Poštnina plačana v gotovini.
Maribor, sreda 15. Julija 1955
Slev. 159. Leto X. (XVII.)
MARIBORSKI
Cena 1 Din
VECERNIK
Uradftttttvo in uprava: Maribor, Gosposka ul. 11 / Tolafon uredništva 2440, uprave 2455 lakaja razen nedelje In praznikov vsak dan ob 14. uri ' Velja mesečno prejoman v upravi ali po poSti 10 Din, dostavljen na dom 12 Din / Oglasi po ceniku / Oglase sprejema tudi oglasni oddelek „Jutra“ v Ljubljani i FoStni čekovni račun St. 11.409
99
JUTRA!
99
ia Mskim
V	zasledovanju vseh novih pojavov na polju socialne zakonodaje vidimo, da Je postala čehoslovaška država v teku zadnjega desetletja v tem pogledu vzor vsem ostalim srednjeevropskim državam. Na osnovi zadnjega pooblastilnega zakona je izšla naredba, s katero se uvaja v Češkoslovaški obligatorno javljanje vseh izpraznjenih službenih mest, s čimer se rešuje važno pereče socialno vprašanje.
Naredba določa, da mora biti v vsakem srezu najmanj ena javna državna posredovalnica za službe, razen potrebnega števila posvetovalnic za poklice. Delodajalci morajo, in to že po preteku onega dneva, javiti tem državnim posredovalnicam prosto ali vakantno mesto. Delojemalci, ki iščejo dela, se morajo javiti na teh posredovalnicah v svojem okolišu. Za slučaj pa, da je v istem kraju več posredovalnic, se morajo javiti na vseh. Posredovanje za delo vršijo te posredovalnice nepristransko in brezplačno. Posredovanje se razteza na vse poklice in se morajo upoštevati za nova mesta predvsem oni, ki ustrezajo vsem pogojem novega službenega mesta. Biti morajo po telesni konstituciji sposobni in po -njihovih osebnih ter družinskih razmerah neoporečni. Pri enaki kvalifi kaciji imajo prednost oni, ki jih podpira država. Rednik! veččlanske družine in delj časa nezaposleni ter osebe, ki so bile odpuščene radi skrčenja Industrij ‘kih obratov, kakor tudi mladoletni In še prav posebnega priporočila v/edni, se imajo prvenstveno upoštevati. V političnih srezih, kjer vlada še prav poseb no velika brezposelnost, poveri (lahke vlada te posredovalnice z zasedbo va-kantnih in novih -mest pri delodajalcih, ki so se zoper ta zakon pregrešili. Delo dajalci in stanovsko obrtne organizacije morajo vsako izprtje ali stavko javiti tem posredovalnicam, da se o tem lahko še pravočasno obvestijo vsi oni, kj iščejo službe. Dosedanje organizacije, kakor tudi posredovalnice, smejo obstojati samo tedaj, če imajo dovoljenje od mini strstva socialne oskrbe. Ministrstvo pa lahko veže pogoj obstoja takih posredovalnic s potrebnimi pogoji. Nadzor nad poslovanjem teh dosedaj že obstoječih privatnih posredovalnic vrši ministrstvo samo. Omembe vredno je tudi to, da nudi državna posredovalnica delojemalcem, ki iščejo dela v dr-u-gem kra-iu> brezplačno vožnjo po železnici in dotičnemu, ki službo drugje res dobi, zniža stroške preselitve do 50%.
Nadaljnje koncesije za posredovalnice dosedanjega kova so nedopustne in se ne bodo več izdajale. Vse dosedaj izdane koncesije ugasnejo s smrtjo imetnika. Iz tega sledi, da so vse posredovalnice za delo v Češkoslovaški podržavljene in da se na pritožbo novih državnih posredovalnic dosedanje posredovalnice lahko celo izključijo od nadaljnjega posredovanja in sejim odvzamejo koncesije.
Naredba stopi v veljavo dne 1. oktobra 1936. Ko razmotrivamo o tem ogromnem koraku bratske češkoslovaške republike v pogledu izpopolnitve socialne zakonodaje, se nam nehote poraja misel in želja, da bi tudi pri nas kaj kmalu sledili v modernizaciji socialne zakonodaje bratom Čehom, ki so s to novo naredbo ponovno utrdili sloves svoje vsem sodobnim socialnim ter življenjskim razmeram dorasle in vzorno napredne socialne zakonodaje.
Sedem človeških življenj
je zahtevala danes zjutraj letalska katastrofa pri Golovcu
PMedu
Se je v spominu strahotna letalska katastrofa pri Studencu, ki je zahtevala osem človeških žrtev. Letalo je tedaj vodil znani pilot Nikitin. Danes zjutraj pa sc je na Golovcu pripetila druga grozna letalska katastrofa, ki je zahtevala sedem človeških žrtev. Žalostna vest sc je razvedela v jutranjih urah v našem mestu in je napravila glohok vtis ter je zbudila sočutje z žrtvami pretresljive katastrofe.
LJUBLJANA, 15. julija. Danes ob 5.45 zjutraj je startalo trimotorno letalo Spartan jugoslovenske družbe »Aeroput s petimi potniki za polet proti Sušaku. Kabino letala so zasedli ljubljanski odvetnik Dr. Adolf Korče, učiteljica Tilka Piuk, uradnica Stana Kante, zasebni učenjak dr. Viljem Horn iz Berlina ter zasebnica Ana Bruiglachor iz Hamburga. Letalo je vodil Rus Mihajlo Jarosenko, kot mehanik in radiotelegrafist pa je bil v njegovem spremstvu Tomo Anušie iz Zemuna. Tri minute po startu je letalo, ki je izginilo v gosti megli, padlo blizu Golovca odnosno blizu Hrušice v gozd in se je popolnoma razbilo. Obenem sc je letalo še vnelo, tako da so bila trupla vseh ponesrečencev še osmojena. Letalo sc je razbilo na mnoge koščke. Takoj po nesreči so pridrveli ljudje z bližnje Hrušice, ki pa niso mogli nuditi ponesrečencem nobene pomoči več.	*
LJUBLJANA, 15. julija. Da sc prepreči in zadrži ogromni naval večtisočglave množice na mesto katastrofe, je pr’ ela v jutranjih urah na mesto nesreče orožniška četa in napravila kordon okoli mesta nesreče. Kmalu nato je prispela sodna komisija, ki je izvršila agnosciranjc strahotno izdelanih mrtvecev, nakar so ob 9. prepeljali žrtve v mrtvašnico. Iz Zemuna je takoj prispela z letalom preiskovalna komisija in se je takoj podala na mesto letalske katastrofe. Dognalo se je, da je letalo letelo v trenutku nesreče tako nizko, da ni bil višinomer niti v funkciji. To se je zgodilo nad nekim majhnim gričem pri Golovcu (Ljubljančani mu pravijo »špekhigel«) in bi bilo treba samo za nekaj metrov višjega leta, da se katastrofa prepreči. Pilot J. Jarosenko je imel za seboj pol milijona kilometrov in je slovel kot zelo zanesljiv pilot ki je preletel to progo že neštetokrat ob najrazličnejšem vremenu. Mehanik Tomo Anušie je doma iz Zemuna, kjer je njegova žena pravkar težko bolna* Kakor se je doslej dognalo, gre pri olieh smrtno ponesrečenih nemških državljanih za privatnega učenjaka dr. Viljema Horna iz Berlina, rojenega v Ulls-nitzu leta 1875 ter za Anny Bruiglacherjevo, rojeno leta 1897 v Hamburgu.
