^oStnina plačana v gotovini. Leto LXVH., št. 171 Ljubljana, torek Ji. julija 1934 Cena du L- Izhaja vsak dan popoldne, izvzemši nedelje in praznike. — Inserati do 30 petit vrst a Din 2.-, do lOO vrst a Din 2.50, od lOO do 300 vrst a Din 3.-, večji inserati petit VTsta Din 4.-. Popust po dogovoru, inseratni davek posebej. — > Slovenski Narook reija mesečno v Jugoslaviji Din 12.-, za inozemstvo Din 25.-. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO EN UPBAVNIŠTVO L,JT BLrT.AJVA, Knafljeva nfica it. 5 Telefon: 3122, 3123, 3124, 3125 in 3126 Podružniee: MARIBOR, Smetanova 44/1. — NOVO MESTO, Ljubljanska cesta telefon št. 26. — CELJE: celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1, telefon št. 65 podružnica uprave: Kocenova ulica 2, telefon št. 190. — JESENICE, Ob kolodvoru 101 Račun pri poštnem čekovnem zavodu v Ljubljani št. 10.351. Dollfussovi morilci pred sodiščem Prva razprava pred izrednim vojnim sodiščem — Dramatično zasliševanje ministra Feya — Konflikti med sodiščem in zagovornikom — Zanimivosti o pogajanjih med vlado in uporniki Dunaj, 31. ulija. r- Včeraj popoldne se je pričela pred izrednim vojnir.; sodiščem na Dunaju razprava proti uporn-ikom- Kot prva sta se morala zag-ovarj^t; pred tem Jzredmm sodiščem dva upornika, ki sta osumi ena, da sta umorila kancelarja df. Dollfussa. To sta bivši štabni narednik, sedaj trgovski nameščenec, Ottr> Planetta in elektrotehnik Johann HoLzweber. Oba obtoženca sta prišla v dvorano zelo mirna ter glasno in mirno odgovarjala na stavljena vprašanja. Po prečitanju obtožn ce, ki trdi. da je smrtonosne strele na Dofl-fussa oddal Planetta, se je priček> zasliševanje obtožencev. Planetta je priznal, da je on strelja! na Dollfu-ssa, vendar pa pravi, da se je to zgodilo več ali manj po nesreči. Imeli so strog nalog, da ne smejo prelivati krvi. On je hotel aretirati dr. Dol'fussa. Dollfus* pa se je uprl in je zamahnil z roko prot^ njemu. V tem je rud: on dvignil v obrambo svojo roko, v kateri je drža1 pištolo. Pištola se je pri tem Dehote sprožila in krogia je zadela Dofl-htssa v vrat. druga pa v ramo. Med zasliševanjem je prišlo ponovno do ostrega nastopa med zagovornikom dr. Fuhrerjem in državnim tožilcem dr. Truppyjem. tako da so morali razpravo dvakrat prekinit'. Pozno zvečer se je začelo zasliševanje prič. Kot glavna priča je bil zaslišan minister Fey, ki je bi'1 glavni očividec dogodkov v kancelarskf palači- Uvodoma ie Fev popisal dogodek, kakor je znan že iz Časo-P'Snih poročil. Glavno zasliševanje pa se je vrtelo okrog pogajanj med n!;m in u-porniki. Obtoženca trdita, da je minister Fey dal upornikom svojo oficirsko častno besedo, da bodo lahko brez kazni odšli v Nemčno. Ko so na to pristali in izpustili jetnike, pa so jih aretirali in zaprli. Med tem zasliševan>em je prišfo pono\Tio do dramartčnh nastopov med Fevem. zago-vornfkom in obtožencema, ki *ta obdo'žila ministra Feya. da je prelomil svojo častno besedo. Na vprašanje zngovonrka je mi-i'ster Fey po daljšem oklevanju priznal, da j»e on pozval nemškega pos'an:ka po ^'efo-rru in ga naprosil za posredovanje ned vlado in upom ki. Izgovarjal «e je. da njegova beseda ni mogla več držati, 'ker jo je dal, ne da bi vedel za pogoj, ki ga je stavila vlada, da dovoli u po mrkom svoboden odkod v Nemčijo, ako ni nihče ranjen- Medtem pa je b*l dr. Dollfuss že ubit. Obtoženca trdita, da o tem pogoju pri pogaiam-in med uporniki in m nistrom Fe- Novi zvezni kancelar, šef državne obrambe in prosvetni minister dr. S c h n s c t yem rL bilo niti govora. Med pričami sta. bila nato zaslišana še minister Neustadter-Sturmer in državni podtajnik Karwinsky ter Dollfussov vratar Jedlička, k. so opisali dogodke v palači in pogajanja z uporniki. Pozno ronoči je bila razprava prekinjena '.n se ie nadaljevala danes dopoldne ob ia uri. Na današnji razpravi je zagovornik ponovno protestiral proti načinu razprave, ki ne dopušča, da bi se ugotovila prava res-n:ca. marveč da se dopuščajo samo izjave, k: obremenjujejo obtožence, razbremenilne jrriče in dokazi pa se odklanjajo. Zagovornik je končno izjavM, da pod takimi pogoj; odlaga zagovorništvo. Zaradn tega so morali razpravo ponovno prekiniti. Sele po daljšem posvetovanju in pogajanjih med obrambo n sodiščem ^e je razprava proti poldnevu nadalvevala. V javnosti vlada za to razpravo ogromno zanimanje, feo-da rasprava se vrši za zaprtimi vrat! :n je za javnost nedostopna. Samo nekaj novinarjev je bilo pripuščenih. Prva seja nove vlade Vlada pripravlja proglas na narod — Že na prvi seji so se pokazala nesoglasja med klerikalci in heimwehrovci Dunaj, 31. julija, r. Nova avstrijska vlada se .ie sinoči sestala k svoji prvi sejL KaJkoT se čude, je bil pred\^»m s4>re'.iet Sklep, da izda viada po srnini dn\ Dollfanssa pos-eben prog-lais na narod, v katerem bo naglas-rta, da hoče zvesto slediti i-dedam ki ciljem dr. Dcfl-fusjsa po načelu: n-eodvnsffra AvsitTija brezpogojna in iznad vsega. Ministrski svet se je dalie bavil z imenovanjem novega nemškega poslanika Papena, ni pa še znano, ali je vtfada že dala svoj pristanek na to imenovanje. Glavni del razprave je b*l posvečen vprašanju izpopolnitve v4ade. ker so pri •prvem imenovanju Schuschni.ggovega •kabineta ostala nekatera ministrstva nezasedena. Za krnetioskega in gozdarskega ministra bo predlagan sedanji nižjeavsurijski dežeini g-Ia-vair Rekner, kot podkancelairjev držav-ni podtajnik za javno varnost pa bo predlagan eden izmed deželnih varnostnih ravnateljev. Obši'mo se je razpravljalo o dodelitvi državnega podtajniika hečmwebrovske-mu mki istru za socialno skrbstvo Neustadteir-Sturmerju. Schu-schnigg je vztrajal na tem, da se na 10 mesto Lmenutje kak zastopnik delavstva. Kancelar bi rad podeli] to mesto kakemu bivšemu socijalistu, da bi s tem skušal ptrddobifii socijaiine demokrate in dal svojemu kabinetu značaj vlade pornlr-jenja, toda herrnwehrovci so se temu odločno ujprli. Naposled so se zedinm* na predsednika bivše klerikalne delavske zveze Stauida. V političnih krogih mnogo razpravljajo o smernicah nove vlade in zatrjujejo, da so se že ob samem imenovanju nove vlade pojavila tolika nesoglasja, da prorokuje jo S<±u^nniggovi vdadi le kratko življenje. Hei»mwehT0vci se črnijo užarene in zaipostavljene, ker » M iz njihovih vrst imenovan kancelar ^ter groze, da bodo JzstopiK iz vlade, če se njihove ždfte ne bodo upoštevate. Ha. cSragri strani pa smatrajo klerikalci, da je že skrajni čas, da se omeji oblaist nerm-vvehrovcev, ki so jim že itak zrasli preko gJave. Tako se znova pričenja staja bonba za vlado in oblast in vse kaže, da se bo morala Schuischruisrkova vlada borici takoj v začetku z velikknn težavami in da se bo .politični po^ožai v Avstriji sedaj še boli komplicirali. Izpopolnitev vlade Dunaj, 31. julija, r. V smislu sklepa sinoćnje seje ministrskega sveta je kancelar Schuschnigg predlagal zveznemu predsedniku izpopolnitev vlade. Nižjeavstrijski deželni glavar Joset R^ither ie imenovan za kmetijskega ministra, gornjea vstrijski varnostni ravnatelj višji vladni svetnik Hans Hammerstein-Equord pa za državnega podtajnika za javno varnost. Oba novo imenovana ministra sta že za*>*-;c«»uJija. r. Tiirotski listi poroča-jo iz Kufsiteina, da so dobi.le avstrijske obla«9t-i v noči od nedelje na ponedeljek obvestilo, da nameravajo tako zvani avscrijski legijonaril člani avstrijske legije, sestavljene v Nemčiji rz pobeg-lin avsnriisflcih hMerjevcev, prekoračil mejo in priti na pomoč uporaikcvm. Avstrijske oblasti so tankoj alarmirale vse bližnje posadke in zavarovale mejo. Res se je na»poved uresničila in pri KiiersfeLdenu na meji se ie zbralo par sto le^rjonairjev, oboroženih do zob, ki so se prtpTavliali, da vderejo na avstiri.itsko ozemilje. Na avstrijski strani so bili nemudoma izdani obrambeni ukrepi n meja prionerno uurjena. Pričakovani napad je izostal. Kakor se je šele sedaj izvedelo, so napad le^ijonariev preprečile nemške oblasti, ki so podale na mejo redno vojsko. Ko so se legijonarji upirali navo- dilom i-z Berlk*a. jah je redna vojska enostavno napadla, zajela in razorožila ter z avtomobili prepeljala nazaj v taborišče r>ri Monakovim. Dva legijo-narja, ki sta se upiraia, s»ta biila na mestu usureljena. V zvezi s temi dogodki so nem-ske oblaki izdale tuda železniško zaporo v prometu z Avsrtri'jo. Ta zapora, ki je trajala tri dni m je bira šele včeraj ukinjena, se je nanašala rudi na mednarodne vla-ke. Takozvani mali obmejni promet je popolnoma ustavljen. Od včeraj je železniški promet zopet obnovljen, vendar pa morajo imeti nemški potniki posebno dovoljenje za potovanje preko Avstrije. Ti ukrepi so bili zelo neprijetni za mnoge potnike, ki so potovali iz Nemčije na morje, bodisii v Juigoslavi'io aH v Italijo, ker so morali na nemški meji dva dni ča*kati na obnovo prometa preko Avstrije. erlinu so skeptični Novi vladi prorokujejo kratko življenje — Okrnjen vpliv Heimwehra, ki je hotela izvagonirati klerikalce Berlin, 31. julija. AA. Nemški listi pri-občujejo obširne komentarje o novi avstrijski vladi. Listi smatrajo, da je avstrijska vlada začasna in da predstavlja le trenutno rešitev z mnogimi odprtimi vprašanji. 