni nikoli dovolj denarja," toži občinska ministrica, gospa Pavla Lapornik, „ker je bilo tudi v Laškem mnogo zamujenega, če bi se dokončno lahko dogovorili z državo ali Janševim ministrstvom tudi glede Rimskih Toplic in še njih rešili propadanja, bi verjetno našli nove vlagatelje in tudi v Rimske Toplice vnesli več življenja." „V zadnjih dveh, treh letih nam je uspelo postoriti več kot prej v tridesetih. Ljudje so pripravljeni pomagati, če jim zadevo prav predstaviš. Zanimivo je, da je enaka pripravljenost tudi v vrstah najeminentnejših umetnikov, ki si najdejo čas za gostovanje pri nas. Tako smo mi uspeli obrniti utečeni ritem, namesto da bi ljudi spravljali v avtobuse in jih vozili sem ter tja po deželi, pripeljemo umetnike k nam in je ni prireditve, ki bi osamela v prazni dvorani," pripoveduje Jure Jan, možak, ki ga je največ moč srečati na cesti, v nenehnem gibanju in tkanju nevidne časovne mreže, v katero so vtkali vrsto izmenjujočih kulturnih prireditev. Pred leti se je na to strmo pot obujanja in netenja novega žarišča kulture podal mejaš in sosednji Žalec. Tudi tamkaj so zgradili zavidljiv dom kulture, vendar je žarišče ostalo v Savinovem salonu. Začuda je Laščanom sčasoma, v nekaj letih uspelo obiti ma- Irena Mulej Pavla Lapornik terno Celje, ki ima sicer vrsto institucij, bogat koledar prireditev, ki pa zvečine zevajo v - prazno. Jani Sova Slike: LucaS osnovne šole.„Na tej osnovi smo prišli do cele stotnije najrazličnejših ljudi, ki so čez vse leto vpeti in pripravljeni sodelovati, saj smo nekdanjo turistično prireditev, ki je trajala le teden dni, zdaj raztegnili na celo leto s kulturnimi prireditvami na gradu Tabor, Diamanti rastejo kot mah Tehnika na drevju Raziskovalci v laboratorijih vzgajajo tanke plasti diamantnih kristalov, ki bi jih lahko uporabljali za izdelavo še hitrejših računalnikov. PlodiSče bleščečih se stvarc leži globoko v notranjosti zemlje: pod eks- tremnimi pritiski v globini 140 kilometrov se je v pradavnih časih spremenil črn ogljikov dioksid v lesketajoče se diamante. Tokovi magme so jih s hitrostjo 100 kilometrov na uro odtrgali in jih naplavili na povrSje. Pred komaj štirimi desetletji pa se je prvič posrečilo posnemati takSne naravne Titanove moči s tehničnimi sredstvi. Odtlej v skoraj 2000 stopinj Celzija vročih pečeh in pri več kot 50.000-kratnem atmosferskem tlaku proizvedejo letno po svetu okrog devetdeset ton teh umetnih diamantov." Toda, kot je že leta 1977 spoznal tim kemika Borisa Spizyna z ruske Akademije za znanost, velike naprave in pritiski za vzgojo diamantov sploh niso potrebni. Ruski znanstveniki so meSali metan in vodik, nato pa cepili plinske meSanice tako spretno, da seje ogljikov dioksid izločil kot dih tanek film pravih diamantnih kristalov. Na Zahodu tega dela Rusov dolgo niso upoštevali. Toda zadnje čase ele-ktrizirajo laboratorijsko vzgojene diamantne plasti znanstveniki na Japonskem, v Ameriki in Nemčiji. „Dolgo smo bili osamljen glas vpijočega v puSčavi," pove Peter Koidl s Fraun-Hofer Instituta za uporabno fl-ziko v Freiburgu. Zdaj pa razvija projekte tudi nemSko zvezno ministrstvo BMFT in bo do leta 1994 za te vrste raziskav namenilo več kot 10 milijonov mark. BMFT pričakuje od vzgoje žlahtnih kamnov v prihodnjih letih »tehnološki prelom" v elektroniki, računalniški tehniki, optiki in izdelavi orodja. Tržnega potenciala danes Se sploh ni možno oceniti. Vnela se je prava diamantna mrzlica. Diamantni filmi so imuni na'kemične učinke, so neprimeF Ijive trdote, odlično prevajajo toploto, prepuščajo vidno svetlobo, pa tudi rentgenske žarke in radarske valove. Strokovnjaki zato računajo na Širok spekter njihove uporabe. Iz diamantov bi lahko vgrajevali okna v agresivnem okolju ali Sipe na kemičnih reaktorjih, lahko bi jih uporabljali za zunanje prevleke oken na letalih ali kot prevleke optičnih naprav, ki morajo biti odporne na praske, pa tudi kot zaščitne plasti magnetnih akumulacijskih ploSč. Britvice za britje in svedri obdržijo z diamantno prevleko trajno ostrino. Ja- ponska firma Sumitomo uporablja diamantne plasti za prevleke membran visoko zvenečih zvočnikov (JVC tip: Sx2000), ki dajejo izredno čist zvok. Predvsem pa so znanstveniki navdušeni nad možnostmi, ki se s