STUDIO III '19 '19 STUDIO III 2018-2019 / Medicopark Maribor — študentski projekti študijskega programa Arhitektura prve stopnje / Urednika: Andrej Černigoj, Tomaž Ebenšpanger / oktober, 2019 STUDIO III 2018-2019 / Medicopark Maribor — študentski projekti študijskega programa Arhitektura prve stopnje / Povzetek: Delo v Studiu III temelji na celovitem povezovanju najširših humanističnih pogledov, tehničnih znanj in veščin z umetnostjo arhitekturnega oblikovanja ter na spodbujanju zavedanja o družbeni odgovornosti arhitektov v najširšem socialnem in kulturnem kontekstu. Praktično delo na konkretnem projektu je dopolnjeno s predavanji o kompleksnosti in metodah arhitekturnega načrtovanja. Posebnost dela pri Studiu III je oblikovanje misli z maketo kot prenos idej v materialno. V letošnjem semestru smo izdelali idejno zasnovo arhitekture za MEDICOPARK Maribor ob Dravi v podaljšku kompleksa UKC Maribor. Obsegal naj bi najrazličnejše zdravstvene servise, lepotne salone, wellness, fitness, prostore alternativne medicine in programe zdrave prehrane, …, ki so danes raztreseni po vseh mogočih in nemogočih lokacijah v mestu in ne izkoriščajo njihove potencialne sinergije. Izdelane naloge so pokazale na zanimive in raznolike možnosti razvoja obravnavanega območja, obenem pa opozorile na dileme, ki se ob tem odpirajo. / Ključne besede: urbanizacija vzdolž reke Drave, arhitektura, pedagoški proces, razstava študentskih projektov, Medicopark Maribor, UKC Maribor, arhitekturna kompozicija / Naslova urednikov: Andrej Černigoj, Univerza v Mariboru, Fakulteta za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo, Maribor, Slovenija, e-pošta: andrej.cernigoj@um.si. Tomaž Ebenšpanger, Univerza v Mariboru, Fakulteta za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo, Maribor, Slovenija, e-pošta: tomaz.ebenspanger@um.si. / DOI https://doi. org/10.18690/978-961-286-296-1 / ISBN 978-961-286-296-1 / Dostopno na: http://press.um.si. 8 STUDIO III. Delo v Studiu III temelji na celovitem povezovanju najširših humanističnih pogledov, tehničnih znanj in veščin z umetnostjo arhitekturnega oblikovanja ter na spodbujanju zavedanja o družbeni odgovornosti arhitektov v najširšem socialnem in kulturnem kontekstu. Delo poteka v manjših skupinah ob neposrednem dnevnem stiku študenta z mentorji. Studio III tako predstavlja simulacijo dejanskega dela arhitekta v praksi. V okviru projektnih nalog skušamo povezovati raznolika znanja pridobljena pri drugih študijskih predmetih in spodbujati splošno razgledanost, intelektualno radovednost, kreativnost ter umetni- ško občutljivost. Praktično delo na konkretnem projektu za večjo nestanovanjsko stavbo na konkretni lokaciji, nekakšna simulacija arhitekturnega natečaja z omejenim časom izdelave, je dopolnjeno s predavanji na temo kompleksnosti in metod arhitekturnega načrtovanja. Predstavljene so tehnike za spodbujanje kreativnega razmišljanja in metode načrtovanja, ki na sistematičen način vodijo do kohe-rentno zasnovanega izdelka. Praktično delo temelji na metodi, pri kateri najprej izoblikujemo zanimivo in s programskim ter fizič- nim kontekstom pogojeno stavbno maso, nato pa vanjo razpore-dimo predvidene dejavnosti, ter jo glede na njihove funkcionalne zahteve ustrezno modificiramo, kadar pa se izkaže za preveč nekompatibilno s programom jo tudi zamenjamo z novo. Študen-tu pri zasnovi prepustimo popolno ustvarjalno svobodo in ga nato usmerjamo ter mu pomagamo pri njeni izpeljavi. Posebnost dela pri Studiu