Poštnina plačana v gotovini Sped. in ablion. post. • II Gruppo Katoliški I Uredništvo in uprava: Cena: Posamezna štev. L 25 t Gorica, Riva Piazzutta štev. 18 Naročnina : Mesečno L 110 ! Poštno ček. račun: štev. 24/12410 Za inozemstvo : Mesečno L 190 L_ m ma Leto VI. - Štev. 25 Gorica - 24. junija 1954 - Trst Izhaja vsak četrtek C M D, »»Katoliški glas« in Vatikanski radio Naše uredništvo je dne 7. junija prejelo od vodstva CMD v Ljubljani »Odprto pismo« s prošnjo, da ga objavi »v eni izmed prihodnjih številk svojega glasila« (spremno pismo J. Žagarja, tajnika CMD). V pismu se vodstvo CMD pritožuje, češ da smo v dveh člankih z dne 6. maja t. I. objavili različne netočnosti, oziroma neresnične trditve, katere naj sedaj popravimo z objavo poslanega »odprtega pisma«. Mi smo odprto pismo prebrali in vzeli v pretres očitke, ki so v pismu naperjeni zoper naše poročanje, ker res ne maramo delati krivice nikomur, tudi vodstvu CMD ne. Na drugi strani pa tudi ne maramo popravljati, češ da ni res to, kar je res, čeprav se kdo čuti prizadetega. Ko smo prejeto pismo pretresali in si skušali priti na jasno, ali smo se res motili v svojih trditvah, prejmemo vest, da je »Slov. poročevalec« dne 16. junija že prinesel nam namenjeno »odprto pismo«; takoj za njim pa je isto pismo skoro v celoti objavil »Primorski dnevnik« dne 19. junija. Istega dne zvečer je vatikanski radio pri slovenski oddaji prinesel daljše poročilo o tem, KG namenjenem »odprtem pismu« ter zavzel stališče do vseh štirih očitkov, ki jih vodstvo CMD dela uredništvu KG. Iz povedanega se vidi jasno, da »odprto pismo« ni bilo namenjeno KG, da bi ga ta objavil, ker bi sicer pri CMD v Ljubljani počakali vsaj še en teden z javno objavo, ko vedo, da smo mi tednik, ki ima le 4 bore strani na razpolago in da zaradi tega ne more kar tako prinesti skoro pet strani dolgo tipkano pismo, tudi če bi hotel. V sled tega se smatramo povsem proste dolžnosti, da bi objavljali taka le na videz nam naihenjena »odprta pisma«. Kar se tiče očitkov, ki jih vsebuje omenjeno pismo, pa je dovolj, da povzamemo to, kar je povedal v soboto vatikan- ski radio, in bo vsakdo videl, kdo ima prav. Vatikanski radio pa je povedal to: Točka eden: Ni res, da bi škofje ne smeli imeli razgovorov s časnikarji, kot trdi KG, temveč imajo jih, »morda še večkrat kot si sami žele,« pravi »pismo«. S tem 'pismo’ indirektno priznava, trdi vatikanski radio, da so škofje interpelirani po časnikarjih, večkrat celo kakor si sami žele, to pa zato, ker se njih izjave po svoje objavljajo, vedno v negativnem smislu, in se škofom tudi stavijo vprašanja, na katera težko odgovarjajo, bodisi ker so političnega značaja, bodisi ker bi resnica zbodla v oči tako, da bi škofje trpeli. Točka dve: Trditev KG draži: »CMD uživa naklonjenost oblasti, ker je v njihovi službi«. Pismo se slabo izgovarja. E-den od ordinarijev, ki naj bi potrdili pravila, je le eden in ne trije, ta pa ima pravico samo za svojo škofijo potrditi pravila društev. Njegovega potrjenja ne smejo posplošiti. Pozneje je vodstvo CMD na zahtevo ordinarijev pravila pregledalo in predložilo gotove popravke. Na občnem zboru 1952 naj bi jih prilagodili zahtevam škofov. Tu pa CMD naredi skok: s tem pravila še niso dobila imprimatur in eden od gospodov, ki so blizu glavam v CMD je javno izjavil, da CMD ni od škofov potrjeno, ne njih delo odobreno. To je izjavil nekdo, ki je blizu Lampretu in Medveščku in pleterskemu priorju, duši CMD. List »Nova pot« ima kvečjemu splošno privoljenje za izdajanje. Če pa bi pred tiskom vsako številko dali v pregled škofijskemu ordinariatu, močno dvomimo, če bi dobili imprimatur za nekatere članke Canjkarja in predvsem Šmona, o katerem je isti človek dal zelo čudno izjavo. Ne bi sicer rekli, da je »Nova pot« list fakultete, gotovo pa je, da največ pišejo vanjo člani fakultetnega profesorskega zbora. Dekan fakultete predstavlja fakulteto. V Ljubljani je za teološko fakulteto Stanko Canjkar. Če se ta smešno postavlja v prve vrste borbenih članov CMD in to društvo tudi zastopa po raznih hrvatskih in bosanskih kongresih, sme vsak upravičeno sklepati in dejansko drži, da je CMD odvisno od fakultete. Če vsi profesorji fakultete niso člani CMD, to ne pomeni dosti, glavno je, da vodstveni ljudje na fakulteti bistveno in aktivno posegajo v delo, organizatorno in idejno, pri CMD. Točka tretja: CMD je povečala svoje članstvo tudi zaradi materialnih ugodnosti, ki jih daje država samo članom CMD. O tem ni nobenega dvoma. Gori imenovana oseba je izjavila, da so s tem najbolj pritegnili duhovnike, ker so jih politične oblasti finančno najbolj prizadejale. Odvzele so jim plačo, prepovedale med verniki nabirke za dušne • pastirje, naložile jim za malenkostne prestopke hude denarne kazni in podobno. Vemo za primer, ko duhovnik, nečlan CMD, v ljubljansko bolnico sploh ni bil sprejet in ne pregledan. To je socialno delo države?! Tako je veliko število duhovnikov vstopilo v CMD, da morejo vsaj človeku primerno živeti. Mnogi so tudi iz strahu pred grožnjami in zaradi ljubega miru šli v CMD. To ni ravno najbolj častno za slovenske duhovnike. Toliko bolj, ker jim je znano gledanje in stališče slovenskih škofov na društvo. Točka štiri: Katoliškega časopisja sploh ni v Sloveniji, tlospodje pri CMD naj ne bodo tako smešni in naj ne trdijo, da je tisk mohorjevk že znamenje iiskovne svobode, ki vlada v Sloveniji. Tako sklicevanje je v resnici smešno. Edino »Družina« izhaja za vso Primorsko, kje pa so potrebe za vso Slovenijo? »Nova pot« pa se Francija ima novo vlado Francija je dobila novo vlado in to proti vsakemu pričakovanju v neverjetno kratkem času. V soboto 12. junija je francoska zbornica vrgla Lanielovo vlado, v četrtek 17. junija, torej samo pet dni pozneje, je ista zbornica potrdila Pierra Mendes Francea za novega ministrskega predsednika z ogromno večino glasov proti 47 nasprotnim in 154 vzdržanim glasovom. Da se je posrečilo Mendes Fran-ceu pridobiti zbornico za svoj program, se mora novi ministrski predsednik zahvaliti ne samo svojim o-sebnim sposobnostim, ampak tudi drugim činiteljem, posebno pa dejstvu, da Francija ravno v sedanjem času ni smela ostati brez odgovorne vlade. Lanielova vlada je padla v času, ki je bil za Francijo najmanj primeren. Zaradi komunističnega za; držanja, posebno pa zaradi znanega govora sovjetskega zunanjega ministra Molotova je šla ženevska konferenca svojemu polomu nasproti. Pogajanja o Koreji se niso mogla ganiti z mesta ter so bila pretekli teden popolnoma ukinjena, pa tudi razgovori o indokitajsketn vprašanju so zašli v slepo ulico, iz katere ni bilo videti nobene rešitve. Poleg tega je bil naznanjen sestanek Ei-senhowerja in Churchilla *v Wa-shingtonu, sestanek, od katerega je bila Francija zaradi padca Lanielo4 ve vlade dejansko izključena. Vse to je nedvomno vplivalo na francosko zbornico, da se je končno zganila, pustila svoja medsebojna nasprotstva ob strani ter pooblastila Mendes Francea, da sestavi novo vlado. Priznati pa moramo, da je bil tudi Mendes France zelo spreten, da si je znal pridobiti zbornico za svoje precej smele načrte. Predvsem je zahteval Mendes France za svojo vlado le dobre štiri tedne časa. Če bi v tem času ne mogel doseči miru v Indokini ter vzpostaviti temeljnega sporazuma o