kristalnimi plastmi odpirajo mikroelektroniki. Polprevodniki na osnovi diamanta bi lahko bistveno skrajšali dosedanji stikalni krog, ker elektroni potujejo skozi plasti žlahtnih kamnov hitreje kot skozi druge materiale, bi lahko diamantni čipi delali z daleč največjo hitrostjo in nadomestili navadne procesorje iz silicija. Domneva je zato vsekakor, da so diamantni prevodniki sestavljeni iz majhnih, medsebojno zraslih diamantnih zrnc. Znanstveniki so dolgo ugibali, zakaj lahko diamanti nastanejo le v tlačnih razmerah, V katerih bi se po teoriji tvoril le sivi grafit. Trik, vzgajati žlahtne kamne brez tlaka, je v primerni recepturi: v reaktorsko ko- moro načrpamo meSanico enakih delov vodika, kisika in metana. Ko je mešanica segreta, z usmerjenimi mi-kro valovi ali vročo volframovo žico razbijemo plinske molekule; sledi prefinjen mehanizem selekcije, kot to formulira Peter Bachmann, kemik iz Aa-chena. Krožeči atomi ogljika in koSčki razpadlih molekul pri normalnem pritisku najprej res oblikujejo grafit; toda ta umazan film nato agresiven vodik in kisikov plin kmalu z jedkanjem odstranita. ManjSi del ogljikovih atomov se spoji v kristale, ki se kopičijo na keramični ali kovinski podlagi in tako jih plinska jedkanica ne more razkrojiti. Tako raste iz plinaste snovi kot mah na drevju tanka trdna diamantna glazura. Za ceneno množično proizvodnjo bi bilo takSno vzgajanje komaj primerno. Izdelava aktivnih elektronskih sestavnih delov na bazi diamanta tudi ne bi bila dražja od dosedanjih silicijevih polprevodnikov, meni Philipsov raziskovalec Bachmann. Diamantni čipi so zanimivi v glavnem za specialno uporabo, predvsem kadar mora elekronika zdržati visoke temperature ali močne mehanske obremenitve. Pred vrati je torej uporaba Bachman-novih računalnikov, ki imajo sposobnost izkoristiti visoko toplotno prevodnost diamantov in petkrat boljSe kot baker oddajajo sprejeto toploto. Visoke temperature, ki nastajajo na platinah modernejših računalnikov velike delovne zmožnosti predstavljajo za občutljive stikalne kroge velik problem; takSne računalnike je zato potrebno nenehno hladiti. . Če bi torej namesto platin v računalnike vgVajevali hladilne plasti na osnovi diamantov, bi lahko čipe in prevodnike tesneje zlagali. Richard Eden z ameriške Norton Company: »Super računalnik, ki ima velikost omare, bi naSel prostor v kocki deset kubičnih centimetrov." Pri tako majhni porabi prostora bi lahko elektronski signali, ki tekajo sem ter tja med mikroprocesorji in čipi datotek, imeli krajše poti. S tem pa bi povečali delovno hitrost računalnikov v taksnem obsegu, da bi marsikomu zastajal dih. Priredila Nina Mom Peter Zalokar Kolumbove Didacte (2T. nadaljevanje: Basel 1990 = 300 udeležencev) Seveda se je^ Didacta 85 izvedla gj^rmalno - dolgočasno: vsaka agencija po en avtobus in ravnovesje je bilo! Dogovarjati se s tremi agencijami hkrati pomeni 3-krat več časa porabiti! Markovič je svoje naredil: a) na šolah je 20.000 DEM od knjig, b) na zalogi je še 6.000 knjig po ceni 30 DEM izvod! +++ Na neparno leto so Didacte v Nemčiji (marec), na parno leto pa v Švici (maj). Učitelj ve, koliko „sindikalnih“ izletov je propadlo šolam, ker niso izpolnile pogoja: najmanj 40 oseb! Nobena fakulteta s področja turizma se ne potrebuje pri izumu formule: ponuditi šolam Didacto, ki bo hkrati tudi izlet! April 1990 in pri vseh celjskih agencijah podobna slika iz leta 1985! Edina sprememba je, da pri Izletniku ni več gospe Alenke Klemen in zato je Izletniku težko pojasniti: „Tu je 6.000 SIT in ku- pim tri mesta za D-90. Že res, da je, vaša cena 2.320 SIT, a če spustite ceno na 2.000 tolarjev, Vam takoj napolnim vsaj dva avtobusa (80 oseb), kajti imam 20.000 DEM od knjig in kupim še 70 mest! Podelim jih šolam po nekem ključu (šola dobi en gratis in enega naj prijavi Izletniku/ Kmalu ima Izletnik 300 potnikov! +++ Program je bil sledeč: al zvečer odhod iz Celja, b) zjutraj obisk sejma učil, c) naslednji dan obisk renskih slapov in otoka cvetja v Maineau, č) zadnji dan ogled Liechenste-ina, doline gradov v Italiji! +++ Škoda, da prostor ne dovoljuje objave nekaj zahvalnih pisem na naslov Izletnika (in na moj naslov). Takrat postane zakonitost: če Didacto omeni P. Z., potem bo super! ŠESTDESET