Letnik XXVII.
Izhaja poljubno, najmanj P* štirikrat na leto. Posamezne številke 1 Din i>0 p za inozemstvo 2 Din. V „JGZ“ združena gasilna društva dobivajo po en odtis,Gasilca“ brezplačno. Urednik FRAN BARLE == v Ljubljani.
Poštnina v gotovini platana.
Številka 2.
Cene enkratnim oglasom:
i ■ II1.. i i. t. f:  .■ 11; 11.. 11II i n i i i ■. ■
Cela stran 300 Din,
'/2 strani 150 Din,
'/4 strani 80 Din,
‘/s strani 40 Din,
'/1« strani 20 Din.
GLASILO „JUGOSLOVANSKE GASILSKE ZVEZE LJUBLJANA“.
V Ljubljani, dne 15. junija 1923.
Predsedstvene vesti.
1.
1
Otčni zbor »Jugoslovanske gasilske zveze Ljubljana«.
V »Uasileu« z dne 29. marca 1923, štev., 1, smo objavili dnevni red občnega zbora »Jugoslovanske gasilske zveze Ljubljana« ki se vrši dne 15. julija 1923 v Ljubljani in pa dnevni red odborove seie. ki se vrši dne 14. .lubja 1923.
Danes znova opozarjamo na zborovanje in vabimo vsa v JGZ združena gasilna društva, da določijo odposlance — po enega odposlanca vsakega društva. Državna in južna železnica brez dvoma tudi letos dovolita odposlancem gasilnih društev polovično vožnio če se pri odhodni postaji izkažejo z izkaznico svojega društva da se peljejo k zborovanju »Jugoslovanske gasilske, zveze« v Ljubljano. Pri odhodni postaji bo plačati cel vozni listek, ki bo veljaven tudi za nazaj.
Izkaznica naj se glasi: N. N. iz.... se kot odposlanec gasilnega društva v.........udeležuje letne glavne
skupščine JOZ dne 14. in 15. julija 1923 v Ljubljani in ima udobnost do polovične vožnje po železnicah. Gasilno društvo v   dne  	1923.	Načelnik:	N.	N.	Zig!
2.
Iz zadnie preds,-dstvene seie.
Dne 13. maja 1923 sta imela predsedstvo in odbor JGZ skupno .sejo v Ljubljani.
1. V predsedstveni seji so bila sprejeta v JGZ nastopna gasilna društva:
a) v Gasilsko- ž u p o K o s t a n j e v i š k o:
Krška vas. obč. Cerklje:
b) v G a s i 1 s k o ž u p o M a r i b o r s k o:
Šmartno na Pohorju okr. Slov. Bistrica;
p) v Gasilsko ž u po Ptujsko:
Stojnci okr. Ptuj:
č) v s n u j o č o se G a s i 1 s k o ž u p o P rek-mursko:
Melinci, okraj I). Lendava.
2. Gasilno društvo Melinci ie do organiziranja prekmurskega gasilstva podrejeno neposredno JGZ.
3. Gasilno društvo Krka se na lastno željo premesti °d Litijske k Grosupeljski gasilski župi.
4. Gasilno društvo Mirna ostane na .lastno željo pri , Novomeški gasilski žuoi in se ne uvrsti v Mpkronoško
Gasilsko župo.
5. Razcepitev ljubljanske gasilske župe v tri dele, ^111 sicer v Ljubljansko Vrhniško in Savsko se dovoli.
Po razcepitvi so gasilna društva uvrščena nastopno:
a) v G a s i 1 s k o župo Ljubljansko:
Barje.
Bizovik.
Brdo,
Brezovica.	,
Črnuče
Dobrova,
Ježica.
Laverca.
Ljubljana.
Moste.
Nadgorica.	1
Sostro.
Spodnja Šiška,
Stbži ce
Šmartno (obč. Moste),
Štepania. vas Tobačna tovarna.
Vevče (tovarna).
Vič-Glince.
Vnanie Gorice.
Zalog — Soodnii Kašelj.
Zgornii Kašeli Zgornja Šiška:
b) v Gasil s k o ž u p o V r h n i š k o :
Bevke
Blatna Brezovica Borovnica.
Breg.
Horjul,
Log,
Notranje Gorice,
Podlipa
Polhov Gradec.
Stara Vrhnika.
Verd.
Vrhnika:
c) v Gasilsko župo Savsko.
Dravlje.
Gameljne.
Gunclje,
Medno.
Pirniče
Podutik
Preska
Rašica,
Soodnie Pirniče.
Stanežiče.
Št. Vid.	•'
lačen.
Vižmarje.
3.
Gasilske potrebščine.
Gasilno društvo v Ponikvi ob juž. žel. išče lažjo brizgalnioo, ki bi bila še v dobrem stanju. Cena in pogoji naj se stavijo omenjenemu društvu.
Ljubljanska avtomotorka.
(Fran Barle.)
Mestna občina ljubljanska se je odločila za to. da modernizira gasilsko opravo. Lansko poletie je naročila v tovarni Konrad Rosenbauer v Linču najmodernejšo av-■ tomobilno brizgalnico. ki je danes že v rabi ljubljanskega poklicnega gasilstva. S tem ie napravljen velik korak naprei.
Nova avtomobilu a brizgalnica ima v avtomobiltelmi-škem. kakor tudi v gasilskotehniškem oziru posebne lorednosti in zasluži da si io natančneie ogledamo.
Stroj ie krasno delo Rosenbauerjeve tovarne.- ki sc že dlje bavi z izdelavo avtom obilnih in motornih brizgal -nie. Pri tej vrsti brizga'.nic ie prvič up or ab., j en šestcilin-uer,ski motor, z 40 PS. in motor s svojim enakomernim, mirnim in zanesljivim tekom izvrstno služi svojemu namenu. Tritonski chassis ima kardanski prenos, teče gladko in mirno in se ni bati verižnih defektov.
