Iihftj* rnk dan (UU ta iMuad dallj ex Citosf«, ItllooU. By ordor «f tka Pytd—t, A. S Hui U»»m». P..«tm«*t»i <.•■«•!«1 for —H'rf al »p*ciat rato of ,.o.t.,c pruT^f^r tj aootloa 1103. Act of Pat. Francozi se pet milj važni vzroki govore stric sam je trdo previsoka de ocenitev ameriška pouska ar proti sprejemanju prostovoljec ZA VOJNO VAŽNE INDUSTRIJE POTREBUJEJO DELAVCE. prijel profitarje. KOMISIJA JE PRONAlLA 28,-000 DEPEKUVNIH DEŽNIH PLAŠČEV. Delavci so v vojni industriji ravnotako potrebni kot v zakopih. Washington, D. 0. — Da sta vojni tajnik baker in mornariški tajnik Daniels izdala odredbe, nepričakovano in nenadoma, ki prepovedujejo novačenje prostovoljcev za armado in mornarico, so povzročili tehtni vzroki. Komaj so prišli glaaovi v javnost, da vlada predloži novo naborno predlogo, ki znižuje in povišuje sedanjo naborno starost, so prostovoljci pričeli pri-hajuti v tako velikem kštevilu na naborne postaje, da se je bilo bati desorganizacije v industriji. Na stotine in stotine delavcev, ki so bili pravi umetniki v svojem rokodelstvu, so pričeli puščati delo in se priglašati kot prostovoljci. Delavci ae niso ozirali na to, ee so v industriji potrebni, ali če imajo svojce, za katere morajo skrbeti. Puatili so delo in sc priglasili na bližnji naborni postaji kot prostovoljci. Z vsakim dnem postaja naloga za opremeki in oskrbniški department večja, Iti bnata * skrbeti za opremo in prehranitev armade. Cimvečja postaja armada, toliko večje so potrebe. Valed te-«n so mnogi delavci liolj koristni doma v industriji, kot če vstopijo v armado. Industrija jih potrebuje, da izdelujejo opremo in ' nuk o vrstne potrebščine za armado. Armadni nakupovalni depart meut je imel v zadnjih šestih mesecih precej dela, da je opremil en miijon mož na Francoskem. Potrebščinska divizija je prevzela to nalogo v januarju in jo tudi izvršila. Če pa odidejo delavci h najbolj važnih industrij v ar niado, tedaj bo ta naloga mnogo težja, ker bodo v delrvskih vrstah nastale vrzeli, ki jih ne bo tako lahko »popolniti, ker so se pojavile nepričakovano. SPREMEMBE V NABORNI PRBDLOOI. Voč posameznih oseb in korpora-oij je obtoženih. MUČNIH ŽELEZNIC. POVIŠUJE PROFIT DELNIČARJEM ZA $478,004 NA „ LETO. Ooenitev jo isvršil odbor mdao-ro val nih inženirjev.1 Waahington, D. 0. — Senatni odaek za vojaške zadeve je sprejel soglasno dodatni predlog k naborni predlogi, ki preprečuje stsvke. V senatu bo najbrž ta predlog sprejet z majhno opozicijo, v zbornici bo pa proti njemu vatala velika opozicija. Neki drugi dodatni predlog, ki gt je sprejel odaek, garantira vsem mladeničem nadaljevanje študij, ki ao morali prenehati t at udi jami, ker so bili pozvani * armado. Tretji dodatni predlog se gla ai, da lahko vsi prostovoljci ali nanovačeni vojaki ne glede na ataroat postanejo oficirji. Četrti dodatni predlog pravi, da ae ne ame d »okvalificirat i nobene žene vojaka ali pomorščaka ker je omožena, če vpraša za de lo. _____ JEKLARSKI DELAVCI DOBE POVIŠANO MEZDO Wheeling, W Va. — I H Kcott, predaednik Wheeling Htee and Iron kompanije, naznanja da družba IzdHuje mezdno lesi \ico, ki poviša mezdo za deaet od stoikov. Povišanje atopi v velja vo dne 15. avgusta Prteadctih okoli 2,500 delaveev. New Vork, N. V Vladni in-šjektorji, ki preiskujejo