BALKANSKA KONFERENCA SE JE ZAKLJUČILA.
Včeraj sc je na Bledu zaključilo zasedanje gospodarskega sveta Balkanske zveze. Posebno velik uspeh je izkazal tujsko prometni odsek. Danes jim priredi ban dr. Natlačen v Ljubljani banket.
VPOKOJENI.
Vpokojeni so Boško Jevtič, predsednik ministrskega sveta na razpoloženju, ter ministri na razpoloženju dr. Dragotin Kojič, dr. S ve ti slav Popovič, Velimir Popovič, dr. Hasanbegovič, dr. Marušič hi Dimitrije Vujič.
Hedza M
DUNAJ, 15. julija. Nepričakovano je prispel ua Dunaj predsednik čehoslova-ške vlade dr. Milan Hodža. Kakor se zatrjuje ostane dr. Milan Hodža na Dunaju tri dni. Včeraj sc je sestal s kancelarjem dr. Schuschniggoni, da se informira o podrobnostih avstrijsko nemškega sporazuma in radi tega, kako je v sporazumu rešeno habsburško vprašanje.
HoMkAot	dž&ki-
mskm fsoiiUkoki-
MADRID, 15. julija. Umor vodje španskih monarhistov Calve Sotella je zbudil v vsej Španiji precejšnje razburjenje. Gre za komplot španskih redarjev, ki so se hoteli maščevati za umor pomočnika jurišne garde. Redarji so umorili Sotela v vozu, v katerem so ga bili odpeljali. Sedaj se doznava, da je bila zarota naperjena tudi proti voditelju španskega klerikalizma Gillu Roblesu in bivšemu monarhističnemu poslancu Gaju Corceu, ki sta pa bila slučajno odsotna iz Madrida. Aretiranih je bilo 15 redarjev radi suma sodelovanja pri umoru Sotela. Predpostavlja se, da so ti redarjj hoteli maščevati smrt redarskega poručnika Castillija, ki so ga bili pred nekaj dnevi usmrtili desničarski omladlnci. Iz poročil je razvidno, da so storilci svojo žrtev najprej© na najstrašnejši način mrcvarili in mučili, zatem pa ga s streli usmrtili. Da se pomirijo duhovi, je predsednik parlamenta Barios odgodll parlament za osem dni.
&k&uuuiHt in
ičfisfiisfc tehkitai (idiot
ZANIMIVE REČI.
V	zvezi z izključitvijo Miloša Drago-viča in Dragomira Arambašiča iz Jugo-slovenske narodne stranke sta oba dala v 'beograjskih listih zanimivi izjavi. Dra« govič zatrjuje, da se na seji izvršnega odbora Jugoslovenske narodne stranke niso obravnavale njegove zadeve, ampak da je on opozarjal na nepravilno postopanje Svetislava Hodžere, ki je na svojo roko dajal izjave, četudi ga nikdo ni pozival k sodelovanju. Nadalje trdi Dragovič, da je ob priliki sestavljanja kandi- • datskih list pri volitvah leta 1935 pokazal popolno nesposobnost, kot strankin predsednik. Nato pravi Dragovič, da bi flodje-ra moral odgovoriti na' vprašanje, za čigavo ime se je skrival, dokler je bil v takozvani bristolski akciji, ako ne za ime Pere Živkoviča. Dragovič pravi ob koncu, da bo nadaljne informacije o tem objavljal v listu »Jugoslavensko selo«. Drugi izključeni član Dragomir Arambašič takisto trdi, da Hodjera ni dorastol nalogam strankinega predsednika. Tudi on pravi, da je Hodjera dajal na svojo roko izjave, ki ga delajo nemogočega.
DUNAJ, 15. julija. Havas poroča: Izvajanje avstrijsko - nemškega sporazuma v detajlih je poverjeno posebnemu tehničnemu odboru, v katerem so visoki diplomatski uradniki Ballplatza in Wilhelmstrasse. Iz službene strani se zatrjuje, da bodo dolžnosti odbora strogo omejene na delo okoli normalizacije in da ne bodo prešle na torišče zunanje opli tike.
PLJUNKI IN BUNKE.
Prj včerajšnji razpravi proti Arnavto-viču in tovarišem radi poiskušenega atentata na predsednika vlade dr. Stojadino-viča so nastali zanimivi incidenti o priliki konfrontacije obtoženega Vasilja Urbiča in Gjure Čejoviča. I<o je Cejovič dejal Trbiču v obraz, da je slišal, kako sta on (Trtrič) in Dragiša Stojadinovlč pred skup ščino razgovarjala, da bo tekla kri, tedaj je Trbič pljunil priči Čejoviču v obraz. Čejovič je odgovoril s protipljunkom, nakar so padale bunke in se je le s težavo posrečilo sodnikom in odvetnikom, da se :*e lahko vpostavil red.
TEMU SE JE IZPLAČALO.
Najvišji poveljnik italijanske armade v Abesiniji, general Badoglio bo prejemal do svoje smrti letno plačo v iznosu 300.000 lir. Njemu se je torej podjarmljenje Abesinije res izplačalo.
■TmmIImm!
Kar so sejali, to ianieio!
Pod naslovom »Kdo je kriv, da se kulturno ne približujemo« je znana beograjska revija »Javnost« v svoji zadnji številki od M. t. m. objavila zanimiv članek, v katerem pravi med drugim:
Ljubljanski »Slovenec« je nedavno, ob priliki predstave Cankarjeve »Lepe Vide« v Zagrebu, zapisal tudi sledeče: »Kulturno, in posebej še literarno sodelovanje med Slovenci in Hrvati stopa zadnja leta vedno bolj v Stadij, ki ni na korist niti na čast ne eni ne drugi strani, in nad kojim se je treba resno zamisliti. Ni moj namen raziskovati, kdo je kriv za to nenormalno kulturno stanje, hočem samo reči, da že več ko sto let niso bile kulturne zveze med Zagrebom in Ljubljano tako zanemarjene, kakor so danes. Poleg vseh Penov in stotin listov in revii nse moreš v Zagrebu doznati, kaj dela kulturna Slovenija... itd.«
Na to »Slovenčevo« jeremijado mu kliče »Javnost«: »Tu !’as voulu, Geor-ges Dandin!«
Zakaj 1. 1917, 1918 in še nekaj časa zatem ni bilo tako? Zakaj je takrat '-(Književni jug« sredi Zagreba izhajal v srbsko-hrvatskem in slovenskem jeziku in v obeh pismih, pa tudi druge zagrebške in beograjske revije so tiskale slovenske pesnike, in vsi naši listi so bili polni vzajemnih informacij in sodelovanja? Zakaj sta v tistih par letih Cankar in Zupančič, dotlej nepoznana pri Srbih, a komaj znana pri Hrvatih, postala čez noč v Zagrebu in v Beogradu enako popularna kakor v Ljubljani? Zaio ker je takrat vso inteligenco naših treh plemen osvojilo prepričanje, da smo en narod; da so torej tudi Cankar ki Župančič in drugi slovenski pisatelji ravnotako srbski in hrvatski kakor slovenski, in da nam mora biti rte samo dolžnost, ampak tudi ponos, jih u poznati.
