233ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 58 • 2004 • 1–2 (129)
ptt slu‘ba vlogo hrbtenja~e, ki prena{a nujne ‘iv~ne impulze. Ta proces se je z zgodovinsko-tehni~nim
razvojem le {e potenciral, toda {e vedno dr‘i dejstvo, da se ~lovekov pogled na ptt slu‘be sklada z
zgodovinskimi krajevnimi in ~asovnimi lastnostmi. Ptt slu‘be so bile, ostajajo (in br‘kone bodo) odraz
zgodovinskega ~asa.
Torej, ~e danes po{tna slu‘ba v nabiralnike zatika reklamni material, je to odraz sodobnih razmer,
tako kot je bilo zrcalo razmer obravnavanih v ocenjenem katalogu vedno pogojeno s tedanjimi voja{kimi,
politi~nimi ali kulturnimi razmerami, ko se je prvi~ znotraj slovenskih meja vzpostavil sede‘ organizi-
rane ptt slu‘be. Ljudje smo pa~ »‘rtve« zgodovinskih procesov. Psi pa menda za po{tarji od vedno
enako lajajo.
B o r u t  B a t a g e l j
J a n e z  S t a n o v n i k, Ale{ Stanovnik in njegov ~as. Ljubljana : Zveza zdru‘enj borcev in ude-
le‘encev NOB, 2003. 159 strani.
Spominska literatura je za zgodovinarje zelo zanimiv in uporaben zgodovinski vir. Seveda velja ob
njeni uporabi upo{tevati nekaj zna~ilnosti, ki so povezane s pisanjem tovrstne literature. Janez Stanov-
nik je v predgovoru k svoji knjigi Ale{ Stanovnik in njegov ~as zapisal, da se zaveda mo‘nosti izgub-
ljanja verodostojnosti spominov, »~e gre za sorodnika (Ale{ je njegov stric) in svoja lastna do‘ivetja«.
Zato je k svojim spominom pritegnil razli~ne dokumente, ki njegove spomine »potrjujejo ali osvetljujejo«.
Uporaba razli~nih dokumentov je bila zagotovo bolj potrebna za opisovanje delovanja Ale{a Stanov-
nika v dvajsetih letih, saj se takratnih dogodkov Janez Stanovnik, zaradi svoje mladosti, pa~ ne more
spominjati. Zelo verjetno je, da del besedila, ki opisuje prvo desetletje Kraljevine SHS, vklju~uje tudi
spomine Ale{a Stanovnika na ta ~as. Te spomine pa bi lahko avtor knjige poslu{al v dru‘inskih pogovo-
rih, ki jim je bil pri~a. Tisti del besedila, ki opisuje trideseta leta in ~as po okupaciji, je v ve~ji meri
lahko pre‘et s spomini. Ni nepomemben tisti del avtorjevih zahval, kjer omenja dru‘inski arhiv. Ta bi
bil zagotovo zanimiv tudi za profesionalnega zgodovinarja.
Janez Stanovnik je knjigo razdelil na ve~ kot petnajst poglavij, katerim sledi nekaj pesmi, ki so jih
razli~ni avtorji napisali Ale{u Stanovniku v slovo. Dodani so tudi pregledi spisov Ale{a Stanovnika ter
viri in literatura. Pisec knjige je v svoji pripovedi bolj ali manj teko~e sledil ‘ivljenju Ale{a Stanovnika.
Ale{a Stanovnika so obkro‘ali ljudje, ki so bili politi~no aktivni, tako da je bil njegov vstop v
politiko pravzaprav samoumeven. Njegov o~e je bil leta 1920 izvoljen v Ustavodajno skup{~ino Kraljevine
SHS, njegov brat Ivan, o~e avtorja knjige, pa je bil leta 1923 ljubljanski pod‘upan. To pod‘upanstvo je
bilo rezultat politi~ne povezave imenovane Zveza delovnega ljudstva. Janez Stanovnik v nekaj poglav-
jih opisuje Ale{eve poglede na konkretna politi~na dogajanja v drugi polovici dvajsetih let, kakor jih je
do‘ivljal kot {tudent in mlad pravnik. Predvsem so tu zanimivi deli, povezani z razli~nimi {tudentskimi
dru{tvi.