Na zadnjem koncu voza je vdelana centrifugalna črpalka. ki ie zvezana s posebno pripravo z motorjem na sprednjem delu voza. Črpalka. Rosenbauerjeva iznajdba, ima pooolnoma avtomatično sesalno pripravo ki se sama odpira in sama zapira.
Črpalka ima na obeli straneh sesalno grlo, tako da črpa vodo z desne ali pa z leve strani. Cvetero iztočnih grl je obrnjenih nazaj in navzdol, ki so pokriti s privitimi in na verigo pritrjenimi pokrovčki. Vsa iz medenine izdelana merila (brzomer. tlakomer itd.) so vdelana na črpalko.
Lično izdelana karoserija ima v sebi več različnih predalov za vsakovrstno orodje, ki se rabi pri požaru, in na sebi 8 sedežev in čvetero stojišč — poleg sedeža za poveljnika in šoferja.
Na karoserijo ie pritrjeno lestveno ogrodje in na ogrodju je trodelna raztezalna lestva in več kljukastih lestev.
Na zadnji konec voza je obešen snemalni navijalk za 500 metrov cevi. Voz ima električno razsvetljavo in električni pogon, tako da se more pognati s šoferskega sedeža.
Voz ie opremljen z vso opravo in nudi vse. kar je treba za večje požare.
Poleg avtomotorke oa si je nabavila mestna občina orodni avtomobil, ki služi za prvo pomoč v mestu do koder sega omrežje mestnega vodovoda. Tudi ta avtomobil je tritonski avtomobil s karoserijo, lestvenim ogrod-iem. lestvami obešenim naviiakom. kakor avtomotorka. Karoserijo je izdelal domačin Stane Vidmar in prav nič ne zaostaja za ličnostjo karoserije avtomotorke. Ljubljansko poklicno gasilstvo ima potemtakem dvoje avtomobilov in na vozovih v sp pripravo ki ie potrebna za prvo pomoč pri manjšem ali večjem požaru.
Stalna straža poklicnega gasilstva, ki ie sestavljena večinoma iz bivših članov Ljubljanskega prostovoljnega gasilnega in reševalnega društva, je s svojim orodjem in s svojo pripravljenostjo v veliki meri razbremenila gasilno društvo ljubljansko.
Poleg prostovoljnega gasilstva irna Ljubljana potemtakem tudi dobro in moderno opremljeno poklicno gasilstvo. kar pomeni korak naprei in navzgor, in kar 'moramo z gasilskega stališča le pozdravljati.
Gasilski zlet v Prago.
Zveza prostovoljnega čehoslovaškega gasilstva je v poslala »Jugoslovanski gasilski zvezi Ljubljana« nastopno vabilo:
Zveza prostovoljnega čehoslovaškega gasilstva priredi pod protektoratom g. presidenta T. G. Masaryka v dneh
od 30. junija do 2. iuJija 1923
v Pragi velik gasilski zlet (shod), katerega se udeleži čez 60.000 prostovoljnih gasilcev iz čehoslovaške republike,
Podpisano predsedstvo si šteje v čast Vas k tej manifestaciji prostovoljnega gasilstva naj n. j udi lej e ipovabiti in prosi, da zvišate z Vašo ljubeznivo prisotnostjo to slavnost ter ji daste lesk odkritosrčne vzajemnosti in prijateljstva.
Spored slavnosti si dovoljujemo v prilogi prilož.ti.
Naš odkritosrčen namen je. stopiti z Vami v trajne bratske zveze. Imamo v mislih pri tem velikem shodu, na katerem se prvič združijo gg. zastopniki slovanskih zvez in zemskih iednot. ustvariti prostovoljno vseslovansko združenje prostovoljnega gasilstva na podlagi obstoječih gasilskih organizacij v kraljevini SHS. na Poljskem. Bolgarskem in Čehoslovaškem. katerega namen bi bil prirediti v gotovih večletnih odmorih nepolitične vseslovanske gasilske zlete ali shode spojene z razstavami in strokovnjaškimi tekmami po vrsti v slovanskih državah.
Podajamo Vam bratsko roko in se veselimo na Vaš mili prihod. Na svidenje v Pragi!
Vaši odkritosrčni prijatelji in bratje.
Odbor prostovoljne čehoslovaške gasilske zveze:
A. L. Seidl, načelnik.
Tovariši gasilci!
Obveščamo Vas o tem pozivu naših milili gasilskih tovarišev in bratov na slov. severu, združenih v mogočni zvezi prostovoljnega čehoslovaškega gasilstva. Prepričani smo. da dobi bratsko povabilo po vsej Sloveniji radosten odmev V zlati Pragi nastopijo zastopniki JGZ prvič kot edinstvena ce,.ota — zlita in spojena (no gasilski misli v nerazrušno silo.
Vse tovariše gas.lce vabimo naj se v čim večjem številu pripravijo na pot v zlato Prago. Jeklena volja, preizkušena v težkih borbah preteklosti premaga vse ovire ter nas prešinja s ponosno zavestjo da se napravljamo na pot kjer se naj na čast domovine izpriča moč in razmah gasilske ideie.
Delegati zveze odpotujejo iz Ljubljane dne 29. junija 1923 z opoldanskim brzovlakom (12.02) in tem naj se pridruži. kdor se ie odločil za pot.