evropski obrambni skupnosti, bi po enem mesecu, ali natančneje 20. julija, podal ostavko svoje vlade. Govoreč o indokitajskem vprašanju je Mendes France izjavil, da je proučil natančno to vprašanje, se posvetoval z vojaškimi in diplomatskimi izvedenci in da je njegovo prepričanje, da je mogoče urediti to vprašanje mirnim potom. Po vpostavitvi miru v Indokini bi se morala Francija po mnenju Mendes Francea izreči z vso jasnostjo o politiki, ki jo misli voditi glede evropske obrambne skupnosti. Mendes France ni zagovornik evropske u-brambne skupnosti, zato je tudi ni zagovarjal, vendar je zastopal stališče, da je treba vključiti Nemčijo na en ali drugi način v zapadno obrambo in da se je treba glede tega kmalu sporazumeti. Investiturni govor novega ministrskega predsednika ni nasplošno zadovoljil zbornice. Vsem se je zdelo, da so njegove obljube preveč smele in predrzne, posebno pa obljuba, da bo dosegel v enem mesecu mir v Indokini, česar ni mogla ženevska konferenca v osmih lednih doseči. Gotovo so se mnogi poslanci spomnili pri teh lahkih obljubah na besede ameriškega zunanjega ministra Dullesa, ki je nedavno tega izjavil, da je mogoče doseči mir v Indokini takoj, toda le na podlagi popolne vdaje, česar pa svobodni narodi ne morejo storiti. Govor Mendes Francea ni, kakor rečeno, zadovoljil zbornice. Poslanci raznih strank so ga obdelovali z različnimi vprašanji, ki se niso tikala samo Indokine, ampak tudi evropske obrambne skupnosti. Takrat pa mu je prišel nehote na po- moč komunistični poslanec Bollot, ki je izjavil, da bodo komunisti glasovali za Mendes Francea. Ta pa je komunistično podporo ogorčeno zavrnil ter zahteval, da se pri štetju glasov ne smejo upoštevati komunistični glasovi. In ko mu je komunist Duelos zaklical, da je tako početje protiustavno, je Mendes France napadel francoske komuniste ter razgalil njihov pogubni vpliv na francosko politiko. Ta govor, ki ga je sprejela zbornica z velikim ploskanjem, je zedinil trenutno francoske stranke ter pripomogel Mendes Franceu do zmage. Mendes France je dobil tudi brez komunističnih glasov več kot 314 glasov, ki so predpisani za inveslituro novega ministrskega predsednika. Med tistimi, ki so se vzdržali glasovanja, je bilo tudi 74 ljudsko-republikanskib, to je demokrščan-skih poslancev, le deset poslancev te stranke je proti strankini disciplini glasovalo za Mendesa Francea. Ti poslanci so pripomogli, da je dobil novi francoski premier, ako ne štejemo 95 komunističnih glasov, predpisano večino glasov. Mendes France je medtem že sestavil novo vlado, v kateri so radikali, katerim pripada tudi novi ministrski predsednik, zasedli skupno z degolisti pretežno večino ministrskih sedežev. Francoski krščanski demokrati, ki so vsa povojna leta sodelovali v neštetih francoskih vladah, so stopili sedaj v opozicijo, čemur se ne bomo čudili, ako pomislimo, da je bil ravno Mendes France tisti, ki je najbolj srdito napadal politiko dosedanjega zunanjega min. Bidaulta. Poleg tega so francoski demokristjani, katerim pripadata Bidault in Schuman, navdušeni zagovorniki evropske obrambne skupnosti, česar pa ne moremo trditi ne o novem ministrskem predsedniku ne o ljudeh, ki sestavljajo njegovo vlado. ne more smatrati katoliški tisk za slovensko ljudstvo, ker ga to ne bi niti hotelo brati. Lepo je, da pripravljajo gospodje pri CMD publikacije novih verskih "knjig, a je drugo vprašanje cerkvenega dovoljenja. Slišali smo namreč, da ni tako lahko v tej zadevi tudi za CMD. »Nova pot« pa mora tiskati to, kar gre najprej skozi državno cenzuro. Tako je izjavila oseba, ki stvari dosti od blizu pozna. Gospodje pa naj bodo brez skrbi, da bi emigrantski duhovniki pri pisanju KG imeli besedo ali mu kumovali. Dejstvom ni treba dajati krivega gledanja. Stvar je jasna in pogled tujine na domovino nikakor ni skrivljen! Tako zaključuje Radio-Vatikan. Gospodje pri CMD, zlasti pri njegovem vodstvu, naj le trezno premislijo, kam vodijo društvo in slovenske vernike, ker Sv. Duh ni postavil nje, temveč škofe, da vo-dijo Cerkev božjo, uči sv. Pavel. Zato naj najprej izderejo bruno iz svojega očesa, da bodo videli izdreti iver iz očesa svojega brata. Koreja ostane razdeljena Ženevski razgovori o korejskem vprašanju so doživeli popoln neuspeh. Zastopniki 16 narodov, ki sa se v imenu Združenih narodov borili na Koreji, so zaradi nesprejemljivih zahtev komunističnih zastopnikov napravili konec razpravam ter se razšli. Konferenca, ki bi morala združiti obe Koreji ter pripraviti in podpisati mirovno pogodbo, ni dosegla ne enega ne drugega. Koreja bo stala še nadalje razdeljena. Kakor je znano, je bila ženevska konferenca sklicana, da bi rešila korejsko in indokilajsko vprašanje. Konferenca se je začela baviti najprej s korejskim vprašanjem. Tega dela konference se je udeleževalo poleg 16 omenjenih držav še troje ko-komunističnih držav in sicer .Severna Koreja, Kitajska in Sovjetska zveza. Namen konference je bil združiti Severno Korejo in Južno Korejo, toda še predno je prišlo do konference, je bilo jasno, da konferenca tega namena ne bo dosegla, razen če bi se svobodni narodi vdali ter izročili Južno Korejo komunistom v roke. Usoda Koreje je bila' dejansko zapečatena ob koncu korejske vojne, ko so razdelili Korejo v dva dela. Že takrat je vsak razsoden človek razumel, da ne bodo dali komunisti Severne Koreje nikdar več iz rok. In zato je bil takratni odpor južnokorejskega predsednika Sigman Rheeja zoper delitev Koreje popolnoma na mestu. Razprave o Koreji so se tikale večinoma načina, kako bi združili obe Koreji v eno državo ter ji dali enotno vlado. Šlo je predvsem za volitve, ki bi morale biti po mnenju obeh nasprotnikov svobodne, a ki jih je vsaka stranka na svoj način razumela. Komunisti so zahtevali, da se morajo vršiti volitve brez vsakega mednarodnega nadzorstva in. šele po umiku vseh tujih čet iz dežele. Poleg tega bi morala izdelati volilni zakon neka začasna vlada, ki bi morala biti sestavljena iz enakega števila zastopnikov obeh Korej, akoravno šteje Severna Koreja komaj tretjino celotnega korejskega prebivalstva. Skratka, komunisti so zahtevali take volitve, ki bi jim dale možnost, da bi dobili še Južno Korejo pod svojo oblast. Podobne volitve je zahteval Molotov na berlinski konferenci, ko je šlo za združitev Vzhodne in Zapadne Nemčije. Južni Korejci in njih zavezniki pa so vztrajali na tem, da se morajo vršiti splošne korejske volitve pod mednarodnim nadzorstvom in po porcionalnem volilnem sistemu in šele nato naj si parlament postavi vlado ter izvede združitev obeh Ko-' rej. Sile Združenih narodov pa naj bi se šele takrat umaknile iz dežele, ko bi se razmere v novi državi vsaj nekoliko ustalile. Vsak mora priznati, da so bile zahteve svobodnih narodov popolnoma upravičene, toda teh zahtev komunisti niso hoteli sprejeti in to je bil glavni razlog, da so pogajanja za združitev obeli Korej doživela popolen neuspeh. Zadnja seja, ki se je havila s korejskim vprašanjem ,se Je vršila 15. junija. Na tej seji je 16 svobodnih držav sprejelo in podpisalo skupno izjavo, ki pomeni konec ženevskih razgovorov o korejskem vprašanju. Izjava pravi, da so se podpisniki odločili napraviti konec korejski konferenci, ker komunisti niso hoteli priznati Organizaciji združenih narodov pravic, ki