KNJIG SLOVENIJA, TE POZNAM? Takoj po Didacti se uvede Potujoči seminar v Švico na temo: Kako se knjiga uporablja kot učbenik? Štrategija prodaje je sledeča: , a) knjig ne kupujejo več učenci (razbremenitev) b) šola kupi 15 ali 30 knjig c) učenec dokupuje le delovni zvezek č) če šola kupi 15 knjig po 28,5 DEM (cenejše je kot v knjigarni), dobi brezplačno mesto za Didacto 9J! Vse to je bilo potrebno razložiti udeleženkam potujočega seminarja! KDO BO IZPELJAL IZLET? Pojma nimam: Je bilo slučajno ali načrtno, a kmalu sediva z gospo Klemenovo ob kavici! Ona: Sedaj imam zasebno agencijo in za Vaše šole sem lahko najcenejša agencija! Sam: Izletnik ponuja za izvedbo 1.370 SIT, vi bi za 1.000 SIT! +++ Stisk rok in iz tega posla ni nikakršnih dokumentov (pogodb). Izlet je bil čudovit, obračun tudi! ZANIMIVOSTI: Prvič šole plačujejo izlet vnaprej (50 Prej so vedno oddale le naročilnico! Imajo šole tako zaupanje vame, da, prekršijo svoj zakon! Ta izlet je bil test za Didacto 1991: 1000 udeležencev in 1000 je čista realnost: 6.000 knjig: 15 = 400 mest 400 mest zagotovo potegne za sabo še 600 mest! +++ Vsekakor slovenski^agencijam ne ujde pojav'300.’za Didacto 90. Ba- sel. Predvsem ne uide Izletniku, kajti ta začne igrati čudno igro z negovanim trgom: a) OŠ občine Domžale (50 udeležencev) dobi poračun za 320 (2.000 so plačali na osnovi nižje cene, ker so moje stranke) x 50 = 16.000 din (takrat 2.285 DEM), b) občino Žalec obvestijo, da za njih nisem plačal 8 mest! Šole in občina v zrak: »Nategnil nas je! Bogsigavedi, koliko je zaslužil z Didacto?" Sledijo pojasnjevanja, pošiljajo se fotokopije dokazov in negovani trg se umiri! A potrebuje le še en tak vihar in: zbogom! NIHČE SI NIČ NE MORE! Nova doba ima svoje naročnike! Konkurenca začne tem naročnikom pošiljati neke poračune z ustrezno utemeljitvijo! Dvakrat, trikrat tak račun in redni naročnik bo kmalu le tu in tam še kupil Novo dobo v kiosku! Prvo rušenje trga je bilo takrat po Didacti 1985: trgovski potniki, ki so bili zadolženi za prodajo tistega učila (fizika), so na svojem terenu začeli dopovedovati svojim šolam: »Pojavil se je nov tip za- služkarja!" Prihodnjič: Didacta 1991 Duessel-dorf = 1000 udeležencev £ ELEKTROTEHNA ELEX International trade Ljubljana UVOZNIK IN GENERALNI DISTRIBUTER ZEROVVATT PRALNI STROJI LN MIKROVALOVNE PEČICE ^ cvaEwoo Pralni stroj MILE Pralni stroj 258 Mikrovalovne pečice MW 75 MW 65 MW 60 (v ceno je vštet prometni davek) 76.330 SIT 72.780 SIT 52.584 SIT 37.174 SIT 35.720 SIT TELEVIZORJI TV 2044 (51 cm) TV 2141 (55 cm) (v ceno je vštet prometni davek) 43.980 SIT 48.980 SIT PRODAJA V TRGOVINAH ELEKTROTEHNA SET ' Ir' ^ [>y. ^7 MALI OGLASI TRENERKO, svetlo plavo in zeleno za bodočo mamico, žensko jakno št. 44, kombinirano usnje, črno, žensko jakno št. 44 iz blaga, sivo rjava kombinacija, rjavo žensko semiš jakno, fantovske srajce in puloverje do 16 let, svetle dolge fantovske hlače, po ugodni ceni prodam. Vse zelo dobro ohranjeno. Tel.: 063/ 27-926, ves dan, Celjani se lahko oglasijo pri meni doma. Dragica Vodušek, Vegova 5, Po-lule, 63000 Celje PRALNI STROJ GO RENJE, 12 programov, dobro ohranjen, brezhiben, star 7 let, ugodno prodam. Tel.: 063/ 771-610 KOMPLETNA TEHNOLOGIJA donosnega po sla, kjer lahko zaslužite 3.000 SIT dnevno honorarno ali redno na svojem domu. IDEJA, p. p. 41, 62105 Maribor AVTO BMW 1502 Li 75, registriran do 30. 6. 92 prodam za 2.000 DEM. Zelo nujno. Peter Smodej, Otrožno 3, 63232 Ponikva P REP ROGE za dnevno sobo in spalnico poceni prodam. Alojz Jurše, Kraj-gherjeva 7, 63000 Celje, tel.: 063/ 32-042 KADET KARAVAN tip C kupim oziroma menjam za Jugo 45, letnik 87, dobro ohranjen. Stanko Brglez, p. p. 110, 63000 Celje Spremenj eni • • scenarij Producenti filma „Striking Distance", v katerem igra glavno vlogo Bruce Willis, bodo morali investirati še dodaten denar - pol milijona dolarjev za ponovno snemanje nekaterih scen. Na poskusni projekciji so testirali izbrani vzorec gledalcev in ugotovili, da so posamezni prizori neznosno dolgočasni. Gre za odlomke, ki jih je dodatno popravljal in spreminjal sam WUlis, ki je občasno prevzemal tudi vodstvo in kontrolo v režiji. Zaslužil si je torej bes ekipe, še bolj pa producentov. V Hol-lywoodu se v