Da je pri tem ostalo m da gospoda krog »Slovenca« ter njihovi tovariši v Zagrebu niso nakrat iznašli, da je bilo pogrešno, kar so 1, 1918 izpovedovali, ter da niso začeli prepovedovati najbolj ekskluzivno satnosiovenstvo in samo-hrvatstvo, bilo bi še danes tako. Zakaj tiKii danes je težnja po spoznavanju ostalih delov naroda toliko močnejša, čini jačje je naglašanie edinstva, in obratno. V Zagrebu, kjer so cela društva postavila skrajni princip samohrvatstva, izhaja danes cela vrsta revij in listov, ki pišejo celo o literaturi Tunguzov, ki pa nikdar ne zabeležijo niti ene srbske knjige, in komaj še kako slovensko. V Ljubljani, kjer iz. političnih razlogov sa-■moslovenstvo ni zavzelo tako ostre obh-
I ke, je malo boljše, a mti odcferieč ni tako dobro, kakor je bilo 1. 1918 in kakor bi moralo biti.
V Beogradu je še najboljše. Naj misli kdo karkoli o beograjski politiki, dejstvo je, da na kulturnem področju Beograd največ dela na spoznavanju ostalih dveh plemen. »Srpski književni glasnik« ima v vsaki številki več člankov, prilog in beležk iz hrvatskega in slovenskega področja, istotako tudi druge beograjske revije. Beograjski dnevni tisk obširno beleži tpojave na obeh kulturnih področjih, a Srbska književna zadruga, najuglednejše beograjsko kulturno društvo, izdaja enako Iirvatske kakor srbske pisatelje. To pa zato, ker ljudje, ki vodijo beograjske liste in društva, dasi se z druge strani nasprotno trdi, verujejo, da smo en narod, ter da je briga za slovenske ali Iirvatske pisatelje nekaj po sebi umevnega, kakor briga za srbske. In če bi se »Slovencu*.- posrečilo — prepričani smo sicer, da se mu ne bo! —, da prepriča tudi te beograjske kroge, da nismo Jugoslovani po nacionalni, ampak samo po državni pripadnosti, in da je treba naše tri nacionalne individualnosti čimbolj vsako zase tretirati in jih čimbolj obdajati s plotom — kar »Slovenec« v pogledu slovenstva vsak dan pridiguje! —, naj bo prepričan, da bi se tudi ta interes za hrvatsko in slovensko knjigo v Beogradu izgubil, kakor se je že povsem izgubil pri gotovih zagrebških krogih in kakor se vedno bolj izgublja tudi pri slovenskih.
Kajti vse naše tri literature so vazne za nas zato, ker so naše: in če stojimo na stališču narodnega edinstva, je slovenska in hrvatska literatura važna za Srbe in obratno. Formula »sorodnosti« tu nič ne pomaga, ker je tudi bolgarska književnost sorodna s srbsko, in vendar se nihče v Beogradu ni zanimal zanjo, dokler ni v zadnjem času misel edinstva z Bolgari začela prodirati med inteligenco.
Zato se naj »Slovenec« ne pritožuje. Njegovi krogi so želeli in zahtevali skrajno ekskluzivno avtarkijo tudi v književnosti, sedaj pa naj pobirajo sadove.
Pisec članka v »Javnosti« končno še omenja značilen kuriozum: ko je pred letom dni napisal v »Javnosti« članek, v katerem se je pritoževal nad takšnim zmanjševanjem interesa za naše medsebojno kulturno upoznavanje in je grajal književne kroge, zakaj so opustili inici-jativo v tem pravcu, takrat je neki »Slovenčev« prijatelj in vodja slovenske književne avtarkije zahteval njegovo iz-1 ključenje iz Pen-kluba...
časa delavcem, dejstvo, da se del uslužbencev ne prevaja po zakonu o državnem prometnem osebju, in pa ponovno zvišanje stanarine državnih stanovanj, vse to je velik del osebja, zlasti pa nižje uslužbence in delavce, spravilo v stanje prezadolženosti oziroma insolvence, kar ima slabe posledice tudi za narodno gospodarstvo samo. UJNŽB se je kot predstavnik tega stanu zmerom iskreno in vdano trudilo, da popravi ta težki položaj in da vsem jugoslovenskim železničarjem in brodarjem zagotovi vsaj znosne pogoje za življenje, kar je tudi v interesu države in prometnih ustanov. •Kongres vnovič opozarja vse poklicane činitelje, da je rešitev gospodarsko^ socialnega in splošno službenega položaja železniških in brodarskih nameščencev in delavcev neodložljiva in da vsako zavlačevanje te rešitve lahko rodi usodne posledice.
Zato zahteva kongres, da se vsemu železniškemu in brodarskemu osebiu zagotovi eksistenčni minimum. Nujne obravnave iti rešitve je potreben problem delavcev državnih prometnih ustanov, a reši naj se v smislu dosedanjih predlogov in zahtev združenja. Najnujneie je treba razveljaviti zadnjo uredbo o najemnin: v državnih stanovanjih, ki je velikemu delti osebja, t lasti pa onim, ki so s službo vezani na državira stanovanja, še bolj poslabšalo že Kak težavni
Za zboHSanie gmotnega stania naših ielezniiariev t
Splošni položaj železniških in brodarskih nameščencev in delavcev je postal do skrajnosti neznosen, zlasti še kar se tiče prejemkov, ki so znižani pod mejo eksistenčnega minimuma. Zadnja redukcija prejemkov, skrajševanje delovnega
Na veličastno uspelem kongresu Udru-.enja jugoslo venskih železničarjev in brodarjev, ki je bil te dni v Ljubljani, so se sprejele sledeče važne resolucije, ki zadevajo interese našega železničar-stva:
gmotni položaj. Z zakonom naj se izvede revizija razvrstitve osebja pomorske uprave, ki jo je uvedel zakon o državnem prometnem osebju iz leta 1932., in r»a podlagi te revizije naj se izvrše vsa doslej neizvedena napredovanja v tej stroki. Z zakonom naj se regulira položaj uslužbencev in delavcev državne rečne plovbe in hkratu naj se zavarujejo vse njihove pravice, ki so si jih pridobili doslej. Za izboljšanje stanja železničarjev in brodarjev naj se brezpogojno čimprej izvrši temeljita revizija vseh obstoječih zakonskih predpisov, ki regulirajo gospodarsko-socialni in službeni položaj železniškega in brodarskega osebja in da se pri tem omogoči sodelovanje UJNŽB. Centralna uprava naj vse sklepe strokovnih odsekov temeljito obdela’ in s potrebnimi dostavki predloži v odločujočo instanco ter poskrbi, da bodo ugodno rešeni.
Svoje posebne resolucije so predložiti odseki strojile službe, poslovodij, prometnih uradnikov in prometnikov, nameščencev administrativne, računske in ekonomske stroke, dnevničarjev, reomh 'brodarjev in delavcev brodarskih delavnic, banovinskih železničarjev s proge Usora—Pribinič, postajnega osebja, de-lavcev, tehničnega in progovnega osebja, uslužbencev oddelka za gradbo železnic, vlakovnega osebja in revizorjev.
Hudo le po vinogradih med Ormožem in Ljutomerom
V naših časnikih je bilo zadnje čase čfcati nekaj kratkih poročil o stanju naših vinogradov. To pa le nekako mimogrede. V resnici pa je strašno hudo, katastrofalno. V legali, kjer se je lani nabralo 35 do 40 polovnjakov mošta, ga bo letos kvečjemu dva. So gorice, v katerih v obče ne bo čisto nič, ker v njih ne najdeš niti enega grozda. Grozdje je kratkomalo izginilo, dasi ga je naleglo toliko, da smo že mislili na rekordno bratvo. Vzela ga je peronospora, ki jo je pospeševalo slabo vreme v prvi polovici junija: skoro dnevne nevihte in takoj zatem vroče sonce, zatem pa megla. Svojčas smo začeli škropiti, ko so bili poganjki dolgi za dober pedenj. Potem pa smo čakali od leta do leta vedno delj časa, tako da so rozge večkrat ležale že na zemlji, ko smo začeli prvo-krat škropiti. Pa ni bilo nič hudega, ker je bilo vreme enakomerno toplo. Letos pa jc bilo temu drugače. Pravega tako-zvanega podeželskega mirnega dežja letos še nismo mnogo imeli.