Rok za prijavo pri predsedstvu JGZ je sicer že potekel. toda vsakdo se more še vedno prijaviti neposredno pri zletnem odboru (liasičsky sjezdovy vybor — Praha — Kral. Vinohradv, Rubešova ul. Tl), kjer dobi legitimacijo za polovično vožnjo. Polovična vožnja na obe strani stane približno 420 Din.	»
Vsak udeleženec si mora preskrbeti potni list, ki mora biti vidiran no češkem in avstrijskem konzulatu v Ljubljani. Češki vizum stane 35 Din. avstrijski pa 50 Din. Vozni listek za celo progo do Prage se lahko kupi v predprodaji v prometni pisarni Zidar v Ljubljani Dunajska cesta 31. V zadnjem »Gasilcu« predpisani kroj je vzeti s seboi potuie pa se v civilni obleki. Kovček, košara ali nahrbtnik naj ima naslov lastnika. Udeleženci naj pri kroiu nosijo na levi strani napis svojega kraja; s sabo pa nai vzamejo, milo ščetko, glavnik, po eno periilo in druge potrebščine.
Vse udeležence opozarjamo dalje, da je dovoljeno vzeti preko meie naše države le do 1000 Din našega denarja in do 3000 čeških kron katere mora vsakdo k tl-
niti v naši državi, in bančni zavod,kjer bo kdo kupil češke krone, mu mora na potnem listu potrditi znesek čeških kron katerega ie dotični kupil in 'ra namerava vzeti preko mere naše države. Ena češka krona stane približno 3 Din našega denarja. Vsakdo naj se torei pravočasno oskrbi z vsem potrebnim, da ne bo imel pozneie nepotrebnih sitnosti.
Ognjen boj.
(Janko Hojan.)
(Dalje.)
Ogenj v stolpih.
Kaj ie to stolp, bo vedel menda vsakdo. Kaj pa je ogenj v stolpu in kake preglavice deia ta to bo vedel |e oni. ki do pičice pozna zgradbo stolpa in ki je imel že opraviti z ognjem v stolpu.	\
Stolp je visoka zgradba zidana v krogu ali četverokotniku.	ki	se navadno končava v ostrem	vrhu.	Stolp
sam če	ni	lesen je pa v svoji notranjosti	prepražen z
lesenim ogrodjem, njegov vrh pa je navadno lesen ter obit s pločevino, deščicami skrili ali opeko. Do neke gotove višine vodijo v stolp stopnice, ki so običajno tudi lesene: v stolpni vrh oa ie mogoče priti le potom navzkrižnega tramovja iz katerega dejansko stolp obstoja. V vrhu je namreč tako malo prostora, da ni mogoče prisloniti lestve. temveč ie mogoče le po mačje plezati dalje.
Iz vsega tega ie razvidno da je pot v stolp jako težavna in nevarna. Ce pomislimo sedaj, da imamo gasiti ogenj, ki	ie	izbruhnil v stolpu, si moramo radi ali	neradi
priznati	da	ie to silno nevarno in težavno	delo.	ki na-
pravlja najizkušenejšim gasilcem z dobrim in vspešnim gasilskim orodjem in opravo obilo sitnosti in težav.
Največ tozadevnega opravka imajo gasilci s cerkvenimi stolni in zvoniki. Zvonik sc običajno drži cerkvene 'strehe in je tesno zvezan z njo. Tudi. kjer stoji cerkev na samem in ni ogrožena soseščina če izbruhne ogenj v stolpu si gasilci ne belijo preveč glave z gašenjem nastalega ognja, ker iim ie obvarovati le cerkev: tembolj na so v skrbeh ondi kjer stoii’ cerkev s svoiim stolpom sredi drugih ooslooii kaiti v tein slučaju ie treba čuvati cerkev in vso okolico.
Ogenj v stolpih zaneti največkrat strela. Res je da so stolni navadno opremljeni s strelovodom, a to pomaga ob hudi nevihti le bore malo. kajti ti strelovodi so po navadi v slabem staniu ravno ker jih je vsled razsežne stolnove višine težko držati v redu in če tudi so ti v uporabnem staniu. ie običajno nakopičeno v streli toliko električne sile. da ne more vse odvesti strelovod, ampak najde pot ob strelovodu to oa tem raie. če ie stolpov vrh krit s pločevino, ali na se nahaiaio v neposredni bližini zvonovi ob odprtih stolpnih linah. — Poleg strele ie mogoče zanetiti nožar tudi z neprevidnostjo: to se dogaja zlasti v zvonikih Neprevidnost z odprto lučio ou-šeniem cigaret itd. ie v stanu zanetiti požar, ki ne zastaja nrav v ničemur za onim. ki ga ie v stanu zapaliti strela. Pomisliti ie le da ie les stolpovega ogrodja razsušen. in če se vname, gori kot smola.