V tridesetih letih se je Ale{ Stanovnik neposredno vklju~il v politi~no ‘ivljenje. Aktiven je bil na
Jesenicah, kjer je imel odvetni{ko pisarno. Upo{tevanja vredna je bila njegova opredelitev, da je potreb-
no za~eti politi~no delovati na dnu oz. na prvi stopnji to je ob~ina. Tako je bil l. 1936 nosilec kandidatne
liste za ob~inske volitve na Jesenicah. Lista je bila sestavljena v duhu ljudske fronte. S pribli‘evanjem
vojne je bil Ale{ Stanovnik vse bolj prepri~an o nujnosti splo{ne politi~ne povezanosti zaradi obrambe
nacionalnih interesov. Eden od izrazov tega prepri~anja je tudi Kamni{ka izjava kr{~anskih socialistov
iz l. 1938. V njej je omenjeno nasprotovanje komunizmu zaradi njegove revolucionarnost. Vendar pa je
po mnenju Janeza Stanovnika bistven zaklju~ek, kjer izjava poudarja pripravljenost za sodelovanje
kr{~anskih socialistov z vsemi, ki nimajo v svojem programu nasprotovanja veri v Boga, ~etudi vere ne
izpoveduje. Konec leta 1938 je Ale{ Stanovnik kandidiral na volitvah za jugoslovanskega poslanca na
Ma~kovi opozicijski listi.
Kratek prikaz knjige o Ale{u Stanovniku naj kon~am z nekaj besedami o zadnjih poglavjih, na-
menjenih vojni. Ta del obsega skoraj polovico knjige. Namen tega dela knjige je opisati Ale{eve aktiv-
nosti od okupacije do njegove prezgodnje tragi~ne smrti pred italijanskim strelskim vodom v Gramozni
234 ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 58 • 2004 • 1–2 (129)
jami. Ale{a Stanovnika so Nemci z Jesenic izgnali v Srbijo, vendar se je ‘e po nekaj tednih vrnil v
Ljubljano. Od poletja 1941 je nekako polilegalno ‘ivel v Ljubljani. Postal je predstavnik kr{~anskih
socialistov v vodstvu OF. Pozno spomladi 1942 so ga Italijani aretirali in 2. junija 1942 ustrelili. Ale{
Stanovnik si je prizadeval za dosledno spo{tovanje temeljnih to~k OF. Nasprotoval je akcijam ~i{~enja,
ki jih je izvajal VOS. Zelo si je prizadeval za onemogo~enje groze~ega bratomornega spopada, ki se je
nakazoval ‘e kmalu po okupaciji. S svojim delom je bil Ale{ Stanovnik trn v peti tudi nekaterim
ekstremisti~nim skupinam v taboru nasprotnem OF. Tako Janez Stanovnik omenja na~rte o poskusu
atentata nanj. Atentat ni uspel, ker se je nesojeni atentator skesal in dela ni opravil. To ga je kasneje
stalo glave, saj so ga somi{ljeniki ubili.
Janez Stanovnik zaklju~uje svojo knjigo s pojasnjevanjem okoli{~in Ale{eve aretacije in usmrtitve.
Na svoj na~in posku{a analizirati, kdo je bil kriv za Ale{evo aretacijo in usmrtitev: ovaduhi v slu‘bi
Italijanov. Zagotovo so zanimiva tudi poro~ila o objavljenih ali deponiranih spominskih zapisih Ale{evih
prijateljev pred vojno in med njo in zagotovo tudi tistih, ki so se v ~asu vojne z njim raz{li (npr. zapis iz
spominov Mihe Poto~nika o izjavah Albina [majda, str. 132).