Po največkrat so nas obiskale nevihte s plohami, takoj za temi pa je znova posijalo vroče sonce, skratka vreme, za prospeh peronospore kar najbolj ugodno. Pravijo, da imajo tisti vitiogradarji še največ pričakovati, ki so škropili že pred binkoštmi.
Pred nedavnim so časniki poročali, koliko škod-j fco napravile po naši banovini uime: toča in povodnje. Zato je iz istih razlogov potrebno, da se uradno ugotovi škoda po peronospori, kajti ista je na mnogih krajih, n. pr. Bolenščak, Bubrovnik, Cerovec itd. stoodstotna.
Mami IlUuofo!
Bat avtomobilov je bilo pripravljenih zastj. m nj-žovo spremstvo. Abd el K*r#m je vstopil prvi, poleg njega pa je zavzel mesto Castro Girona. Pred njim je sedel neki francoski kapetan. Vendar nisem mogel odoleti želji, da bi se mu ne napravil opazljivega. V treno&ni, ko je t»ek<k> pristopil k avtomobilu, sem se u«to obrnil in mu ostro zapovedal, naj se umakne. A!bd el Krim je takoj spoznal moj gtes. OkrenH je glavo, pogledal mi naravnost v oči tn se mi nasmehnil. Videl sem, da je neizmerno srečen m radosten, ker sem živ io zdrav.
V drugem vozu je zavzete, mesto vse Abd el Kriroovo spremstva Bile so to njegove štiri žene in šest sinov. V resnici je imel Abd d Kckn B8 aen, toda^ta
osemnajstim ženam španske oblasti niso dovolile, da gredo z njim v pregnanstvo. V poslednjem avtomobilu sem na svoie veliko presenečenje zagledal nekoliko okrevanega Otona Kremsa. Zdelo se‘mi ■je zelo neverjetno, da je mogel Krem s živ pasti v roke zmagovalcev. Da-li mu je k težka rana preprečila, da se ni mogel poslužittf svoje ogromne spretnosti? AH pa je imel pripravljen načrt za obrambo pred vojaškim sodiščem? Tega si nikakor nisem mogel pojasniti. Medtem sem opazil, kako so legijonarji in celo oni, ki so bili v avtomobilu, napravili kretnjo, kakor da bi hoteli nameriti nanj puške. Ostudno so mrzeli tega človeka. Verujem, da je bila potrebna velika disciplina, da se niso v tem besu pognali nanj in ga linčali pred ogromno množico meščanov, ki niso imeli niti pojma o tej veliki mržnji. Morebiti pa je ksg-kttfcieje vipllvak) tali to, da je bil
Oton Krems težko ranjen in da je treba imeti do takega človeka vsaj mak) usmiljenja.
Avtomobili so pohiteli proti prefekturi. Tam je Abd el Krim z vsem svojim sprem stvom izstopil. Tamkaj so se dolgo pogovarjali in šele pozneje sem izvedel, da je bilo burno in da je general Castro Girona zaman skušal izvleči le samo besedo iz Abd el Krima.
Začetkom novembra so francoske čete začele zapuščati španski Maroko. Dalje niso več inogM preganjati arabskih čet, ki so se odlično skrivale v klancih visokih planin. Vendar se je sestavila premična kolona, ki si je nadela nalogo, da iztrebi Arabce tudi v gorovju. Medtem si lahko vsakdo misli, kakšen neuspeli so imele te čete, ko jc bilo znano, da so bili Arabci prav sijajno zavarovani v visokem skalovju in da je njihova maščevalna besnost prav tedai bila na vrhuncu.
Vei »Kansko škodo pa je povzročila pe-ronospOra tudi na sadnem drevju, s katerega je odpadlo mnogo sadja, pa tudi listja. Tisto sadje pa, kar ga je še do-zdaj ostalo, je napadeno od škrlupa, radi česar že poka in bo ostalo nerazvito in za kupčijo nesposobno.
Gg. poslanci in sreski poglavarji! Pridite in se prepričajte na licu mesta o stanju vinogradov in sadovnjakov, da na podlagi lastnega prepričanja poročate na merodajno mesto, kako in 9 čim bodo letos plačevali davke vinarji in sadjarji.	L.	Š.,	Jeruzalem.
Posetite
m
Jubilejni
«9
V. Mariborski teden”
1. do 9. avgusta 1936.
Pod pokroviteljstvom Nj. kr. Vis. Kraljeviča Andreja.
50% popust na železnicah od 30. julija do 11. avgusta 1936.
Pupusti na zračnih progah Aeropnta in na parnikih. — Tradicionalna revija gospodarskega in kulturnega življenja Maribora in zaledja. —• Tekstilna industrija, — Obrt. — Trgovina. Velika gasilska raz stava in gasilski kongres. — Velika filatelistična razstava in gasilski kongres. —* Velika filatelistična razstava z borzo znamk. — Mlekarstvo, sirarstvo, vinogradništvo. — Žena v obrti. — Umetniška in zgodovinska razstava. — Tujsko prometna razstava. — Modna revija. — Revija športa, jadralnega in motornega letalstva. — Pokušnja vin. — Kongresi in koncerti.
.MARIBORSKI OTOK — najlepše kopališče Jugoslavije! — Gostoljubni Maribor »n zeleno Pohorje Vas vabita!
BVRD SE ZOPET PRIPRAVLJA.
Znani ameriški admiral Byrd je na svoji zadnji ekspediciji znatno spopolnil karto Južnega tečaja. Ameriški bogataši sanjajo sedaj o načrtu, kako bi organizirali zračni promet med Ameriko in Južnim tečajem. Preden pa bo zračni promet vpostavljen, se bo Byrd ponovno podal na Južni tečaj in natančno preiskal okolico Patagonije, kjer vlada večna megla in je na leto solnčnih samo 10 dni.
Ne pozabi naročnine!
HUUsffl&SSkB Ut fikoftiffltt uAuito
„5w*, sdbf st <e strni?"
sta se ponoči pojavita v Stranski uHci
Štern in Kolar na Pobrežju
Gudne so vesti o smereh kretanja in gibanja obeh Stranjškovih morilcev Karla Šterna ter Ivana Kolarja. Dejstvo je, da se je javila neka priča, iki je dejala, da ju je 'kritičnega dne videla korakati skozi Slivnico. Nadalje je predvčerajšnjem srečal g. Domiter iz Maribora Ivana Kolarja v Celju. Včeraj ponoči pa sta hotela preko proge na Teznem dva neznana moška, ki sta se nekam čudno obnašala in ki ju je službujoči uradnik opozoril, da je prepovedana hoja preko proge. Nato sta jo mahnila proti tezenski cesti.