3-Volkischer Beobachter«, glavno glasilo nacionalno-socialistične stranke, piše, da heimwehrovci v novi vladi nimajo tistega vpliva, ki so ga pričakovali. >B6rsen Zeitung« trdi, da s sestavo nove vlade še niso rešena vprašanja, nastala po umoru dr. Dollfussa. Zanje bo treba iskati primerne rešitve. Glede obtožb o sodelova- I nju Nemčije v zadnjih dogodkih v Avstriji pravi list. da so heimwehrovci sami pri- i pravljali odločilni udarec proti avstrijskim t socialistom, komunistom in klerikalcem, da j bi s tem prevzeli vso oblast v Avstriji. Ta | načrt je podpirala po mnenju tega lista tudi Italija. Fašistična Italija je videla, da postaja vpliv Vatikana v Avstriji čedalje večji, ker je katoliška cerkev v Avstriji uživala vse tiste pravice, ki so ji jih v Italiji vzeli. >Deutsche Allgemeine Zeitungr« zelo odločno protestira proti izjavi avstrijskega poslanika v VVashingtonu Krossigka o zadnjih avstrijskih dogodkih. Poslanik Kjtos-sigk trdi med drugim, da so po njegovem mnenju v zadnje dogodke v Avstriji posegli nemški nacionalni socialisti in da so pri teh dogodkih igrali odločilno vlogo. List zavrača to Krossigkovo trditev in pravi, da bi se avstrijska diplomacija ne smela vmešavati v časopisno polemiko države, kjer je akreditirana. V Parizu so zadovoljni Od nove avstrijske vlade pričakujejo, da bo vplivala pomirjevalno in preprečila nadaljnje prelivanje krvi Pariz, 31. julija, r. Imenovanje dr. Schuscbnig-ga za avstrijskega zveznega kancelarja je napravilo v tukajšnjih političnih krogih dober vtis. Naglasa se, da je ta mladi državnik odličen pravnik, ki je že dokazal svojo energijo in trdno voljo za obrambo neodvisnosti Avstrije. >Petit Pari s i en« piše med drugim, da zavzema novi kancelar odlično mesto v katoliških organizacijah- Akcija avstrijske vlade, da se ugotovi odgovornost za revolucijo dne 25. julija in umor zveznega kancelarja dr. Dollfussa, more zadeti samo na odobrova-nje in podpore velesil. 3>Journal< odobrava odločen nastop Italije. List poudarja izjave italijanskega tiska, da se ne more razpravljati na temelju enakopravnosti z narodom, ki je cinično prelomil zakone časti. List izrecno hvali italijanske vojaške ukrepe in pravi, da je bila ta akcija mnogo pametnejša od platoničnega povpraševanja Društva narodov. V ostalem se razvija italijanska akcija v tesnem kontaktu z ostalimi velesilami. Pariz, 31. julija. AA. Havas poroča: Na-grla sestava nove avstrijske vlade je napravila v političnih krogih najlepši vtia Schuschniggovo prisotnost smatrajo kot posebno dobro znamenje za nadaljevanje Doll-fu«»ovega dela. Listi splošno ugotavljajo, da se bo mednarodni položai izdatno izboljšal, čeprav preže se vedno v?like nevarnosti. >ExcelsionPetit Parisien< smatra, da bodo velesile, ki jamčijo za neodvisnost Avstrije, le po7-stost in 10 rešil varilstva kneza Starhem-berga in avstrijskih Heimwehvrov. Vprašanje ie !e, ali bo novi kancelar imel dovol: odpora proti vplivom in pritiskom s te stran:. Zdaj gre za to, da se prisege pred mrtvim Pollfussam izpolnijo z dejani . »Petit Journal* poroča, da je Starhem-berg ostal podkancelar, ker so v zadmjem hipu sklenili sporazum List upa, da bo nova vlada na podlagi tega sporazuma trr-na. Predlog za sklicanje Društva narodov Pariz, 31. julija. AA. Iz Londona poročajo, da je angleška liga za Društvo narodov imela snoči izredno sejo. Razpravljali so o mednarodnem položaju. Izvršni odbor h ge je sklenil, predložiti angleški vladi nujno spomenico. V spomenici bo liga zahtevala takojšnjo sklicanje sveta Društva narodov, ki naj bi razpravljala o sedanjir mednarodnih vprašanjih. Papen na oddihu Pariz, 31. julija. AA. »Petit Paru>ic^« poroča, da pojde bivši nemški podkancelar in nemški poslanik na Dunaju Papen te dni na kratek oddih. Prebil ga bo na svojem posestvu v Posaarju. Komunisti pripravljajo nemire v Budimpešti Budimpešta, 31. julija, r. Politična sekcija državne policije v Budimpešti je izvedela, da pripravljajo komunisti za 1 avgusta v madžarski prestolnici krvav« nemire. Policija je aretirala vse voditelje in številne njihove pomagače. Do sedaj je bilo prijetih 14 oseb. V treh urah iz Londona v Berlin Pariz, 31. julija. A A. Havas poroča iz Berlina: Nemško potniško letalo, ki leti med Parizom, Londonom, Am.ver<1 aniona in Berlinom, je preletelo pot iz Londona v Berlin v 2 urah in 57 minutah. To je prvo potniško letalo, ki je preletelo to tisoč km dolgo progo v slabih treh urah. Na letalu je bik) poleg: posadke še 11 potnikov. Ponesrečen stratesferni polet Neuryorkt 30. julij*, g. Sobotni polet v stratosfero se je končal dovolj ugodno, dasi se mu ni posrečila nova rekordna višina Stratosferni letalci major Kepncr ter stotnika Steffens in Anderson so dosegli ob 30 krajevnega časa višino 18.20(1 m. nato pa napovedali, da se bodo spustili na zemljo ker se je ovoj balona na raznih mestih raz trgal. Balon je padal s hitrostjo 150 m na minuto. Ena izmed odprtin na balonu je merila 15 m v širino. Čim bolj so se letal ci bližali zemlji, tem hitreje je padal balon, tako da so se končno odločili poskakati na zemljo s padali. K.ot prvi se je iz višine 1500 m spustil Anderson, nato iz višine 800 m Steffens in končno iz 150 m Kep-ner. Dosegli so vsi zdravi zemlin v bližini neke farme v državi Nebraski. NJedaleč od njih je padel na zemljo tucfi balon. Izpretnembe v zračnem prometu Ljubljana, 31. julija Vozni red na našem aerodromu bo 1. avgnsta nekoliko izpremenjen, tako da bo letalo vsak dan odhajalo iz Ljubljane čez Sušak, Zagreb in Borovo v Beograd ob 8.20. vračalo se bo pa spet v Ljubljano s Sušaka ob 18.06. Polet iz Ljubljane na Sušak velja 180 Din, v Zagreb 300 Din, do Beograda pa 690 Din. Prav tako bo vsak x dan odhajal iz Ljubljane na Sušak in odtod v Zagreb aeroplan ob 14.35 pri že navedenih cenah. Tako bomo lahko dvakrat na dan leteli na morje, vrnUi se bomo pa lahko samo ob 18.05. Doslej smo imeli zvezo s Celovcem vsak dan, sedaj bo pa v Celovec odhajalo letalo samo vsak ponedeljek in vsako soboto ob 12.20 ter bo prišlo iz Celovca v Ljubljano ob 14 20, odtod bomo pa imeli zvezo ob 14.35 s Sušakom. Cena poleta do Celovca stane 220 Din. Direktne zračne zveze z Zagrebom torej Ljubljana nima več, pač pa bomo letali v Zagreb čez Sušak, zato imamo pa dve zvezd na dan s Sušakom, kar je silno ugodno za nate kraje in ves tujski promet. Borzna poročila. LJUBLJANSKA BORZA Devize: Amsterdam 2297.35—230$.71. Berlin 1309.58—1330.38, Bruselj 796.1S— 801.12, Curih 110835—1113^5, London 170.83—172.43, New York 3372.1«—3400.42, Pariz 2*4.07—225.19, Praga 141.01—141.87. Trst 290.79—293.19 (premija 38.5%). Avstrijski šiling v privatnem klirin^o 8.5B— 8.65. INOZEMSKE BORZE Pariz 20.2175, London 15.4475. Nev *'or« 306.75, Bruselj 71.9350, MIlan 96-38, Madrid 41.90. Amsterdam 207^760, Bertfcn It&JSZ. Dunaj 57-25. Praga Varšana 5746, Bukarešta 3.06. Stran 2. SLOVENSKI NAROD«, dne SL Jdrja T334 stev i/l Bolnica v šentpeterski vojašnici ij pravi mestni magistrat, ki je edini kompetenten odločati o tej zadevi Ljubljana, 31. julija. O tej preču dni zadevi in o zares originalni ideji, da bi smrdljivo ientpetersko kasarno prezidaH za bolnike, smo objavili že več Člankov, kjer smo stvar osvetlili prav z vseh strani, med drugim pa tudi dokazali, da bi popravilo starega poslopja veljalo mnogo več, kakor nov moderen paviljon. Tudi današnje >Jutro< je posvetilo že drugi članek temu vprašanju in se je obrnilo na kompetentno mesto za informacijo. To kompetentno mesto je pa dejalo, da se je pred dnevi vršil komisijski ogled šentpeter-ske vojašnice. Ker pa nismo ničesar čuli o tej komisiji, smo se tudi mi informirali na kompetentne m mestu, za kar seveaa smatramo mestni magistrat, saj je mestna občina lastnica šentpeterske vojašnice. Na tem kompetentuem mestu smo pa zvedeli, da je banska uprava res sklicala komisijo za 9. junij, ki je bila pa potem preložena na 13, junij. Opozarjamo, da Je bila komisija že 13. junija in bo torej že točno 7 tednov od tedaj. Ce torej ono kompetentno mesto, ki je dalo informacije »Jutru-s, smatra 7 tednov le nekaj dni, se upravičeno prav nič ne bojimo za nadaljnji razvoj tega problema, če se bo razpletal v takem tempu. Naglica nikjer ni dobra. Druge komisije torej ni bilo in mestna občina nam je kot lastnica dala o tem vprašanju naslednje informacije: Zdravstveni odsek banske uprave je res razpisal komisijski ogled šentpeterske vojašnice, ki je last mestne občine ljubljanske, ne da bi bdli prej kaki tozadevni razgovori, kakršni so splošno običajni. Tako je bila mestna občina postavljena pred gotovo dejstvo. Resnica je pa, da je upravnik splošne bolnice g. dr. Radman že pred komisijo obiskal mestnega župana in se takorekoč mimogrede razgovar-jaJ z njim o svoji ideji. Zastopnik mestne občine, sef gospodarsk«°fa urada g. dfr. Riko Fux je pri tej komisiji opozarjal na nepravilnost postopanja banske uprave grlede sklicanja komisije in na neuporablji-vost poslopja za bolnico, ker bi adaptacija starega poslopja za bolnico pomenila knltrrren Skandal. Poleg- tega pa to tudi rri bHa nikaka prava komisija, temveč sa- mo nagel izprehod po poslopju, ki je trajal k večjemu 15 minut. Komisija je samo šla skozi prostore, ne da M si ogledala, če Je stavba trdna in porabna. Preverila se tudi ni. če so stenice v zklovju, a zanimala se tudi ni. kaj je s strani*«, stropovi in zidovi, skratka, ta komisija je pogledala samo to, koliko je v poslopju prostora, šef gospodarskega urada g. dr. Pux je kot zastopnik mestne občine izjavil, da v tej zadevi ni mero da jen izdajati nfkakih izjav, ker stvar spada pred občanski svet, zato komisija tudi ni mogla soglasno ugotoviti, da bi bila mestna občina za predlagano rešitev problema, pač je pa res. da mora vsakdo uvideti, kar se tiče razširitve bolnice proti Skofji ulici, da bi bila taka razrešitev zaradi zmanjšanja upravnih stroškov priporočljiva in je tudi popolnoma evidentna, a če bi bilo to tudi v korist bolnikom, da se stara kasarna porabi za bolnike, je pa popolnoma drugo vprašanje, o katerem je zastopnik mestne občine izjavil, da bi bil kulturen škandal. Vendar pa tega seveda ni dal v zapisnik, ker mora zadevo odločiti občinski svet. Po vsem