zadnjem času pogosto pojavljajo trditve, da je zvezda Brucea Wil-lisa v zatonu. PRILOŽNOST za vse, ki tržite oglasni prostor -Novi oglasni časopis išče lokalne zastopnike za zbiranje reklam. Nudimo naj višje provizije, ekskluzivno pokrivanje prostora in dolgoročno sodelovanje (pridobljena stranka ostane vaša!). Pisne ponudbe pošljite na: Domen Marketing, Zaloška 98, Ljubljana ŽVICE - grobance hibridne sorte ugodno prodaja Adolf Lipuš, Zvodno 63, Celje, tel.: 063/ 21-481 MALI OGLAS ZASTONJ kupon MOJ NASLOV: Kupon in čitljivo besedilo malega oglasa pošljite na naslov Nova doba, Aškerčeva 15, Celje, s pripisom »Za male oglase« in svojim polnim naslovom. Oglasov pod šifro in oglasov za podjetja in obrtnike ne objavljamo brezplačno. » |~HOVCiMBA NAROČILNICA ...............................priimek . naslov..................................... naročam časopis-tednik Novo dobo na naslov Na gornji naslov mi pošljite.................izvodov. (število) Obvezujem se, da bom redno plačeval naročnino. podpis naročnika za imperijem Ruska vojska je soiidama s Srbijo Nostalgija Tudi Rusi bi se radi vključili v ameriško akcijo letalskega odmetavanja humanitarne pomoči Bosni. Ta presenetljiva novica, ki so jo v Wa-shingtonu toplo pozdravili, je pred kratkim prišla iz Moskve. Rusi postavljajo le en pogoj — celotna akcija naj bi potekala pod pokroviteljstvom Združenih narodov. ZaCetek ameriške akcije, ki jo je novi ameriški predsednik Bill Clinton ocenil kot uspešno, saj naj bi veCina pomoCi prišla v prave roke, je bil po poročilih s terena, ki se precej razlikujejo od ameriških, zelo beden. Velika veCina kontejnerjev s hrano in zdravili je pristala v srbskih rokah, Muslimani pa so dosedaj dobili le nekaj kontejnerjev, zaradi katerih se res ni izplačalo ustvarjati tolikšnega hrupa. To niti ni Čudno, saj so ameriška letala na spoštljivi višini preletavala krvave bosanske hribe in kljub najsodobnejšim orientacijskim napravam, s katerimi razpolagajo, je pomoC odvržena z velike višine bolj koristila Srbom kot Muslimanom. Če se bodo v to akcijo vključila tudi ruska letala, obstaja precejšnja verje-tost, da bo pomoCi, ki naj bi jo dobili Muslimani, a bo v resnici pristala v srbskih rokah, še precej veC. Takšno sklepanje je zelo verjetno ne samo zaradi tradicionalnega rusko srbskega prijateljstva, ampak tudi zaradi odkritega simpatiziranja ruskih modrih Čelad s srbskimi enotami na hrvaških zasedenih ozemljih, ki, Ce je verjeti hrvaškim virom, presega že vse meje. Moč ruske vojske danes se je pred kratkim še imenoval Dan RdeCe armade, je v Moskvi demonstriralo veC kot 60.000 ljudi - komunistov in nacionalistov, ki 'so z rdeCimi zastavami ter Leninovimi in Stalinovimi portreti v rokah protestirali proti ..okupatorskemu režimu, ki ga je v državi uvedel Gorbačov in izpopolnil sedanji predsednik Boris Jelcin". Najglasnejši med demonstranti so bili številni vojaki in oficirji vojske Skupnosti neodvisnih držav. V trenutku, ko Jelcinovo oblast resno ogroža komunistično nacionalistični parlament, ko celoten ruski sistem pretresa ustavna kriza in Čedalje veCje siromaštvo grozi s socialnimi upori, se neizbežno postavlja vprašanje o vlogi in pomenu vojske na ruski politični sceni. Vojska je sedaj pod kontrolo države, vendar pa precej dejstev kaže na to, da se stanje in razpoloženje v njenih vrstah lahko hitro spremeni. Vojska Neodvisnih držav je prva občutila posledice razpada Sovjetske Zveze in konca hladne vojne. Vojaški proračun se je zmanjšal za trideset odstotkov, stotisoC vojakov, ki zapuščajo vzhodno Evropo, nimajo stanovanj, veliko pa jih bo izgubilo tudi zaposlitev, saj najavljena profesionalizacija vojaške službe ne bo mogla zajeti vseh. sti. Preobrazba vojaške industrije za civilne namene zaradi pomanjkanja finančnih sredstev ne poteka po naCrtih. Obstaja tudi nevarnost pred nekontroliranim širjenjem klasičnega nuklearnega orožja v posameznih republikah ali v njihovih vojaških vrhovih, kar je tudi pripeljalo do izrednih dekretov predsednika Jelcina, s katerimi nadzorujejo sleherno prodajo orožja. Vendar pa to ni odstranilo strahu pred ilegalno prodajo tako jedrskega kot konvencionalnega orožja iz prepolnih skladišč do zob oborožene armade. Kakšna je politična moC ruske vojske danes? Trenutno ni dovolj enotna, ne dovolj moCna, niti popularna, da bi lahko sama prevzela oblast in vsilila vojaško diktaturo. Vendar pa v državi, kjer je celotna zgodovina povezana z enotnostjo oblasti in vojske, skušnjava te druge, da se zopr-stavi prvi, ni majhna, posebej v situaciji, ko razpada državna organizacija. Propad komunistične ideologije ji je prinesel novega zaveznika - nacionalizem, ki je najbolj realna alternativa komunizmu. Ruski nacionalizem se napaja z zunanjo nevarno- stjo, resniCno in izmišljeno. 