Včeraj popoldne pa so prispeli okoli pol petih na tukajšnjo policijo mati in oče Iv. Kolarja ter neka mlajša ženska. Tamkaj so izjavili vsi trije, da sta se včeraj okoli druge ure zjutraj pojavila pod oknom Kolarjevega stanovanja v Stranski ulici št. 4 Karel Štern in Ivan Kolar. Ob tej priliki
je Kolarjeva mati stopila na dvorišče, kjer je spregovorila s sinom. Prvo njeno vprašanje je bilo, kakor je izpovedala na policiji: »Sin, zakaj si to storil?« Štern ji je nato odvrnil, da je to storil radi tega. ker je Stranjšek šel na njega s sabljo. Nato je Kolar govori! še s dotično mlajšo žensko, medtem pa je Štern venomer silil, da se odstranita, da ju ne zalotijo. Nato sta izginila proti bližnjemu gozdu. Za obema se vršijo intenzivne poizvedbe. Ko so na policiji vprašali Kolarjevega očeta, kam sta izginila, je Kolarjev oče dejal, da ne ve kam, da pa oajbrže njegovega sina ne bo treba iskati, ker se bo gotovo sam obesil, kolikor ga on pozna. Na vprašanje, zakaj so to javili oblasti šele 14 ur kasneje, četudi je orožniška postaja oddaljena komaj deset minut, so bili vsi trije tihi.
Abrahamovo. V nedeljo dne 19. t. m.
obhaja ugledni mariborski hotelir in re-stavrater g. Franc Zemljič 50 letnico rojstva. Uglednemu in priljubljenemu slavljencu naše najprisrčnejše čestitke!
Odlikovanje. Z redom sv. Save IV. stopnje je bil odlikovan ravnatelj tukajšnje državne Trgovske akademije gosp. Peter Modic. Iskreno čestitamo!
Smrtna kosa. V splošni bolnišnici sta umrla 34 letni posestnik Anton Punčuh in 42 letna posestnica Marija Lipovž. Žalujočim naše toplo sočutje!
Adaptacija vojaške konjušnice. Dne 23. trn. ob 14. bo v pisarni referenta iuženjer stva pri dravski divizijski oblasti .v Ljubljani druga ofertalna licitacija za adaptacijo mariborske vojaške konjušnice.
nje obiskovalce bo posloval stanovanjski urad Mariborskega tedna ves čas prireditve dan in noč pri vseh vlakih na novem peronu glavnega kolodvora. Vstopnice za Mariborčane in vse one, ki se ne poslužujejo polovične vožnje, so po Din 5 za enkratni dnevni obisk in Din 3 za enkratni večerni obisk MT. Za otroke, dijake s šolsko legitimacijo in vojake do narednika velja dnevna ali večerna vstopnica Din 2, Stalne legitimacije za deset dnevnih in deset večernih posetov veljajo Din 25.
Jadranska straža obvešča vse stariše. ki imajo svoje otroke v koloniji v Bakru, da se ta prva kolonija vrača dne 20. trn. in sicer tako, da prispejo otroci v Maribor ob 22. uri in 13 minut, kjer naj jih
Drugi nastop F. C. Admife v Mariboru
DANES V SREDO 15. t. m. OB 18.45* NA RAPTOOVEM IGRIŠČU.
Po uspešnem včerajšnjem nastopu avstrijskega nogometnega prvaka FC Ad-mire proti SK Železničarju sta se vodstvi ISSK Maribora in SK Rapida odločili, angažirati ga za drugo tekmo v Mariboru, ki se bo vršila danes v sredo 15. t. ra. na igrišču SK Rapida. Renomirani nasprotnik bo danes nastopil v isti postavi kakor včeraj proti Železničarju, domače moštvo pa bo sestavljeno iz naslednjih igralcev: Bišoi, (Maribor), Domicelj (Maribor), Barlovič (Ranih), Fučkar (Rapid), Kirbiš (Maribor), Gomolj (Maribor(, Ogrizek (Maribor), Baumel (Rapid), Helier (Rapid), Welle (Maribor) in Zemljič (SK Ljubljana). Ta tekma se bo vršila ob vsakem vremenu, ter bo gotovo zek) zanimiva, zlasti ker je domače moštvo sestavljeno iz igralcev dobre kvalitete, ter je smatrati domače moštvo močnejše kot enajstorica SK Železničarja, ki je včeraj igrala proti Admiri.
Škoda znaša 30.000 dinarjev. V Jesenicah pri Račah pa ie ogenj upepelil čevljarskemu mojstru Matevžu Skazi delavnico in trpi okoli 10.000 dinarjev'škode.
Za dva petelina 10 mesecev zapora. Danes sta se zagovarjala pred malim kazenskim senatom 48 letni delavec Ivan Šoštarič, ker je 27. februarja t. I. okradel posestniku Ferdinandu Orajnerju v Selnici ob Muri dva petelina v vrednosti 60 dinarjev. Obsojen je bil na deset mesecev zapora.
Dvokolo v betnavskem gozdu. Delavec Rudolf Gorjup je sinoči našel v hetnav-skem gozdu moško dvokolo z evidenčno številko 30.506. Omenjeni delavec je kolo izročil policiji, ki meni, da je kok) skril v gozdu najbrže neki tat.
Darujte za azilni sklad PTL!
BON BONE!
IZDELEK »UNIO-N«. ZAGREB.
— Na kresni večer, 23. junija, so sredi noči zagoreli visoki kresovi v okolici Trsta. Okrog kresov se je zbrala mladina in slovenska narodna pesem se je razlegala daleč naokrog.
*
— V mesecu juliju leta 1935 na pet let konfinacije obsojeni Srečko Bajt, doma iz Idrije, se je pred kratkim vrnil domov.
*
— V državnih gozdovih poteg Trbiža so zaposleni Tolminci, Kobaridčani in Bovčani, ki so prišli semkaj, da zaslužijo za najnujnejše vsakdanje potrebščine.
*
— Nekaj naših mladeničev, ki služijo redni vojaški rok pri regimentih, ki imajo svoje sedeže v gornji Italiji je sporočilo, da so poslani v južne dele Italije.
VPOROtfENCI.
V	»Delavski politiki« beremo: »upokojenci še vedno niso prejeli pokojnine, na katero vsak mesec težko čakajo, ker je pač za preživljanje treba denarja. JRZse kaj rada hvali s svojimi uspehi. Te dni smo čita-li, da ie JRZ priborila vpokojen-cem pravico, da se smejo zopet trikrat na teden kopati v železniškem kopališču v koloniji. Gospodje, poskrbite že vendar tudi, da bodo vpokojenci pravočasno dobili pokojnine, na katere morajo sedaj čakati domala po ves mesec.«
Stojišče Din 10*-
Danes v sredo ob 1815 na igrišču SK Rapida
Stojišče Din W-
mednarodna nogometna tekma med profesitonalnšm prvakom Awir;i* F. C. Hdmiro in reprezentanco SSSK Maribor-SK Rapida
Oblastni odbor Jadranske straže je raz stavil v izložben eni oknu tvrdke Ernest
Zelenka v Ulici 10. oktobra najnovejšo sliko Njegovega Veličanstva Kralja Petra II v uniformi podmladka Jadranske straže, mično delo naše domače umetnice g. Anice Ostanek, za kar ji gre najlepše priznanje. To priznanje ji je bilo izkazano tudi na najvišjem mestu, ker je maršalat dvora sliko odobril in dovolil Oblastnemu odboru Jadranske straže v Mariboru, da jo sme razmnožiti in prodajati v korist Mladinskega doma viteškega kralja Aleksandra I. Ujedinitelja v Bakru, kjer vsako leto letuje naša šolska mladina, da si okrepi svoje zdravje,, da morje spozna in ga vzljubi ter ga kot takega očuva ujedi-njeni domovini.