tem torej ni mestna občina dala še prav nobene izjave, saj vsa Ljubljana prav dobro ve, da bi nikdar ne dobila nove modeme bolnice, če bi sedaj pristala, da se poveča s šentpetersko kasarno. Poleg tega se pa naša javnost tudi zaveda še dalekosežnejšega pomena izvedbe tega načrta za veo našo banovino in za vse Slovence, zaveda M namreč prav trdno, da bi bila pokopana tudi naša medicinska fakulteta, če bi zavrgli načrt za zgraditev vsej banovini prepotrebne nove bolnice. Končno imamo pa vendar tudi pameten kompromisni predlog, kako naj se vsaj za silo poveča splošna bolnica brez velikih stroškov in adaptacij. Zadeva naj se začasno uredi enostavno tako, da se uporabijo za kirurSki oddelek upravni prostori splošno bolnice in pa stanovanje upravnika, a upravnik naj ae s »vojim tiradom predeli v fcentpetersko vojašnic0. Če so namreč prostori v šentpeterski vojašnici dobri za bolnike, bodo gotovo primerni tudi za stanovanje in pisarne zdravih ljudi. Tako bi bolnica pridobila dosti lepega in zdravega prostora za 150 bolnikov, kar bi se pri tej gneči v vseh oddelkih bolnice poznalo že dosti. SPORT Dva nova državna rekorda v plavanju Ptevačice Ifirije so danes postavile na 4X100 in 4X50 m prosto dva nova jugoslovenska rekorda Ljubljana, 31. julija. Danes dopoldne so pLavao.ice Ilirije napovedale poizkus rušenja jugoslovenskih rekordov na 4X50 m prosto in na 4X100 m prosto. Otna poizkusa sta sijajno uspela. Jtor je bilo navzočih zadostno število službenih sodnikov, bosta oba rekorda pri-zna- Najprej je štafeta Ilirije v postavi Lav-renčič. Groschel, Lampret, Bradač startala za 4XtOO m. I>anvpretova, ki na državnem prvenstvu n i l>ila v najboljši formi, je bila topot izvrstna. 'Ilirija, ki je sama držala dosedanji rekord s časom 6:06.9, je dosegla čas 5:4-1.1, kar je za skoro 26 sekund boljše od stareea r*-k.»rda. Po kratkem a W Ilirija saj malo od- dolžiži občinstvu, ki jo v soboto zastonj čakalo na plavalne točke, bo drevi ob 21. priredila na svojem kopališču plavalni miti ns, na katerem bodo startali tudi plava-ci Splita, Dubrovnika in Susaka. spored bo prav pesfc?r. Prva točka bo 300 m prosto, kjer nastopita za Ilirijo Mi-halek in Tavzes, za goste pa predvidoma Bonačić in Lucrer. Sledilo bo 200 m prsno, kjer bo slavna atrakcija dvoboj med letošnjih in lanskim državnim prvakom Grkini- ćem in Hribarjem. Hribar se bo skužal za nedeljski poraz revanžirati. s sigurnostjo lahko ranmaino, da bo rezultat znatne boljši, kot je b:l na državnem prv?nstvu. Prav zanimiva bo tudi štafeta na 5X50 m prosto, kjer bo Iliri ia v postavi Šerbev, Zi-herl. Lenart. Lavrenčič. Fritecn ekuaala v borbi s kombinirano štafeto Splita. Dubrovnika in i>usaka zboljSati državni re-kor.l, ki ga ima Jadran s 2:25.1. Zadnja plavalna točka bo olimpijska staf?ta 4X200 m prosto. Ilirija bo nastopila v isti postavi kot na državnem prvenstvu, v štafeti SoMov pa bodo po veei pril;ki plavali Lu- eer. Petron.io. Ronanć in Grkinić. Ni izključeno, da bo tudi v tej točki zboljšan KufOelovenski rekord. Vm?fnp točk-5 bodo izp°polnili drticri plavali in plavalke Ilirije. Zadnja tocVa #»norPda >e waterpolo tekma meri Ilirijo in kombiniranim moštvom gostov. Športni dan jeseniškega „Bratstva" Lepa proslava klubove 5-letnice. — Zanimive športne prireditve. Jesenic*. 29. julija, športni klub >Brat**tvo« je praznoval v soboto in ne«i -ljo 5-letnieo svojega delovanja in je priredi! svoj običajni eportni d*m. Prireditev je .'lososia zelo lep jap^i in le pokazala sadove uftpečnsga MetaegiB dela. ^Agilni klub ie imel v posteh polo$; aorpni-ak:h klabov tudi r^prezontante Ijubljan-akeea >Primoria<, za^rrebške -Concor.l ie« in ASK >Btljaka* iz Beljaka. Oba dneva rta bila eolnnia. Prostrano i^ri^če j? bilo lepo urejeno, paviljoni, plesišče in tribuna lepo okrašeni. V soboto dopoldne Js prispela z brzovla-kom enajstorica »Concordie* iz Zagreba, kj jO je na postaji pozdravil predsednik >Rratstva« g. Rožič Ix>jze. Gostje ©o e*i kmalu po prihod1 j oel^dali tovarne kil), zvečer pa ^a^topi 1 i v prijateljski nO^O-motni tekmi proti kombiniranemu moštvu >Bratđtva«. Ta tekma jp bila ena najl.-p-Mh. kar f»mo jih kdaj videli rrt Je*k>nicah. Zagrebčani ©o pod&li krasno in dovr&eno pa-Hemo icro. ZlaMi j? mrajal njih m i m i nastop, flijaina tehniioR in kombinacija. Errtjstorica >BraU»lva< «e je znašla 5ele v dmeem polčaen, zla5ti vratar Brun. ki ie imel mnoco posla, t? bil v drucr**m polesu i zelo dober in Te ubranil mnoco uolo\T. Rezultat tere bil 8^ za *o»tp, kaT je za domačin* lep rPzulLat. ker so igrali tudi zelo lepo in požrtvovalno. V nedeljo ajuiraj ob 5. je priredila sodba, ookol^keea društva Jejsrnio?- ekozi no-c»to budnico. Ob 8« P* »o »e pričele lahko-atlet»ke teknT^. katerih ftp j^ jdeleJ.ilo 24 tekmovalcev, članov A^K Primorje iz hyib-l-nne« SK Korotnn iz Kranja, Bratstva in Enakosti Z J«**»pic- Ne i?rišcu ee |? zbralo mno£o prijateljev športa, ki so z velikim t-ni manjem »leoMli tekmam in občudovali 1'annn t****** in mi^ičn-^ tekmovale*. pMoiilaU Ubi oe t letakih tekem &o na- 8l'dnii: Met di^ka: I. Ser^e Vlado. >Pri- morje-, H4.77. II. Anšinser Kmerik, SK >Ko-POtalt« K ran i. 81.48. III. Cerar VUdo. »Prd- morjev Ljubljana. Met krogi**: L Serse Via-do. ^Trimoriec. 10.73. II. PriRtov Janez, »©ratetVOc, 10.72, Tli. Zvur Mirko, >Koro-tan*. Kranj 0.85. Skok ob palici: I. Gnšper-ŠiČ Stfttt? >Primorie'. 8.18 m, II. Kronik Milan. ^Korolanf. Kranj, in Noč Franc, »Bratttvoc, JceciilCO, o.OS m, lil. Prislov Janez, Bratstvo, 3 m. Skok v d a rjavo: L ?-umr Mirko 6.10. &ttSte*Ši£ Milan, Primorje, 5.00. III. Val^nonč Mitja, Kranj, 5.82. Skok v višino: L 2gir Mirko. Krani, 1-66. II. Zcrga Aleš. iPrimorj«-. 1.57, III. Cerar Vlado, "Primorje* 1.32. T?k čez z»preK*-: I. Cerar Draeo. -Bra^Jvcx, 2a0l, II. Koš-nik Milan ^3 sele TVk 400 m! t žorga Aleš, >Primori>* ooVs, II. KrevB Ivo, >Pri-nrorje<. KrVl, I JI. Brun Viktor, »Bratstvo«, Tek na 10O m: I. ŠuAteT*ič Milan, Primorja. 12V10, II. C?rar VWk> Wxo. III. Pribil Janez. >Bratervo<, 12Vto. Tek na 8000 m: I. Ambrozic Em^t. >Enakoetc, 10.20 H. Kuncič Mirko, >Bratetvox, 10.55 III. Reinnuiller Adolf, 10.59. Štafeta 4X100 m: I. »Primor^et: Cerar Vlado. Kreres Ivo, 2onra A1-^. StiŠterŠi? Milan 47.0. IT. »Koro-tar.?: Xeur, ša^inirer. Valenfif. Eno^lnmn 4S.S. m. BrntFh-ot: Cerar, Prifrtov. PfLbil, llCar 48.0. Štafeta -Bratstvat je tekla Rama, prvi d-ve štaf<-ti na sto tekli rfcupaj-Izven konknr^n'V fe ^tafe»ta : Bratstva c š&-seela cas, 4S.2. Dolženi bi bili lahko še boljfi r^^Kultali. osobito pri krocrli, ker je bila ta, ki eo jo e*jvali, lf* k? pretežka, pri tekru zapreke j* bil ?labšt Čas zato. ker ie imela pro-GorenT,*r<: in ^Ena-kost<, ki imata tudi po rcakaj prav dobrih V ie*em oaen, kot oa ee vršile fobko-aileteke tekme, pa ©e ie vršila no$?otne>tna tekma med naraščajem »Bratstva« in naraščajem Sokola Koroška Bela - Dvornik, ki >? konfela z rezultatom 2:2. Popoldne ob 14.30 ae ie pričela nogometna tekma med I. mottvom ASK >Be4jak< rz Beljaka in rezerve >Bra-t«tva<. ki je končala z lt-*po zmago gostov z rezriKatom 1^. Ob 1650 se je pričela nocromotna tekma med L moštvom :*Conrordie-<: Zaer*b rn L moštvom >BratetvB<, ki je končala z zmago gostov z 8:0. Domečirti so v prvem delu igre igrali i velikim ela-nom, tako da j*> bik) 20 minut pred koncem razmerja golov 3:0 in ee ie šele »v zadnjem delu igre poerefilo poetom zabiti 5 si o lov v mržo >Bratertvac, ka-trega igrači po bili od trato zaporednih tekem in napornega dela zadnjSh dni dooela Med igro je bil pozdrav gostom sredi i£rri$ča, kjer je prf*teednik »Bratstva< poklonil ierračem >Concordie^ klubovo zastavico ter Uročil diplomo nekaterim igračem domačega kluba, ki so od i ura 1 i nad 100 te- Po tekmah se je vršila na igrišču velika ljudska veselica, ki je trajala pozno v noč. Pri prireditvi je sodelovala kompletna t;odba na pihala sokolskoga dr.jst o xJeeenice«: in zbor pevek^g« društva >Sa-vaPhilips-Radio iz Beograda. Za zabavo pa je bilo preskrbljeno z reproducirano fjlasbo. Obisk je bil oba dn^va z*lo dober. Gasilski praznik v Gornji Radgoni Gor. Radgona, 30. julija. Kakor smo že poročaJi. je prometno ministrstvo v Beogradu odobrilo polovično voznino na vseh progah državnih železnic. Ta vozna, olajšava velja od 1. do 9. avgusta. Tukajšnja gasilska četa je razposlala vsem prijavljenim četam in društvom tozadevne legitimacije. Poleg: te legitimacije mora vsak udeleženec kupiti na odhodni postafii uradno legitimacijo, ki stane 5 Din. Opozarjajo se nadalje vsi udeleženci, da morajo na odhodnih postajah kupiti cele vozne listke, ki bodo veljali tudi za povratek proti legitimaciji, overovljeni po prireditvenem odboru na zletiščru. Te legitimacije <«e bodo žigosale na dan prireditve t. j. 5. avgusta v prireditveni pisarni v gTajskem drevoredu. Gostje se lahko posluži j o obenem ugodne prilike, da poselijo tudi mariborski teden. Ker železniška direkcija dosexianjrm prošnjam m intervencijam, da bi za prireditveni dan 5. avgusta dala na razpolago pomožne vlake, ni ugodila, bodo ob prireditvenih dneh vozili močno poja ceni vlaki na vseh progah od Ormoža naprej, tako da je udoben in pravočasen prevoz vseh gostov z rednimi vlaki za siguran. Ker je pa računati na precejšen naval, se naprošajo vsi udeleženci, da bodo zbrani pravočasno na odhodnih postajah, ker se mora uradna legitimacija za vsakega posameznika izpisati in je to delo zelo zamudno. Do 28. t. m. je bilo prijavljenih že 1S33 gostov. Svoj prihod je javil že v soboto 4. avgusta popoldne zastopnik ministra vojske in mornarice polkovnik g. "Pahli<*. ki je obenem zastopnik pri Savezu vatrogasce v v BeogradiL Občani — domačini se naprošajo, da