Knjiga Janeza Stanovnika je zagotovo vredna branja, saj nam ka‘e zanimiv pogled nezgodovinarja,
a vendar pisca, ki sku{a svoje spomine in vedenje vklju~iti v zgodovinskih okvir. Pohvale je vredna
njegova poteza, da je v besedilo vklju~il zgodovinske vire, predvsem pa razli~ne zapisane ali nezapisa-
ne spomine na Ale{a Stanovnika.
B o j a n  B a l k o v e c
D a n  S h i f f m a n, Rooting Multiculturalism: The Work of Louis Adamic. Madison-Teaneck :
Fairleigh Dickinson University Press, London : Associated University Press, 2003. 191 strani.
Delo »Korenine multikulturalizma: delo Louisa Adami~a« predstavlja ‘ivljenje in delo slovensko-
ameri{kega pisatelja, urednika, ljubiteljskega zgodovinarja in zagovornika prispevka priseljencev
Zdru‘enim dr‘avam Amerike, Louisa Adami~a. Dan Shiffman, docent na Berry College v Mount Ber-
ryju v Georgiji, je trenutno eden redkih ameri{kih raziskovalcev Adami~evega ‘ivljenja in dela.
Knjiga je razdeljena na pet poglavij. V prvem poglavju avtor predstavi Adami~evo ‘ivljenje od
priseljenca do ameri{kega pisatelja. Pri predstavitvi ‘ivljenja nam njegovo ‘ivljenje predstavi pred-
vsem preko njegovih del, ki jih avtor ocenjuje z vidika ameri{ke sodobne knji‘evnosti in politike.
Poglavje je obogateno tudi z mnenji Adami~evih sodobnikov o njegovem delu.
V drugem poglavju nam avtor predstavi kulturni pluralizem v Ameriki med obema svetovnima
vojnama. Z vidika najnovej{ih teoreti~nih del o transnacionalizmu in multikukturalizmu, ki so nastala v
zadnjih desetih letih, nam Adami~a predstavi kot zagovornika odobravanja prispevka etni~nih skupno-
sti k mogo~nosti in bogastvu Amerike, ki pa hkrati razmi{lja tudi o usodi posameznega pripadnika
dolo~ene etni~ne skupnosti v Ameriki. Po Adami~evim razmi{ljanju naj bi ameri{ka dru‘ba tudi tak{nim
omogo~ila socialni vzpon in »kulturno dr‘avljanstvo«. Shiffman pri tem izka‘e veliko poznavanje so-
dobne literature, zlasti iz dvajsetih in tridesetih let 20. stoletja o etni~nih skupnostih v ZDA stali{~a
katerih primerja z Adami~evimi v My America in Nation of Nations. Hkrati avtor posku{a razlagati tudi
Adami~evo delovanje kot enega od voditeljev Common Council for American Unity in urednika glasila
te organizacija, Common Ground. Pri tem pa avtor, spri~o nepoznavanja literature, ki je iz{la v sloven-
skem jeziku, in zgodovine ju‘noslovanskih narodov, ne zna razlo‘iti celotnega problema Adami~evega
odstopa z vodstva te organizacije (pri tem je {lo za vpra{anje problema odnosov med Srbi in Hrvati v
Ameriki, ki so se v Ameriko prenesli iz domovine). Adami~ je sicer bil zagovornik integracije etni~nih
Ameri~anov, vendar brez homogenizacije ameri{ke dru‘be. Avtor posku{a tudi to razlo‘iti na podlagi
literature iz tridesetih let 20. stoletja, kakor tudi na podlagi literature iz devetdesetih let 20. stoletja.
V tretjem poglavju avtor obravnava Adami~ev odnos do delavskega vpra{anja v Ameriki. Poglavje
za~enja z Adami~evim prevodom Cankarjevega dela Hlapec Jernej in njegova pravica iz leta 1926 in
nadaljuje z vpra{anjem, koliko je na Adami~a vplivala marksisti~na filozofija. Avtor na to vpra{anje
odgovarja z enim od mnogih citatov iz Adami~eve knjige Dinamit, ki predstavlja popularno zgodovino