Obiskovalcem Mariborskega tedna. Jubilejni »V. Mariborski teden« bo letos od 1- do 9. avgusta. Generalna direkcija drž. železnic je odobrila polovično vožnjo za poset Mariborskega tedna in velja popust za dopotovanje od 30. julija do 9. avgusta, za povratek pa od 1. do 11. avgusta. Obiskovalci »V. Mariborskega tedna« naj kupijo na odhodni postaji ali pri Putniku direktno celo vozno karto do Maribora in železniško legitimacijo K—13. Železniške karte pri prihodu v Maribor ne smejo oddati, ker velja ista obenem z železniško legitimacijo, na kateri se potrdi o-bisk. »V. Mariborskega tedna«, za brezplačni povratek do odhodne postaje. Legitimacije za vstop na »V. Mariborski teden« se kupijo v Mariboru. Za obiskovalce, ki plačajo vozno karto do Din 15, še žigosa železniška-legitimacija na podlagi običajne dnevne vstopnice za Din 5; za vozne karte od Din 15—25 na podlagi legitimacije za Din 10, ki velja za dvadnev-na in dva večerna obiska; za vozne karte od Din 25 do Din 60 na podlagi legitimacije za Din 15, ki velja za tri dnevne in tri večerne obiske ter končno za vozne karte nad Din 60 tia podlagi legitimacijo za Din 25, ki velja za šest dnevnih in šest večernih obiskov. Legitimacija se glasi na ime in Je neprenosna. Za zihki-
stariši čakajo, da otroke prevzamejo od vodje kolonije. Istočasno obvešča Jadran ska straža, da odide II. kolonija deklic v Bakar v nedeljo dne 19. trn. ob 18. uri. Zbirališče je v čakalnici I'l. razreda ua glavnem kolodvoru od 17. ure dalje. Odbor.
Nočno lekarniško službo itn ata danes Vidmarjeva in Savostova, jutri v četrtek Minarikova in Sirakova lekarna.
Kakšno vreme se nam obeta. V smislu dunajske vremenske napovedi bo trajalo sedanje vreme še nekaj dni.
Jutri v četrtek od pol 9. do 10. ure zvečer večerni koncert v mestnem parku. Igra vojaška godba pod vodstvom kapelnika kapetana Svobode.
Tkalnica preprog »Mekka« Subotica bo zopet razstavljala na Mariborskem tednu.
Prostovoljna gasilska četa Pobrežje pri Mariboru javlja, da bo tombola 19. julija ob Jd 15. uri na sokolskem tglova-dišču na Pobrežju. Tombola nudi krasne dobitke, zato v nedeljo vsi na Pobrežje, kjer bo imela četa v lastni režiji tudi dobra okrepčila.
Krojaški prikrojevatai tečaj. V torek dne 14. julija se je pričel krojni tečaj za krojaštvo ženskih oblek. Vpisalo se' je 33 udeležencev in udeleženk, vendar je nekaj še napovedanih tako da bo število ude ležencev doseglo domnevno 40. Ker je u-čni loka! dovolj prostoren, je sprejem tolikega števila mogoč. Otvoritev je izvršil obrtnozadružni nadzornik g. Založnik v imenu banovinskega obrtnopospeševal-nega urada. Poučeval bo banovinski strokovni učitelj g. Knafelj. Predavanja se bodo vršila dnevno od % 19. do H22. ure v dekliški meščanski (Siomšekovi) šoli v Miklošičevi ulici. Razmeroma visoko šte vilo prijav razodeva veliko zanimanje mladih mojstrov in naraščaja oblačilne stroke za napredek.
Gori! V Klopcah pri Slovenski Bistrici je zgorelo posestniku Leopoldu Brumcu gospodarsko poslopje, stiskalnica, hlevi 'n razen tega razno gospodarsko orodje in štks -sMioie ter ofco4L20tOOO kg-sena. —
ŽEBELJ NA GLAVO.
Tukajšnja »Delavska politika« piše: »Slovenec« je zopet enkrat zadel žebelj na glavo. Kakor po ostalih krajih, se je tudi v Mariboru osnoval iniciativni odbor za protivojni kongres v Ženevi. V odboru so zastopane vse politične smeri in društva, torej tudi klerikalci. Ker se pa ta ideja ni skuhala v klerikalnih možganih, je te dni »Slovenec« priobčil dolg članek o boljševiški nevarnosti, v katerem omenja tudi inicijativni odbor i. t. d. Zanimivo je, da se je ta inicijativni odbor obrnil na razne klerikalne prvake za pokroviteljstvo. Pokroviteljstvo sta prevzela poleg g. Ferdo Pinterja tudi g. župan dr. Juvan in mariborski škof dr. Tomažič. Med tem so pa pri »Slovencu« pogrunta-•li, da ta odbor menda ni dovolj klerikalen, zato so ga spravili v zvezo z »bolj-ševiki«, po znanem geslu, da je pri nas vse boljševiško,. kar ne trobi v klerikalni rog. Radovedni smo, kaj porečejo k temu napadu na iniciativni odbor pokrovitelji iz klerikalnih vrst.
AFRIŠKO POKOPALIŠČE.
Zagrebška »Istra« piše v zadnji števil: iki: »Kakor poročajo časopisi je doslej padlo, umrlo itd. v Afriki 2.313 Italijanov, 1.593 domačinov in 453 delavcev. Med temi so našteta tudi imena naših fantov,
v kolikor jih moremo vsled pokvarjenega pravopisa in pokvarjenih imen razločiti Kervati Peter iz Vižinjana v Istri je padel na fronti in ne kakor je bilo prvotno po-ročano, da se je izgubil. Padli so dalje: Pavletič Bmost iz Rocola, Vidmar Karel iz Idrije, Fabretto (Kovačič?) Ivam s Sv. Petra na Krasu, Tronka Ivan z Reke, Batič Andrej s Postojne in Kogej Ludvig s-Sp. Idrije. Starši padlih dobe kako denarno podporo, predvsem pa mnogo sožalji; s strani Mussolinija in podkralja Badoglia.
Gornji grad odkrije spomenik Kralju Ujedlmfelju
V	nedeljo 19. julija 1936 bo v mestnem parku v Gornjem gradu odkritje spomenika blagopok. viteškemu kralju Aleksandru I. lijcdiimelju po naslednjem sporedu: 1. ob pol 14, uri seja prireditvenega odbora v dvorani Mikuševe gostilne s polaganjem obračuna o nabiralni akciji, 2. ob pol 15. uri slovesno odkritje spomenika. Pričakovati je, da se udeleži odkritja zastopnik Nj. "Vel. kra-tja Petra H. Spomenik postavlja Velikemu •Kralju prebivalstvo gornjegrajskega sreza na sedežu sreza v Gornjem gradu. Odkritja se vse organizacije sreza udeležijo korporativno, društva, ki imajo kroje in prapor« pridejo v krojih io s .prapori do 14. ure na zbirališče pri Kolenčevi hiši v začetku mesta, odkoder se vrši sprevod skozi mesto na slavnostni prostor. Organizacije naj bodo točno zbrane na zbirališču. Udeleženci izven sreza imajo priliko, da si ogledajo naše lepe kraje in obenem počastijo spomin Velikega kralja. Avtobusne zveze so na vse strani ugodne.
PREDSEDNIKOVA POŠTENOST.
Južno-ameriški listi so objavili besedilo neobičajnega notarskega zapiska, ki ga je dal sestaviti prezident republike Guateinala, p redno je prevzel svoje posle; to je inventar njegovega in ženinega imetja. Tako ima v rokah odločen dokaz proti obrekovalcem, ki bi ga nekoč u-tegnili obdolžiti, da je obogatel na tem časnem mestu. Tisk vidi v tem postopku eno najpienienitejtSih potez državnika.
•»♦♦♦♦♦♦♦♦♦❖♦♦♦I Spomnile se CMD4
Stran A.