60 milijonov Rusov in drugih slovanskih narodov živi izven meja Rusije, medtem ko živi v Ruski federaciji 27 milijonov Nerusov. Svetovalec ameriškega State Depart-menta Richard Armitage, je nedavno moral zapustiti svoj položaj zato, ker je glasno izrekel, Cesar se mnogi po--tiho bojijo: ..Jelcinu so dnevi šteti". Tudi Ce ostane v Kremlju, bo pod vedno veCjim pritiskom konzervativnih in nacionalističnih krogov, kijih bo podpiral precejšen del vojske. V tem kontekstu nikakor tudi ne bi bilo modro preslišati tele. izjave ruskega obrambnega ministra generala GraCeva: „Kmalu boste priCa rojstvu nove velike Rusije." „Duh ruske armade je ostal imperialističen," se glasi ugotovitev nedavne študije francoske vojaške obveščevalne službe. Vprašanje, kaj lahko to pomeni za razvoj dogodkov v Bosni in na ostalih področjih nekdanje Jugoslavije in obnašanje srbskih voditeljev, ki kot da Čakajo samo še na Jelcinov padec, lebdi v zraku kot zla slutnja. Priredil Janez Vodnar “Duh ruske armade je ostal imperialističen,, - trdi francoska obveščevalna služba Ta ruska pobuda ponovno sproža Letošnje leto bo še posebej težko, saj vprašanje, kakšna je moC ruske voj- je še vedno 46 odstotkov vojaškega ka-ske danes? Kljub razpadu imperija, dra razporejeno v Evropi in Čaka na vrati pa prav zaradi tega, je le-ta da- nitev domov. Resno je naCeta tudi mo-nes morda še nevarnejša kot kdajkoli rala vojske. Oficirje in vojake danes za-prej. Res, da danes ni dovolj eno- nimata predvsem rešeno stanovanjsko tna niti moCna in tudi ne popularna, vprašanje in dobra plaCa. Vrednote, ki da bi lahko sama prevzela oblast v Rg- so nekoC pomenile slavo te armade, kot siji. A vendar ... so zgodovinska tradicija, patriotizem in Ob Dnevu branilcev domovine, ki Junaštvo, danes ne pomenijo veC kaj do- Kathmandu Mesto na i Zadnje dni novembra sva s prijateljem Tomijem Kadilnikom odšla v Nepal, natančneje v Kathmandu. Razlogov, ali bolje izgovorov za to potovanje Je bilo več. Toda, so sploh važni? človek pravzaprav potuje, odkar ve zase, izmišljujoč si takšne ali drugačne razloge in izgovore. Tudi midva sva jih imela kar nekaj na zalogi, počasi sva jim začenjala celo verjeti, vendar je njihova prosojnost naraščala premosorazmerno z miljami, ki so ostajale za nama ... «% Z griCa, na katerem se šopiri Na-rayan, se nato spustiva do reke, KJer je manjša vas z avtobusno postajo. Na obrežju iSCeva kristale in poldrage kamne, pa ne najdeva niC in na tihem sklenem, da jih bom paC kupil v Kathmanduju. Ker je razmeroma vroCe, sva žejna kot psa in Tomija prepričam, da se bom jaz še nekako odžejal, on pa mora obvezno poskusiti tamkajšnji alkoholni pijači Cang in rakši. Ni ga treba dolgo prepričevati in že sprašujeva domačine, kje je moC dobiti omenjeni tekočini. Tomiju še razložim, da je Cang nekakšno pivo, bolj podobno tekočini, ki se nabere nad skisanim mlekom, v zadevi navadno plava kumna in kakšna lokalna žuželka: ima pa Cang to lepo lastnost, da alkohola v njem skorajda ne okusiš, ko pa ti kane, da gre vendarle za alkoholno pijSCo, pa je navadno že prepozno ...Rakši pa je riževo žganje, okus je primerljiv s hercegovsko lozovaCo in po mojih bogatih izkušnjah ne vsebuje veC kot petindvajset ali trideset prostorskih odstotkov alkohola. A v kombinaciji s Cangom je sposoben zrušiti nosoroga z razdalje sto metrov. Na koncu vasi stopiva v hišo, iz katere veje znan mi vonj, lastnik ima ru^ mene oCi,, okolica Je zasvinjana. Nedvomno sva na pravem kraju, razdeliva jim nekaj rupij in cigaret in že je Tomi sreCen lastnik velikih količin Canga in rakšija. Oboje je izredno poceni, kraljevsko se ga lahko nažreš že za deset rupij. Med drugim je Nepal raj tudi za pijance, a jih tam ni