dežr.e plašče, ao našli nad 28,000 defek-tivnih dežnih plaščev, ki bi po pogodbi med vlado in dobavate-Iji morali držati vodo. Preiskava se vrši v broo'klynskih skadiščih. Francoski uradniki naznanjajo, da je bilo pregledanih že nad 55,-000 dežnih plj^čev, odkqr je bilo cstavljeno odpošiljanje v Francijo, ker se je general Pfershing pritožil, da so dežni plašči defek-tivni. Skoraj polovico teh plaščev je bila odklonjena in okoli 19,00 dežnih plaščev v tem pristanu se ni progledauih. Detajle o preiskavi sta obelodanila neka avtoriteta v oskrbni-škem depart mentu in Houston Thompson, namestnik zveznega državnega pravdnika, ki vodi preiskavo o korupciji, ki se je vgne-zdila pri dobavi dežnih plaščev. Preiskava je povzročila, da je obtoženih že več oseb in korporacij. Med obtoženimi je tudi Aubrev Vsughan, kapitan v oskrbniškem depart mentu. Zvesni uradniki pravijo, da so preisksli dežne plašče sedemnajstih tvrdk. Med temi tvrdkami je bilo le šest tvrdk, ki so imele včč dobrih plafičev, kot jih je bilo odklonjenih. Tvrdke so sledeče: 11. E. Lazarus Coinpany, Man-ehester Kaincoat Convpa«y, Les-ser and &o*nge, Yorkshire Ma-nufacturing Oompany, Pines Rubber Company in Louia J. Fried. Več kot petdeset odstokov slabih plaščev so imele sledeče tvrdke: O. Kneyon Company, Rubber Carments Specialty Company, Automobile Kaincoat Convpany, ln-terboro Kaincoat Company, Plot-tel Kaincoat Coni)pany, Hamiuer & Rosenthal (trije slabi plašči na Atiri plašče) R Levinsky k Bons, in Netvark Rubber Company. Vse tvrdke, izvzemši Newark Rubber kompanije, imajo svoje tovarne v New Yorku. Pc izjavi inšpektorjev so dežni plašči puščali vodo večinoma pri robovih. Obtoženi so tudi mnogi tovarniški uslužbenci, da ao za rotniškem potom goljufali vlado. Tovarnarji ao še posebej obtoženi, « a so podkupovsli vladne uradni ke. V»e civilne osebe, ki so v zve/i „ temi sleperijami, pridejo pred zvezno porotno sodišče, vojski ps najbrž pred vojno sodišče. Do " dsj je veleporota že obtožile nad dvajset oaeb. Prizanesli ne bod« nikomur, ds ai bodo profita leč-ni ljudje zapomnili, da ni psmet-IIOt t, kdo skuša oslepariti Stric Sama. Ohioago, 111. — Ko so nc občin- * ski avetovalci pripravljali, dn ob delajo predlogo za združitev ulič nih in naduličnih železni* tnko. da lahko prihodnji dan yls-itjej< o nji, ao odkrili, da so t tajnimi proračuni ocenili vreinoat za sedem in tri četrtinke mijjonn dolarjev višje, kot so givorila fak-ta, da dobe delničarji vi»ji pro-fit. Dokument, ki je bi! predložen mostnemu kontrolorju, pokazuje, da je odbor nadzorovalulh inženirjev ocenil vrednost nllčnih že-lezi lic za $7,725,885 višje, kot jo je ocenila komisija za ulične in poduliČne železnice, ki je ocenila vrednost le na $ 147,475,000. Odbor je napravil povišano oce nitev na tajni seji, ne du bi 9 tem obvestil občinske svetovalce. Ho tej ocenitvi znaša vrednost uličnih in naduličnih železnic $227, 840,313 mesto $220,114,428. Tt sprememba pomeni $478, 904 /eč profita za delničarje na leto. Povišana ocenitev uličnih še letnic je zavita v misterij. Urad niki, ki itn a jo sveže z odbetun uadzorovaloih inženirjev, niso hoteli odkriti niti glavnih postavk, na podlagi katerih ao pre naoženje ulične železnice oceni' višje za več kot sedem mlljonov