jih ima ta glede korejskega vprašanja, in ker niso hoteli sprejeti nepristranskega nadzorstva, ki bi se moralo pri korejskih volitvah izvajati. Kaj pa bo z Indokino? Ženevska konferenca je doživela glede korejskega vprašanja popoln neuspeh. Kaj pa se bo zgodilo z indokitajskim delom ženevske konference, je težko prerokovati. Nedvomno bo precej odvisno od stališča, ki ga bo zavzela nova francoska vlada do indokitajskega vprašanja. Če bo hotel novi francoski ministrski predsednik Mendes France, ki si je obdržal tudi zunanje ministrstvo, skleniti mir za vsako ceno, bo to lahko takoj dosegel. Treha je le umakniti francoske čete iz Indokine ter prepustiti ondotne narode Hočiminhovi oblasti in Francija bo uživala v tem delu' sveta popoln mir. Ako pa bo hotel obvarovati — in to bi bila njegova sveta dolžnost — ondotne narode pred komunistično poplavo, potem tudi on ne bo mogel delati čudežev ter doseči v teku enega meseca, česar niso mogli doseči ne Bidault ne ostali za-padni zunanji ministri oziroma njihovi namestniki v teku dvomesečnih razpravljanj. Poleg tega ni indoki-tajsko vprašanje izključno francosko vprašanje, ampak zadeva, ki zanima ves svobodni svet, ki ne more in tudi ne sme dovoliti, da bi se komunistična povodenj razlila čez vso Indokino ter ogrožala še ostale južnovzhodne azijske narode. Na vsak način začenja s spremembo fraucoske vlade nova faza v ženevskih razgovorih glede Indokine. Gotovo bodo tudi razgovori, ki jih bodo imeli Eisenliorver, Churchill in njuna zunanja ministra te dni v Washingtonu, vplivali na nadaljnji razvoj ženevske konference. Znano je namreč, da je ravno nesporazum med Anglijo in Združenimi državami glede azijskih vprašanj v nemali meri kriv, da se razmere na Daljnem vzhodu za svobodni svet iz dneva v dan vedno bolj slabšajo. Tudi v politiki velja oni stari, toda še vedno veljavni pregovor: Sloga jači, nesloga tlači. Novi elektronski možgani Podjetje International Businessiš Corporation je izdelalo in prikazalo novo vrsto elektronskih možganov, ki lahko rešijo več kot 10 milijonov računskih operacij na uro. Tretja nedelja po binkoštih j ob prazniku svetogorske m. Tisti čas so se približevali Jezusu bogi ovčki, ki se mu je predala, | cestninarji in grešniki, da bi ga po- nudi prah posvetnih zabav in trnje | slušali. Farizeji in pismouki so go- bridkega kesanja. Duša umira, pa- | drnjali: »Ta grešnike sprejema in je da iz greha v greh. z njimi.« — Povedal jim je pa to Če gre pastir iskat ovčko, da jo | priliko: »Kdo izmed vas, ki ima sto reši iz puščave, ima še večjo skrb | ovac in eno izmed njih izgubi, ne Jezus, da rešuje zgubljene duše v | pusti devet in devetdesetih v puščavi puščavi sveta. in ne gre za izgubljeno, dokler je Kako rešuje? Z ljubeznijo. Jezus = ne najde? In ko jo najde, si jo za- nam kaže svoje Srce: »Glejte to g dene vesel na rame; in ko pride do- Srce, ki vas tako ljubi.« Srce je g mov, skliče prijatelje in sosede in vir življenja, vir ljubezni. Če je že g jim pravi: 'Veselite se z menoj, naše srce tako, kaj je šele srce Je- | zakaj našel sem svojo ovco, ki je bi- zusovo! To Srce nam je Jezus poka- g la izgubljena'. Povem vam, da bo zal ranjeno, iz rane kaplja kri, je g tako v nebesih večje veselje nad s trnjem ovito, iz Srca se dvigata g enim grešnikom, ki se spokori, ka- križ in plamen. \se to je znamenje g kor nad devet in devetdesetimi pra- silne Jezusove ljubezni, ki ga je | vičnimi, ki ne potrebujejo pokore, silila, da je za nas trpel in nas s g Ali katera žena, ki ima deset dra- križem odrešil, in ga se vedno sili. g hem, če izgubi eno drahmo, ne pri- da nas išče in vabi, da nas napaja g žge svetilke in ne pomete hiše in s studencem milosti, ki izvirajo iz | skrbno ne išče. dokler'je ne najde? njegovega Srca. ki jih je zaslužil s | In ko jo najde, skliče prijateljice in svojo dragoceno krvjo. g sosede in pravi: 'Veselite se z me- Jezus ve, da je za dobroto vsakdo g noj, zakaj našla sem drahmo, ki dostopen, še zločinec. Pogosto do- g sem jo bila izgubila'. Tako bo, po- brota zločinca tako gane, da se g vem vam, veselje med božjimi an- zjoka in vrne na pravo pot. Koliko g enim grešnikom, ki se jih je po zadnji svetovni vojni za- g šlo v puščavo materializma, grešne- g * ga uživanja in sovraštva do Boga. g Vse te Srce Jezusovo kliče, vabi. g Ali ga bodo poslušali? Saj imajo g Kaj naj dela ovčka v puščavi? Saj srce, zato upajmo! Molimo zanje! | tam ni paše, ni vode, ni zavetja. Veste koga ljubezen Srca Jezu- g Tam so gole skale, pesek, bodičev- sovega ne gane? Hudobnega duha! | je. Tam iščejo zatočišče šakali. Tam Ta hodi okrog po svetu kot rjoveč ^ stikajo za mrhovino hijene in ja- lev, kakor nas uči v današnjem be- g strehi. lilu sv. Peter, in išče,'koga bi po- g Puščava nima srca. žrl. Ta je sovražnik Srca Jezusove- | V moralnem, duhovnem pogledu ga. Imamo na izbiro: ali žrelo g je puščava — svet. Svet, ki ne po- satanovo, če bomo ljubili puščavo g zna pravice ne usmiljenja, ki tepta greha, ali Srce Jezusovo, z njim pa g ljubezen; svet, ki se upira Bogu in mir in večno srečo. ^ | prezira, kar je božjega. Presveto Srce Jezusovo, vir živ- g Svet je brez srca. Ubogi duši, u- ljenja in svetosti, usmili se nas! ■lillllllllllllllllllllHIIIIIIIIHIIIIIIlllllHllllIllIHIIIIIIinillllHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlllIIIHIIIIHHItllllllllllllllMIIIIIIIIHIIIIlillllllllUimilllllllllllllllllillllllllllllUlllIlilllllllllllS Ljubeznivost dogme o Brezmadežni geli nad spokori.u SRCE (Odlomek iz članka o Brezmadežni iz Zbranih spisov Al. Ušeničnika) Mali božja mora biti čista in lepa. To čuti srce, to zahteva krščanska zavest. Podoba Matere božje sije v človeški duši kot brezmadežen ideal nravne lepote. Deviškega srca Matere božje se nikdar ni smel dotakniti greh, na zrcalu nje čiste duše nikdar ni smelo biti nobene sledi krivde. Če je žalostna resnica, da je nam drugim Adamovim, otrokom od prvega hipa bitja in žitja delež greh, je morala čuti božja moč nad spočetjem one, ki je imela biti Mati božja. Mati božja je morala biti vsekdar brez madeža, torej brez madeža od spočetja. Mati božja je morala biti brez vsakega madeža, torej tudi brez prvega madeža, brez madeža izvirnega greha! Najbolj božje v ženi, je dejal Chateaubriand, je materinstvo in devištvo. Materinstvo je naravni razcvet, naravno dopolnjenje ienstva. A nadnaravno dopolnjenje ženstva je devištvo. Z deviitvom se dvigne človeška narava do tistega gospodstva, ki ga je imela v prvobitnem stanju, do gospodstva nad živalskimi inštinkti, do gospodstva nad vsem, kar ponižuje človeka, kar mu jemlje znak božje plemenitosti. Materinstvo in devištvo, to sta dva ideala ženstva. V Mariji pa je sklenila božja vsemogočnost strniti oba ideala v en vzor. A na podstavi izvirnega greha se ta dva ideala ne dasta strniti. Iz korenine, ki jo je otroval izvirni greh, more vzrasti materinstvo le, ko odpade cvet, a če vzraste devištvo, je cvet brez sadu. Idealu Device — Matere je postulat — brezmadežno spočetje! Kako lepa harmonija je v krščanskem pojmovanju Matere — Device! Ker Mati — Devica, zalo brez madeža spočeta, zato brez grešnih kali, zato brez greha, zato milosti polna, zato prosta trohnobe, zato i> nebo vzeta. Prvi pravni naslov vse lepote Marijine je nje božje materinstvo, 11 prospeh človeške družbe«. Televizijsko oddajo je zaključil papežev blagoslov vsemu svetu. Slovenci v leksikonu svetovnega leposlovja Leta 1951 so začeli izdajati na Dunaju leksikon »Svetovno leposlovje — Die '\Velt-literatur«. V leksikonu bo prikazan pregled slovenskega slovstva, njegovega razvoja in njegovih umetniških ter idejnih tokov. Slovenski del bo za leksikon uredil knjižničar dunajske vseučiliške knjižnice dr. Stanislav Hafner. ■»««»««»♦»»»»»»»»»»■»»»»»»»«»»»♦»» katoliški glas" v vsako slovensko družino I PRI RADIJSKI ODDAJI »VERA IN NAŠ ČAS« BO GOVORIL V NEDELJO 27. JUNIJA OB 9.30 G. DR. MAKS ŠAH O BOŽJI POTI NA PTUJSKI GORI. Leto VI. - štev. 25 KATOLIŠKI GLAS Stran 3. - leto 1954 yy Slovenska katoliška skupnost - S. K. S.