ravno veliko, vzroki za to so jasni, če bi v Sloveniji za vsakim vogalom rasla odlična marihuana in bi lahko impozantno bulo esencialnega hašiša kupil za vsoto, ekvivalentno ceni dveh steklenic piva, bi se tudi pri nas v doglednem Času, kolikor ga paC Slovenci rabimo, da sprejmemo kakšno globalno spremembo, stvari spremenile ...Na bolje? Kakorkoli, Tomi ga pridno cuza, a stvar pre- nese kot mož in tamkajšnji kroniki strmijo. Edina posledica je, da dvajset minut kasneje smrtno resno igra s številnimi paglavci nogomet z žogo, narejeno iz gumic, sredi avtobusne postaje in jim vsili še celo nekakšna svoja pravila, da lahko zmaguje. PoCasi postaja pravo azijsko prase v pozitivnem smislu; Azija mu, kot vsem občutljivim ljudem, poCasi leze pod kožo. Ker sem trezen kot papež, se ob vsem skupaj malo dolgočasim, a dolgCat (in še kaj drugega), mi bliskovito prežene dvoje velikih, popolnoma odkritih, nežno in vsevedno zroCih oCi, ki se zastrmijo v moje. A pod njimi se prijeten obraz mladega moža postopoma spremeni v spako, demona. Zgornji, levi del ustnic manjka, skozi gnojno, krvavo meso se svetijo kosti Čeljusti in dolgi rumeni zobje. Tudi leva polovica nosu je ena sama gmota mesa, ki se guba, valovi in krvavi po licu proti oCem. Obide me gnus, nato soCutje, v naslednjem trenutku pa sram, da jaz ne zmorem tako sproščeno zreti v te oCi kot one vame ... Kdo od naju dveh zna bolje sprejemati in sprejeti svojo usodo, karmo? Ko se moj blago opiti popotni tovariš naveliča fuzbala in se iz meglic prihajajočega veCera poCasi izlušči tragikomičen obris avtobusa, se najini' vtisov polni, v materialni telesi vgnez- deni duši pripravita na pot domov, v topel smrad enega najbolj norih mest na svetu. VeCer preživiva v Fido Dido kafiCu, kjer poceni Jeva okusno hrano, ki jo na bencinskih kuhalnikih cmarijo na tleh zraven stranišča. Ker sva oba mnenja, da je bolj dostojanstveno poginiti od kolere kot od paranoje, se nad tamkajšnjimi higienskimi navadami sploh ne zgražava, ampak jih sprejemava kot stvarnost. Ker nisva obremenjena z evropskim strahom pred takšno ali drugačno okužbo, sva zdrava kot ribi, driska se naju v velikem loku izogne, jeva skoraj zastonj in se odkrito norčujeva iz paranoidnih Zahodnjakov, ki najbrž prekuhavajo še coca - colo in se bašejo z vakumsko pakiranimi otrobi. Po kaj sploh hodijo na Vzhod? Fido Dido je scena kathmandujskih rockerjev, hitro se zbližamo, poslušamo Gunse, tJobnamo po mizah, tu pa tam kdo s presunljivim glasom „odsolira“ kakšen kitarski riff, skratka: It’s only rock’n’roll but we like it! Ker nameravava jutri še bolj zgodaj v Bhakta-pur, saj želiva ujeti prvi bus za Nagar-kot, se odpraviva zgodaj spat. Himalajo hoCeva videti Čimbolj od blizu za vsako ceno! Se nadaljuje Danijel Bedrač GOSPODARSKA ZBORNICA SLOVENIJE GOSPODARSKA ZBORNICA SLOVENIJE AKTIVNOSTI IN STORITVE GOSPODARSKE ZBORNICE SLOVENIJE V nadaljevanju predstavljamo aktivnosti in storitve, ki jih za članice opravljajo strokovna združenja in območne zbornice GZS. ZDRUŽENJA Združenja skrbimo za prvi stik s članstvom po panožnem kriteriju. Izvajamo oz. sodelujemo pri nudenju vseh storitev GZS samostojno oz. vključujemo specializirane strokovne službe, pa tudi zunanje institucije. Posebej izpostavljamo naslednje storitve: 1. Sodelujemo pri operativni podpori izvozu: - z regionalci v službi za ekonomske odnose s tujino pri raziskavah, obdelavi tržišč in pripravi poslovnega sodelovanja tako, da se dosega potrebna sprega med poznavanjem trga določenih držav in specifiko glede posameznih skupin proizvodov oz. branž - sodelujemo pri pripravi posameznih promocijskih akcij, predvsem specializiranih sejmov, prezentacij, publikacij itd. ter navezovanju stikov s podobnimi združenji v tujini 2. Spremljamo razvoj dejavnosti in panog doma in v svetu in sodelujemo pri reševanju tekočih, razvojnih in strukturnih vprašanj panoge 3. Dajemo pobude in predloge s področja gospodarskega sistema, ki zadevajo panogo 4. Smo aktivni na področju socialnega partnerstva, posebej pri panožnih kolektivnih pogodbah 5. Sodelujemo na področju napredka poslovanja: - na področju standardizacije, meroslovja, pri pripravi tehničnih predpisov, ki se nanašajo na panoge in pri aktivnostih za pospeševanje