dolarjev. Nobena ulična kompanija nI po 30. juniju 1910 izdala za en cent zadolžnie, da z njiiu' zboljšu op rečno uličnih železnic. V pisarniških proator i h odbora ao priznali ,da je število voz v primeri a podaljšanimi progami v devetnajstih mesecih do 31. janu arja 1918 pod normalo in to je povzročilo višjo ocenitev za $7,-725,885. / Mr. Weston, inženir v odboru, ki je razlagal povišano ocenitev, pravi, da odbor Ae ni izdal poročila sa leto 191« in nemogoče je objaviti pootavk, ki krijejo $7,-725,885, dokler ne bo izdelano in priobčeno poročilo za leto 1917. To ae -menda ne zgodi do leta 1920. Med občinskimi svetovalci Ja /navetiln luč in spoznali ao, ds je teh $7,725,885 le začetek poviša ne ocenitve in da bodo ocen je vali vrednost premoženja od leta dol leta višje in do leta 1920, če bo sprejeta nova meatna odredba. Vsakemu je jaan >, da je takn ocenitev premoženja krivična. Ce mada v franciji formirana. ^KlANI STOJE NA DE8-M KRILU DO ŠVICE. ilgost fronte ni natančno osna 6ana. Noyona. AMERIČANI ZDROBILI I NEMŠKE PROTINAPADE. Zajeli si večls Stavilo Himen Ii deset trikih topov* ashington, d. C. — OfleljeU poročilo generula Pershingn poveduje, ds se je orgauisirs-in formirala prva ameriška |ska armada. To pomeni, da so rlčani definltlvuo prevzeli določeno ohrumhno črto na zapadni fronti. lokacija obrambne Črte je oz-načenu v izjavi z lieaedami "južno od Marne." To mogoče pomeni del velike obrambne črte od Ht. Miltiela do švicarske meje, kjer so v zadnjih mescih stale 1 me ris k c čete v presledkih. Dolgost fronte ui natančno na< /.usnjena, ravno tako ni povedan i natančna moč armade. Toda p«1 znamenjih aodljo, da je tam pet srmadnih zborov, ki Štejejo okoli 3,250,000 mož. H tem,da so Američani prevze-ln»brambno črto, je storjen defi-niflven zadetek za rasdelitev fronte.* Britje so na leveiu krilu, katerih pomagajo Belgijci. Njih krilo »e«* na severju do Severnega Či^te ^tske armade"* prvo cosko armado v PMurdiji, kjer se aedaj vrši ofenziva zaveznikov. Francoake armade atoje najbr*. med združevalno točko z brltako armado in levim krilom Američa nov pod Verdimom. Prvš amerišks armada ato jI zdaj najbrž južno do Švicarske meje in imu za pomoč take frnn cosko čete, kot jih zaide vajo po trebe. Ameriški poveljnik bo od alej vodil vae operacijo na tej fronti. V akcijah Ima toliko pro stostl kot brltaki ge ieraJ llalg ali pa francoakl general Petaiu Tam, kjer ac nahaja ameriška armada, vodi logično pot v Ber lin. Prek te črte «0 udarili Fran roži v letu 1914, proden ao Nem ci z upadom akozl Belgijo loka llzirall vojno na aeverno Franci Jo. _ združitev telefonskih kompanij Indianapolis, Ind. — Združitev telefonskih drulb v Indlsnspoll-su iu v drugih mestih Indlsiie ae kmslu Izvrši. Kompsuljs zs jsv-ne potrelie f.aznsnjs, ds akli^e konferenco telefonskih Interesen-Ind lani, kl ac bo pef-als Danea lepo vreme, lshki jngo-i/nodni vetrovi Holnčni vzhod ob 5.57 a. m.; DRAOULJI SO IU. Fort Worth. Tte. - U^ Oordon Thonie, poveljnik letel-akegs škvsdrona, je nsznsnd p<»-licijl, ds je neznsn tat ukrs.lH njegovi ženi dragulje ki vredni $12,000. Thome pMdvs s avojo ženo v hotelu. RAČUNOVODJA SB JI FOSLO VIL. Dan ver, Oolo. — Advokat Fm ter Cllne je naročil pol« pogleda, kje ^ n.h.ja 22-l'tn. Donald O. Deeker knj.gorod). Union Htoekjard kompanije ^ » je poslovil od kompsnije brez nloveM Njegove knjljvi.