III je oblikovanje misli z maketo kot prenos idej v materialno. Za razliko od digitalnih orodij to zahteva razumevanje merila, omejitve materiala in osredotočanje na bistveno, v preprosti, berljivi in izpovedni obliki. Maketa je v procesu in razvoju izčiščenja ideje temeljno orodje arhitekta. Po-membno znanje arhitekta je sposobnost razvoja abstraktne misli, 0 15 60 100M 0 15 60 0 15 6 100M 0 100m lokacija širše območje ožje območje 0 15 60 100M ki loči bistveno od nebistvenega, vzpostavi ogrodje koncepta in usmerja vse nadaljnje odločitve. Najbolj jasne in največje ideje ne nastanejo v digitalnih napravah, ampak s svinčnikom na listu pa-pirja, z zgibom kartona, s prenosom misli iz glave v roke. Z razsta-vo, kjer predstavljamo projekte tudi in predvsem skozi maketo, skušamo tako opozoriti na nevarnosti vsesplošne digitalizacije in izpostavljenosti neskončnim količinam oblik, idej, sugestij in rešitev. Šele zmožnost kritične distance in abstraktne kreativno-sti omogoča arhitektu, da preseže dostikrat preozko postavljene okvirje stroke. Glede na dejstvo, da je Studio III del visokošolske dejavnosti na Univerzi v Mariboru, izbor vsakoletne projektne naloge ni usmer-jen le na optimalni učinek v okviru pedagoškega procesa, ampak ga izkoristimo tudi kot raziskovalno priložnost za prepoznavanje in analizo ter sproščeno in neobremenjeno razmišljanje o urbanih potencialih Maribora. Ta razmišljanja ne izhajajo iz konkretnih investicijskih namer, lahko pa prispevajo niz alternativnih, vča-sih provokativnih pogledov na razvoj mesta, ki pa lahko vodijo do popolnoma uporabnih rešitev. Predstavljajo naš prispevek k strokovni diskusiji o neopredeljenih, neobvezujočih prostorskih vizijah mesta, torej na področju, ki ga je finančno sicer težko pokriti, je pa morda koristno za širjenje horizonta pri odločanju o konkretni prostorski problematiki. V tem kontekstu smo se v preteklih letih v Studiu III ukvarjali predvsem z razvojnim poten-cialom osrednjega prostora Maribora ob Dravi, ki bi po zajezitvi reke lahko postal njegovo novo urbano središče ter prostor fizič- nega, še bolj pa mentalnega povezovanja sedaj ločenega mesta na njegovem levem in desnem bregu. MEDICOPARK MARIBOR. V letošnjem zimskem semestru je bilo treba izdelati idejno zasnovo arhitekture za MEDICOPARK Maribor, ki smo ga umestili v prostor ob reki Dravi v podaljšku kompleksa UKC Maribor. Na tem mestu se nahaja prostorsko potratna izvennivojska prometna pentlja Titove ceste, ki smo jo nado-mestili z nivojskim rondojem ter tako odprli prostor za razširitev utesnjenega UKC in Fakultete za medicino ali pa, kar je bila tudi naša naloga, za umestitev zanimivih komplementarnih dejavnosti. Pobreško cesto smo od novega rondoja speljali po vrhu ježe v ravnem poteku do krožnega prometa na Trgu revolucije pred vstopom na Stari most. Tak poseg je skladen s trajnostnimi usme-ritvami v zmanjševanje pritiska motornega prometa na mestna središča in vračanje kakovostnih mestnih površin, v tem primeru obrobja Drave, pešcem. Obenem je del širšega urbanega koncepta, po katerem bi se od Studenške brvi do Meljskega mostu na obeh bregovih Drave uredila prijetna krožna pešpot, popestrena z zanimivim javnim programom ter s pomembnejšimi mestnimi stavbami. MEDICOPARK Maribor naj bi po prosti presoji posameznega študenta obsegal najrazličnejše zdravstvene servise, zobozdra-vstvene in druge ambulante, diagnostične centre, lepotne salone, wellness, fitnes, prostore alternativne medicine, …, ki so danes