Gašenie takega ognia ie silno onasno. Gasilsko pravilo je: ogniu se čim naiboli mogoče približati in ga gasiti. A pri požarih v stolpu ie to skoraj nekaj povsem nemogočega, kaiti ogniu se ne moremo nrav približati niti od znotrai še manj na od zunaj. Najhujše ie na to. ker ne moremo pravočasno to se nravi v hipu ugotoviti ognjenega netišča. Od zuname strani nam ie to skoraj Popolnoma nemogoče znotraj na ie silovito nevarno, ker ne vemo kake dimenzije ie oveni že zavzel in lahko se nam vsak hin zruši ogrodje nad glavo. V takem slučaju se morejo gasilci • vsai nekoliko orijcntirati če natančno Poznajo stoloovo zgradbo že od preje. Zato ie važno in
neobhodno potrebno, da imajo gasilna društva večkrat vaje tudi na cerkvah in stolpih. Jasno ie. da si bo znal gasilec ki ie že neštetokrat preplezal zvonik, v slučaju resne potrebe veliko boli pomagati kot oni. ki samo hodi mimo zvonika a nima niti pojma, kakšen je ta od znotraj. Treba ie torej, da se gasilce- pripravi na vse mogočnosti in se iim natančno razkaže mesta, kam se jim je postaviti v slučaiu gašenja, kam in kakšno orodje imajo postaviti ter kako se jim ie obračati v slučaju resne potrebe. V stolpu samem bodo šele videli, kakšno težko in nevarno delo iih čaka. če res izbruhne ogenj. Videli pa bodo tudi če imajo sploh kai orodia s katerim bi bili v stanu ogenj vsaj omejiti, če ne udušiti. Spoznali bodo moč svojih brizgalnic. svojih cevi itd. Opozoriti jih ie na nevarnost, ki bi iim v takem slučaju pretila bodisi radi taljenja zvonov, bodisi potom padajočega ometa, tramovja. ooeke itd. kar vse ie popolnoma nekai drugega kot se to dogaia pri navadnih stavbah. Poučiti iih ie treba, kje in kako jim je mogoče priti v stolp, kod jim je mogoče položiti in potegniti cevi, kam ie mogoče iste pritrditi kie bi bi' naiprikladnejši prostor za brizgalno, kie in v kaki množini bi se dobilo vodo, kje bi se najlažje in najuspešnejše delovalo z ročno brizgalnico berglovko ali zajemalko. Treba ie na vsak način preizkusiti, kako visoko ie mogoče z razpoložljivimi brizgalnicami spraviti vodo. kajti le na ta način si more gasilno društvo pravočasno napraviti točen načrt gašenja da se v slučaju resne potrebe ne osmeši in da more soloh nastopiti.
S takimi vajami pridobi gasilno društvo silno veliko na usposobljenosti svojih članov ker se s tem utrdijo za težje požare Pridobi pa tudi soseščina, ker se ob takih prilikah najlažje dožene. kaj je tu in tam vsled požarne varnosti potrebno in koristno. Priporočljivo je da stoje na gotovih mestih v stolpišču. v cerkvenem podstrešju itd. kadi napolnjene z vodo. ali druge varnostne naprave. Vaie in ogledi ookažeio. kai vse ie potrebno. Ako ie enkrat nesreča že tu potem ni mogoče pravočasno preskrbeti vsega tega. kar bi bilo Ootrebno in koristno. Le če srno v vsakem oziru dobro pripravljeni na morebitno nesrečo, potem smo nravi gasilci in se lahko podamo v bon s prepričanjem da bo zmaga naša. In to prepričanje to zaupan ie v svoio zmagovito moč. mora imeti vsak gasilec, predivo se poda v boi. — Ce na nas ie ogeni prehitel potem ie naša dolžnost da sc v takih slučajih ne spuščamo v prevelike nevarnosti, ampak da se vržemo le na obrambo ogrožene soseščine.
Nanad na stolpišče moramo izvajati skrajno previdno bodisi z zunanje ali notranje strani. Napadale' si morajo izbrati vedno tako not katera ni od nobene strani ogrožena in po kateri še lahko vsak hip umaknejo. To' velja zlasti v višiih delih gorečega stolna, kaiti zanašati še nri tem na gasilske vrvi in druge rešilne priprave je silno k<očliiva stvar ker vse te priprave so vsled nena-vadne višine le redkokdaj uporabljive.
V slučaiu da ie ogeni tako močan da se ie začela taliti pločevinasta streha ali Celo! zvonovi notem ie najpametneje. da se gasile' urno umaknejo iz stolpa ter tako rešijo vsai sami sebe. Pa tudi gasilce ki so zaposleni zunaj stolna ie umakniti kaiti silno nevarno ie. da se stolp vsled prehude vročine ne zruši. — Varovati ie le soseščino Oti cerkvenih stolpih zlasti cerkve. Straža, razpostavljena po cerkvenem ostrešni- in podstrešju, naj valuje posebno ogrožene točke bodisi z oblivanjem z vodo. mokrimi plahtami, z zemlio itd. itd. Soseščino ie varovati zlasti nred letečim ognjem. Stolp sam pa ako ie z razpoložljivimi sredstvi brezuspešna vsaka obramba, nai mirno gori dalie Če se gasilcem posreči rešiti cerkev odnosno bližnjo soseščino izšli so iz boia kot zmagovalci na četudi pogori stoln do tal: kaiti kai pomaga gasilcem, ako otmeio tudi del stolna na pri tem žrtvuiejo življenje ali zdravje enega ali morda še več tovarišev.
(Dalje prihodnjič.)
Prirejanje tombol, loterij in srečolovov.
Pokrajinska uprava za Slovenijo nam ie z razpisom z dne 23. maja 1923. štev. 3758 vposlala nastopni razglas, ki je važen za gasilna društva:
Prirejanie tombol loterij in srečolovov je v zadnjem času zavzelo tak razmah, da njihovo delo ni mogoče več točno nadzirati. Dogaja se da se odobrenja kmetijskega ministrstva za prirejanje takih iger celo zlorabljajo.
Poleg tega ie prirejanie takih loterij in tombol znatno škodovalo interesom državne razredne loterije ki deluje za splošno korist našega naroda, to na iz razloga, ker so prebivalci zlasti v tistih krajih, koder se ie prirejalo naivec loterij in tombol najmanj kupovali srečke državne klasne loterije. Zaraditega so se zmanjšali tudi državni dohodki, ki imaio snlošno-koristen pomen za naš narod.
Da bi se tombolskc in loterijske igre čimbolje nadzirale in omeiile izključno na potrebe humanih društev, ie bilo kmetijsko ministrstvo primorano izdati sledečo
naredbo:
1. Vse pristojne finančne in policijske oblasti v naši državi imajo dolžnost, da naistrožje zabranjujeio po vseh krajih, lokalih kopališčih itd. prirejanje tistih loterij in tombol, katere se vrše brez mojega dovoljenja.