“ v Trstu nova in edina politična organizacija protikomunističnih katoliških Slovencev na Tržaškem Nedelja 20. junija 1954 pojde v zgodovino katoliškega gibanja na Tržaškem kot mejnik, ki je po več kakor dveh letih razčistil položaj v vrstah katoliških Slo-vencev, jim dal novo, izrazito protikomunistično politično organizacijo ter jim začrtal jasne smernice za izpolnjevanje njihovih nalog v Trstu in v sklopu vsega, zdaj po večini z jarmom komunizma zasužnjenega slovenskega naroda. Za ta dan so ustanovitelji nekdanje Slovenske krščansko socialne zveze — na željo in zahtevo večjega števila članov in somišljenikov te bivše politične organizacije slovenskih katoličanov — sklicali v dvorani pri Sv. Ivanu informativno zborovanje. Njegov namen je’ bil preučiti položaj, ki je nastal v Zvezi in v katoliškem taboru zadnji dve leti, to je, od tedaj, odkar so se vanju vrinili in si začeli v njunem vodstvu lastiti besedo ljudje, ki po sodbi večine članstva SKSZ in po sodbi slovenske katoliške javnosti nimajo legitimacije za to. UGOTOVITVE NEDELJSKEGA ZBOROVANJA Zborovanja se je udeležila večina rednih članov nekdanje SliSZ, številni katoliški kulturni delavci ter zastopniki slovenske duhovščine. Stvarna in jedrnata razprava, v katero so posegli številni govorniki, je prinesla naslednje soglasne ugotovitve izpopolnjene s prikazom razvoja dogodkov v zadnjih dveh letih: Slovenci na Tržaš-kem se ideološko in politično dele na dva tabora: komunističnega in protikomunističnega. V komunističnem taboru sta kominformi-stična in titovska ločina. Trenutno sta sprli, se pa zaradi popolne enakosti svoje temeljne ideologije in ciljev lahko kdaj spet pobratita, zlasti na Tržaškem. Protikomunistični tabor sta do nedavnega sestavljali Slovenska krščansko socialna zveza kot politična organizacija slovenskih katoličanov, ter Slovenska demokratska zveza kot politična skupnost slovenskih naprednjakov na Tržaškem. Navzlic nekaterim razlikam sta se obe organizaciji ujemali v osnovnih načelih in ciljih: izpovedovanje in ohranjevanje slovenstva ter njegovih pravih izročil; odklanjanje in pobijanje vsakega komunizma kot najhujšega sovražnika slovenskega naroda ter u-stanovitev in ohranitev Svobodnega tržaškega ozemlja kot neposredni politični cilj tukajšnjih Slovencev. Zaradi tega sta lahko v vseh važnejših vprašanjih, zlasti po pri volitvah, vedno nastopali skupno in enotno, kar je bistveno pripomoglo k politični in siceršnji uveljavitvi slovenskega protikomunističnega tabora na Tržaškem. POSKUSI RDEČEGA VTIHOTAPLJANJA Ker sta ti organizaciji tako uspešno rušili komunistični idejni in politični monopol med tržaškimi Slovenci, sta bili ves čas svojega obstanka tarča divjih napadov v rdečem tisku in drugače. Titovski komunisti so si zlasti prizadevali, da bi vrinili svoje agente v bivšo SKSZ, jo od znotraj razkrojili ter jo napravili za svoj privesek, ali vsaj za neškodljivo. Pred dvema letoma je po dolgih prizadevanjih prišel v odbor te dotedanje katoliške politične organizacije na Tržaškem dr. Engelbert Besednjak. Ta je med vojno pod nacisti, po njej pa pod komunisti mirno živel v Beogradu, ko je komunizem vse bivše slovenske nekomunistične politike, ki se mu niso marali vdinjati, pognal v smrt, v ječo ali v emigracijo. Dr. Besednjak je prišel v Trst z rednim potnim listom. Vsa ta leta, ko naj bi bil »reorganizirala: in nojačeval« slovenske katoliške protikomunistične vrste na Tržaškem, je lahko neovirano potoval v Jugoslavijo in nazaj. Po lastnih izjavah je imel sestanke s Kardeljem in drugimi jugoslovanskimi komunističnimi prvaki. Lahko je v Beogradu in Ljubljani opravljal različne intervencije, za svoje pristaše dosezal razne ugodnosti in po lastni izjavi za intervencije prejemal tudi denar. Vse to je že ob njegovem vstopu v vodstvu bivše SKSZ rodilo številne pomisleke ter vzbujalo v slovenski katoliški javnosti zaskrbljenost glede njegovih namenov in poslanstva. S.K.S.Z. NA SUMLJIVIH POTIH Ta zaskrbljenost je prišla do izraza že na občnem zboru leta 1952, v razgovorih jned člani ter vedno pogosteje tudi v slovenskem nekomunističnem tisku na Tržaškem in po vsem svobodnem svetu. Bivša SKSZ, v kateri je odslej imel dr. Besednjak vso besedo, je napravila te čase več potez, ki so to zaskrbljenost in sum večale. Dr. Besednjak jo je spravil v neposredno enotno fronto s titovci ob zadnjih tržaških volitvah. Njegovi ljudje v podeželskih občinskih odborih so ob vseh prilikah solidarizirali s titovci in to celo proti bratski protikomunistični organizaciji Slov. demokratski zvezi. Njen odbornik. privrženec dr. Besednjaka v devinsko-nabrežinskem občinskem svetu je šel ob lanski tržaški krizi s komunistično poklo-nitveno in zahvalno deputacijo k Titu in to brez odborovega sklepa. Dr. Besednjak se je javno zahvaljeval jugoslovanskemu komunističnemu režimu, ki je pol leta zatem Trst uradno ponudil Italiji. Iz njegovih govorov in izjav je bilo razvidno, da zatrdno računa s tem, da bo Trst — v smislu titovskih načrtov — prišel pod Italijo. S tem se je kot odbornik dejansko odpovedal eni glavnih točk političnega programa bivše SKSZ: zahtevi po Svobodnem tržaškem ozemlju. Zahteve po STO tudi ni postavil v program lista, katerega je pred kratkim začel izdajati. Niti besed-njakovski okrnjeni odbor nekdanje SKSZ, niti »Novi list« se ob najnovejšem titovskem mešetarjenju s Trstom nista izrekla proti razdelitvi Svobodnega tržaškega o-zemlja ter za uveljavitev mirovne pogodbe. S tem sta se poleg titovske partije in komunistične Osvobodilne fronte kot edini izjemi med tržaškimi Slovenci na tiho opredelila za beograjsko politiko prodajanja Trsta Italiji. Dalje sta se politično postavila ob bok titovsko-komunistični OF, vse v odkritem nasprotju s programom nekdanje SKSZ ter v nasprotju z ogromno večino slovenskega prebivalstva na STOju in z njegovimi osnovnimi narodnimi koristmi. KRIZA IN STRAH PRED OBRAČUNOM Ti dogodki in druge stvari, ki so prihajale na dan v zvezi z osebo in delom dr. Besednjaka, so v slovenski protikomunistični, pa tudi v tuji javnosti in v zavezniških krogih utrjevale prepričanje, da bivša SKSZ ni več jasna in premočrtna katoliška ter protikomunistična organizacija, marveč da postaja privesek titovsko-komunistične fronte. To je slovenski stvari na Tržaškem doma in na mednarodnem področju silno škodilo. Večina članov in somišljenikov bivše SKSZ ter nebesednjakovski del odbora so začutili nujno potrebo, da je treba položaj zaščititi na občnem zboru ter organizaciji vrniti njej prvotni značaj in namen'. Dr. Besednjak