raztreseni po vseh mogočih in nemogočih lokacijah v mestu in ne omogočajo njihove potencialne sinergije. Sugerirane so bile tudi dejavnosti, ki poleg fizične aktivnosti in sprostitve postav-ljajo za temelj zdravega življenja prehrano (lokalna eko pridelava in eko tržnica, izobraževalni tečaji kuhanja in prehranjevanja, …). Osnovni program je moral biti dopolnjen z gostinstvom, trgovino, večnamensko dvorano ter javno garažno hišo, v višjih nadstropjih pa so bili predvideni urbani apartmaji za gostujoče strokovnjake, sorodnike pacientov ali študente v UKC in na Medicinski fakulteti. Stavba je morala biti zasnovana univerzalno in fleksibilno, saj praksa zahteva najrazličnejše prilagoditve konkretnim uporab-nikom že tekom projektiranja in gradnje, še bolj pa seveda kas-neje. Jasen funkcionalni in oblikovni koncept naj bi kljub vsem individualnim prilagoditvam ohranjal čitljivost prostora v izogib nastajanju neprijaznih labirintov. Predvideti je bilo treba tipske funkcionalne sklope – »suite«, ki se lahko poljubno združujejo. Pozornost je bilo treba nameniti ločevanju poti obiskovalcev in osebja, naravni osvetlitvi, svetlim višinam prostorov, … Pri oblikovanju zasnove smo se naslonili na tipologije zdravstvenega doma, nakupovalnega središča, poslovne stolpnice, …, kjer je bila vsa-ka po svoje primerna za določene dejavnosti. Kljub programski fleksibilnosti in univerzalnosti naj bi stavba izražala svoj pose-ben značaj, ki bi oblikovno obogatil obrobje Drave in prispeval k postopnem izoblikovanju osrednjega »vodnega trga« Maribora. Zunanji prostor ni smel biti le ostanek, ampak je moral biti arti-kuliran v povezovalne urbane ambiente s sosednjimi območji. Na stiku vseh treh programskih sklopov (UKC, FM in MEDICOPARK Maribor) je bil, tudi zaradi obstoječe podzemne infrastrukture, sugeriran manjši park, v katerega se je iztekla glavna komuni-kacijska os UKC in je obenem povezal nabrežje z novo Pobreško cesto na ježi. Vhod v javno garažo je bil zaradi ohranitve čim večjih peščevih površin ob Dravi načeloma zapovedan z nove Pobreške ceste, ki naj bi se poskušala oblikovati kot klasična mestna ulica s čim boljšo navezavo na novi kompleks. V pomoč pri precej kompleksnem delu so bile študentom predane urbanistič- ne in programske usmeritve ter model garažne hiše. Izdelane naloge kažejo na ambiciozen pristop pri oblikovanju izhodiščne stavbne volumetrije. Zapleteno umeščanje dejavnosti v zamišljeno prostorsko zasnovo in njena oblikovna izpeljava pa sta bili v kratko odmerjenem času razumljivo različno uspešni. V vseh projektih je bil MEDICOPARK Maribor logično orientiran proti Dravi z novo parkovno ureditvijo nabrežja. Dilema, kje naj bo v taki situaciji glavni vhod, se je reševala s členjenjem velike stavbne mase v manjše, med seboj povezane programske sklope, med katere so bile umeščene zanimive in slikovite variante javne povezovalne poti med obrežjem in novo Pobreško cesto, oboga-tene s stopnišči, »piazzettami«, galerijami, pasažami, … Horizon-talni in vertikalni gabariti so bili večinoma usklajeni s sosednjimi območji. Več projektov je predlagalo višjo zazidavo ob novem krožišču na Titovi cesti kot prostorski poudarek, tudi v naveza-vi na izrazit ulični niz stavb na levem bregu Drave, kar bi zopet prispevalo k zbliževanju obeh bregov. Drugi so se želeli približati reki s konzolnimi stavbnimi volumni, ki ustvarjajo pod seboj upo-rabne nadkrite javne površine. Zelo drugačen, čeprav žal ne iz-peljan do konca, je bil koncept velikega