2. Vsak slučaj nedovoljenega igrania ie naznaniti pristojnemu ministrstvu, ki bo postopalo po členu 13. zakona. o ustanovitvi in ureditvi državne klasne loterije, točka 3.
3. Nobene prošnje za prireditev lotereije ali tombole neče oristoino ministrstvo upoštevali brez iziave pristoi-nih političnih ali policijskih oblasti, katerim se priporoča, da se o upravičenosti vsake prošnje napotene na ministrstvo dobro prepričajo in skrbe da daio oovoljne izjave samo tistim, ki bodo skromne dobičke iz loterii in tombol porabili izključno za humane cilje, in ki bi brez teh prireditev ne mogli zbrati potrebnih sredstev za pomoč.	1
Na ta razglas se opozarjalo vsa društva z vabilom, da vse prošnje za prirejanie tombol, loterii in srečolovov vlagajo izključno potom okrainib glavarstev (V Ljubljani notom noliciiskeea ravnateljstva). Vloge morajo biti zadostno kolkovane (13 Din) in vložene naimani mesec dni pred dnevom prireditve. V prošnji ie točno navesti dan in namen prireditve število tablic (srečk) in ceno za komad.
Društvene in župne vesti.
Gasilno društvo Vnanie gorice ie praznovalo dne 21. maia 1923 svojo 25!etnico katere se 'e udeležilo lepo število sosednih gasilnih društev. Po obhodu in običajnih dopoldanskih prireditvah .se je zbralo gasilstvo pred gasilskim domom kjer sta zbrano gasilstvo in občinstvo nagovorila župni načelnik in župni tainik. Čvetero usta-noviteliev ie bilo pri tej priliki posebno odlikovanih. Popoldanska prireditev ie krasno in dobro uspela.
Gasilno društvo Zalog-Snodnii Kašelj ie slavilo dne
3.	juniia 1923 ob prisotnosti in soudeležbi sosednih gasilnih društev svoio ISletnico. Po obhodu so zbrano gasilstvo in občinstvo nagovorili župni načelnik, tajnik domačega društva in občinski župan, bodreč člane k na-daljnemu delovaniu na začrtani noti. Popoldanska prireditev ie v vseh ozirih leno in dobro usoela.
Gasilno društvo v Ljubnem ie praznovalo dne 3. iu-niia 1923 svoio 2f)lctnico Slavnosti se ie udeležilo nad 200 gasilcev v kroju. Načelnik tov. Ambrožič ie pozdravil pred gasilskim domom goste zlasti zastopnika zveze in ra zastopnika Radovliiško in Kranjske gasilske župe. Veselica ie v vsakem oziru povoljno uspela.
Gasilno društvo Šmartno ob Savi ie imelo 3. iunija 1923 svoj slavnostni dan. Blagoslavlja1!) ie svoj novozgrajeni društveni dom. za katerega si ie največ prizadeval društveni uodnačelnik tov Peter Pleško kateremu na ni bilo dano da bi prisostvoval tei veličastni slavnosti. 14 dni pred slavnostjo ga io zadela kap in neizprosna smrt nam ga ie iztrgala sredi dela iz naših vrst.
Navzoči gasilci so se ga ob slavnosti spominjali in mu na poziv tov. Hojana ki ie v imenu JGZ imel slavnostni govor, zaklicali: Slava mu! Naj bi bil vrli pokojnik vzgled in spodbuda vsem tovarišem Šmarčanom!
Gasilno društvo v Domžalah ie praznovalo 3. junija 1923 slavnost blagoslovitve nove bencin-motorne brizgal niče. Z blagoslovitvijo združena ie bila tudi gasilska vaja. katere se ie udeležilo tudi poklicno gasilstvo mesta Liubliane s svojo avtomobilno brizgainico. Dve najnovejši brizeahiici sta se kosali med seboi in pokazali ljudstvu, ka.i premore motorna sila. V imenu JGZ se ie udelezbori redit ve tov. Hojan. ki ie po vaji obrazložil pomen m delovanje gasilskih organizacij ter apeliral na navzoče, da po svojih močeh podpirajo 'te prepotrebne človekoljubne ustanove.
Gasilska žuoa Radovl.fška poroča: Slavnost 30!et-nice prostovoljnega gasilnega društva v Mojstrani dne 20. maia t. 1 sc ie izvršila prav slovesno in veličastno. Slavnosti se je udeležilo 16 društev z 245 člani. Po sprejemu na kolodvoru so vrle domače gospice okrasile goste s svežimi gorskimi šopki. Nato so društva, odkorakala na Dovje v farno cerkev k sv. maši. Domači g. župnik ie v pridigi obrazložil namen gasilstva ter pomen napisov na slavolokih Po sv: maši ie impozanten sprevod z jeseniško godbo in z zastavami na čelu odkorakal navzdol proti Mojstrani odkoder ie bil romantičen razgled na Mojstrano, Triglav in okolico. V Mojstrani pred društvenim domom se ie izvršil mimohod in za tem ie domači načelnik tov. Košir pozdravil župnega načelnika tov. Pusa ter vse gasilce: v kratkih in ganljivih besedah se zahvalil vsem navzočim posebno občanom ki so ga v 301 etui dobi podpirali.
Tov. Rus se zahvali za pozdrav in povabilo, posebno pa za vzorno in vztraino 30!etno delovanie društva. Po-vdariail je med drugim kako ic potrebna ooimoč dobrih občanov, s katero se zasigurava obstoi in delovanje društva.
Gasilno društvo ieseniško ic po nagovoru tov. Koritnika podarilo iubilantu načelniku Koširju, v znak njegovega 301etnega delovanja, krasen lovorjev venec. S solzami v očeh se zahvali iubilant za izkazano mu toliko naklonjenost. Videli sme. da ie navzoče občinstvo, glineno do solz. opazovalo ta prizor. Posebno ie vso slavnost poveličeval hotelir J. Rabič s svojim topičem. Podpirala nas ie tudi godba gasilnega društva iz Gori j. no zaslugi načelnika tov. Vinkota Jana.