^«^- jo, da mu manjka tfJOO tov v ltullani, Hi *•• "" prt-«- * p1 ----------- , odnravo dvojnega telefonskega ai žele delničarji v r anici povišati j k| . nvedtn v ntkaterih vrednmt premoženjn ulične lilez^ niee, morajo predvsem založit., ' , ^Ivzels akcijo p.) potrebni kapital za nakup novi! , J Mlarji Burleao- voz hi poprsvils . ' d#. , oj in uiigl^ke čete su osvojile ne-kuj puatojauk vshodno o<| Metere-na. Parki, J4. avg. Francoski voj-ui atan javlja o vroči topniški bitki, ki je divjala vuu zadnjo noč med rekamu A vre in Olae nu pi-tardaki fronti. Ob reki Vesli, kjer se bore. Američani, au ae izjalovili vsi sovrašni protlpada.i V Sampa-niji ao Francozi vjell nekaj mnŠ pri avojih uspešnih vpadih v nem ike Črte. Včeraj popoldne ao francoske čete ponovile ofensivo na 25 milj dolgi ^rtl ob reki Olae tu okupirale dolgo vrsto hribov naokrog La aignlja. Tl hribi tvorijn ključ do Noyoua, druge nemške baze v Pl kaidlji, kl ae nahaja še pet milj od novih francoskih postojank, ncozi mo še jmstsvili tUpove us ^TObe In V^mi j, .....I njihovim ognjem. Velike čete sovražnike ac« umičejo v suierl proti llainu in l^e Feru. Okupacija omenjenih hribov Je največja zavezniška pridobitev v zadnjih štiriindvajsetih urah. Po zadnjih vesteh an francoake čete še eno miljo oddaljene od Lnslg-ulja; prodrle so poldrugo miljo daleč iu osvojile Plesalci- des Koye ln Belval. Sovražnik Je pozno v noč vrgel v ta okoliš večje Število rezerv, kl so Izvršile več fuiijoz-nih protinapadov na izgubljene hribe, toda vai protlnapsdl ao bili zaman. V okolišu Iioya zapsdno od Noy-nun niso nič manj ljuti boji za po aeat te strstegične postojanke, ki je po sadnjih poročilih Še vedno v roksh Nemcev. Frsnoosi Imajo Koye pod svojim topnlškom ognjem mi dveh atranl. Teats, kl vo-di Iz (lisulneas akozl Roye v Pe-ronne, je iwli poaj potrpe, kar kiua> miri leo ustreljen, KABINET POVZEL KORAKE PROTI NEMŠKIM KOR ZARJEM Washington, D. C. — Samop» aebi se razume, da ao ns daij trajajoči kabinetni aejl razprsvlja H o napadih nemških potapljač na trgovake Isdje, avetilnike in libiškf Isdje ob ameriškem obref. Ju. Mornariški tajnik Daniela imv (ra poročilo o plinikem aspa^iu n. Wilmingion, N C., za pravilno. kot ga je podal poveljnik ob režne straže, daairavno ao ga ne- ona. _____Wyo, — Vloga ml- riba je postsla usoilna JUn • nahaja v kritičnem p«dožaJu. Morilca ao prijeli ns meatu in gs odgnsli v okrajno ječo. Ol to-■ vrste In po- lu pridejo "boijl fesi". "Pojasnila" vojaških kritikov ao v v wb hI u čajih selo Šopavi. Ta Ito 11. pr. piše Stotnik A rdeti ne v berlinskim "Tageblsttu, «1« )i porss prišel deloma vsled tngliŠ-kili "tenkov", kl so res Isnrnidlll nemške čete. Ardenne ps ne more razumeti, ksku je muglo biti Istie-nudeno visoki poveljuištvo nemške nnnnde, ko Je vendsr morilo vedeti, da se pripis vi Ja nsptd. (llede okloptilli vosov plšei" Napadi z oklopnlcsml Imajo nektj podlvjnjočcgn In demonskegt v sebi. Angleži rsčunsjn, ds s njimi oplažljo p rs sno verne duše. Ko so naši vojski prišli k sebi, so bili "tenki" že us drugI strani, za njimi ao ae pa valile goate kolone sovražne pehote, NsŠe Čete so torej prišle med dvs ognja in na ti na čin je