je na občnem zboru 12. februarja letos z lastnimi izjavami potrdil opravičenost večine pomislekov proti sebi in svojemu delu. Hotel pa je za vsako ceno preprečiti, da bi člani, ki so se tega vaznega zborovanja udeležili v rekordnem številu, izvolili nov odbor, v katerem bi njega zatrdno ne bilo. Njegovi redki pristaši so nasilno onemogočili reden potek zborovanja in volitve. Ker so tudi iz tega bili njegovi nameni še bolj razvidni, je prišlo do krize v odboru samem. Poznejše nadaljevanje in zaključek občnega zbora je dr. Besednjak preprečil s sodnijskim nastopom, kar se morda ujema z lepimi besedami, s katerimi v svojem novem listu oznanja krščansko ljubezen, demokracijo in politično strpnost, v zgodovini slovenskega katoliškega političnega gibanja pa pomeni edinstveno žalosten primer, ki po svoje jasno govori o namenih ljudi, s katerimi ima katoliški protikomunistični tabor na Tržaškem v svoji sredi opraviti. NEDELJSKA ZGODOVINSKA ODLOČITEV Krščanski socialist dr. Besednjak — tako se sam označuje — je ob višku krize v nekdanji SKSZ začel izdajati »Novi lista, kar je moglo roditi samo novo zmedo. Glavna naloga tega lista je, kakor kažejo prve številke, molčati o dejanskem stanju v Jugoslaviji in o pogubni titovski politiki glede Trsta, to politiko opravičevati ter prodajati katoliškim Slovencem levičarski katolicizem. Tisti katolicizem, ki je pod krinko krščanskega socializma toliko pomagal k zmagi krvavega, brezbožnega komunizmu nad Slovenci in čigar glavni oznanjevalci, kakor Tone Fajfar, dr. Marjan Brecelj (prijatelj dr. Besednjaka) sede danes v vodstvu slovenske komunistične partije. Spominjamo se, kuko so titovci doslej »pozdravljali« izid vsakega slovenskega nekomunističnega lista na Tržaškem. Kmalu po izidu »Demokracije« so na primer njenega prvega urednika Slavka Uršiča ugrabili. »Primorski dnevnik«, glasilo tržaške titovske Osvobodilne fronte, ki »protikomunista-« dr. Besednjaka kljub njegovemu živahnemu delovanju ni doslej niti enkrat omenil, kaj šele napadel, je izid njegovega novega lista — pozdravil... Spričo vsega tega — je ugotovila razprava na nedeljskem zborovanju članov in somišljenikov bivše SKSZ — je jasno, da je dosedanja politična organizacija slovenskih katoličanov na Tržaškem izgubila svoj pravi značaj in jo je njen okrnjeni odbor speljal na tuja pota. Ker zaradi zagrizenega strahu dr. Besednjaka in njegovih pred obračunom ni moči v organizaciji napraviti reda po zakoniti poti in ker ime nekdaj slavne in čiste SKSZ danes vzbuja škodljive sume in dvome, je treba misliti na druge načine bodočega katoliškega političnega dela tukaj. Zborovalci so torej brez kakih bistvenih pomislekov soglasno odobrili predlog, naj se ustanovi nova katoliška protikomunistična politična organizacija za tržaške Slovence, ki naj pod novim imenom nadaljuje prvotno tradicijo nekdanje SKSZ. V zvezi s tem so takoj tudi soglasno sklenili, da se zborovanje pretvori v ustanovni občni zbor nove organizacije. Prav tako soglasno je bil sprejet predlog, da naj se novo združenje imenuje »Slovenska katoliška sk 11 p-nost — S.K.S.«. O nalogah političnega dela tržaških slovenskih katoličanov v svetovnem in slovenskem boju proti komunizmu je povedal vrsto strnjenih, jasnih in odločnih načelnih misli g. župnik Stanko Janežič. Med drugim je poudaril, da med titovskim in sovjetskim komunizmom ni razlike v ideji, taktiki, metodah in ciljih. Slovencem je najbolj nevaren titovski komunizem, ker jih ta tlači in duši. Zaradi tega mora naš poglavitni boj veljati njemu. Govornikova izvajanja so bila načelno tako važna, da jih bomo v celoti objavili v prihodnji številki. ZA SVOBODNO TRŽAŠKO OZEMLJE Občni zbor je navdušeno sprejel predlog resolucije, s katero se v imenu katoliških protikomunističnih Slovencev odločno izreka proti kakršni koli delitvi Svobodnega tržaškega ozemlja, ker nasprotuje pravici do samoodločbe narodov, zlasti pa slovenskim narotlnim koristim na Tržaškem, ter se zavzema za izvedbo mirovne pogodbe. Odbor je dobil nalogo, sestaviti program in pravila za novo organizacijo, na podlagi na zborovanju določenih načel. Občni zbor je sprejel še več važnih smernic glede članstva, delovanja, širjenja ter varstva notranje enotnosti ter načelne čistost: nove organizacije. V zvezi s tem zgodovinskim dogodkom velja poudariti, da je sklep o ustanovitvi nove slovenske katoliške politične organi-zacije na Tržaškem sprejela večina rednih članov bivše Slovenske krščansko socialne zveze. S tem sklepom je SKSZ' dejansko razpuščena in sicer po volji članov, ki morajo v demokratičnem redu pri vsaki politični organizaciji imeti prvo in zadnjo besedo. Dr. Besednjak in njegovi lahko odslej govore samo še v svojem imenu ter morda v imenu svojih delodajalcev. Slovensko katoliško gibanje na Tržaškem se je z 20. junijem leta 1954 vrnilo na svojo prvotno brezkompromisno in častno pot ter s tem zavestno in odgovorno prevzelo nalogo, ki mu v slovenski in sve-tovni protikomunistični skupnosti pripada. To nalogo bo navzlic težavam, žrtvam in nevarnostim tudi izpolnilo! Naj mu Bog in vsi pošteni Slovenci pomagajo pri tem! Trst, 21. junija 1951. RAZNE NOVICE Ponovni „veto“ Sovjetske zveze Tajska (Siam) se je obrnila nedolgo tega na Varnostni svet z zahtevo, da bi poslal ta na mejo med Tajsko in Indokino posebno komisijo opazovalcev, ki naj !>i proučili ondotne razmere oziroma nevarnost, ki preti Tajski od strani komunističnih vietminhovskih čet. Varnostni svet je sprejel tajsko zahtevo z 9 glasovi proti glasu sovjetskega delegata in Libanonu, ki se je glasovanja vzdržal. Vendar ni vse to nič pomagalo, kajti sovjetski zastopnik je že ob začetku razprave vložil zoper siamsko zahtevo svoj veto, češ da bi sprejem te zahteve nepo-voljno vplival na ženevske razgovore o indokitajskem vprašanju. V resnici se pa Sovjetska zveza boji, da bi opazovalna komisija utegnila razkriti napadalne načrte komunistov, ki so baje že ustanovili vlado »Svobodnega Siama«. Ta vlada bi morala poslovati takoj, ko bi komunisti izvršili napad na Siam. Siam se je obrnil nato naravnost na Glavno skupščino ZN, kjer nima nobena država pravice do veta. Guatemalski odpor proti komunizmu V srednjeameriški republiki Guatemali je prišlo koncem preteklega tedna do odkritja vstaje zoper filokomunistično vlado predsednika Jakoba Arbenza. Uporniki so naleteli le na majhen odpor in bodo verjetno zasedli kmalu vso državo. Guatemalska vlada je obtožila sosednji Honduras in Nikaraguo odkritega napada na Guatemalo ter zahtevala takojšnje sklicanje Varnostnega sveta. Ta se je sestal zadnjo nedeljo ter sklenil izročiti protest Guatemalo medameriški konferenci oziroma njenemu tajništvu. Proti temu sklepu pa je vložil sovjetski delegat svoj veto. Naposled so se sporazumeli ter sprejeli francosko resolucijo, ki poziva vse članice ZN, da je treba ustaviti vsako akcijo, ki bi utegnila: privesti do prelivanja krvi, in ki jih prosi, naj se v duhu ZN vzdržijo vsakega podpiranja podobnih akcij. Francosko resolucijo so potrdile enoglasno vse članice Varnostnega sveta. Guatcmala, ki ima na 110.000 kvadr. kilometrov okoli 3,700.000 prebivalcev, je edina ameriška država, ki je v rokah komunistov. To se je pokazalo že na medameriški konferenci v Caracasu, kjer je guatemalski zastopnik dosledno glasoval zoper vse sklepe, ki so imeli namen obvarovati Ameriko pred komunističnim tajnim prodiranjem. Poleg tega je dobila Guatemala v iprvi polovici majnika izza železne zavese kakih dva tisoč ton raznega orožja, o katerem so po pravici sumili, da ne bo služilo samo za opremo guate-malske vojske, ki šteje komaj sedem tisoč mož, ampak tudi v druge namene. Vse to in posebno še preganjanje protikomunističnih osebnosti, ki se je izvajalo zadnje čase v Guatemali, je privedlo do sedanjega upora svobodoljubnega prebivalstva te katoliške dežele. Rekordno število izseljencev v mesecu maju Mednarodni odbor za izseljevanje poroča, da se je v mesecu maju izselilo v prekomorske države 13.560 Evropejcev. To je najvišje število, ki so ga dosegli, odkar obstaja ta odbor za izseljevanje. 