kakovosti in dejavnikov gospodarjenja - pri pripravi in uvajanju novih nomenklatur Evropske skupnosti za dejavnosti in proizvode (NACE Rev. 1. in PROD-COM) in naloge, ki se nanašajo na statistiko in druge sisteme, pomembe kot podlaga za informacijske baze 6. Sodelujemo pri zborničnih aktivnostih na področju izobraževani 7. Izdajamo razna potrdila in sodelujemo pri izvajanju javnih pooblastil na podlagi posebnih predpiso Združenja po dejavnosti so: INDUSTRIJA Znotraj dejavnosti industrije so organizirana naslednja združenja s položajem panožnih organizacij: ZDRUŽENJE ZA KOVINSKO INDUSTRIJO Sekretar: Francka Gabron Dimičeva 9, Ljubljana Tel: 061/301-133, 329-271 Fax: 061/218-380 ZDRUŽENJE ZA KEMIČNO IN GUMARSKO INDUSTRIJO Sekretar: Štefan Trajbarič Dimičeva 9, Ljubljana Tel: 061/301-133, 320-596 Fax: 061/218-380 ZDRUŽENJE ZA ČRNO IN BARVASTO METALURGIJO IN LIVARNE Sekretar: Silva Brguljan Dimičeva 9, Ljubljana Tel: 061/301-133, 329-376 Fax: 061/218-380 ZDRUŽENJE ZA ELEKTRO INDUSTRIJO Sekretar: Franc Gerbec Dimičeva 9, Ljubljana Tel: 061/301-133, 127-214 Fax: 061/218-380 ZDRUŽENJE ZA NEKOVINE Sekretar: Lucija Rozman Slovenska cesta 58, Ljubljana Tel: 061/329-190, 116-043 Fax: 061/312-569 ZDRUŽENJE ZA TEKSTILNO INDUSTRIJO Sekretar: Viljem Tomat Dimičeva 9, Ljubljana Tel: 061/301-133, 342-981 Fax: 061/218-380 ZDRUŽENJE ZA USNJARSKO PREDELOVALNO INDUSTRIJO Sekretar: Tomaž Menih Dimičeva 9, Ljubljana Tel: 061/301-133, 329-292 Fax: 061/218-380 ZDRUŽENJE ZA LESARSTVO Sekretar: Janez Mežan Miklošičeva 38, Ljubljana Tel. 061/120-141 h.c. Fax: 061/310-596 ZDRUŽENJE ZA CELULOZNO, PAPIRNO IN PAPIRNO PREDELOVALNO INDUSTRIJO Sekretar: Tomislav Cukrov Dimičeva 9, Ljubljana Tel. 061/301-133, 329-198 Fax: 061/218-380 Druga združenja po dejavnosti so: ZDRUŽENJE ZA TRGOVINO Sekretar: Metka Potočnik Slovenska cesta 54, Ljubljana Tel: 061/316-048, 313-906 Fax: 061/317-443 ZDRUŽENJE ZA GRADBENIŠTVO IN IGM Sekretar: Jože Vučajnk Slovenska cesta 58, Ljubljana Tel: 061/312-733, 312-788 Fax: 061/312-569 ZDRUŽENJE ZA ENERGETIKO Sekretar: Vojko Pšenica Dimičeva 9, Ljubljana Tel: 061/301-133, 113-040 Fax: 061/218-380 ZDRUŽENJE ZA PROMET IN ZVEZE Sekretar: Viktor Trstenjak Dimičeva 9, Ljubljana Tel: 061/301-133, 342-795 Fax: 061/218-380 ZDRUŽENJE ZA GOSTINSTVO IN TURIZEM Sekretar: Miroslav Pretnar Tivolska 50, Ljubljana Tel: 061/129-345, 319-898 Fax: 061/302-983 ZDRUŽENJE ZA AGROŽIVILSTVO Sekretar: Jože Kavčič Dimičeva 9, Ljubljana Tel: 061/301-133, 219-464 Fax: 061/218-380 ZDRUŽENJE ZA DROBNO GOSPODARSTVO Jernej Logar Dimičeva 9, Ljubljana Tel: 061/301-133, 119-102 Fax: 061/218-380, 119-102 ZDRUŽENJE ZA KOMUNALNO IN STANOVANJSKO GOSPODARSTVO TER UREJANJE PROSTORA Sekretar: Jože Erjavec Dimičeva 9, Ljubljana Tel: 061/301-133, 329-362 Fax: 061/218-380 ZDRUŽENJE ZA TISK Sekretar: Irena Brglez Dimičeva 9, Ljubljana Tel: 061/301-133, 342-398 Fax: 061/218-380, 342-398 ZDRUŽENJE ZA KONZULTANTSTVO, INŽENIRING, RAZVOJ IN PROJEKTIRANJE Sekretar: Franc Žle Slovenska cesta 58, Ljubljana Tel: 061/317-287, 113-190 Fax: 061/312-569 SPLOŠNO ZDRUŽENJE GOZDARSTVA SLOVENIJE Sekretar: Viktor Zakrajšek Miklošičeva 38, Ljubljana Tel: n.c. 061/120-141, 315-069 Fax: 061/315-069 ZDRUŽENJE BANK IN BANČNIKOV SLOVENIJE Generalni sekretar: Jože Tepina Šubičeva 2, Ljubljana Tel: 061/215-076 Fax: 061/212-180 Po zakonu sta kolektivna člana GZS s položajem združenja tudi: OBRTNA ZBORNICA SLOVENIJE Sekretar: Anton Filipič Celovška cesta 71, Ljubljana Tel: 061/193-241 Fax: 061/559-270 ZADRUŽNA ZVEZA SLOVENIJE Sekretar: Viktor Marinc Miklošičeva 4, Ljubljana Tel: 061/211-911, 061/219-391 Fax: 061/219-388 OBMOČNE ZBORNICE Območne zbornice skrbimo za prvi stik s članstvom GZS v regijah, izvajamo oz. sodelujemo pri nudenju vseh storitev GZS samostojno oz. z vključevanjem strokovnih služb in tudi zunanjih institucij. Posebej izpostavljamo naslednje storitve: 1. Nudimo storitve pri pospeševanju podjetništva z vzpostavitvijo šalterske službe, neposredno oz. z vključevanjem osrednjih strokovnih zborničnih služb ali napotitvijo na specializirane organizacije in ustanove za: - strokovno pomoč že organiziranim ma- lim podjetjem z odgovori na najpogostejša vprašanja kot so: ustanavljanje podje- tij, statusne