zastekljenega volumna, v katerega se pod isto streho po vzoru sejmiščne hale prosto in za različno obdobje umeščajo in premeščajo manjše in večje tipske programske enote, morda tudi v obliki kontejnerjev. Izdelani projekti so vsekakor pokazali na zanimive in raznolike možnosti razvoja in izrabe obravnavanega območja, obenem pa opozorili na dileme, ki se ob tem odpirajo. doc. mag. Andrej Černigoj viš. pred. Tomaž Ebenšpanger 20 Aneja Lah, Anja Zgaga tloris pritličja +0,05 5 -1,70 +1,10 4 +0,05 2 -1,70 -1,70 -0,30 3 1 GSEducationalVersion severna fasada, shema koncepta GSEducationalVersion GSEducationalVersion GSEducationalVersion GSEducationalVersion 24 Tjaša Hazenmali, Špela Smonkar, Valentina Sovič tloris pritličja, tloris -3. nadstropja B C -16,00 DRAVA PEŠPOT -12,60 -12,60 35 -12,60 -11,55 30 34 37 36 -12,60 31 38 -11,55 -10,50 29 33 32 39 -10,50 ±0,00 -8,40 -8,40 47 45 40 -8,40 48 44 46 41 A ±0,00 A 42 43 -4,20 1 2 3 4 5 6 7 -4,20 -4,20 28 8 9 10 11 12 13 14 15 28 -3,55 ±0,00 16 17 -2,50 18 19 20 21 22 23 24 25 ±0,00 -2,50 ±0,00 GLAVNI GLAVNI VHOD 26 2 27 2 VHOD ±0,00 -1,20 -2,50 ±0,00 -2,50 B C +1,00 0 1 2 5 10 20 GSEducationalVersion STUDIO_30.1.2019.pln; Ground Floor; 1 : 400; 6. 02. 2019 11:11 B C DRAVA -16,00 PEŠPOT -12,60 -12,60 VHOD -12,60 -11,55 13 10 -12,60 -11,55 12 9 VHOD 14 11 15 17 1 -12,60 24 22 18 16 4 2 5 25 21 23 19 20 3 6 7 8 A -12,60 A 83 84 85 86 87 88 89 90 91 92 93 94 95 96 97 98 99 100 101 102 103 104 105 106 107 108 109 110 111 112 113 114 115 116 117 118 119 120 121 122 123 124 125 126 127 128 138 139 140 141 142 143 144 145 146 147 148 149 -12,60 26 27 28 29 30 31 150 151 152 153 154 155 156 157 158 159 160 161 162 163 164 165 166 167 168 169 170 171 172 173 174 175 176 177 178 179 180 181 182 183 184 185 186 187 188 32 33 34 B C 0 1 2 5 10 20 GSEducationalVersion STUDIO_30.1.2019.pln; -3. Story; 1 : 400; 6. 02. 2019 11:10 vzdolžni prerez AA, severna fasada 28 Dražen Mlinarić, Valentina Čurin situacija Drava + 253,00 254,00 255,00 pešpot 256,00 pešpot 257,00 258,00 + 256,00 259,00 sta ceav itoT 260,00 261,00 P + 13,00 P + 3 + 266,50 262,00 P + 7 + 22,75 263,00 P + 1 + 6,50 264,00 P + 10 P + 3 + 35,75 265,00 + 13,00 P + 1 266,00 ± 0,00 = 269,00 m.n.v. Pobreška cesta + 269,00 + 266,50 0 1 5 10 20 situacija GSPublisherVersion 0.0.100.100 severna fasada, prečni prerez BB + 35,75 + 32,50 +10 + 29,25 +9 +8 + 26,00 +7 + 22,75 +6 + 19,50 +5 + 16,25 + 13,00 +4 + 9,75 +3 + 6,50 +2 + 3,25 +1 ± 0,00 P -1 266,50 Titova cesta - 3,26 -2 - 6,52 -3 - 9,78 -4 - 13,00 253,00 Drava 0 1 5 10 20 B-B prerez GSPublisherVersion 0.0.100.100 32 Lea Sačar, Daria Borko tloris 1. nadstropja 0 10 50 100 150 1 5 MOL 256,00 m 254,00 m 255,00 m PEŠPOT 256,00 m 256,00 m PEŠPOT 256,00 m 2 257,00 m 258,00 m 259,00 m 260,00 m 261,00 m 262,00 m 3. 263,00 m 2. 264,00 m 1. 2. 6. 265,00 m 1. +4,20 12. 15. 18. 267,00 m 9. 3. 4. 5. 11. 14. 17. 4. 7. 10. 13. 16. ATRIJ 8. 1 1 6. 0,00 5. 20. 15. 268,00 m 6. 8. 21. 19. 8. 22. 7. 5. 4. ATRIJ +4,20 ATRIJ 10. 14. +4,20 9. +4,20 +4,20 12. 13. 9. 3. 11. 2. 23. 24. 25. 1. 11. 12. 10. 269,00 m 26. 27. 