1. jan. 1954 so omogočili 54.372 Evropejcem izselitev in od februarja 1952 220.000. Pretežni del izseljencev meseca maja je šel v Avstralijo, Kanado, Argentino in Brazilijo. Največ izseljencev je odšlo iz Italije, Nemčije, Grčije, Avstrije, Nizozemske in Trsta. Odgovorni urednik: Stanko Stanič Tiska tiskarna Budin v Gorici ALOJZIJ REMEC: M cej. O£ošufa ------------------------- POVESI »Zame se ne boj! Jaz imam ženo in otroke in jih moram še videti. Ti si prost in nimaš nikogar, zato ti bo pot lahka...« »Mislil sem že na to. Ko se zmrači, pojdem...« »Ni treba čakati. Jaz ti pokažem pot, ki te popelje naravnost k Rusom, ne da bi te kdo naših videl. Kratka je in skrita. Koliko jih je že šlo po njej na drugo stran!« Koritnik je iztrkal pipo in vstal. »Bogve kako mi bo tam?« je dvomil Andrejček. »Veruj mi: bolje nego tu... Če bi bil jaz kakor ti, bi šel s teboj.« »Tudi jaz imam mater. In Francki bi moral pisati, stotnikovi gospe bi bilo treba tudi povedati...« »Ne pomišljaj, hiti, dokler je čas! Ko začno pokati topovi, bo prepozno. In lab-ko se začne ples vsak trenutek. Zdaj jc bil teden dni miru; mi se zakopavamo — ne za prazno šalo, Andrejček!« Koritnik jc zatel lesti v grmovje, Andrejček za njim. še enkrat je pogledal nazaj na mesto, kjer je ležal njegov gospod, želel, da bi se bilo kaj izpremenilo, da bi zapazil gibljaj njegove roke, rahel dvig prsi, ne zavoljo njega — zavoljo gospe in njenih otrok... A stotnik Lindner je bil mrtev, njegove oči so strmele brezupno v nebo, ki je ugasnilo zanj na veke, njegove roke so ležale iztegnjene brez moči v mokrem listju. Počasi sta si Koritnik in Košuta delala pot med grmičevjem, robidovjem in praprot-jem po močvirnih tleh, ki so se udirala korak za korakom. Pot je lil obema po obrazu, ko sta se ustavila v soteski, skozi katero se je vil skrit potoček. »Na mestu sva!« jc dejal Koritnik. »Ob tem potočku hodi in boš kmalu na cilju. Do roba gozda te še spremim — potem Bog s teboj!« Skoraj se ni upal ganili in pogledati o-krog. ‘Narahlo je potegnil z roko preko obraza, kjer ga jc lice skelelo, in se začudil, ko je pogledal roko in videl, da jc krvava, šele sedaj je zapazil, da ga je stotnikova krogla ranila na levi strani pod ušesom in mu posnela v dolgi črti kožo po licu. Brisal si je kri in mislil. — Resnično, kakor psa si me hotel u- streliti samo zato, ker nisem onega tam zadel. Zverina si 'bil, gospod stotnik, zato te je doletela roka božja... Rajši tako. kakor da bi bil moral jaz streljati nate... In je pomislil na stotnikovo gospo in na njene otroke, ki jih je kot sluga zibal in vozil na sprehod tam daleč nekje, kjer ni vojske ne smrti. Ob tem spominu si je zaželel, da bi bil stotnik le ranjen. Ko se zmrači, se splazim preko jase na drugo stran in zbogom Galicija!« — je zaključil svoje premišljevanje in sklenil, da ne vstane z mesta do noči. Ali vendar mu ni dalo miru. Z nepremagljivo silo ga je nekaj vleklo tja, da vsaj vidi, ali je njegov gospod živ ali mrtev. Vzravnal se je na pol in pogledal tja, kjer je ležal Lindner. Stresel se je ob tem pogledu. Sredi čela je bila majhna ranica. Široko razprte oči so v čudni smrtni belini strmele nekaj nazaj, krog usten je še prežal skrit zverski nasmeh. -— Mrtev je! — Andrejček je padel nazaj. Tedaj je zašumelo listje za njim. T rudno se je ozrl in zagledal za sabo Aleša Koritnika, ki sc je plazil po vseh štirih do njega in vlekel puško za sabo. »Ti?« je vzklikni Andrej. »Jaz... Smrti sem te rešil, moj dragi, in Grudna sem maščeval!« je mračno zamrmral Koritnik, se vzravnal in sedel. »Ali ni nikogar blizu?« je drgetal Andrej. »Nikogar... Mislil sem, da si tudi ti padel zadet od krogle... Opaatoval sem ta boj med tabo in onimle, ki ne bo več vstal. Sam Bog in midva vera, kako se je vse zgodilo. Storil sem, kar ŠS je vse te čase pripravljalo, in ni mi žal. Moral sem te braniti, drugače bi bil ti šel za Grudnom in za tabo bi prišli še drugi...« Koritnik je položil puško predse na kolena, potegnil pipo iz žepa, jo natlačil in prižgal. »Kaj sedaj?« je po dolgem molku vprašal Andrejček. »Na drugo stran pobegni, dragi Košuta! Najboljše ti bo, ker vedo, da si bil ti sam z gospodom tu. Naše krogle so drugačne kakor sovražne. Ti bi se zarekel in zapletel tako, da bi ti dali vrv za vrat...« »In ti?« V zraku je zabrnelo tisti hip, nekje za njima se je razpočil šrapnel. »Vraga, streljati so začeli. Hitiva, da ne bo prepozno!« Stekla sta po vijugasti stezi ob vodi. »Hiti, bratec, za kožo ti gre!« je vso pot vzpodbujal Koritnik Andrejčka, ki je od utrujenosti zaostajal. Nista bila prispela še iz gozda, ko je zadonel z nasprotnega brega nenaden klic; »Stoj!« -i Kakor bi bilo treščilo pred njiju, sta obstala in pogledala v smer, odkoder je prišel glas. »Žandar! V grmovje, Andrejček!« ji> zavpil Koritnik in skočil s steze v breg. »Dezerterja, stojta!« Andrejček jc za trenutek ostrmel in se zagledal v svojega preganjalca, ki je bil kakor iz zemlje vzrastel na nasprotnem bregu, morda komaj petdeset korakov od njiju. Bil je frontni žandar in And rej eku se je njegov obraz zdel znan. »Kaj me gledaš? Fric Ilolter sem! Stoj, ali bom streljal!« je zavpil orožnik in nameril puško proti Andrejčku. Košuta se je vrgel na tla, strel je počil in šel mimo. A gori v bregu je že sprožil tudi Koritnik, da je Ilolter skočil naglo za nizek greben. (Nadaljevanje) S TRŽAŠKEGA ZANIMIVOST IZ SV. KRIŽA PRI TRSTU Teh osem žen iz Sv. Križa pri Trstu je nosilo kip Matere božje pri procesiji leta 1891. Letos ob 60-letnici tega kipa so omenjene žene sodelovale pri veličastni procesiji v nedeljo 30. maja v lepih domačih narodnih nošah, kakor jih vidimo na sliki. Vrlim ženam, ki se vse bližajo 80 letim starosti, želimo še obilo zdravih let življenja. Ostanite zvesti sv. Cerkvi! Ob dnevih skupnih evharistično-marijanskih pobožnosti v Trstu je imel msgr. dr. Jakob Ukmar šest lepih in pomembnih govorov. V svojih govorih je vedno znova poudarjal, da moramo ostati zvesti Cerkvi. Samo v tem je naša rešitev. V zadnjem svojem govoru drugega junija zvečer je to misel še posebno močno naglasil. Takole je povedal: »Prav posebno vas pa prosim: ostanite zvesti sv. Cerkvi Kristusovi! To je, kar sem vam te dni iolikrat priporočal, to je, kar iz srca želim vam in vsemu slovenskemu tako hudo preskušenemu ljudstvu. Nepopisno gorje je prišlo nad naš narod, pa vse to bo narod zmagovito prestal, če bo le ostal zvest sv. Cerkvi. — Ni res, kar očitajo tlačitelji našega ljudstva, da kdor drži s sveto stolico, sodeluje z izvennarodno, tujo silo. Zato izjavljam tu vpHčo tržaških Slovencev, da nam sv. oče v Rimu ni tujec, temveč namestnik tistega Jezusa, ki je ves naš in tu med nami prebiva. Pač pa sodelujejo s tujo silo tisti, ki hočejo naš narod oropati njegovega največjega zaklada, oropati sv. vere in ljubezni do Cerkve; povezani so namreč z močmi teme, ki so nam tuje, ker so doma v peklenskem breznu. Če boste ostali zvesti sv. Cerkvi, boste rešili svoje duše in pomagali rešiti narod, naj pride nad nas karkoli.