se v cim večjem Me vil u udeleže sprejema na kolodvoru že pri popoldanskem vlaku v soboto 4. avgusta, ki prihaja v Gornjo Radgono ob 15.59. Ako posamezniki, ki se žele udeležiti izleta, doslej iz kateregakoli razloga legitimacij še niso prejeli, naj se obrnejo direktno na gasilsko četo v Gornji Radgoni, ki jim bo legitimacije takoj dostavila. Mednarodni plesni turnir na Bledu Ljubljana, 31. julija. V sredo zvečer se bo vršil v razkošni dvorani Park hotela na Bledu mednarodni plesni turnir, na katerem se bodo pomerili najodličnejši zastopniki plesnih parov iz ve»e srednje Evrope, ki eoje ple, da nas bosta Člana PSK v sredo zvečer dobro zastopala, znana je prijate-Ir-m plesa rutina Stane 55/nika. ki |a na mnogih hi- in inozemskih tjmirjih pokazal, da ?e zdaleka najboljSi iujoel rvoneki plesalec, ki ee dobro uv Ijnvlja v mednarodnem razredu H. K?nd.i |e lftos pokazal s evojo partnerico RSgerjevc vslik napredek v plesu in gre lahko brez akrbi v t^žko preizkušnjo z mednarodnimi plesnimi pari, ki imajo rrrno^o rutine in dolgoletno prakso, t^koda, da ljubljanski PSK np more poslati številnejše 'jdeležb?, razr:^ nepremagljive zapreke so vzrok, da bosta Jugoslovane zastopala le dva para. Iz pleeno-sportnega vidika je UiTrrr oa Bledu toplo pozdraviti. morami usp-h bo vsekakor velik in atrakcija letošnje poletne plesne «?zone. 0 poteku tirmirjn bomo izčrpno Poroča-M v sobotni Številki. R. K. V vodo je skočila Ljubljana, 31. julija. V Grubarjev prekop je včeraj skočila kolporterka s Slovenskega Naroda«, 38-letna vlova Jožef Caepuder, stanujoč ana Starem trgu št. 19. V soboto popoldne je zadnjikrat prišla v upravništvo po 50 izvodov, dočim je včeraj ni bilo in jo od takrat pogrešajo. Kaj je Ce.pudrovo pognalo v smrt, sicer še ni pojasnjeno, vendar pa upa policija, da bo to dognala v najkrajšem času. Dijakinja Frančiška Novak, stanujoča na Poljanski costi št. 54, se je včeraj iz-prehajala ob Grubarjevem prekopu. Okoli IS. je našla na levem bregu prekopa med železniškim mostom in mostom na Hrade-ckega cesti rjave ženske čevlje in rdečo torbico, v kateri je bila bela ženska ruta, razne drobnarije, 5 dinarjev gotovine in s svinčnikom popisan košček papirja, iz katerega je razvidno, da gre za samomor. Novakova je o tem takoj obvestila policijo. Skoro istočasno je prišel na stražnico tudi dijak Franc Pavlin, stanujoč na Poljanski cesti št. 62, ki je okoli 18. videl v štepanji vasi blizu Gasilnega doma nekega kopalca, ko se je pognal v Ljubljani, Češ, da je videl, kako deroča voda nosi žensko truplo. Kopalec si je na vso prizadeval, da bi truplo našel, ker pa je voda zaradi obilnega deževja na dotičnem kraju zelo kalna in globoka, je bil ves njegov trud zaman. Trupla še niso našli in tudi iedentitete ženske sprva niso mogli ugotoviti. Šele pozneje se je policiji posrečilo na podlagi sa-moniortlkinega pisma ugotoviti, da gre za kolporterko Jožefo Cepuder. Soico! SO letnica dr. Renate Tyrševe V polni tvorni sili in čilosti praznuje danes hči Jindrina Fugnerja in soproga, dr. Miroslava Tyrša., ustanoviteljev in prvin voditeljev sokolstva^ dr. Renata Tvrševa 80-letnico. Njena vloga v čefckem javnem življenju služi češkoslovaškemu narodu v čast in ponos. Po vsem bogatem. življenju je tesno zvezana z mog"očnim z^oxiovinskim prerodom, ki je pričel v šestdesetih letih preteklega stoletja med 6ešium niarodom. Tedaj so pričel« iznova Miti pod vplivom sokolske ideje telesne in duhovne vrednote češkeg-a naroda in so se razrasle do one visine, ki je češkemu narodu omogočila udeležbo v kulturnem tekmovanju narodov. Sestra Renata Tvrševa je bila neposredna priča realiziranja in ra^irjenja sokolske misli, ki sta ji dala nacionalen zanos njen oče Fiigner in trajno na znanost in izkustva oprto vrednost njen soprog- dr. Miroslav Tyrš. Ob svojem možu je dozorela v njegovo tovorno sodelavko in končno v samobitno osebnost v češkem umetniškem, literarnem in ženskem življenju. Njej ae ima zahvaliti češki narod za veliko deio O prvem starosti Jindribu Kugnerju, ki v njem prikazuje veličino njegovega, duha, njej se moramo zahvaliti tudi mi za veliko delo o dr. Miroslavu Tyršu, gemjalnem ustanovitelju, načelniku in idejnem tvorcu sokolstva. Koliko pa. je njenih del o umetnosti, o vzgoji mladenk, kako vidno je njeno delo za češko umetnost, češko narodopisje, kako odlično je sodelovala pri raznih, razstavan doma in v inozemstvu, kako je delovala v borbi proti Avstriji in skrbela v »češkem srcu« za siromašno mladino, za to v kratkem časopisnem članku žal rri mesta. Jubilantka spada brez črvoma med največje češke žene, kakor spada njen soprog", pokojni dr. Miroslav Ty poolala mestna občina revne boieime otse-ke ni v Kj^jevrci, kakor so te rtmorsknni Izrasti, bres-U m borov-ci- ki dajejo deei ptri atawru pntr^no sonoo. ODCtaa, atesti njen m naćebrfk predo koloniji v vsakem oarirn ze^o ne roko Ui sn napravili v šoH v»e potrebno arfla.7ruw.rij^, v kopali&ftn za lep dostop k morju kn skakalno lesko, in vae to na svoje efcvtffce. Ali, to kopališče: borj itiealne^a t& otroke si ne njoremo misliti. Po položmi pešpoti tn širokib 3tanrven#t£b stopoionJi se pride do morja, tei je pri krajn prav ->Lfc.uo, se notesoma pos&kUa in je ae v daljavi 90 00 <50 m prtstopno truH najmlajšim KosTnJstom. V tej ra»daJji pa je morje prtnrarno ojrra-joaio in če* to mejo ne smo noben n znali ote^«r ti, a že prvi tedem mn se naučili pod spretnim vodstvom vottttfirfoe gospo TtvAknve *n njenih pomočnic; se celo mate rvebr»«!je-ni Peteroek se je 1»variti nlav»fct in bod. dl ,roe*i kontarrentl pri pkivalrM trtkmi, toi Jn prrred.i kolon tja obenem s tek>v*ono t**-mo na dan, ko OSi66e kolonijo msm gospod ljubljanski žtrpan dr. Dmko Pnc. Otroei se kopUejo v*aik dan 3 krat. Dopoldne de pjfed uro, k© vrooma Se ari ta/ko hoda, rxjDo*dne pa po 5 na-i, ko se eolnee na*me proti aa-padn, za pihlja veti-lig in vročina pojenj«je. To se prileze po kopanju kosilo m večerjal Saj tutfi rtrrni aa njih žedonoToe mtorto bmka knbarlca, ki ve vse njln želje In ki nam jo je rijaseno dalo vodstvo gospodinjske sole v Mladiki. Kadar zvon poktt-6e k zajtrktL, malici, obedu in večerji, se z^rne vsa četa kolonistov okoli bogato obloženih miz in ko o*Thajajo tako *>lago<>ejDjo siti, je v»e le sama hvala, da je bilo od sfie dobro in kar preveč. Nič poimanja, n«Č kritike, mogoče zabavlja oa tihesn. k^k •poienisoek, tei mu dane« nagaja žoJorftea.. ker se je včeraj le preveč privošOri vsoli dobrot. Ni dobro, če so oči večjo kot že-lodoek. Da pa ai malčki ogledajo tudi lepo okolico, je priredilo vodstvo kolonije te w* Izletov. Te dni se odpelje cela flotiljs na kršni Krk v Omišalj, spotoma pa si Še opledajo Krsdjevioo. Drugi izlet po morja bo v Crčkvenlco m če mo*n<> fte dorje t Selce. Sv. Jakov-šiljeviea je kar neko sredi«©*-vseh teh prelepih kopališč in je silno primerno za izletnike, ki imajo radi mir tn delajo le od časa do časa izlete v .bolj šumna kopaliAca. življenje v kraju je selo no-cemi. Na rarpolafco so srtoe za tnjee 1» prav mno0 jerstov, na Rabu 2000, v N-o-vern 10«.A. v Kraljevici GOd. V Selcih 566. v malo znanem Sv. Jakobu, kjer nesle j sploh ni bilo gostov, pa na/l 100. Te da; 5e je prijavilo mnogo letoviščarjev iz Poljske. V kratkem se pripelje 500 polj-skih letovlSftarjev s posebnim vlakom — Inozemske jahte v Kotoru. Prejftnji telen BO Mle vkrcane v kotorskom pristanišču francoska jahta »Kihna« z 9 pot-nHci ln 39 m- Stt&l posadke tn danska jahta >Dariana« z dvorna potniikomR in S možmi t>ot,artke — Dijaško letovišče v Martinščici je te- ---*s zeLo dobre zasedeno. Zdaj je v Martinščici 180 dijakov iz Zagreba. f>o te Beograda, 55 iz Maribora. 29 iz Velike Kiklnde, 22 ii LJufbljatie Itd. Od začetka junija je bik| v Martinščici 540 dijakov. - Druga skupina posetnikov svetovne razstave v Chicagu ir Jugoalavije. DaneS odpotovala )7. .luKoslavi^ v niiraeo na svetovno raZStaTO druga skupina posot-:\ov. Izlcrnik.i Si ogledajo razen Chicasa §6 d ni ca velika n.7neri*ika mesta. — vlagatelji bivše dunajske Poštne hranilnice to ponovno vabijo v lastnem nieresu na se&tanek, ki bo 5. avsnata ob 3. uri popoldne v gostilni -Pri levu« na dosposveisk! cesti v Ljubljani. — Bogat lov tunja. V DOdeljO poBOOi eo ujeli kaatelameki ribici 400 te tunja. t0 j« T»rvi l^v tunja v letošnji sezoni, Snoči so zaceli lorit.i sardele in lokarde. Ta k>V u0 trajal Ao 20. aveilftta, — Vreme, vremenska na p ved prava, da bo veČinama Jasno in vroče, lokalno nevihte mogoče, Včeraj je nekoliko deževalo v Splitu. Najvišja temperatura je znašala v Splitu 33. v Skoplju a2, v Zagrebu in Beogradu 31, v Sarajevu 30, v Ljubljani 20 in V Mariboru 86,4. Davi Je kazal baroane-:er v Ljubljani 760.8, temperatura je znašala 17.6. — SmHoJ padec s strehe. Posestnik v rernučah Jakob Pustavrh je včeraj popravljal streho, ki jo je poškodovalo zadnje deževje. Pri delu mu je Spodrsnilo m je tako nesrečno padel na tla. da je dobil %e2ke notranje poškodbe, poklican so ZđiavUlka, ki je odredil takojšen prevoz v 'iubljanako bolnico. Nudili so mu sicer takoj pomoč vendar je prizadevanje zdrav-v ostalo brezuspešno in Je Pust a vrh SOOČI poškodbam podlegel. _ Napad t n«*mi. Čevljarja Antona Luna rja. z Nakla je v nedeljo na cesti V <*trahinju nekdo napadel in P z nožem MmU v levo roko. Limar je menda imet z napadalcem 5tar račun, _ Modemi Robinson Douglas Fairbanks Film ljubezni, poln divnih hawajskih pesmi, romantike, pustolovščin Ltd. Danes ob 4, 7. in 9. UrL Vstopnina najnižja I>in 4.50 in 6.50. ZVOČNI KINO DVOR Telefon 2730 — Zaradi lepe Anice sta se spoprijela. V nedeljo ponoči sta ee spoprijela pri Sv. Jurju na Presru 21 letni Josto Mesaric 1n Nikolaj