Mariborski »Veternika Jutra
V	Mariboru, dne 15. VII. 1036.
Admka-Mmuot t:1 ((t:0)
Izkazalo se je, da je bila reklama, ki se je zadnje dni delala za prvi nastop avstrij skega nogometnega prvaka v Mariboru, več kot upravičena. Kljub neprijaznemu vremenu se je včeraj zvečer zbralo na stadionu ob Tržaški cesti do 2000 pristašev nogometnega športa, kar dokazuje, da zanimanje za nogomet v Mariboru ni padlo ter se občinstvo radevolje odzove, če se mu nudi prvovrsten nogomet. V kolikor so bili navzoči bolj objektivni občudovalci nogometne umetnosti kakor par tizani, so prišli morda na svoj račun. Bila je tekma, manj napeta kot lepa in v izvestnih razdobjih brez tistega pravega poleta, ki smo ga vajeni videti in gledati v prvenstvenih borbah, vendar'bogata na finesah in žilavih obojestranskih naporih.
Zmagalo je moštvo, ki mu je po poteku igre zmaga povsem pripadala. Dunajčani so nam predvajali klasično igro kratkih pasov, zvezano s prodori na krila. Ti napad; so bili radi tega vselej zelo nevarni. Admira je včeraj prepričevalno zmagala, vendar je dvomljivo, če bi bili proti vzdržljivejši obrambi tudi uspeli!
Nekaj minut pred najavljenim pričetkom tekme so prvi izšli na teren gostje v popolnoma belih dresih. Takoj za njimi pa domačini v modro-belih dresih. V sredini igrišča je goste pozdravil predsednik SK Železničarja g. inž. Uran, ki je izročil vodji Admire spominsko darilo. Sodniku g. Bergantu sta se po omenjenih uvodnih formalnostih in po slikanju obeh moštev javili moštvi v naslednjih postavah:
Admira: Platzer, Ludvvig, Marischka, Urbanek, Hartl, Joksch, Vogl I.,,Halme-man, Bičan, Schall, Vogl II. Železničar: Mahajnc. Frangeš II.,
Ronjak, Eferl, Frangeš I., Antoličič, Go-
linar, Bačnik. Turk, Pavlin, Konrad.
Glede kakovosti je bila med obema moštvoma velika razlika. Dunajčani so se zadovoljili z ležernejšo igro, kar je pri nekaterih, ki hočejo videti borbo, -zbudilo precej nejevolje. Tako pa se je borilo samo eno moštvo, domače, ki je res v poštenem trudu dalo od sebe vse, avstrij ski prvak pa se je omejil na demonstracijo svoje tehnične superiornosti. Vsak igralec ima v malem prstu vse elemente nogometne igre, stoping in dribling v vsaki poziciji, placement, pokrivanje nasprotnika in odkrivanja lastnega tovariša, start, kolikor ga je sploh bilo treba: vse to so njim samo po sebi razumljive stvari. Pri vsem pa do skrajnosti racionalizirana ekonomija energije, tako da so bili še povsem sveži, ko je protivnik že prišel ob sapo. Edinstvena je -njihova igra z glavo, a v preciznih kombinacijah so toliki mojstri, da pridobivajo čeprav razen kril nihče ne napravi niti enega hitrega koraka, s samim primernim postira-njem prav naglo na terenu in so na mah pred nasprotnikovim golom. V enajstorici je najbolj ugajala ožja obramba, zlasti Platzer, ki je imel dovolj prilik, da se izkaže. Branilca sta precej sigurna ter razpolagata z lepimi odbojnimi streli. Glavni steber moštva je bila pravzaprav krilska vrsta, ki je deligirala vso igro. V napadu pa sta najbolj ugajala Hahneman in Schall, dočim sloviti Bičan kot vodja napadalne formacije ni pokazal bogve kako superiorne igre.
Vsem vrlinam gostov je postavilo domače moštvo nasproti svojo požrtvovalno igro. Od vsega začetka so sc krilci o-mejili skoro izključno na obrambno delo,
tako da so modro-belj igrali skoro ves čas z najmanj štirimi branilci. Tako ojačena obramba je bila zelo neprehodna o-vira in je prav radi te okolnosti igrala zelo uspešno. Če ji je napad, proti kateremu je morala igrati osemkrat, potresal mrežo, se temu pač ni bilo mogoče izogniti, v danih prilikah bi bila tudi marsikatera močnejša obramba morala kapitulirati. S tako taktiko je bil napad navezan večinoma sam nase, in če se je tupa-tam povzpel do energičnejših in nekajkrat s prav lepimi kombinacijami izvedenih potez, mu je to samo pripisati v dobro. V napadu je bil najmočnejši in najbolj agilen Bačnik, imel je pa v svojem krilu malo razumevajočega tovariša, ki tudi najlažjih nalog ni umel pozitivno rešiti. Pač pa je bil Pavlin vsaj v prvem polčasu nekajkrat zelo nevaren s svojimi pobegi. Ko pa je postalo njegovo orožje očito, mu ga je nasprotna obramba kaj kmalu odvzela. Turk se je trudil, da bi spajal desno in levo stran napada, nekajkrat se je to posrečilo, večinoma pa je »visel v zraku«. Frangeš .1. se je trudil, da bi ohranil vez med napadom in obrambo, uspeval pa je, dokler je bila domača obramba pazljiva. Gotovo pa je bil Frangeš I. eden najboljših igralcev na polju. Zelo priden je bil tudi Mahajnc v golu, ki je ubranil nekaj težkih stvari. Branilca sta bila dve tretjini prvega polčasa prav Hobra, pozneje pa sta delala več usode-polnili napak, • ki so imele za posledico kopico golov.
Kljub močnemu porazu ni domače moštvo klonilo vse do zadnjega. Še v zadnji minuti so izvedli vrsto prav lepih, silnih in nevarnih napadov in s tem pokazali vse pohvale vredno žilavost in od-
pornost. V moštvu kot celoti so sicer prevladovali negativni momenti nad pozitivnimi, vendar se to lahko vsaj deloma opraviči z nadmočno nasprotnikovo igro. Za uspešnejše nastope je treba razpolagati z nekaterimi pogoji, kot so so-lidnejša tehnična usposobljenost, razumevanje za pravilno taktiko v danem trenut ku in tisto neobhodno znanje, ki dopušča pozitivno uveljavljanje razpoložljivih sredstev.
Potek igre je v pretežnem delu diktirala Admira. Prav tako njen tempo. Izrazitih momentov ni bilo. Mestoma je potekla igra, kakor da bi bila ustvarjena po prej določenih šablonah, brez živahnosti in duha. Le pri pozornejšem motrenju se je mogla opaziti borbena žilavost, enako v razdiralnem delu obeh obramb kakor v neutrudljivo vedno znova grajenih napa-dttih akcijah. To se je opažalo zlasti v neumornem sodelovanju med Admirovim napadom in njegovo srednjo vrsto. Goli so padli kot plod dozorelih situacij.
Sodnik g. Bergant je imel silno lahko stališče. Obe moštvi sta se borili zelo fair. Tupatam se je g. Bergant vendarle moral uveljaviti, če ni hotel žvižgati samih avtov in kornerjev. Iz vsega njegovega poslovanja pa se da sklepati, da se ni hotel »zameriti« gostom, zato jim je tudi marsikaj spregledal, česar pa glede domačega moštva ni mogoče trditi.
Delegiranje sodnikov, službeno. Za današnjo tekmo Admira : Maribor-Rapid se delegira ss g. Bizjak. Stranska sodnika gg. Klanšček in Murko. Sodnijski kur/ danes odpade, vrši se jutri.