« Milje Iz miljske bolnice smo prejeli dopis, ki ga v glavnem ponatiskujemo: Prišel sem v bolnico za 15 dni. Moj sosed je bil 74-lethi starček, ki je bil že tri mesece v bolnici vsled hude srčne hibe. Vprašam ga, če pride kaj duhovnik v bolnico, pa mi odgovori, da on se za to ue zanima, ker duhovnikov ne mara, saj že 10 let ni bil pri sv. spovedi. Zgrozil sem se ob tej žalostni izpovedi iz ust moža, ki je bil že na robu groba. Nekega dne pridejo v bolnico starčkovi sorodniki. Pogovor je nanesel na proslave Marijinega tedna, ki so se zaključile prav tisto nedeljo z veličastno procesijo z Ma- rijinim kipom. Pa so začeli vsi vprek, moški in ženske, kritizirati, češ kaj je tega treba, Mati božja naj bi ostala v cerkvi, saj kdor hoče, jo lahko gre tja molit. Meni je bilo končno le zadosti, vstal sein in jih opozoril, da tako govorjenje se v bolnici ne spodobi. Bolniki se neprestano zatekajo k Materi božji za ljubo zdravje in jo v tem letu, ko je slovesno proglašeno Marijino leto, še posebno častijo. Umolknili so in me prosili oproščenja. Še marsikaj bi vam povedal o praznoverju naših ljudi. Nekateri so prepričani, da če srečajo ali vidijo duhovnika, jim to že prinese nesrečo, in da se tej izognejo, morajo takoj zgrabiti za železo, da preženejo uroke. Kjer ni prave vere, tam ima praznoverje prosto pot v srca ljudi. V svoja praznoverja več verujejo in jih bolj zvesto izpolnjujejo kot pa božje zapovedi. Sv. Ivan in Katinara Ob koncu šolskega leta smo tudi pri nas imeli lepo priliko, da si ogledamo dve res lepi šolski razstavi, in sicer na osnovni šoli na Katinari in pri Sv. Ivanu. Na obeh razstavah so bila okusno raz, stavljena lepa dekliška in deška ročna dela, risbe in pismeni izdelki. Videli šmo lepe vezenine v raznih vbodih, največ v narodnih motivih, rjuhe, prte in prtiče, blazine pa tudi pletenih in kvačkanih izdelkov ni manjkalo. Dečki so se postavili z lesenimi izdelki, kakotr podstavki, koledarji, stenskimi okraski, okrašenimi s pestrimi narodnimi motivi. Tudi otroški vrtec pri Sv. Ivanu je razstavil svoja dela, največ iz navitega barvanega papirja. Tu smo videli lepo razstavljene petelinčke, vaze in lončke s cvetlicami, košarice, škatle. Vsa ta dela so nam lep dokaz in obračun resnega in uspešnega delovanja obeh sol in otroškega vrtca. Učiteljstvo, kakor tudi starši so lahko veseli lepega uspeha, veliko število obisko-valcev na obeh razstavah pa je pokazalo razumevanje in priznanje, ki ga ima naše ljudstvo do šolskega dela. Obiskovalec PRISPEVKI ZA MARIJANIšCE, N. N. 1000; N. N. 5000 lir. Bog plačaj! Z GORIŠKEGA Procesija sv. Rešnjega Telesa Tudi letos se je po goriških ulicah razvila veličastna procesija sv. Rešnjega Telesa. Ljudje so se že privadili popoldanski procesiji, vendar se še marsikomu toži po jutranjih procesijah sv. Rešnjega Telesa s petimi evangeliji. Po naših vaseh je pa lepa navada še v veljavi in je prav, da se tudi ohrani. Vsekakor je letošnja procesija potekla' v najlepšem redu in pravi pobožnosti. Tudi ljudje, ki so v nepretrgani vrsti stali ob poti so z razumevanjem sledili lepi verski manifestaciji. V procesiji se je pelo in molilo, zlasti je bil lep pogled na dolge vrste slovenskih družbenic z belimi pokrivali in trakovi, ki so v procesiji lepo molile in prepevale v čast Jezusu v Najsvetejšem zakramentu. Na Travniku je bila postavljena tribuna z oltarjem, kamor so položili Najsvetejše, na-kar je imel gorički nadškof msgr. Ambrosi priložnostni govor, kjer je z velikim ognjem in očetovsko ljubeznijo rotil svoje vernike, naj se z večjo gorečnostjo oklenejo Jezusa v Najsvetejšem zakramentu, ki je kruh močnih in edina hrana naših duš. Po blagoslovu z Najsvetejšim se je procesija vrnila v stolnico. Prefektura sporoča Goriška prefektura ponovno opozarja na zakon štev. 219, ki je izšel v Uradnem listu dne 24. maja t. 1. in ki odreja kdaj zapade rok za predložitev prošenj za povrnitev zvonov, ki so bili v času vojne re-kvirirani ali uničeni. Strokovna šola - Gorica Od 36 rednih gojencev tretjega razreda so zaključni izpit napravili sledeči: Batistič Cirila, Bensa Jožef, Braini Mr.l-vina, Carlovini Ardita, Castellan Pavel, z dobrim tisp., Cernetig Valentina, z odliko, Černigoj Klavdija, Devetta Mirko, Dornik Klavdij, z d. nap., Durčik Božidar, z d. uap., Ferligoj Marij, Florenin Ivan, Frau-dolič Jožef, Grendenc Humbert, Petejan Marija, Rutar Ferucij, z d. usp., škarabot Darij, Tabaj Edvard, Tomažič Stanko, Tomšič Marija, z d. usp., Turko Marija, z d. usp., Vižintin Zlatko in Žižmond Lilijana. Jeseni popravlja ostalih 13 gojencev. Po dovršenih izpitih so gojenci priredili poslovilni sestanek, na katerega so povabili vse svoje profesorje, da se jim zahvalijo za trud, ki so ga imeli ž njimi, in izpričajo svoj čut hvaležnosti do šole, ki jih je pripravila za vstop v delo ali za nadaljnjo strokovno šolanje. Na tem sestanku je pa dozorel še sklep, da so v spremstvu svojih profesorjev napravili 18. t. m. izlet v Benetke, kjer So imeli priliko občudovati in si ogledati premnoge umetnosti človeškega uma in rok ter preživeti dan v pravem zadoščenju ih zadovoljstvu. » Naj jim bo to trajen in lep spomin na slovo in buden opomin, da človek izkleše z dobro voljo tak lik samega sebe, ki bo v ponos narodu in srečo njega samega in človeštva. Draga mladina, bila vam nadaljnja pot življenja polna cvetja in žlahtnega sadu! Tekma iz krščanskega nauka V ponedeljek na praznik sv. Alojzija, zavetnika mladine, se je vršilo v Gorici tekmovanje osnovnošolskih otrok iz krščanskega nauka. Udeležile so se ga skoraj vse šole. Otroci so bili dobro pripravljeni. Najboljša se je izkazala in je pTejela prvo nagrado Pulc Nerina iz Gorice. Po hudem delu odgovarjanja in pisanja so se otroci oddahnili pri češnjah in pomarančah. Uspeh izpitov na slov. srednjih šolah v Gorici SPREJEMNI IZPITI V NIŽJO SREDNJO ŠOLO so napravili: Brambilla Franko, Cijak Vojko, Devetak Leopold, Figelj Ivan, Hoban Aleš, Hvalič Bruno, Liubieh Marjan, Lutman Sergij, Mosetti Ivan, Nardin Vojko, Paulin Damjan, Pertot Vojko, Sirk Aleksander, Vidrih Aleksander, Win-kler Robert (z odliko), Bertossi Nadja (z odliko), Bordon Santina, Cernetig Silvija, Koshuta Teodora, Leupuseecb Helena, Mar-vin Florjana (z odliko), Massera Majda (z odliko), Nardin Natalija, Pulc Nerina (z odliko), Rožič Nevina, Sfiligoj Leopolda (z odliko), Sošol Marija (z odliko). SPREJEMNI IZPIT V LICEJ so napra-vili: Bregant Ivan, Colja Josip, Černič Ivan (z odliko), Ferletič Ivan Karel, Furlan Silverij, Gruden Aleš, Lutman Maksimilijan, Pauletig Jožef, Primosig .Karel, Rijavec Marija. NIŽJI TEČAJNI IZPIT so napraviti: Černo Viljem (z odliko), Culetto Julijan. Primožič Mirko, Tomasetig Ivan, Visintin Emil, Ambrosi Marta, Berlot Silva (z odliko), Ferletič Flavija, Gravner