Bahovec. Oba ata bila MjO&tjOfta v lepo sosedovo hčerko Anico, ki je na w obema vračala ljubezen. Fanta nikoli nista hotela govoriti o dekleta, ker Bta vedela, da jo imata oha rada. V nedeljo zvečer je lepa Ančka kramljala *» dvorišču z Mesaričvm, kar Je Bahovec vMet. Fant in de»kle sta od Al a z dvorišča na »ke-ienj in to je napotilo Bahovea, da je odšel za njima in začel Bahovca iazivati. Kmalu sta si »kočila fanta v lase hi v pričo Ančke sta hitela pomeriti 6voje moči. Bahovec Je zasadil Mesar.iču nož v prsa. Mesaric pa nJemu v vrat. Mesaric je v naročju lepe Ančke kmalu izdihnil, Bahovca na &n prepeljali težko ranjenega v čakovs^o bolnišnico. — Razkačeni mož ubil ženinega ljubek*. Pred dobrim tednom je izginil iz Te-*ova Alija Rušitovič in lete včeraj so oblast) našle dele njegovega trupla blizu ceste. Sum Je takoj padel na neko ženo v Tetovu, s katero je imel Alija ljubavno razmerje. Policija je zaslišala njenega moža, ki je priznal, da je Ruaitovića umoril. Zalotil ara j*1 s svojo ženo, pograbil je nož :n zabodel ženinega ljubčka v vrat. RuSi- lovič pa ni takoj umrl. žena je e cital stolni župnik, kanonik g. dr. Tomaž Klinar in, ker je avstrijski generalni kon- zul g. grof Orsini-Rosenbergr na dopustu, je gen. konzulat zastopal konzularni tajnik g. Franc Ziigler z vsem osobjem konzulata. Ker je mašo naročila avstrijska kolonija in je bila prirejena v resnici v vsej tiSinl in popolnoma neoficielno, se je niso udeležili zastopniki naših oblasti. —lj Ohcet v .Jadranski straži. V soboto se je poročil odbornik oblastneea. odbora JS Janez Brilli z gdč. Majdo^ hčerko odbornika krajevnega odbora JS in našega uredništva tovariSa g. Ante Gabra. Starešina je bil predsednik krajevnega odbora JS g. Josip Pogačnik, a pokojnega nevestinega strica prof dr. Jesenka je zastopal kot priča g. Vile Bernik, ki je ponesrečenega strica pripeljal iz Bohinja v Ljubljano. Mladima poročencema. ki sta se takoj po poroki odpeljala na Jadran, želimo obilo sreče. lj— Na frančiškanskem mostu se že ne-KOliko kaže, <1a bo nekaj nastalo po dolgem prekopavanju. Betonski tlak. podlaga za lesen tlak., jo v glavnem 7.0 zbetc/niran Zbotonirali so tudi že prečna zidova na obeh bregovih, ki srsa'a v globino do most-nega oboka, navzgor pa do cestišča in sta namenjena za izolacijo, da ne bo več voda pronicala skozi mostni obok, Kar mu je So-slej precej škodovalo. Zaradi prekinjene tramvajske proge tramvajski promet trpi še mnogo bolj. Že sicer ni posebno živahen, zdaj ibo pa nastala občutna škoda, če ne bodo dela kmalu Končali. —lj Baldahin ograje letnega telovadlšča v Tivoliju ck>bi kmalu streho. Vi-sokl impozantni stebri so oo^rra joni. Zoaj delajo opaž na njih za preklade, ki bodo nosile Strešno, konstrukcijo. 25tiaj bo delo kmp.u končano, ker je zgornji del strešne konstrukcije že narejen ter pripravljen. Vsi nosilci so žolezobetonski, odnosno iz UHlrt- neea kamna in jih zaradi tega ne bodo lahko spravili na visoki oder (okrog 10 metrov). Ko bodo končana vsa dela pri graji, bodo definitivno uredili še telovadlŠče. ki bo najlepše ter najmodernejše soKolsko telovadišče v državi. —lj Asfaltiranje Bleiweisove ceste napreduje tako hitro, kot da jo zlate in ne le asfaltirajo. Baje bo zaradi tega bolj držalo, kar pa smemo tudi upravičeno pričakovati. Sicer je -bo zdaj pri nas edino večje javno delo in je nekoliko opravičljivo, da oi končano hitreje, sicer bi se vse ustavilo kn najbrž bi bila največja nesreča, če bi meščani ne imeli ce.nene in izdatne zabave. Nekateri s boje celo dneve ob kadečem se asfaltu, da so že prekajeni ter doslovno lruhani in pečeni na Bleiweisovi cesti. Baje nimajo delavci nikdar dovolj materiala za kuhanje asfalta, da bi šlo delo hitreje od rok. Sicer so pa doslej asfaltirali izredno mniogo hodnikov na Bleiweisovi cesti in stranskih ulicah; če bi ne bilo treba asfaltirati hodnikov, bi bila cesta že zdavnaj tlakovana. Upajmo, da bo vsaj letos pred zjmo. —lj Tudi poslopje Narodne banke bodo navdali wi eno nadstropje. Ko so nazidali banovinsko poslopje v Knafljevi ulici, so postale sosedne nižje stavbe nekoliko podrejene in se je pokazala potreba sama po seibi, da asačno tekmovati z vdšino. Sicer je pa nazidava eno-, ali tndi trinadstropne hiSe se vedno skoraj najcenejša gradnja, če so spodnji zidovi dovolj močni m strašna taonstruikcija dobra ter enonadstropna hiša pridobi i aazridavo tretjino prostorov. Daffie^ postavljajo oder o*> palači Narodne banke v Knaffljevi al. To poslopje bo naj-lopše r vsej okolici, še lepše km t banovin-seko, seveda, če se ne bo odločil se kdo za nazidavo v tej ulici. Sicer je Knafljeva ulica nekoliko preoaka za visoke zgradbe m se ibo teikanovainje »a višino najbrž končalo 3 to naaidavo. —lj Avtobusni izleti SPD k Bohinjskem jezeru »o dosegli prav lep uepeli ter ao bili pred vsem zadovoljni planinci, ki so lahtfo v enem dnevu obiskali Triglavska jezera. Izletnikom se je tudi nudila lepa prilika celodnevnega bivanja ofc Bo-hmjffkem jezeru ali na Voglu ali na Črni prsti, torej ture, kakor ai je je Kdo zaželel. V nedeljo 6. avgusta priredi SPD aopet avtobusni Izlet 1« LjuiMjane tertj*»*e veznice V Ctopoidanakih uradnib urab pri blagajni davčne uprave, Vodnikov trg- š*_ 5. I nadstr. Reverze, ki SO jih prejeli 6b izročitve obveznic, je prinesti s seboj, ker Se DOdO nove Obveznice izročate le proti reverzu in potrdilu. Za obveznice, vložene po 30. juniju, še niso prispele nove obveznice. —lj Zobni atelje Kri**ch, Rožna doiina se seli na C. IX 24 in sprejema od 16- av-gnsta dalje zopet redno. Iz Celja —c Nogometna tekma. V sredo 1- avgusta ob 1S.30 se bo pričela na Glaziji nogometna tekma med oldbovskim moštvom SK Celja in moštvom celjskib članov >Me rlcu r ja *. —c Poraz RK Olja v LaAkam. V nedeljo je gostovalo moštvo SK Celja, v katerem je bilo več rezerv, v Iraškem ln od-igrnJo prijateljsko nogometno tekmo s SK Laško. Mo*tvo SK Laško je nepričakovano, a zasluženo zmagalo v razmerju 7:4. Celjani so igrali neenako in zelo ležerno ter so podcenjevali nasprotnika. -—c 1*0*1*1«» položnice za davke in do- Llade. Davčna uprava v Celju razglaša, da so poštne položnice za davščine za tretje četrtletje odnosno za zemlja.rino za drugo Četrtletje 1934 dostavljene ali pa so pri občinskih upravah zaradi dosta vit ve. Vsi prizadeti davčni zavezanci se opozarjajo, da poteče skrajni rok za plačilo 15. avgusta. Vsakdo, ki poravna na položnici označeni četrtletni obrok najkasneje do 15. avgusta, je prost zamudnih obresti in eks»ekiicijskih stroškov. Vsem onim, ki do skrajša ne ga roka 15. avgrusta ne bodo poravnali davščin za tretje četrtletje odnosno zemljarine za drug*o četrtletje, se bodo računale 6-odstotne zamudne obresti in predpisali opominski stroški v znesku 1 odstotka dolžne vsote ali najmanj 10 r>in. Iz Metlike — Sokolski nastow. V nedeljo je imelo metlistko Sokolsko društvo Svoj letni javni nastop, pri aterecn so sodelovala tudi ete-vilina oikoliška društva. Iz Karlovca, kjer je tudi sedež župe za Belo Krajino, je prišlo z društvenim in župnim starosto nad 50 člannv. a enako častno so bila zastopana bra>1)0k& sokolska društva Iz Črnomlja, Semič a in Gradaca. Prezreti ne smemo vrle sokolske čete iz Podzemlja, ki je na nastop poslala 50 telovadcev in tako pripomogla, do lepe&a uspeha, Oboin&tvu je zlasti ugajala telovad>ba na orodju. Po nastopu je zbranim telovadcem in občinstvu pregovoril društveni starosta, narodni poslanec br. DaKo Makar, Ki je predvsem pozdTavil goste in rarekel toplo zahvalo in priznanje društvenemu načelniku br. Kočevarju. ter pozdravil tudi našega župana ibr. Male.šiča, ki je nastopil s starejšimi brati in ki se v sokolskih vrstah u dejstvu je že iz mladih let. Za domačim starosto sta »pregovorila še starosta kar-lovAkesra Sokolskoga društva dr. Variola in starosta karlovSke Sokolske župe br. prof. Sablič. Po nastopu e na veseličnem prostoru zavladalo živahno vrvenje, a ob zvokib mestne godbe in neutrudljivih tamburašev jo mladina še dolgo rajala in ae veselila. — Požari. V nedeljo ponoči oferog 23. ure je iabruhin.il na Božakovem požar pri posestniku Jožefu Matjašiču. Goreti je začel hlev, a plameni so kmalu zajeli tudi hišo, pod in svinjak. Domačemu gasilskemu društvu, ki je pogorelcn takoj prihitelo na pomoč, so se pridružila tndi okoliška iz Rosalnk?, T>rašičev Ln Vi vod ime, pa ee je vsem kmalu posrečilo ogenj lokalizirati, tako da pomoč metliških gasilcev, ki so tudi prihiteli gasit, ni bila več potrebna. Posestnik Matjašič je bil sicer zavarovan, vendar pa škoda ni zelo velika, ker so bila vsa poslopja precej sla»ba. Ogenj je bil podtaknjen in je storilec že v rokah pravice. — Iste noči je gorelo tudi na zahodu v Stranski vasi pri Semiču, o katerem ognju pa je naš list že poročal. — Večji požar je bil v petek opoldne na Ostrizu, kjer jo posestniku Iliji Badovtncu zgorelo veliko gospodarsko poslopje z delavnicami, zalogo vina, mesnico in trgovskimi skladišči, škoda znaša blizu 300.0O0 Din ln je le delno krita z zavarovalnino. — Zločin v pijanosti. V petek ponoči se je od Dragomlje vasi vračala od mlačve v prijetnem razgovoru manjša družba, v kateri sta biLa tudi posestnik Anton Ambro-žič in posestnikov sin Pran Ivec. Pri nekem kalu so se začeli v šali prerivati in porivati drug drugega v plitvo vodo. Sledil je kratek prepir, med katerim je Ambrožič potegnil nož in z njim sunil Ivca v trebuh. Ranil mu je želodec tn čreva in je ranjenec drugi dan v bolnišnici podlegel poškodbam. Ubijalca, ki je oče sedmerih otrok, So prepeljali v zapore tukajšnjega okrajnega sodišča. Iz Ptuja našli zlato moško uro na dva pokrova, nik- ljasto moško uro z enim pokrovom, mo- I državne rente za vojno