Službene objave Okrožnega odbora LNP-a v Mariboru. Danes, dne 15. julija 1936 se vrši ob ‘A na 7 uro na igrišču SK Rapida mednarodna nogometna tekma FC Admira (Wicn):ISSK Maribor komb. SK Rapid. Službujoči odbornik g. Franki.
—	Tajnik.
A. K.:
Žrtev zveste liubezni
Zgodovinski roman
»Sam Bog ve. Grem namreč v boj.«
»Vi! Saj imate že petdeset let.«
»Draga moja hčerka! Petdesetleten mož ne sme pustiti, da mu sablja zarjavi v nožnici, kadar kliče čast. dolžnost in vladar. Saj poznaš vsaj nekoliko stanje naše zemlje, veš za zlorabe Francozov, za neverjetno izdajo Napoleonovo, ki ima kljub vsem pogodbam v* Bayonnu zaprtega našega pravega vladarja. Ali naj po vsem tem kot Španec in potomec viteškega rodu Mendoza držim roke križem? Ali naj mirno prenašam neprijateljevo roganje in dopuščam njihove krivice? Bog in Čast me zoveta, slediti moram njunim zapovedim!«
Donna Frančiška si otre solzo, poigravajočo ji v očesu. Bila je prava Španjol-ka. Govorjenje in odločen sklep njenega očeta sta se ji zdela čisto naravna in razumljiva. Bolj bi se čudila in celo žalostila, če bi se oče v takih okoliščinah boju odtegoval. Zato reče Donu Juanu:
»Bog naj vas spremlja, dragi oče, Bog pomozi dobri stvari. Z njegovo pomočjo in sveto zaščito se bova, upam kmalu zo-
13
pet videla, ko se povrnete v sreči in zmagoslavju.«
Don Juan gotovo ni pričakoval take ločitve, zato nalahno skrivi usta, nevoljno naguba čelo in pravi:
»Kaj pa, če usoda ne usliši tvojih žeij, če se naša, sicer nad vse pravična stvar izjalovi, ali pa — pomisliti moramo, da se tudi to lahko zgodi — če padem v boju?«
»Ne, ne, to ne more biti, česa takega Bog ne bo dopustil, saj je predober in premilostljiv!«
Hidalg rahlo zmaje glavo. Po naravi ni bil plašljiv, po žilah mu je tekla viteška kri njegovih prednikov, vendar pa mu je starost že oslabila prejšnjo mladeniško smelost in odločnost, razen tega pa je tokrat prvič v svojem življenju odhajal v boj. Oprostimo mu torej rahlo bojazen in turobne misli, ki so se mu vsilile v glavo. Kljub vsem lepim obljubam grofa di Blanca mu je bilo žal lepega in mirnega življenja v gradu, zato spregovori zamolklo;
»Na vse moramo biti pripravljeni, ta-
3471
DA Vas prepričamo o naši ogromni zalogi in najlepši izbili;
DA odprodamo zalog-o letnega blaga;
DA vsakomur omogočimo cenen nakup najboljšega kvalitetnega blega in
DA Vas s tem pridobimo za stalnega odjemalca, se odrečemo našemu običajnemu zaslužku.................................................................................In
Sobo odda
ČEDNO sobico
s separiranim vhodom, oprem ljeno, eventuelno z oskrbo oddam s 1. avgustom. Maribor, Bolfcnkova 3, pritličje, desno.	2467
Službo dobi
UCENCA
z malo maturo sprejmem v mamnakturno trgovino. Poizve se v upravi »Večernika«. 3400
Sprejmem UČENKO ALI UCENCA
za svoio trgovino s kuhinjsko posodo, porcelanom in steklom. Vicel, Gosposka 3479
ko zahteva razum. Kaj bo s teboj, če bom moral bežati iz domovine ali oe padem na bojnem polju? Sirota brez staršev, brez zaščite, podpore in prijateljev!«
Devojkine orne oči se zabliskajo in vzplamene. Ponosno zakliče:
»Ali nisem vaša hči, ali nisem potomka starodavne rodbine Mendoza. Po mojih žilah teče vendar vaša kri, dragi očka' Znala bi vas maščevati...«
Ta izjava, pa naj je bila'še tako lepa in vredna Španjolke plemenite krvi, !ii-dalgu le ni bila po godu, zato reče: »Dete moje, ne veš, kaj govoriš. Mlada si še, ne moreš razumeti našega sedanjega položaja. Kar se pa mene tiče,
mi ni, da bi ti tajil. Prostovoljno grem v boj, roka je še kos orožju, a starost --petdeset let imam na hrbtu — me teži in slabi. Moj Bog, zakaj nimam sina, da me nadomestuje.«
Ta Don Juanov vzklik niti malo ne pomiri hčerine viteške gorečnosti, ampak jo celo podžge. Donna Frančiška odgovori svojemu očetu navdušeno:
lili !
Mali ogfasi
Razno
Poskusite tudi vi.
SLADKI KMEČKI KRUH
pekarna Rakuša Koroška c.
3353______________
Zopet znižane cene: BOURET SVILA
Din. 12.—. Trpinov bazar. Vetrinjska 15.	2261
Spomnite se CMD1
če želite kvalitetni pisalni stroj, tedaj kupite neuničljiv »VVANDERER - CONTINENTAL«. - Cene smo za 20% znižali. — Sa.mopro-daja; Ivan Legat, specijalist za pisarniške stroje, Maribor, Vetrinjska 30. Podružnica Ljubljana, Prešernova ul. 44.	2569
PLAČUJEM
odpadke železa, bakra, oiede-nine, svinca, staro litino iti vsakovrstne stare stroje, cevi, kakor vse uporabljivo že-tezje po najvišjili cenah. Prepričajte se samo pri Justinu Gustinčiču. Maribor. Tatten-bachova 14.	3035
Prodam
KLAVIR
prodam ali dam kakema društvu v najem. Cvetlična ul.-ca c/J.	3477
ZELO DOBRO VINO
lastnega pridelka od S litrov naprej po Din	rj;eifer,
Rance 54, Pesnica.	3476
Stanovanie
IEPO DVOSOBNO ‘•TANG-VAN.I-'
s pritiklinami, sklenjeno, se odda v Magdaleuski ulici. Naslov v upravi.	-M V?
SOBO
>s štedilnikom oddam Zrkov-
ska’ e. 41.
,1474
LEPO STANOVANJE
oddam takoi. Stucienci. Cirii-Metodov« 17. Ogledati od 2.—4. *ure.	3469
Sobo išč<e
PRAZNO SOBO
v Stros?majerjeyi. Oroiunvi ulici ali bližini iščem. Vprašati v trgovini Kainifmk. Glavni trg.	,’4fiS
prirejamo kratkotrajno REKLAMNO Ofi^RODAlO po zniianltl CtnaU
Pri takojšnjem plačilu prejmete na naši blagajni 10°/, popusta na naše običajne že zelo nizke in v izložbah navedene cene 12% popusta pa pri nakupu čez Din 500‘—
Izkoristite to izredno enkratno priliko, obiščite nas! Prepričajte sc!
Jos. Karničnik, Maribor, GLAVNI TRG št. 11
tovarniška zaloga periia, modna trgovina, ho.r. .Ucija
Uib sutfem psdfo ih	vedm	up4m	$w
"izdaja konzorcij »Jutraa v Ljubljani. Odgovorni urednik MAKSO KOREN. Za inseratni del odgovarja SLAVKO REjA. l iska Mariborska tiskarna d. d.,
erestavnik ravnatelj STANKO DETELA, vsi v Mariboru.