Ob treh popoldne ie .domače društvo priredilo vajo z benein-motorko. Uspeh ie bil popoln, tako da se ie marsikateremu navzočih zahotelo ter mu dalo mnogo misliti, kako bi si danes nabavili enako brizgainico. Po vati se ie vršila liudska veselica na obširnem vrtu hotela Triglav. ki ie v vseli ozirih dobro uspela.
-lubilei (Trbovlje). Tihe junake naziva! ie naš Govekar gasilce in med take prištevam no pravici vse tiste, ki dolga leta vztraino delam v gasilskih vrstah, bodisi v organizatoričnem ali v praktičnem oziru in za to. prostovoljno in človekoljubno delo ne iščeio nagrad ali plačila. Da na razvescliuiejo svoje tovariše, dajejo društva takim tovarišem v znak priznanja diplome katere .spominjajo še v pozneiši dobi obiteb. oziroma niih člane, da ie bil v njih sredi mož ki se ie žrtvoval za lavni in naroda blagor in bil bližnicnm v pomoč. V tem zmislu odlikovalo ie prostovoljno gasilno društvo v Trbovljah (kraj) v gasilstvu obče priljubljenega poveljnika (nam.) Juro Na-
~sdava za 201etno neumorno gasilsko delovanje. Tovariš Juro. ostani zvest ora’poru. pod katerim si deloval 20 let, želeč, da dočakaš še oOletni jubilej, v naših vrstah, (j. F.
Gasilno društvo v Iški vasj je imelo dne 28. aprila 1923 svoj redni občni zbor. Za načelnika je bil izvoljen tov. M. Šteblai. za oodnačelnika J. Kramar, za tajnika J. Kramar za blagajnika S. Poderžaj.
Gasilno društvo v Gorenjem Logatcu je imelo dne 25. niarca t. 1. svoi redni občni zbor. Iz 'temeljitega po-Doročila o delovanju posnemamo da se ie društvo opomoglo oo voini in da znova vestno in marljivo deluje. Za načelnika ie bil izvoljen tov. M. Puinpis, za poveljnika A. Modic.
Gasilno društvo v Šikolah ie imelo dne 16. februarja, 1923 svoj redni letni občni zbor. Za načelnika ie bil zopet izvoljen tov. J. Kores. za namestnika S. Mesarič, za tajnika tov. M. Goričan.
Gas'lno društvo v Dolenji vas« rri Cerknici ie na
svojem rednem letnem občnem zboru izvolilo za načelnika tov. M. Sparenbleka za podnače'nika J. Stražišaria. za tajnika F. Škofa.
GasMno društvo n» Rrveu ie imelo dne 15. aprila t. 1. svoi dr ud redni občni zbor. Za načelnika ie bil izvoljen tov. S. Kobil za nodnačelnika 1. Juh' za tajnika L. Vadnjal.
Gasilno društvo v Rlatni Frezcv’ci ie izvolilo na svoiern rednem občnem zboru dne 12. ianuaria t. 1. za načelnika tov. .1. Mušiča za ooveljmka A. Lenarčiča, za tajnika I. Gostišo, /a blagajnika L Zakrajška.
Gas,lno društvo nri Križevcih je imelo dne 6. maja t. 1. svoi redni občni zbor. Za načelnika ie bil izvolien tov. I. Hauntman. za nodnace'uika 1. Križanič, za tajnika I. Lovrenčič.
Ljubečne nri Colju. Dne 8. decembra or. 1. se ie vršil ustanovni občni zbor gasilnega društva v Liubečni. Snre-iela so se enotna pravila JGZ in bili izvoljeni sledeči tovariši- Svetec Ivan za načelnika Vengust Franc za poveljnika Svetcc Anton pov. namestnik. ^Petrovič S. za ta mika. Mirnik Martin za blagajnika in odbornikom Mastnak I. in Fidler I.
Pristopilo ie okrov 40 rednih in podpornih članov ki delalo z vso vnemo da si postaviio čim oreie trasilski dom in nabavi!« potrebno, orodie itd. Domačin tov. I. Vengust ie v lenem tovoru raztolmačil pomen gasilstva in orisal nota o doseči našega smotra.
Gaslsk*» ž"-' ^ra’iiska 'o im,y,a dne 10. maia t923 svoi redni letni občni zbor. Za načelnika i« bi’ izvolien tov. Janko Sajovic za podnačelnika tov. Rici Mavr. za tainika tov. Jurii Depoli.
Gasilska 7.11.03 Vrhniškp io imela dne 27. maja 1923 "stanovni občni ^hor. Zn načelnika ie bil izvolien tov. Jpsiin Je'ovšeik (Vrhnika) za namestnika tov. Anton Drašler (BorovnicaV va tajnika Franio 1 angof- (Vrhnika) za odbornika Jakob Kušar (Not. Gorice).
Gasilska žuoa Ižanska je imela dne 15. aprila 1.1. svoj, redni letni občni zbor-v Vrblemu. katerega so se 11 d e 1 e - j žila do svoiih odnoslaiicih vsa v žimi združena gasilna i društva. Iz pojoči! posnemamo, da ie imela žima, v pre-A tek! e m letu dve 'skupni vaii z vsemi svojimi društvi. Lepo/ Uspeli vaii sta pokazali potrebo in važnost skupnih vaj.'
Razne stvari.
Gasilno društvo v Lok* eri Z danem mostu praznuje dne 1. iuü'a t. 1. svoio 401etnico in obenem slovesen prevoz easilskeva orödia iz starega orodišča v novi gasilski dom. Gasilna društva iz Posavske in Žalske župe opozarjamo na to prireditev z vabilom da se ie udeleže v čim večjem številu.