lahko rszumetl, zakaj smo izgubili toliko uioštvs v v Jetnikih In toliko topov." Vesti o pomorski bitki. London, 14 avg. Is Kodanja poročajo, ds Je hllo v pondeljek zjutrsj alllatl močno grmenje to-pov n bližini Hkagerrsks (med Danski lil Norvežko). Htreljtiije Je trsjalo dve uri. Posueje je bilo videti veliko Atevilo bojnih ladij dslje proti Jugu, Topovi ns Isdjsh ao bili v akciji. Auglešks admiraiitils ul do di-uea Ae tilčessr poročala o kaki nit' kl na morju. Angleška bomba aadila nad voj-vodsko palačo v Nemčiji fcenevs, 14 svg — Hem je pri-šla veat, ds Je pri nedsvnem srsč-nem nspsdu angleških letalcev na Karlsruhe psdla ens bombs ns desno krilo pslače nsilvojvodinje Zofije. Bombs Je ranila več go-atov, kl ao Idil ua oblaku v pili- kmmMkš 6tie atrls nemške proti frnrtl v 4 "Ml: . k.i «Mllh pri rM ^^Sar............... krilu zsvezniške fronti v l»lkardl.| Milrrf.. _ jI, ao u tl ifiy|L w PROSVETA GLASILO SLOVENSKE. HAJtOPNE FOOTOftME JEPHOTE LASTNINA SLOVENSKE MAIOPKI PODPORNE JEDNOTE bo stita in unifaia njih »ijltariatična mašina in Je njim odvzeta vm oblast in moč. Dokler bodo avtakratje centralnih sil imeli le košček oblasti in ugodnost, da si zgrade novo militaristično mašino, ni ves svet varen pred njimi. In tako ae mora ta vojna izvojevati do konca. Tolo-ajaki čini nemških korzarjev ob ameriški obali zahtevajo neizprosen boj do konca in ne glede na to, kako številne bodo žrtve. Tu ne more biti nobenega omahovanja, ampak vojna se mora nadaljevati naprej, dokler ne bodo premagani zlo-šinci z zlatimi kronami na glavi in pozlačenimi fraki v Berlinu in na Dunaju. Državni sMiiattML1 NEMŠKI KORZARJI V PRAVI LUČI Odkar so pričele nemške potapljače napadati neobo-rožene trgovske ladje tokraj oceana, so zvršile zločine, ki bi celo nekdanjim morskim roparjem pognale rdečico v obraz. Modemi nemški piratje so streljali na neoborožene trgovske ladje s topovi, ne da bi preje posvarili kapitana, da ustavi ladjo. Mornarje in pasažirje s potopljenih parnikov.in ladij so spodili v majhne čolne več sto milj proč od obrežja, da so bili v nevarnosti, da jih pogoltne ocean. Napadli in potopili so ribiške ladje in oropali siromašne ribiče njih zaslužka. Potopili so svetilniško ladjo na Diamond Shoalsu pred nevarnim rtom Hatterasom, ki je služila mornarjem vseh narodov v viharju in temnih nočeh za kažipot Spustili so oljni val pred svetilnikom na otoku Smith, da plava v kanal do Wilraingtona, N. C., in razvije strupene pline, da tako pomore civilno prebivalstvo. To so zločini, ki so jih izvršili nemški moderni korzarji na povelje nemškega kajzerja, nemških militaristov in pruskih junkerjev v par mesecih tokraj oceana. Preden je izbruhnila sedanja svetovna vojna, so obstale mednarodne pogodbe, v katerih je bilo natančno zapisano, kako je postopsti bojni ladji ladji, če sreča sovražno trgovsko ladjo na morju. Po teh pogodbah so nemške potapljače izvršile vselej navaden tolovajski čin, če so tor-pedirale ladjo ali nanjo streljale i i topov, če niso kapitana posvarile« da naj ladjo vstavi. Napadi na ribiške ladje" in hvetilniške ladje so tudi povsem nekaj novega, korzar-skega. Največja infamija je pa plinski napad na mesto Wil-mington, čeprav je ponesrečil in ni dosegel uspeha, ki so ga želeli doseči nemški