Akodo. ki so pred-ško uro znamke »Ehigna«, malo nikljasto ložili stare obveznice davčni upravi v Ljub-Žensko uro, malo zlato žensko uro na dva | ljani mesto v zamenjavo, od 25. do 20. pokrova, na katerSi je modeirrano cveije junija, se pozivajo, da dvignejo nove ob- — Tatvina nove konjske opreme. Neznan u-zmovič je te dni odc»enja 27-letna Kristina Z. in skočiti z državnega mostu v Dravo. Namero pa so ji preprečili mimoidoči, ki so videli njeno obupno početje. Toda nesreč-nica, kateri se je oči vidno omračil um, se je iztrgala iz rok svojih rešiteljev in pohitela na drug konec mostu ter tam ponovno hotela skočiti v Dravo. V zadnjem trenutku pa je prihitel stražnik, ki je obirpanki preprečil njeno namero in jo od-vedel na policijsko stražnico. — že zopet ukradeno kolo. V soboto okrog 21. ure je bilo ukradeno kolo slikarskemu pomočniku Antonu Sajku iz Barvarske ulice. Kolo, ki ga je pustil pred pred neko gostilno na Tržaški cesti je 10O0 Din vredno, znamke »Puch« z evld. štev. 1071 in tov. štev. 407.977. — Zaradi prireditve MaribOr^kejra tedna bodo do preklica za promet zaprte naslednje ulice: Prešernova ulica od Dijaškega doma do Jemčevega vrta ter Raz-lagova ulica od vhoda v pivovarno Union do otroškega vrtca. — žrtev krvavega napada. V nedeljo zvečer se je vračal Jože Ogrinc v družbi svojih prijateljev proti domu v Dolgoše pri Pobrežju. Brez vsakega povoda pa so napadli fantje pri gostilni Miki 36-letnega Jožeta Velimiča in ga na glavi ter po telesu hudo ranili, da so ga morali mariborski reševalci prepeljati v bolnico . — Bogat plen drznih vlomilcev. Te dni 80 drzni vlomilci, katerim pa so bile razmere dobro znane, vlomili v vilo tukajšnjega narodnega poslanca Krejčija v Be-zeni pri Ruaah. V njegovi odsotnosti so prepilili železno mrežo na oknu in se skozi odprtino splazili v notranjost. Tam SO vse prebrskali in odnesli, med drugrim srebrni servis za 18 oseb, dve zapestni uri, daljnogled, samokres, več oblek in še Iz prometnih in zdravstveiiih razlogov je treba nujno modernizirati dosedanje nasi- panje cestišč z apnenčevim gramozom, ki se hitro izpreminja v blato ali prah ter nalaga vedno novo delo in nove ogromne troške brez trajne koristi. Kamniški cestni odbor je napravil v zadnjih le U h več poizkusov, kakšno posipanje cest bi bUo najbolj trajno, higijensko, najboljše in finančno najbolj ugodno. Poizkusi ao dognali, da je najpriporocljivejće posipavanje z granitom, porfirjem ali bazaJuom-Porfirja, so zatrjevali, imajo dovolj v Kokri in Kamniški Bistrici, in porfir da bi bil za na^e ceste najlažje na razpolago. Porfir je silno odporen ln ne razpada v prah, nego v zrnca., kar zelo omejuje tvor- jenje blata in prahu. Po doigi debati, Ki je naglaMla sramotno, slabo, neznosno stanje naših cest. križe avtomobili.-, tov in toŽL»c prebivalcev ob cestah, ki morajo požirali prah. je vse utihnilo o porfir ju. Ali, glejte, občinska uprava Radovljice se je lotila praktičnega poizkusa. Odkril«* je, da je dovolj porfirja tudi blizu Lanco-vega — med Kamno gorico iu Radovljico, a ne le v Kokri in v Kamnisk. Bistrici. Nabavila je po cestnera odbori« »troje za drobljenje porfirnlh skal, najela delavce, ki porfir streljajo, lomijo in drobe, dovaftl materijal v mesto in tlakuje svoj.- ceste. Saj je v Radovljici zaradi Bleda, IMhinja Itd. zmerom velik avtomobilski promet. Vsa okolica Lancovega in Kamne gorice je polna porfirja. Zanimivo pa je. da porfir ni v obliki pečin m akalovja, nego v kopah, kroglah, ob cesti pod Sumo. Iz trave štrle kope, ki jih razstreljajo, po gozdnih potih v Kropo ali ob Vrščici h »Kislemu studencu« (ki ima Raden.=dci slatini enako >kislo« vodo) je polno -por-firskih lezisč. Gotovo pa je porfirja v okolici Kamn« gorice, Krope. Lancove^:i, Lipnice itd., toliko, da bi zadoščal za v .-se potrebe naMt) cest, zlasti pa tudi Ljubljane. V Radovljici so dali cestam s porfirjem trden temelj, ki se zaradi trdote in neznatne obrabe ne uda tnko kmalu. Nato cestišče posipajo z drobnim porfirnim peskom, ga z valjarjem stlačijo, končno pa s katranom zalijejo in s prav drobnim porfirskim peskom posujejo. In cesta pred Mestno hranilnico jq res izvrstna! Vs;t Oa-=t mestni upravi Radovljice, da se je praktično lotila poizkusa s porfirjem. Želimo, da se o efektu čim preje pouči tudi naša ljubljanska občinska uprava in da Ljubljana posnema Radovljico. Saj Ljubljani ni le dolga, nego predvsem blatna in prašna »vas ! Dovolj je že besed. Zahtevamo dejanj Ureditev ljubljanskih cest in ulic je med vsemi vprašanji najbolj pereče. In z-i * o mtm Opo-zoril. kaj delajo in kako je v lepi Radovljici ter kje je porfirja na kopo in kupe tudi za rtMiot (bržčas že dolga itoletja od prahu in blata) Lljtrbljanol TuriM. (Ljubljansko cestno nadzorstvo že posipava nekatere Ijuhljamki eeiti i porfirjem za poskusnjo. Op. ur.) druge vrednosti za okrog 15 000 Din. pohaja je šla takoj na delo in odkrila sledove prstnih odtiskov. — N*»go N.i je zlomil 20-letni Ivan Praznik iz Kaplje. Pri delu na polju je tako nesrečno padel, da se mu je zlomila desna noga pod kolenom. Prepeljali so ga v bolnico. Iz Novega mesta — Izlet dveh mladih funtov. V začetku prejšnjega tedna sta m s čolnom v imtrl proti Kostanjevici odpeljala 21-letni p, k in 18-letni d. S. ker ju ni bilo tistega da« domov, so bili starši obeh fantov zelo v skrbeh. Ker je po zadnjem deževju Krka precej narasla, so krožile po mestu govorice, da se jima je gotovo pripetila nesreča, ker ju ni bilo domov. Seveda so starši začeli poizvedovati in oče pogrešanega p. K. se je odpeljal poizvedovat za sinom v Kronovo, kjer tabore maribor^k. skavti. Tu je v veliko veselje načel pogrešanega sina in njegovega tovariša, ki sta ✓ veselem razpoloženju uživala gostoljubnost skavtov. Ko sta se odpeljala s čolnom, je bilo lepo vreme, naslednje dni pa je deževalo. Zato sta ostala in precej dolgo vedrila pri skavtih, cnidno, da se nista zavedala, kakšne skrbi sta povzročila svojim staršem. — Nesrečno Hročanje. V nedeljo se je odpeljal na kolesu iz Novega mesta v Ljubljano učiteljiščnik Bogomil LUija, sin šolskega upravitelja v pokoju iz smihela. Pred njim je vozil njegov tovariš na motociklu. Na klancu med Radohovo vasjo in št. Vidom jima je privozil naproti neznan kolesar ki je vozil napačno po levi strani. Motociklist se je umaknil naproti vozečemu kolesarju, dočim takoj za njim vozeči Lilija ni utegnil in kolesar se je z vso silo zaletel vanj ter ga podrl. Pri tem se je prav občutno poškodoval na levi roki in nogi ter obrazu tako. da se je moral zateči v bolnico Usmiljenih bratov. •— Delna regulacija našega me*ta. Regulacijski načrt našega mesta bodo zaceli polagoma uresničevati. Nedavno je bil objavljen razpis za podrobni regulacijski načrt za del mesta in to, da se preuredi staro pokopališče, ki bi se izpremenilo v Kettejev park. Loka pa v letno telovadlŠče, otroško igrišče, športni prostor in kopaliče. Z veseljem moramo sprejeti ta korak in povdariti misel, da se najprej uredi ta del mesta, ki je ureditve najbolj potreben. Saj se že leta in leta vedno in povsod poudarja važno31 preureditve kopališča in zlasti Loke, posebno pa &e sedaj, ko se država tako zavzema za telesno vzgojo. Novi park pa bi bil gotovo eden najlepših okraskov mesta in bi tako ta preurejeni in obnovljeni del mesta bdi sigurno tudi v tujsko-prometnem pogledu važna pridobitev, ker bi sleherni tujec odnesel mnogo več lepih vtisov iz naeega mesteca in ga morda večkrat obiskal. Naročite — čitajte „LJUBLJANSKI ZVON" Ponson du TerraU: ktldvbkSKI NAROD«, dne 31. julija 1034 64 Lepa Židovka R o m a zl Raoul se je nasmehnil. — Ne dajte se moriti, deoko, — mu je dejal. Vojak je zakUcal: — Pozor! To je bilo znamenje za drugo stražo, stoječo doli v podzemnem hodniku. Potem je zopet mirno sedel. Straža s hodnika je prišla jetnikoma nasproti. Vojak se }e zanimal samo za Coarassa in ostal čisto zadaj. Raoula je poznal mnogo bobe, nego Coarassa, in zato je smatral za potrebno zapreti najprej slednjega. Postavil je torej mušketo k steni, vzel v eno roko svečo, v drugo pa sveženj ključev in stopil k vratom celice. Raoul m Coarasse sta staia za nJim. Voiak je odprl vrata in se umaknil, rekoč: — Vstopite! Toda v naslednjem trenutku so mu železne pesti stisnile grlo tako močno, da ni mogel spraviti iz sebe nobenega glasu. Coarasse ie držal vojaka za vrat. Raoul mu je pa vzel svečo in ga potisnil v celico. Tam je bil že pripravljen Clodion, ki je planil nanj. Raoul je takoj zaprl vrata za seboj in nastavil prestrašenemu vojaku meč na prsa. — Ce se le ganeš, — je zarohnel, — ali če krikneš, ti zasadim meč v prsa. Vojak je bil še mlad, za svoje življenje se je bal in zato na odpor niti mislil ni. Vse je bilo delo treh minut. Ta čas, ko je bil Coarasse pri kapitanu, je pripravil C!odion iz prevleke pernic trakove. Ti trakovi naj bi služili za to, da bi vojaku zvezali roke in noge. Vojaku so zamašili tudi usta z robcem, potem so ga pa slekli in mu vzeli klobuk. Raoul je oblekel njegovo obleko, se pokril z njegovim klobukom in odšel iz celice s svečo v roki. Na stopnicah stoječa straža je bila na svojem mestu. Coarasse in Clodion sta ostala za priprtimi vrati, Raoul je pa odšel po hodniku do ovinka, odkoder bi ga lahko videla druga straža. V naslednjem hipu se je ustavil, kakor da je napačno stopil sveča mu je padla iz rok in ugasnila. Raoul je zamolklo zaklel. — Neroda! — je zaklical vojak, misleč, da ima pred seboj svojega tovariša. Vstal je in mu stopil v temi naproti. Kar je Raoul lahno zakašljal. Clodion in Coarasse sta prihitela k njemu. Vojak je bil našel svečo na treh m hotel jo je zopet prižgati. Toda tisti hip je planil nanj Raoul in ga zgrabil za grlo. Obenem je Coarasse prižgal svečo. Druga straža se ni branila bolje od prve. Vojaka so odvlekli v Ga-laorovo in Agenančevo celico, ki sta bila za vsak slučaj pripravljena. Tam so ga zvezali mu zamašili usta in ga slekri. — Nemara bo moje postave, — je de tal Coarasse. — Zdaj pa pojdimo po našega novega prijatelja in po očka Samuela. Vzel ie svečo in odšel v celico barona de Cheverille, čigar prstan z rdečkastim praškom je bil omogočil, da rri bilo treba čakati na povratek grofice de Blossac, niti na posredovanje advokata Vergniauda pri sodišču. XVIII. PRIJETI Najnevarnejši del načrta je bil že srečno pri kraju in treba je bilo samo še osvoboditi očka Samuela in barona de Cheverilla iz njunih celic, odkrižati se četrte straže in pobegniti. Očka Samuel in baron de Cheverille sta stopila iz svojih celic. Raoul je stopil na čelo beguncev in odšel prvi po stopnicah gori. Skrbno si je zavihal ovratnik in potisnil klobuk globoko na čelo. Potem je vzel puško vojaka, čigar obleko je nosil. Zgoraj, kjer je stal četrti vojak na straži, je bil hodnik slabo razsvetljen in tako je lahko prišel Raoul do straže, ne da bi mogla le-ta zaslutili pretečo nevarnost, bi res, vojak se je omejil samo na kretnjo presenečenja, ko ie zagledal pred seboj Raoula, in misleč, da se je zgodilo spodaj nekaj nenavadnega, mu je brž stopil naproti. — Kaj je?