Blago za delavni kroj. Gasilska župa Žalska nam
sporoča: Po dobrih prošnjah se je tkalnica v Preboldu vendarle odločila, da bo letos zopet stkala za gasilski delavni kroi pet tisoč metrov moleskin-platna. 76 cm širokega. kakršnega so lani naročila naša društva nad 800 m. Cene tkalnica še ni naznanila, verno pa po tehničnem vodji, ki ie gasilec, da se bo suka'a med 22—25 Din meter.
Privoščimo tudi drugim društvom da dobe dobro in ceno blago zategadelj opozarjamo društva na to blago, ki ie i d e i a župnega načelnika in zveznega podstaroste tov. dr. Rib. Bergmana. Po izčrpanju te za'oge letos ne bo novega snutka.
Naročila sprejema iz prijaznosti Gasilska župa Žalska.
Gasilno društvo v Stožcah je zadela bridka usoda. Dne'2. aorila t. je umrl najmarljivejši član tov. Andrej Sitar. R. i. p.
Vad:teljski t^čaS v Žalcu. Dne 15. aprila t. 1. se je
vršJ v Žalcu za poslovno leto 1922./23. župni vaditeljski tečai z vzooredbrn 1. zveznega tečaja kojega sc ie udeležilo 24 društev s 33 člani.
Pred otvoritvijo predavani teoretičnih in praktičnih vai se ie vršil službeni shod. kier so se razpravljala interna društvena vprašanja in ro se društvom podala razna navodila.
Kot vaditelii oziroma predavatelji so nastopali: tov. Gö'.ogranc. Pušnik, Andič Vensrust in Pristovšek. Preda-vanie tov načelnika ie zaradi obolenja moralo izostati. Uspeh ie bil zelo oovoljen.
Razdelitev rodoor iz trasilskega sklada. Pokraiinska
uprava oddelek za notrani e zadeve- ie sporočila z razi oisom z dne 28. aprila 1923. štev. 11.658, predsedstvu JGZ da ie doneske zavarovaln e razdelila nastopno:
a) 56.400 Din med 291 gasilnih društev:
b) ,4390 Din med vodstva gasilskih žup:
c) 5004 Din Jugoslovanski -gasilski zvezi.
Podporo določeno za vodstvo gasilske žime mokro-
noške ie pokraiinska uprava pridržala dotlej da le-ta sporoči ime in naslov župnega načelnika potom JGZ.
Izmed nrekmurskh gasilnih društev so pri razdelitvi prišla v poštev le ona društva, ki so včlani na v JGZ In o katerih se ye. da res delnico.
rfS M Piij
* vsah vrst *
CIRIL SITAR
LJUBLJANA
Posluje po celi Jugoslaviji. - Ustanovljena leta 1913. Delniška glavnica znaša 3,000.000'— Din v zlatu.
„JUGOSLAVIJA“
splošna zavarovalna družba v Beogradu. Ravnateljstvo za Slovenijo v Ljubljani
sklepa:
1. požarna zavarovanja,
2. življenska zavarovanja,
3. nezgodna in jamstvena zavarovanja,
4. zavarovanja proti škodam vsled tatinskega vloma,
5. transportna zavarovanja,
6. zavarovanja proti škodam vsled razbitja stekla.
Telefon 571. — Pisarna: Dunajska cesta 15. — Telefon 571.
Naj večji tu delujoči zavod. - Družba je prevzela od .Graške vzajemne zavarovalnice“ in od zavarovalnih družb »Feniks“ (požarni oddelek) in „Franko-Hongrolse“ ves njih kupčij s ki obstoj v naši državi. - Najnižje tarife. Takojšnja izplačila škod.
Glasom naredbe ministrstva za vojno in mornarico nadomeščajo police splošne zavarovalne družbe „JUGOSLAVIJE“ ženitvene kavcije za častnike.
A. KASSIG
LJUBLJANA, ŽIDOVSKA UL.
ZALOGA krojnih (uniforinskih) potrebščin, kožuhovina iz raznih krznin. - Kr/.narnica in izdelo-valnica čepic, zlasti gasilskih po najnovejših predpisih JGZ. Nakup kož divjačine. ZALOGA piščalk, vrvic, gasilskih znakov, gumbov, naramkov, lipovih listov itd. Vse po najnovejših predpisih „JGZ“.
„SAVA“
Opče osiguravajuce dioničarsko društvo
ZAGREB.
Generalno zastopstvo za Slovenijo
v LJUBLJANI
Sv. Petra cesta štev. 2.
Posluje v vseh zavarovalnih strokah.
Ü v.
II
3.
Sprejema hranilne vlogi in vloge v tekočim računu ter jili obrestuje najusodnejše.
Zs m vloge in oHi jiii mesto Ljubljana.
Stanje hranilnih vlog SO ralljonov dinarjev.
m
SIEGEL «Sc DRUG
D. Z O. Z.
TKALNICA PLATNENEGA IN BOMBAŽNEGA BLAGA Nudi izborno blago za delavni gas. kroj.
	LJUBLJANA	
	Dunajska cesta št. 31.	
SVITAVY		WIEN
(Č. S. R.)		
v LJUBLJANI.
Ustanovljena leta 1900. Delniška glavnica in rezervni zakladi
ca Din 40,000.000*—
Čekovni račun:	Brzojavni naslov:
št. 10.509.	Banka Ljubljana.
Telefon št. 261 in 413.
Se priporoča za vse v bančno stroko spadajoče posle.
Obrestuje vloge najugodneje. Prodaja srečke razredne loterije.
Podružnice:
Brežice, Celje, Gorica, Kranj, Maribor, Metkovič, Novi Sad, Ptuj, Sarajevo, Split, Trst.