13. UVOZ +2,50 2 PISARNE AMBULANTE 1. KUHINJA P=29,45m² 1. AMBULANTA 1 P=54,95m² 2. PREDPROSTOR P=76,23m² 2. SERVIS P=14,48m² 15. AMBULANTA 5 P=51,00m² 3. DVORANA P=249,39m² 3. MED. SESTRA P=22,25m² 16. MED. SESTRA P=29,71m² 4. HODNIK P=113,49m² 4. MED. SESTRA P=37,59m² 17. SERVIS P=9,17m² STANOVANJA 5. PISARNA P=29,44m² 5. SERVIS P=22,46m² 18. AMBULANTA 6 P=51,00m² 1. TERASA P=14,04m² 6. TAJNICA P=19,59m² 6. AMBULANTA 2 P=34,52m² 19. RECEPCIJA P=36,25m² 2. TERASA P=14,04m² 7. PISARNA P=29,44m² 7. MED. SESTRA P=29,70m² 20. HODNIK /ČEKALNICA P=153,81m² 3. APARTMAN 1 P=76,44m² 8. TAJNICA P=19,59m² 8. SERVIS P=14,50m² 21. SOBA ZA SASTANAK P=36,24m² 4. APARTMAN 2 P=76,44m² 9. PISARNA P=29,44m² 9. AMBULANTA 3 P=93,12m² 22. ATRIJ P=84,36m² 5. APARTMAN 3 P=67,24m² 11. APARTMAN 5 P=26,33m² 10. TAJNICA P=19,59m² 10. MED. SESTRA P=29,71m² 23. WC JAVNI P=60,84m² 6. TERASA P=32,04m² 12. APARTMAN 6 P=67,89m² S 11. PISARNA P=39,14m² 11. SERVIS P=9,17m² 24. SERVIS P=7,56m² 7. APARTMAN 4 P=35,10m² 13. TERASA P=20,02m² 12. PISARNA P=48,95m² 12. AMBULANTA 4 P=51,00m² 25. WC ZAPOSLENI P=11,41m² 8. TERASA P=14,04m² 14. HODNIK P=41,76m² 13. WC P=58,89m² 13. MED. SESTRA P=29,71m² 26. PROSTOR ZA ZAPOSLENE P=50,00m² 9. TERASA P=10,08m² 15. DRUŽENJE P=44,03m² I ETAŽA 1 I 14. ATRIJ P=177,84m² 14. SERVIS P=9,17m² 27. GARDEROBA ZA ZAPOSLENE P=31,07m² 10. TERASA P=22,59m² 16. ATRIJ P=180,52m² severna fasada, tipičen prerez 36 Karlo Modrovčić, Venio Tomašić tloris pritličja, shema koncepta severna fasada, vzdolžni prerez AA 40 Nejc Gonza, Nejc Novak severna fasada, tloris pritličja tipični prečni prerez 44 Urška Jordan, Monika Kuhar tloris 3. nadstropja, tloris -3. nadstropja Drava -12.60 A potka -12.60 -12.60 čitalnica 7.5 m2 +8.40 čitalnica 8.4 m2 čitalnica 9.7 m2 -8.40 čitalnica 12.1 m2 čitalnica 15.7 m2 knjižnica 619.7 m2 jedro čitalnica 57.5 m² 16.6 m2 ±0.00 (269) čitalnica 25.8 m2 -4.20 +12.60 pisarna pisarna 45.2 m2 41.0 m2 wc pisarna kuhinja 13.8 m2 41.4 m2 predprostor 68.5 m2 pisarna 23.3 m2 41.8 m2 atrij pisarna wc wc 78.3 m² 42.3 m2 14.0 m2 13.6 m2 garderoba shramba 13.2 m2 28.4 m2 arhiv wc wc 62.0 m2 -4.20 15.7 m2 15.7 m2 pisarna garderoba +4.20 atrij +12.60 sejna soba 17.9 m2 19.6 m2 177.1 m² 98.3 m2 kuhinja 65.3 m2 kantina predprostor 326.7 m2 29.9 m2 čakalnica - sprejemnica +12.60 B B 105.5 m2 +8.40 predprostor 15.7 m2 kadilnica 44.9 m2 pisarna pisarna pisarna pisarna pisarna 81.0 m2 81.0 m2 81.0 m2 81.0 m2 96.3 m2 shramba 33.2 m2 jedro 33.8 m² GARAŽA ±0.00 (269) A ETAŽA 3 0 1 2 5 10 20 Drava -12.60 A potka -12.60 VHOD -12.60 predprostor 50.2 m² VHOD restavracija 602.4 m² slaščičarna 154.7 m² wc 28.5 m² lokal 154.5 m² predprostor wc wc kuhinja 33.2 m² 13.5 m² 34.1 m² wc wc kuhinja 36.3 m² shramba shramba 11.0 m² 11.0 m² shramba skladišče shramba 17.5 m² 17.9 m² 36.3 m² 13.3 m² 36.3 m² 15.0 m² wc 12.5 m² jedro jedro 45.2 m² 57.5 m² skladišče 30.5 m² skladišče 27.1 m² skladišče 25.6 m² B B garaža / rampa 3188.0 m² skladišče -12.60 24.2 m² skladišče 25.8 m² jedro 33.8 m² A ETAŽA -3 0 1 2 5 10 20 severna fasada SEVERNA FASADA 0 1 2 5 10 20 SEVERNA FASADA 0 1 2 5 10 20 48 Dejan Bogovič, Aleksandra Korpič tloris 1. nadstropja B -5,60 (263,00) -2,80 1.1 1.5 6 -1,50 5 1 1 1 1 1 1 1 1 1 2 3 4 5 6 7 8 0 9 8 7 6 5 4 3 2 1 1 ±0,00 (269,00) 1.4 1.7 4 01 9 8 7 6 5 4 3 2 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 2 3 4 5 6 7 8 1.6 1.1 1.1 1.1 1 1 1 1 1 1 1 1 0 1 2 3 4 5 6 7 9 8 7 6 5 4 3 2 1 A A 3 +6,15 1.2 1.8 1.7 1.3 2 1.1 1.1 1.1 1.1 1 A B C D E F G H I J K B OPIS PROSTOROV: 1.1 Ambulanta ……………….70 m2 1.2 Sejna soba……………….100 m2 1.3 Recepcija ………………..20 m2 1.4 Sanitarije …………………42 m2 1.5 Tehnični prostor …………20 m2 1.6 Garderoba ……………….87 m2 1.7 Fitnes …………………….490 m2 1.8 Telovadnica ……………….70 m2 S TLORIS 1. NADSTROPJA M 1:250 GSEducationalVersion tipični prečni prerez, severna fasada +15,90 +12,45 +9,30 +6,15 ±0,00 -2,80 -5,60 -8,40 -17,15 S PREREZ B-B M 1:250 GSEducationalVersion S FASADA SEVER M 1:250 GSEducationalVersion 52 Maša Marinič, Žana Jamnik tloris 1. nadstropja, shema koncepta severna fasada, tipični prečni prerez 56 Nuša Bagari, Ajša Cigüt tloris -1. nadstropja, tloris pritličja -16,00 DRAVA -12,60 PE P Š E P Š O P T O A 7 -12,60 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 -10,50 -12,60 -10,50 -8,40 2 -8,40 9 1 A 21 20 19 18 17 16 15 14 13 12 -6,30 DOWN 3 4 5 7 20 25 6 6 x x 8 R G 12 12 21 21 UP 10 1 1 2 3 4 5 6 7 8 9 1 -6,30 26 25 24 23 22 21 20 19 18 17 16 15 13 12 11 10 9 8 7 6 5 4 3 2 1 B 27 28 29 30 31 32 39 40 41 42 33 44 45 46 47 48 49 50 C B B -1. NADSTROPJE -4,20 -4,20 1 - WELLNESS SAVNE - 200m2 2 - KAVARNA - 294m2 3 - WC ZAPOSLENI - 13,9m2 čistila 10 čistila 4 - SHRAMBA - 13,9m2 33 34 35 36 37 38 D 5 - SHRAMBA ZA DOSTAVO - 27,3m2 6 - PREDPROSTOR KAVARNE - 27m2 7 - WC ZA GOSTE - 27m2 8 - GARDEROBA - 27,3m2 9 - OTROŠKE DELAVNICE - 211,5m2 10 - SKLADIŠČE - 120m2 11 - GARAŽA - 2005m2 12 - SOBA ZA REKVIZITE - 13,4m2 E A l KLET -1 (-4,20 m) l M 1:300 l l GSEducationalVersion -16,00 DRAVA -12,60 PEŠPOT A 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 -12,60 3 A B -10,50 4 8 -10,50 -12,60 5 7 C D -8,40 -8,40 7a 5a -6,30 A 6 10a E F -6,30 8 10 -4,20 6a 1. NADSTROPJE B G 1 - WELLNESS - 182m2 2 - SOBA ZA MASAŽO - 28,5m2 6 1 10 3 - SOBA ZA SEMINAR - 172,8m2 9 4 - DODATNA AMBULANTA - 40m2 -2,10 5 - AMBULANTA - 34,5m2 10a 5a - SPREJEMNA PISARNA - 20m2 6a 6 - AMBULANTA - 29m2 C 6a - SPREJEMNA PISARNA - 29m2 15 16 17 18 19 20 7 - AMBULANTA - 27m2 B B 7a - SPREJEMNA PISARNA - 28,8m2 +3.00 +3.00 8 - ČAKALNICA - 187m2 -4,20 2 2 2 2 +3.00 +3.00 9 - ADMINISTRACIJA - 59m2 G 10 - WC ZA ZAPOSLENE -30,8m2 10a -GARDEROBA ZA ZAPOSLENE - 28,8m2 čistila čistila 11 - WC ZA OBISKOVALCE - 47,6m2 D Apartmaji A - 69m2 B - 81m2 C - 56m2 11 11 D - 55m2 F - 47m2 G - 30m2 E - skupni prostor - 59m2 A POBREŠKA CESTA l 1.NADSTROPJE (+3.00m) l M 1:300 l l GSEducationalVersion severna fasada, južna fasada 60 Manja Grabrovec, Marina Zupanič tloris pritličja južna fasada, severna fasada 64 Alma Karahmet, Maja Lešnik tloris pritličja, shema koncepta južna fasada, severna fasada 68 Rok Rantaša, Jožef Štern fasadni pas severna fasada, južna fasada 72 Dajana Pejić, Laura Šubić tloris pritličja, shema koncepta B 15 5 5 16 5 13 3 6 2 12 4 5 8 9 7 13 A A PARKIRIŠČE ZA DOSTAVO 11 11 11 10 7 1 14 B GARAŽA 1. GARAŽA 676m² 6. CVETLIČARNA 123m² 11. KUHINJA 137m² 2. TERASA 192m² 7. WC 7m² 12. JEDILNICA 143m² 3. SKLADIŠČE 22m² 8. SLAŠČIČARNA 161m² 13. TERASA 61m² 4. KAVARNA 172m² 9. KUHINJA 18m² 14. RESTARVACIJA 386m² 5. WC 24m² 10. SKLADIŠČE 12m² 15. SKLADIŠČE 21m² M 1:1000 PRITLIČJE Objekt je umeščen ob reki Dravi, z neposredno bližino Medicinske fakulete, Europarka in UKC Maribor. Zasnova objekta je razgibana, odpira se proti reki Dravi in sledi terenu. Ob objektu je zasnovan tudi nov park, ki se z novo zasaditvijo in stopniščem organsko prilagaja terenu. Iz novo urejene pešpoti lahko vstopamo na prizmatično zasnovan pomol na reki. Objekt je sestavljen iz 9. nadstropij. Na nivoju reke Drave je etaža, ki vsebuje medicinski del z veliko čakalnico. Naslednja etaža vsebuje garažo, medicinski del in večnamesko dvorano. Zadnja kletna etaža vsebuje vhod v stavbo, garažo in muzej. Pritličje vsebuje cvetličarno, kavarno, več vrst restavracij, slaščičarna in vhod v garažo. Nadstropja vsebujejo medicinki del z veliko čakalnico, bazenski sklop in večnamenske prostore. Zadnji