— je vpnašaL Raoul je spoznal, da to pot ne bo mogoče usmiliti se ubogega vojaka, da ne bo mogel ugasniti na steni viseče svet&ke, niti pteanta na vojaka, ga prijeti za grlo in zagroziti mu s smrtjo, Raoul ie imel na mušketi nasajen bajonet. Vse je bilo delo enega trenutka. Bajonet se je zasadil globoko v prsa nesrečnega vojaka. Le-ta je omahnil m se zgrudil, ne da bi krifanL Raoul. ki je bil pustil svoje tovariše na hodniku, se je obrnil k njim, rekoč: — Pot je prosta! Obenem je odklenil vrata, ki so delila hodnik od kabineta, kjer so mak> prej sanirali. Kapitan La Coaussee je še vedno trdno spal v naslanjaču. Gaskonci so se zbrali k r>osvetovanju. — Prijatelji, — je spregovoril grof de Coarasse prvL — Trije smo že preoblečeni v vojake, toda kaj bo z ostalimi štirimi? — Pogledamo v kapitanovo omaro, morda se pa tam kaj najde, — je odgovoril Raoul. — Će ne bo drugače lahko vzamemo plašč vojaka, ki sem ga ubil, — je PTipomnil Clodion. — Tako je. — In tudi plašč vojaka, ki spi na hodniku. — je dejal Coarasse. — Na nekaj ste pa pozabili, — se je oglasil SamueL — Na kaj pa? — Na Raoulovo prisego. — Ah. saj res. na to sem pa čisto pozabil! — je vzkliknil Raoul. — Kaj storiti? — Ah, — ie nadaljeval Raoul, — nič lažjega. Planite name, zvežite mi roke na hrbtu, in zagrozite mi s smrtjo, če bi ne hotel oditi z vami. Samuel je skomignil z rameni. — Ce vam zvežejo roke na hrbtu, — je dejal, — ne boste podobni vojaku, temveč jetniku. — Eh, — je odgovoril Clodion, — saj mu lahko ogrnemo plašč. Na delo torej! Raoul se je prostovoljno udal. V ka-pitanovi spalnici so našli dva plašča. Ker bi lahko dolga bela brada izdala Samuela, mu io je Coarasse odstrigel. Potem je vzel sveženj ključev in zaklical: — Na pot! Potem je odprl vrata na glavni hodnik. Komaj je pa stopil korak naprej, je takoj odskoči! dva koraka nazaj. Vojak, ki je ležal še nedavno omamljen na t4eh, je stal zopet pokonci z mušketo na rami. Coarasse je naglo zaprl vrata za seboj. — Izgubljeni smo. —• je zaklical. — Kaj se je zgodilo? — je zaklical Raoul. — Straža se je zbudila. — Ni mogoče! — je vzkliknil baron de Cheverille. — Poglejte. In Coarasse je tiho odprl vrata. Vojak je hodil vzravnan po hodniku in tisti hip je bil na drugem koncu hodnika. —Ta pa ne bo isti, — je pripomnil Raoul. In imel je prav, kajti ta čas se je bilo zgodilo nekaj, česar jetniki niso pričakovali. Neki častnik v službi v trdnjavi Ha, ki je bil dobil od kapitana dovoljenje, da je smel tistega večera zapustiti trdnjavo, se je bil vrnil kmalu po tem, ko je premagal vojaka na hodniku spanec, da se je zavalil po tleh. Častnik je moral baš po tem hodniku, če je hotel priti do svoje sobe. Zadel je z nogo ob vojaka in skušal je zbuditi ga, pa ni šlo. Potem je šel po dva vojaka, ki sta spečega tovariša odnesla, tretjega vojaka je pa poslal na stražo. Končno je potrkal na kapitano-va vrata, da bi obvestil poveljnika, kaj se je zgodilo. Toda kapitan mu ni odgovoril. Tako je odšel častnik spat. Coarasse je zopet zaprl vrata. Jetniki so se spogledali in se z očmi vprašali kaj bi kazalo storiti. — Zdi se mi, — je dejal Coarasse, — da smo zašli že predaleč, da bi se mogli vrniti. Naprej torej! — A straža? — Ubijemo jo. — Kaj pa Če bo klicala na pomoč? — Za ta primer smo oboroženi, imamo sablje in puške, da se bomo prebili do izhoda trdnjave. Samuel je odkimal z glavo. Vedel je dobro, da je ta načrt nesmiselen, vendar je pa molčal. Coarasse in Clodion sta prva planila na hodnik, drugi so jima pa sledili. Vojak se je hitro obrnil. — Kdo je tu? — je zaklical. 16 letni fantič roparski morilec Lastna mati ga je nagovorila, da je umoril in oropal priletno učiteljico V Pragi so našli včeraj teden mrtvo 4Sletno učiteljico glasbe Julijo Malato-vo. Priletna gospodična je ležala pod vodovodom z zanjko okrog vratu. Prvi vtis je bil, da si je končala življenje. Ko so pa opazili, da so vrata njenega stanovanja samo priprta in ko so zaslišali hišnico, so spoznali, da ne gre za samomor. Po hiši so se namreč potikali trije fantiči in enega je hišnica na videz poznala, ker je nosil Mala-tovi premog in drva. Preiskava stanovanja je pa ostala prvi hip brez uspeha. Na videz ni nič manjkalo v stanovanju, vse je bilo v redu. Policija je odredila obdukcijo trupla in pokazalo se je, da ima Mala tova na vratu praske in znake davljenja. Gre za zločin, kakršnih pozna malo zgodovina kriminalistike. Policija je že aretirala vse tri fantiče, ki so osumije-ni umora, odnosno soudeležbe pri umoru. Podrobna hišna preiskava je pokazala, da so izginile iz predalčka tri ure, ki jih je podedovala pokojna po svojem očetu. Poleg tega je izginila denarnica z vsemi prihranki umorjene učiteljice. Policija prvi hip ni mogla verjeti, da bi bili zagrešili tak zločin trije fantiči. Počasi se je pa začel sum vedno boli sukati okrog dveh !6!ern:h fantičev in leto dni starejšega sina lastnika nekega praškega kinematografa. Ta je na zelo slabem glasu, vendar pa policija z njim še ni imela opraviti. Detektivi so samo vedeli, da je to 17-letni fantič, ki se je učil pri nekem gostilničarju, pa je pobegnil, potem je pa večinoma postopal in se razvijal v nevarnega postopača. S svojima tovarišema se je domenil, da morajo na vsak način priti do denarja. Fantiči so zvedeli, da je Ma-laitova vedno sama doma in da ima denar pri sebi. V ponedeljek so se napotili k nji. Ni še točno znano, ali so imeli namen krasti, ali tudi moriti. Malatovo so umorili kakor stari, izkušeni zločinci. Mislili so na vse. Nobenih sledov niso zapustili za seboj, v stanovanju je ostalo vse na svojem mestu. Vzeli so samo tri "ure in neka i nad 4000 Kč, umorjeno žrtev so pa obesili, da bi ljudje mislili, da si je končala življenje. Ni manjkalo mnogo, da bi se jim bila zvijača posrečila. Po umoru so šli mirno nakupovat. potem so se pa odpeljali iz mesta. En deček je bil pa toliko nepreviden, da je prinesel svoji materi denarnico umorjene učiteljice in ji pokazal rudi njeno uro. V četrtek zvečer se je policija posvetovala, ali zadostuje sum, da bi fantiče aretirala. Še istega večera se je pa izkazalo, da je sum utemeljen. Na policiji se je zgla-sfia mati enega fantiča ter prinesla denarnico in uro umorjene učiteljice. Mati je bi-la namreč zvedela, da poizvedujejo detektivi okrog po njenem sinu. * Detektivi so jo takoj ubrali za fantiči in jih kmalu zasačili blizu Prage. Zadostovalo je samo nekaj vprašani in mladi zločinci so vse priznali. Malatovo je umoril 161etni deček, ki je prinesel domov denarnico in uro. Druga dva sta baje čakala na hodniku. Mladi morilec je prišel k Malatovi že pred tedni, češ, da bi se rad učil pri nji klavirja. Že takrat jo je hotelu moriti, pa se ni upal. V ponedeljek je prišel k nji znova, in sicer že s trdnim sklepom. Učiteljica mu je odiprla in nekaj časa je sedela z njim v sobi. Fantič jo je vprašal, koliko bi zahtevala, da bi ga poučevala, in ko ga je že hotela spremiti iz stanovanja, je v kuhinji planil na njo in jo zadavil. Sam jo je baje tudi obesil. Fantič priznava zločin mirno, nobenega strahu ali kesanra ne kaže. Policija je prepričana, da tudi njegova tovariša nista tako nedolžna, kakor se delata. Preiskava je dognala, da je mati nagovarjala sina k umoru, ker je baje živela v zelo slabih gmotnih razmerah. Lani je 371etna Marija LuHevieva prvič prigovarjala svojemu sinu naj učiteljico umori in se polasti njenega denarja. Svetovala mu je tudi, naj jo zadavi in obesi na pipo vodovoda. Lani ga je prvič poslala k Malatovi, da bi jo umoril pa je fantiču v zadnjem hipu upadel pogum. Pozneje je bil še petkrat pri Ma.latovi. toda nikoli ni NAJBOLJŠE ŠTAJERSKO VINO ZOPET PO DIN 10.—! V vinarni Briški — palača Grafike — se dobe najboljša štajerska vina in cviček iz Gadove peči! Štajersko belo cviček rizling burgundec domače žganje 10.-12.-12.-14.- 9-11.- 11. - 12. -32.- NUDIMO VAM za majhen denar dobra oblačila A. PKESKER, LJUBLJANA, Sv. Petra cesta 6/T štev. 14, Vedno sveže pivo ter razni prigrizki stalno na razpolago. Po novi naredbi moram zapirati že ob 9. zvečer, ob nedeljah pa ob dveh popoldne, zato naprošam cenjene goste, da se pravočasno preskrbe s pijačo! Se priporoča BUFFET A. BRISKI, Ljubljana, palača Grafike 50T POZOR! Spalnice iz trdega vezanega in mehkega lesa, kakor tudi vse drugo pohištvo dobite najceneje pri Gospodarski zadrugi, Vegova ulica št. 6. 