spremembe, viri za kreditiranje ustanovitve in razvoja malih podjetij, finančno-knjigovodsko poslovanje, davčna problematika in delovna razmerja - spodbujanje razvoja podjetništva z orga- niziranjem rednih informativnih dni z namenom, da potencialni podjetniki na enem mestu pridobijo temeljna znanja in napotke za lažjo premostitev začetnih težav pri odločanju oz. ustanavljanju podje- tij 2. Sodelujemo pri operativni podpori izvozu: - s službo za ekonomske odnose s tujino pri navezovanju kontaktov članov s tujimi partnerji in bližnjimi tujimi zbornicami - pri pripravi raznih oblik promocije (informativni dnevi o možnostih sodelovanja s posamezno državo, sodelovanje pri zasnovi organizacije sejmov, idr.) 3. Posredujemo poslovne informacije z vključevanjem zborničnega centra za informacijski sistem 4. Operativno sodelujemo pri realizaciji zborničnih nalog na področju dopolnilnega izobraževanja in usposabljanja 5. Oblikujemo stališča in predloge zbornice, ki so vezani na specifiko posame- znih območij, to je razvoja nekaterih panog (zlasti obrt, turizem, gostinstvo), predvsem z vidika iskanja možnosti za tuja vlaganja, razvoja lokalne gospodarske infrastrukture, gospodarjenja s prostorom, ekologija, informiramo o možnostih za pridobitev razpoložljivih poslovnih prostorov in zemljišč idr. 6. Izdajamo izvorna spričevala za slovensko blago pri izvozu v bivše jugoslovanske republike (vse območne zbornice) ter preferenčna izvozna spričevala FORM A (poleg sedeža GZS v Ljubljani, območne zbornice v Mariboru, Celju, Novi Gorici, Kopru in Kranju) OBMOČNA ZBORNICA CELJE Direktor: Franc Knafelc Aškerčeva 15, 63000 CELJE Tel: 063/26-702 Fax: 063/27-530 OBMOČNA ZBORNICA DRAVOGRAD Direktor: Tatjana Kupnik Mariborska 65, 62370 DRAVOGRAD Tel: 0602/83-080 Fax: 0602/83-521 OBMOČNA ZBORNICA KOPER Direktor: Tomaž Može Ferrarska ul. 2, 66000 KOPER Tel: 066/32-721, 32-816 Fax: 066/32-801 OBMOČNA ZBORNICA KRANJ Direktor: Andrej Prislan Bleiweisova 16, 64000 KRANJ Tel: 064/213-072 Fax: 064/213-069 OBMOČNA ZBORNICA KRŠKO Direktor: Maks Unetič Cesta krških žrtev 12, 68270 KRŠKO Tel: 0608/22-387 Fax: 0608/22-388 OBMOČNA ZBORNICA LJUBLJANA Direktor: Vinko Gobec Igriška 5, 61000 LJUBLJANA Tel: 061/210-911, 224-739 Fax: 061/224-706 OBMOČNA ZBORNICA MARIBOR Direktor: Vinko Lapuh Cankarjeva 3/VIII., 62000 MARIBOR Tel: 062/28-371, 29-370 Fax: 062/222-283 OBMOČNA ZBORNICA MURSKA SOBOTA Direktor: Koloman Cigut Slovenska 11, 69000 MURSKA SOBOTA Tel: 069/22-621 Fax: 069/22-462 OBMOČNA ZBORNICA NOVO MESTO Direktor: Janko Goleš Cesta herojev 1, 68000 NOVO MESTO Tel: 068/23-733 Fax: 068/22-727 OBMOČNA ZBORNICA NOVA GORICA Direktor: Davorin Škarabot Kidričeva 11, 65000 NOVA GORICA Tel: 065/23-430 Fax: 065/25-518 OBMOČNA ZBORNICA POSTOJNA Direktor: Ivan Vodopivec Cankarjeva 6, 66230 POSTOJNA Tel: 067/21-259 Fax: 067/21-244 OBMOČNA ZBORNICA TRBOVLJE Direktor: Radigoj Perger Cesta oktobrske revolucije 14, 61420 TRBOVLJE Tel: 0601/21-780 Fax: 0601/21-653 OBMOČNA ZBORNICA VELENJE Direktor: Božidar Lednik TVg mladosti 6, 63320 VELENJE Tel: 063/856-920 Fax: 063/855-645 NOVCaSOBA li Fotoreportaža: Novi prostori galerije LM - Družina, ki se udinja umetnosti Festičeva dota Nevenka, Lejla, Meira (LM) in Smail Festic iz Maribora so v sodelovanju z Zlatarno Celje uredili v Mariboru prvo zasebno umetnostno galerijo v Evropi, kj bo poleg likovnih umetnin ponujala tudi vrhunsko oblikovan unikatni nakit mednarodnega podjetja Zlatarna Celje. In hkrati prvo galerijo, ki bo imela svojega lastnega akademskega slikarja in portretista - Ja-smjno Kodžaga iz Sarajeva. Galerija LM, katere prostori so v starem mestnem jedru v Židovski ulici 12, je -minulo soboto odprl predsednik države gospod Milan Kučan v prisotnosti skoraj dvesto ljubiteljev umetnosti, slikarjev in drugih kulturnih delavcev. Jasmina Kodžaga je predsedniku Kučanu izročila njegov portret v olju in se zahvalila njemu in Slovencem za pomoč njenemu Sarajevu in krvaveči Bosni. Mariborski Hercegovec, novinar, ljubitelj likovne umetnosti, ki je doslej organiziral preko 85 različnih razstav, in izpred petih let galerist Smail Festič je v teh letih v to dejavnost vpregel vso družino in z ureditvijo galerije Mariboru zapustil doto brez primere.