dve etaži sta namenjeni apartmajem za občasno bivanje. Zasnova stavbe vsebuje masivni del obrnjen proti Titovemu mostu in cesti ter bolj razgiban del, kjer se vsako nadstropje prilagaja in odpira na park in reko Dravo. Kompozicijo popestrijo tematski prizmatično prirezani stekleni volumni. KONCEPT Z OPISOM severna fasada, južna fasada 0 1 5 10 SEVERNA FASDA M 1:500 JUŽNA FASADA 76 Nejc Ogrizek, Rok Špandl tloris pritličja, shema koncepta TLORIS 0 | M 1:400 | 1 28,0 m2 Wellness storitve 9 61,0 m2 Pisarna 17 Velika predavalnica 102,0 m2 2 19,0 m2 Wellness storitve 10 30,0 m2 Sanitarije 18 Trgovina 119,5 m2 3 23,0 m2 Garderobe 11 21,5 m2 Sanitarije 19 60,0 m2 Hodnik 4 60,0 m2 Sprostitveni kotiček 12 35,5 m2 Jedro I 20 20,0 m2 Shramba 5 58,0 m2 Wellness storitve 13 157,0 m2 Avla 21 Shramba 10,5 m2 6 31,0 m2 Wellness storitve 14 113,0 m2 Kavarna 22 Shramba 21,0 m2 7 34,0 m2 Shramba 15 61,0 m2 Trgovina 23 6,5 m2 Sanitarije 8 142,0 m2 Hodnik 16 Trgovina 125,0 m2 24 9,0 m2 Dvigala II A 1 4 1 5 2 3 2 5 2 2 3 8 5 -13,00 9 10 6 B B 12 7 11 13 14 15 24 23 22 21 ±0,00 = 269 m.n.v. 18 20 19 16 20 17 A GSEducationalVersion KO K N O C N E C P E T P U T A U L A N L A N A SH S E H M E A M PROGRAMSKA SHEMA PROGRAMSKA I II Območ Obmo je stavbe postavljene v nabrežje drave: drave 3200m2 3200m Volumen integriramo Volumen v teren tako da je zgornja linija poravnana z poravnana zgornjo cesto, spodnja linija pa s peš potjo. predavalnice 2 predavalnice 3200M 3200 apa a r pa tm r aj tm i aj apartmaji trg t o rg v o i v n i e n trgovine kavarna kavarna III IV Površino Po vršino pravokotn prav ika okotn pomanjš po amo manjš tako amo , da d a do d b o i b m i o m o no n v o Zgornjemu volumnu dodamo višino volumnu treh etaž. manjš ma i njš manj m ši anj pravok pra otnik vok v enakem en raz akem mer raz ju mer po po veliko vel sti iko velnes- velnes terapije - stranic. stranic wellness - terapije garaža garaža velnes- velnes b - a b z a e z n e te t h e n h i n č i n č i n pr p o r s o t s o t r o wellness - bazen re r s e t s a t v a r v a r c a i c j i a j tehnični prostor V VI restavracija Zg Z o g r o n r j n i j i kv k a v d a e d r e r za z v a r v t r i t m i o m o pr p o r t o i t i Dr D a r v a i v , i da ga poravnamo z Spodnji volumen zavrtimo tako, da zaobjemajo vmesni linijo mo lin stu ijo mo in in obstoječih obsto ječih stavb sta . pa p r a k r . k velnes- velnes f - itne f ss itne telovadnica wellness - fitnes telovadnica re r s e t s a t v a r v a r c a i c j i a j - a ku k h u i h n i j n a j ordinacije restavracija - kuhinja ordinacije GSEducationalVersion GSEducationalVersion GSEducationalVersion severna fasada, zahodna fasada SEVERNA FASADA | M 1:400 ZAHODNA FASADA | M 1:400 GSEducationalVersion GSEducationalVersion 80 Filip Novoselec tloris pritličja, shema koncepta lodgia kavanre s pogledom na lent kavarna -3.00 prostori kavarne (skladište, sanitarije za delavce, garderoba) ±0.00 sanitarni prostori trgovina lekarna recepcija in prostori za zaposlene (sanitarije, garderoba) prostor za čakanje/sedenje ±0.00 komunikacijsko jedro za napajanje javnega in poslovnega kolesarnica prostor za smeti https://suchen.mobile.de/fahrzeuge/details.html?id=269630479&categories=EstateCar&categories=OffRoad&colors=BLACK&damageUnrepaired=NO_DAMAGE_UNREPAIRED&isSearchRequest=true&makeModelVariant1.makeId=25100&makeModelVariant1.modelId=35&minFirstRegistrationDate=2018&pageNumber=1&scopeId=C&sfmr=false&steered=1&searchId=ba972f80-da1f-76e3-beaf-714a3fa763a4 