2335 Malinovec kg Dfcn 16.— Marmelada kg Din 15.— samo pri černe Oskar spec del PETSOBNO STANOVANJE poleg univerze z vsemi komfor-ti, pripravno tudi za zdravnika, zek> ugodno takoj oddam. — Naslov v upravi ) SL Naroda«. 3430 NAJCENEJŠA KURJAVA iz suhih bukovih, kratko" rezanih odpadkov od žage. Dostavlja tudi na dom. — Ivan Šiška, tovarna parketov, Metelkova ulica št. 4, telefon 22-44. 2434 STROJEPISNI POUK med počitnicami se vršijo tečaji od 6. do %8. in od %8. do 9. ure zvečer za začetnike in iz-vežbance. Šolnina znižana in stane učna ura samo Din 2.—. Začetek pouka 6. avgusta. Vpisovanje dnevno od 6. do %8. zvečer. Christofov učni zavod, Sv. Petra cesta 35, LJubljana Domobranska cesta 15 2329 LEPO PRAZNO SOBO takoj oddam. — Rimska cesta Št. 5 (Mihelak). 2435 V KRANJU oddam trgovino z mešanim blagom z vsem inventarjem, na zelo prometnem kraju, ali tudi sam lokal. — Dopise pod šifro >Takoj 2405« na upravo Slov. Naroda«. POZOR! Celo pečeno piško se dobi vsak dan za Din 15.- v restavraciji r Pod skalcoc, Ljubljana, Mestni trg št. 11, pri Cigliču, — Vsakovrstna vina na razpolago. 51/T Dijaške sobe oglašujte v »Slovenskem Narodna. — Beseda 0.50 para. imel poguma, da bi jo uraoral. Te dni je dobila brezsrčna mati opomin, da mora poravnati manjši dolg, in zopet je začela prigovarjati smu, naj Malatovo umori. Deoaia mu je, da bo lahko obdržal toliko denarja, da si bo privoščil daljši izlet in kupil vse, kar ga bo veselio. To je dečka zapeljalo, da se je odločil za umor. Predno je šel k Malatovi. mu je mati dala seznam svojih dolžnikov, da bi po roparskem umoru poravnal njene dolgove. nji pa še poslal nekaj dnearja na počitnice. Fantič »je tako nudi storil in ko so detektivi njegovo mater trdo prijeli, je priznala, da je sina res nagovarjala k umoru. Prizna/la je tudi. da navdušeno prebira derekrivske romane. V nekem romanu je brala o roparskem umoru, ki je ostaJ nepojasnjen. Upala je, da bo ostal tudi njen zločin nepojasnjen, saj je bila prepričana, da bo komisija mislila, da si je Malatova končala življenje. Policija je seveda aretirala rudi njo in zagovarjati se bo morala za zločin, ki ga je storil na njeno prigovarjanje njen nedoletni sin. Sabotaža v Rusiji V Sverdlovsku se je prdčela te dni obravnaiva proti skupini sabotažnikov, obtoženih požiga v uralski stropni tovarni. Proti.revoluci Jonama organizacija je bHa delo bivšega šef-inženuerja Fillerja in pričela se je že. ko so tovarno šele gradili. Po FiMerievi smrti je prevzel vodstvo organizacije njegov naslednik Balandin. Naupreg so sabo-tažniki oviraJi graditev tovarne, potem so pa kupovali v inozemstvu drago in nepotrebno notranjo opremo. Ko je tovarna začela obratovati, so pa napenjali vse sile, da bi obratovanje zajezili. Organizacija je bila v tesni zvezi z neko veliko inozemsko strojno tovarno, odnosno koncernom, ki je dajal navodila za sabotažo in tudi bogata denarna sredstva. Za zvezo je skrbel tajni zastopnik koncema, strokovnjak, zaposlen v uralski strojni tovarni. Požar je bil zaneten po naročilu tega strokovnjaka, da bi se ustavilo obratovanje tovarne in da bi morala Rusija stroje zopet naročati v inozemstvu. Priprave za požig so se pričele že lani v avgustu. Tovarna je bila zažgana točno po načrtu. Na dan požara so izpustili plin iz plinovoda v delavnico, da bi se požar hitro razširil Država je utrpela 11,000.000 rublje v škode. Inozemski strokovnjak je plačal požigal-cem 20.000 rubljev. Vsi obtoženci so svoj zločin priznali in ga bodo najbrž plačali z glavo. 29 mesecev je spala Strojepiska Patricia Maguirova v Chicagu, ki smo o nji že poročali, odpira po 29 mesecih nepretrganega spanja oči. V februarju 1932 jo je napadla spalna bolezen in ves čas je bila nezavestna. Stregle so ji mati in sestre, ki so zdaj presenetile javnost z vestjo, da zadnje dni dekle odpira oči in opazuoe njihovo delo v sobi. Govoriti in premikati se pa še ne more. Njeno fizično stanje je zadovoljivo, sai so ji domači ves čas požrtvovailno in skrbno stregli. Zadnje mesece dolgega spanja se je celo nekoliko zredila tako, da so morali izpremeniti njeno hrano, da bi se ne zredila preveč. Vsak dan jo vozijo na verando hiše, kjer se sotfuči. Ta primer je zdravnikom zagonetka. Delali so vse mogoče poskuse, da bi speče dekle prebudili, pa ni šlo. V spanje se je pogreznila tako, da je najprej čutila vedno močnejšo zaspanost, v februarju 1932 je pa nepremično obležala in šele zdaj se je začela prebujati. V spanju se je morala podvreči tudi manjši operaciji, drugače je pa bila ves čas zdrava. Hranijo jo s pomarančnim sokom, jajci in mlekom. Njena rodbina je dobivala od vseh strani ponudbe, da bi dovolila speče dekla kazati po Ameriki kot nekaj posebnega, pa je vse ponudbe odklonila. Slovar brez besed Pred prihodom belokožcev v Ameriko so se sporazumevala indijska plemena med seboj s kretnjami. To je bil visoko razvit jezik s tisoči lahko razumljivih kreteni ki so jih rabili Indijanci namestu besed. Reko so označevali z »vlažno« črto tako, da so posli-nili kazalec in ga premikali v vodoravni črti. Ce je položil Indijanec obe roki na lica, je s tem označil, da je zaspan, če je pa združil obe ti kretnji, je označil zaspano, torej počasi tekočo reko. Vojaki in priseljenci so se vedno sporazumevali z Indijanci potom kretenj in v tem so se mnogi tako izurili, da so postali pravi mojstri. Zdaj pa, ko zna vsak Indijanec angleščino enako dobro, kakor maTerinščino, je zelo malo ljudi, ki bi znali rabiti to staro sporazumevalno metodo. Svoi čas je proučeval ta način sporazumevanja general Hugh Scott, najboljši poznavalec zapadno indijskih plemen. HoteJ je sestaviti nekakšen slovar indijskega sporazumevanja s 171 kretnjami. Sreda svojega dela je pa umrl in kazalo je, da njegovo delo ne bo nikoli dovršeno. Uradniki Smkhso-nian instituta so pa našli izbornega poznavalca tega jezika v osebi poglavarja Indijancev v državi Montana. Velikega Bika, ali s pravim imenom Ri-charda Sander WiHia. Povabila so ga v Washington, kjer je dovršil Scortov slovar. Poedine kretnje, ki jdh kaže indijanski poglavar, sproti filmajo in tako se nam obeta najzanimivejši slovar sveta, namreč slovar brez besed. Primitivna indijanska plemena če ne upoštevamo prebivalcev Gran Chaca, ki žive še vedno nekulturno življenje, so skoraj vsi drugi paragvajski Indijanci že povsem civilizirani Skoraj vse podeželsko prebivalstvo pripada indijanskemu plemenu Guarani. cigar bla-gozvočni jezik je priljubljen tudi med mešanci in belokožcL Vendar je pa ostalo tudi v vzhodnem dehi dežele nekaj plemen, ki žive še vedno življenje kamenite dobe. To so zlasti Guavakiji Ob reki Taquari in pleme Mbiha ob rek: Mondahi. Prvo pleme je znano zelo malo, ker se boji belokožcev in živi v nedostopnih pragozdovih in gorah. Le redki Indijanci tega plemena so prišli v stik z nekim paragvajskim trgovcem indijanskega porekla. Šele v zadnjem času se je posrečilo francoskemu raziskovalcu dr. Veftasdu priti v njihovo vasico, čeprav so poprej Indijanci njegovo ekspedicijo dvakrat napadli. Guavakiji hodijo čisto nagi. nosijo kamenite sekire, sulice m lesene palice ter imajo malo glinaste posode. Tudi ogenj si delajo na zelo primitiven način. Imajo nekaj polja, kjer sejejo koruzo, drugače se pa preživljajo z lovom. Zelo radi jedo med divjih čebel, ki jim nadomestuje sladkor. Malo dalje ob reki Mondahi živi indijansko pleme Mbiha, ki se imenuje tudi Paraguam Kaigua. Čeprav hodijo tudi oni nagi, že poznajo železo in izdelujejo iz njega ostre konice pšic. Palice imajo že kamenite. Tu65 njihova polja so bolje obdelana in zato to pleme ni tako odvisno od lova. Imajo tudi svojo vero, slonečo na češčenju bliska in soln-ca. To pleme je prvič posetil leta 189S. intalijanski raziskovalec Biggiani, čigar zapiski pa še niso bili objavljeni. Iz Kranja — Turnir v odbojki. V nedeljo dopoldne se je vršil za Narodnim domom poskusni turnir v odbojki, ki so se ga udeležili trije zastopniki Gorenjske, sokolska društva iz Kranja, škofje Loke in Javor -nika. Nastopila so samo članska moštva Rezultati tekmovanja so sledeči: Javor-nik : škof ja Loka 4:15, 16:14 in 6:15 (zmagovalec škofja Loka), Kranj : škofja Loka 15:7 in 15:3 (zmagovalec Kranj), Kranj : Javornik 15:1 in 15:7 (zmaigovaler Kranj). Kranjska postava je bila najboljša, čeprav ni bila kompletna, ker je manjkal eden najboljših igralcev, doart\i dobra je tudi Skofja Loka. d očim so Javorčani še začetniki, čeprav so pokazali par dobnh potez. — Avstrijski begunci v našem »rezu. V nedeljo so poslale oblasti večjo skupin^ Hitlerjevih pristašev, ki so prišli preko Zelenice in Begunjščice iz Avstrije na nase ozemlje, v njihovo taborišče pri Varaždinu. — Prijave tujcev. Hišni posestniki in najemniki stanovanj naj točno prijavijo in odjavijo svoje stranke; v nasprotnem primeru povzročajo občini mnogo neprilik, razen tega pa jih čaka tudi kazen. — Zviti za&tonjkar. V petek zvečer okrog pol 22. se je tovarniški delavec Anton P. najedel in napil v gostilni Andreja Kmetica. Namestu da bi plačal, je zbežal Gostilničar je stekel za njim, ga dohitel v parku pred Narodnim domom in ga njeJ s pomočjo mestnih stražnikov. — Požar v Zvirčah. v soboto ponoči okrog pol 1. je začelo goreti čevljarskemu mojstru Francu Mežnarju v Zvirčah pri Kovorju podstrešje. Vsa rodbina je spala naenkrat zasliši gospodar ropot. Ko je odprl vrata, zagleda vse podstrešje v ognju Dim se je začel valiti v spalnico, z veliko težavo in muko je spravil ženo in otroke iz hiše. K sreči ni ogenj nobenega poškodoval, samo žena je padla po stopnicah r^otem so prihiteli vaščani in gasilci iz Kovorja na pomoč ter omejili ogenj.