Ida, Marchi Andrejana, Marussi Elda, Mikulus Koštanca (z odliko), Paoletti Zlatka, Saksida Marija, Vizin Marinka. En dijak je padel, 27 jih je dobilo popravne izpite. »Rokovnjači" v Doberdobu Na dan sv. Rešnjega Telesa je cerkveni pevski zbor v Doberdobu uprizoril Gove-karjevo 5 dejansko igro »Rokovnjači«. Če hočem biti iskren, moram povedati, da sem šel z nekakšnim pesimizmom gledat to igro, katero prav dobro poznam, ter vem, da je zelo težka ter zahteva precej truda še pri izkušenih igralcih. Dvorana, na katero so Doberdobci lahko ponosni, saj je večja od naše v Mar. domu, je bila nabita. Še pred igro nam je cerkveni pevski zbor pod vodstvom preč. g. župnika zapel dve narodni: Pozdrav in Pogovor z domom. Obe pesmi sta bili zelo mojstrsko podani, tako da sta res globoko segli v naša srca. K igri sami pa moram reči, da sem bil prijetno presenečen nad marljivostjo igralcev. Kljub temu, da je bilo med igralci mnogo takih, ki so prvič nastopali, je bila igra odlično podana. Predvsem nas je pritegnil g. Lovrenčič v vlogi pijanega Blaža Mozolja. Gdč. Ferletič Adele je kljub kratki vlogi pokazala, da popolnoma obvlada oder. Pohvalno se moram tudi izraziti o g. Ferletiču v vlogi Nandeta, poglavarja rokovnjačev, in o njegovi izvoljenki Polo-niei v osebi gdč. učiteljice Lakovič. Pri Nandetu je bilo opaziti, da se v začetku ni takoj vživel v igro, toda pri četrtem in petem dejanju je bil na višku ter je s tem dokazal, da se skriva v njem resničen talent. Omejiti se moramo samo na važnejše vloge, toda na splošno so prav vsi igralci podali tisto, kar zahteva ta težkh igra. Tudi scenerija je bila zelo lepa ter je zelo odgovarjala posameznim prizorom. In kot zadnja naj gre pohvala tudi prečastitemu g. župniku Kretiču kot režiserju, predvsem če upoštevamo, da je bil ves dan zelo preobremenjen z delom, saj je bilo to jutro poleg procesije sv. Rešnjega Telesa tudi prvo sv. obhajilo. Gledalec is Gorice Otvoritev otroškega vrtca v Sovodnjah V nedeljo popoldne so Sovodnje obhajale dvojni lepi praznik. Ob 4h je prišel v vas v spremstvu 6. g. dr. Klinca goriški nadškof. V imenu vseh sovodenjskili otrok ga je pred cerkvenimi vrati pozdravil Valentin Petejan in mu izročil lep šopek cvetja. Dobrodošlico mu je nato izrekel še sovo-derijski gospod župnik in župan, nakar se je gospod nadškof podal v cerkev, kjer je podelil zakrament sv. birme 45 otrokom iz Sovodenj, Peči in Rupe. Nakar je imel na vse navzoče, vernike priložnostni govor. Za njim je izpregovoril še v slovenščini č. g. dr. Klinec in poudaril pomen tega lepega župnijskega praznika. Po končanih obredih v cerkvi sfe je gospod nadškof v spremstvu duhovščine podal k otvoritvi novega sovodenjskega otroškega vrtca. Tu so bili že zbrani vsi najvišji goriški predstavniki, med njimi šolski nadzornik in ravnatelji. Goriški prefekt De Zerbi je prerezal tribarvni trak, nakar je gospod nadškof blagoslovil poslopje otroškega vrtca. Sledile so recitacije so-vodenjskih otrok, seveda v italijanščini, nato razne govorance predstavnikov šolske oblasti. V imenu sovodenjskega ljudstva se je sovodenjski župan zahvalil vsem, ki so pripomogli, da so tudi Sovodnje dobile tako lepo poslopje, ki je vsej vasi v ponos. Poslopje je za ONAIR zgradilo stavbeno podjetje Ciaehet in je stalo 5,250.000 lir. Občinska uprava pa je na svoje stroške lepo uredila dvorišče poleg vrtca in zgradila ograjo. Do sedaj se je v novi otroški vrtec vpisalo lepo število otrok, kar priča, kako zelo je bil potreben. Pričakujemo, da novi vrtec v rokah ONAIR ne bo postal potujčevalnica slovenskih otrok, kot se je dogajalo pod preteklim režimom in kot Se dogaja še sedaj marsikje. Le v tem primeru bo moglo biti sovodenjsko ljudstvo hvaležno ustanovi ONAIR za novi vrtec. Zobozdravnik Dr. STANISLAV PAVLICA v via Rittmeyer štev. 13 sprejema od 9 - 13 in 17 - 19 Telef. št. 31813 TRST Telef. št. 31813 Prihodnji teden v Gorici V sredo 30. junija ob 8. uri zvečer bo mesečna pobožnost za žene pri Sv. Antonu. V petek 2. jul. ob 8h zvečer ura molitve-v isti cerkvi. V soboto ob 6h mesečna pobožnost v čast Srcu Mar. v stolnici. V nedeljo ob 8h sv. maša za može in fante pri Sv. Ivanu. Izžrebanje dobitkov loterije za ED V nedeljo 20. jun. se je v prostorih Alojzijevišča v Gorici vršilo žrebanje dobitkov loterije za KD v pričujočnosti zastopnika Finančne Intendance in pa go-riške prefekture. Točno ob lih so začeli z žrebanjem prve številke, nato so izžrebali še ostale. Pri žrebanju je bilo tudi nekaj občinstva, ki je z zanimanjem in tudi z nestrpnostjo sledilo žrebanju, a na žalost vsi večji dobitki so šli onim, ki niso bili navzoči. Izžrebane so bile po vrsti naslednje številke* štev. 1873 dobi motorno kolo » 4492 » šivalni stroj » 2733 » moško obleko » 4990 » »punčko« (igračo) » 5345 » nalivno pero » 3911 » kavni servis » 9032 » likerski servis » 6804 » električni likalnik » 230 » Nylon nogavice » 1056 » moške robce Ob tej priliki se odbor zahvaljuje oblastem, ki so loterijo dovolile in vodile po svojih zastopnikih, kakor tudi vsem onim požrtvovalnim poverjenikom, ki so srečke prodajali, nekateri z velikimi osebnimi žrtvami. Zahvaljuje se tudi vsem onim, ki so srečke kupili in tako velikodušno prispevali za našo skupno katol. stvar. Kdor ima izžrebano številko, naj jo sam ali po drugi osebi prinese v Alojzijevišče, Via Don Bosco 3, da dvigne dobitek. LISTNICA UPRAVE Ker je naša uprava prejela zadnje dni večje število prošenj, naj bi jim »Novega lista«, ne pošiljali več, sporočamo vsem našim sedanjim in prejšnjim naročnikom, kakor tudi svojcem že umrlih naročnikov, ki so vsi prejeli prve štev. »Novega lista«, da jim naša uprava omenjenega lista ni poslala. Uprava KG naročajte samo pri stari, svetovnoznani, v tej stroki specializirani DARILNE POŠILJKE CITRUS ____________ IMPORT & E X P O R T ■ ■■■■.: .. Lastnik: Aleksander |Goljevšček TRST - Ul. Torrebianca 27 - Telefon 2-44-67 - Poštni predal 522 kjer boste najsolidneje postreženi. Poleg živil pošiljamo tekstilno blago, namizni pribor, porcelan, radijske aparate, bicikle, motocikle, motoscootere, harmonike in druga glasbila, pisalne in računske stroje, električne sesalce za prah, električne hladilnike (frižidere), gospodarske stroje in sploh vse za gospodarstvo in gospodinjstvo. OBVESTILO tvrdka g. kerže TRST, Piazza San fiiovanni št. 1 - Telefon 35-019 ki obstoja in deluje nepretrgoma že 88 let v solidnem in neumornem delu, je na željo svojih cenjenih odjemalcev USTANOVILA oddelek za izvoz darilnih paketov z raznovrstnim blagom za Jugoslavijo in ostale države, ki že deluje v polnem obsegu. Vsi, ki niste bili do danes obveščeni o našem novem poslovanju in želite svojim sorodnikom in prijateljem pokloniti kakršnokoli darilo, kakor: živila, tekstilno blago, radiosprejemnike, glasbila, pisalne, šivalne ali pralne stroje, električne sesalce za prah, električne hladilnike - Frigideires, štedilnike na drva, plin ali elektriko, nerjaveč namizni pribor, porcelan, bicikle, motoscooters itd, itd., Vas vljudno vabimo, da se zglasite osebno ali pismeno pri nas na zgornjen naslovu. "Postreženi boste točno, po konkurenčnih cenah ln s kvalitetnim blagom 1 A. PERTOT TRST - ULICA GINNAST1CA 22 Velika izbira vsakovrstnih ženskih in moških podlog BLAGO ZA MOŠKE OBLEKE Vse po konkurenčnih cenah!