A. & E. SKABERNE
veletrgovina
MANUFAKTURA. MODA. Liubliana, Mestni trg.
(g)®©®®®®®®®®®
Dežni plašči. Podpetniki, vinske cevi i. dr. Ročne ogniegasne priprave „EXPRESS“.
Cevi za gasilna društva
posreduje iz najboljših tovarn
VIKTOR
BOHINEC
LJUBLJANA, Dunajska c. 21
Zastopnik tovarne:
II
Pneumatika
za automobile, motorna kolesa in beciklje.
Gumijevi obroči
za kočije in otroške vozičke.
Nepremočljivo platno
za automobilne strehe in vozove.
p-	■	*	t	'vi ■. 1
UČITELJSKA TISKARNA
legistrovana zadruga z omejeno zavezo
V LJUBLJANI, FRANČIŠKANSKA ULICA 6
priporoča svojo bogato zalogo vseh najoovejših
TISKOVIN
za učiteljstvo, šolska vodstva in šolske svete, kakor tudi za županstva in druge urade. Preskrbuje tudi šolske potrebščine in učila od najboljših tvrdk.
nudil brizgalnice, ekstinkterje (extinktaure), ročne brizgalnice, brizgalnice na kolesih, autobrizgalnioe, lestve, cevi z opremo, spojke, reševalne priprave, krinke, popolno opremo za moštvo, načelnike in dostojanstvenike; materi jal za popravo orodja in eevi.
MILINKOVIC &
Ljubljana, Prešernova ulica št. 7.
Specijalno podjetje gasilnih potrebščin
TVORNICA PEČATNIH ZNAMK, ŠTAMPILIJ IN PEČATOV
ANTON ČERNE, graveur
LJUBLJANA, Dvorni trg št. 1.
 ..................Tvrdka................
| ANT. KRISPER, Ljubljana
I............. Mestni	trg	21,........................
priporoča cenj. občinstvu svojo bogato zalogo čevljev n jboljse kakovosti po znatno znižanih cenah.
Kupujte pri tvrdkah, ki imajo inserate v „Gasilcu“.
Zaloga gasilnega orodja
FRAN SAMSA
ZAGREB, Gunduličeva ulica štev. 28.
>1 Ima v zalogi vsakovrstne cevi: konopljene, gumijeve, črpalne; dalje sekirice, pasove, gasilske znake, na-ramke, spojke, ročne brizgalnice, trobke, piščalke, svetiljke, vrvice i. t. d. Dobavlja od glasovite tvrdke
KONRAD ROSENBAUER v Linču
brizgalnice najsolidnejše vrste, vozne in snemalne brizgalnice, posebno izborno brizgalnioo ..TRIUMPF“, dovršeno izdelano bencinmotorko „Marka Line“ na 4 in na 2 kolesih, tudi za manjša društva. Cene se računajo po dnevni avstrijski valuti, blago postavljeno do meje, po naročilu tudi brez carine.
Priporoča se najtopljeje
FRAN SAMSA
Zagreb, Gunduličeva ulica 23.
Pri zavarovanju predmetov proti požaru in pri ži vij en s kem zavarovanju, zavarovanju otroške dote in pogrebnih stroškov
vpoštevajte edino-le
VZAJEMNO ZAVAROVALNICO
DUNAJSKA CESTA 17,
I
katera Vam nudi najugodneje pogoje.
Strojne im in livarne i d. mana.
Gasilske brizgalnice
najrazličnejših sistemov po zmernih cenah.
Vsegasilske potrebščine
spojke, prehodniki, vedra, lestve, čelade i. t. d.
Trgovska banka = Ljubljana
Podružnice:
Maribor Novo mesto Rakek
Slovenjgradec Slovenska Bistrica.
Šelenburgova ulica štev. 1.
(Prej Movenska eskomptna banka.)
Delniška glavnica 15,000.000 Din. Rezervni zaklad 2,500.000 Din.
Izvršuje vse bančne posle najtočneje in najkulantneje.
Brzojavi: „Trgovska“.	Telefoni:	139,	146,	458.
Ekspoziture:
Konjice
Meta -Dravograd Ljubljana (menjalnica v Ko odvorskl ulici).
Ustanovljeno leta 1820.
nn mniii iinh
R.A.SMEKAL
Tovarna gasilnega, telovadnega orodja in tklalnica cevi, livarna kovin in železa. Središče Praga-Smichov, Čechy pri Prostejovu, Slatinany pri Chrudimu.
Priporoča svoje specijalne proizvode: avtomobilne brizgalnice in vozove za orodje, motorne in električne brizgalnice, četverokolne brizgalnice po najnovejšem Smekalovem sestavu, vodonoše, dvokolne brizgalnice, brentne in ročne brizgalnice. Konopne cevi izdelane v lastni tkalnici in delavnici za gas. orodje. Parna pilarna v Cechy pri Prostejovu. Spiralne sesalne cevi.
Gasilsko orodje, in sicer: čelade za gasilce in dostojanstvenike, plezalno orodje, pasove, mehanične lestve, krinke in dihalne priprave, gasilske trobke in piščalke, gasilske znake in embleme, telovadno orodje vseh vrst za šole in telovadna društva iz najboljše jesenovine, fekalne in zračje sesalke, sanitarne priprave, nosilke in stroje za desinfekcijo. Dvokolne in četverokolne vozove za polivanje in za pometanje cest. Posoda za smeti. Naročitve in pisma naj se pošiljajo centrali: R. A. SMEKAL v Smichov.
Postrežba točna.	Postrežba	točna.
Ustanovljeno leta 1820.
Založil odbor „Jugoilovaualta gasilska »tms Ljubljana*. — Tiskala Učiteljska tiskarna ▼ Ljubljani.
J