komunikacijsko jedro pri južnem vhodu 1 ±0.00 ±0.00 ±0.00 TLORIS PRITLIČJA / 00 / 1:250 0 5 20 50 GSPublisherVersion 0.2.100.100 GSPublisherVersion 0.1.100.100 severna fasada, zahodna fasada Fasada / Sever / 1:300 0 5 20 50 GSPublisherVersion 0.1.100.100 Fasada / Zahod / 1:300 0 5 20 50 GSPublisherVersion 0.1.100.100 Naslov: STUDIO III 2018-2019 / Podnaslov: Medicopark Maribor — študentski projekti študijskega programa Arhitektura prve stopnje / Title: STUDIO III 2018-2019 / Subtitle: Medicopark Maribor — Students Projects of the Bachelor's Study Program Architecture / Urednika Editors: Andrej Černigoj (Univerza v Mariboru, Fakulteta za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo), Tomaž Ebenšpanger (Univerza v Mariboru, Fakulteta za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo) / Avtorji študenti Student authors: Zeynep Asiltekin, Nuša Bagari, Dejan Bogovič, Daria Borko, Yusuf Çelik, Ajša Cigüt, Valentina Čurin, Nejc Gonza, Manja Grabrovec, Tjaša Hazenmali, Žana Jamnik, Urška Jordan, Alma Karahmet, Aleksandra Korpič, Monika Kuhar, Aneja Lah, Maja Lešnik, Dominika Ludviková, Maša Marinič, Dražen Mlinarić, Karlo Modrovčić, Nejc Novak, Filip Novoselec, Nejc Ogrizek, Dajana Pejić, Žana Posavec, Anja Rajšp, Rok Rantaša, Lea Sačar, Špela Smonkar, Valentina Sovič, Rok Špandl, Jožef Štern, Laura Šubić, Venio Tomašić, Anja Zgaga, Marina Zupanič / Tehnični urednik Technical editor: Tomaž Ebenšpanger (Univerza v Mariboru, Fakulteta za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo) / Oblikovanje ovitka Cover design: Tomaž Ebenšpanger (Univerza v Mariboru, Fakulteta za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo) / Grafične priloge Graphic attachments: Urednika in avtorji / Založnik Published by: Univerzitetna založba Univerze v Mariboru, Slomškov trg 15, 2000 Maribor, Slovenija, http://press.um.si, zalozba@um.si / Izdajatelj Co-published by: Univerza v Mariboru, Fakulteta za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo, Smetanova ulica 17, 2000 Maribor, Slovenija, http://fgpa.um.si, fgpa@um.si / Izdaja Edition: Prva izdaja / Vrsta publikacije Publication type: E-knjiga / Dostopno na Available at: http://press.um.si/index.php/ump/catalog/book/432 © Univerza v Mariboru, Univerzitetna založba University of Maribor Press / Tekst Text: © Avtorji, 2019 / To delo je objavljeno pod licenco Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Deljenje pod enakimi pogoji 4.0 Mednarodna. This work is licensed under the Creative Commons Attribution-NonCommercial4.0 International License. To view a copy of this license, visit http:// creativecommons.or/licenses/by-nc/4.0/. CIP - Kataložni zapis o publikaciji Univerzitetna knjižnica Maribor 72(497.4Maribor)(0.034.2) STUDIO III 2018-2019 [Elektronski vir] : Medicopark Maribor - študentski projekti študijskega programa Arhitektura prve stopnje / urednika Andrej Černigoj, Tomaž Ebenšpanger ; [avtorji študenti Zeynep Asiltekin ... et al.]. - 1. izd. - El. knjiga. - Maribor : Univerzitetna založba Univerze, 2019 Način dostopa (URL): http://press.um.si/index.php/ump/catalog/book/432 ISBN 978-961-286-296-1 (pdf) doi: 10.18690/978-961-286-296-1 1. Asiltekin, Zeynep 2. Černigoj, Andrej, 1949- COBISS.SI-ID 97184513 ISBN: 978-961-286-296-1 (PDF), 978-961-286-297-8 (Mehka vezava) / DOI: https://doi.org/10.18690/978-961-286-296-1 / Cena Price: Brezplačni izvod / Odgovorna oseba založnika For publisher: prof. dr. Zdravko Kačič, rektor Univerze v Mariboru