piratje. Pomoriti so hoteli civilno prebivalstvo, otroke, žene, mladeniče in starčke, ki niso bojevniki in so daleč od bojišča. Tak sklep se more roditi le v pravih satanovih možganih, v človeku, ki je izgubil spoštovanje do samega sebe kot človeka in ki hoče za vsako ceno vladati svetu. * Tak človek je nemški kajzer, taki ljudje so nemški mi« litaristi in pruski junkerji. Nemški pomorščaki, ki slepo izvršujejo povelja svojih gospodarjev, pa niso nič boljši ljudje. Ce bi bili nemški pomorščaki kaj prida, bi se vprli tvojim oficirjem, kadar jim ukažejo izvršiti zločinska dejanja. Vse besede o tisti železni disciplini, ki je baje uve dena v nemški monarnici in armadi, so prazne govprance. Pomorščaka ali vojaka veže disciplina, jlokler izvršuje dejanja, ki soglašajo z mednarodnimi predpisi o bojevanju. Nihče pa ne more siliti pomorščaka, da izvršuje navadne zločine. In pomorščak, ki poniža samega sebe tako daleč, da slepo izvršuje korzarska povelja, ni več pomorščak, ampak je postal navaden morski razbojnik. Pomorščaki, kl so na nemških potapljačah, niso nič drugega kot navadni morski razbojniki, s katerimi so civilizirani narodi v prešnjih časih, dokler so širili strah in grozo na morju, napravili naglo sodbo, kedar so jim prišli v jiest. Obesili so jih na jambore. Kajzerjevo brezobzirno bojevanje s potapljačami tudi nima drugega namena, kakor širiti strah in grozo med Američani. Ostrašiti hoče civilno prebivalstvo, da bi povzdignilo glas za mir, kadar pride nova mirovna ofenziva ha povelje iz Berlina. Posebno poizkušen napad s strupenimi plini na mesto Wilmington nosi očitno znamenje vpraie, kje gi dobt. Ravno v tem atrašila. Kajzer, nemški militarikti in pruski junkerji ho- velikem potopu po dobičku po če jo s takimi napadi demonstrirati ameriškemu ljudstvu, , . (Konec.) Centraliziran je mesarske industrije v takem obeegu, kot je v A-merilci, je brez ugovora delo, ki je vzelo precej čase, predno se je Izvršilo.' Take* centrelizecija l»i lahko služile V prvi vrsti Ijajetvu bi dele vet vu, zaposljenemu v tej Industriji, če ne bi bile organizirano ze privetni profit. Mizerno življenje čikaškega delevstve "Baok of the /ar*" je bilo splošno znano ne aamo v Chicagi,-nego tudi v drugih krajih. To deUvstvo je bilo itajveč iz Rusije, vpoeljeno v čikaških klavnicah, iz katerih je meearski sindikat črpal milijone doiavjev dobička, ki se je večal leto za letom. Podjetje ee je širilo m neodvisne firme eo valed nezmožnosti, konkurirati s strustom, propadale. Tako se je trpet polagoma jznebil vsake večje konkurence v Združenih državah. Glava mesarskega truata je Ogden Armour. Armour and Co. je vredna več ato milijonov dolarjev. Za njo pride Swift Oo., ki je pred dobrim tednom oglašala'po ameriškem čaeopiaju, da so očitanja o velikih dobičkih mesarske industrije neumestna. Oglasi eo bili zelo zaviti, seveda z namenom, da bi se mesarske kralje prikazalo za nekake muče-nlke^katere ameriška vlada po nedolžnem preganja in jim očita nadgrofltarstvo. Dobiček Swift Co., kot ga izkazujejo njihove knjige, je znešel leta 1917 $44,-650,000. Od te avote je družba izplačala $10,000,000 delničarjem, okoli $8,500,000 dohodninskega in korporacijakega davka, in' o-stalih $25,000,000 so pa po taja-vi družbenih uradnikov porabili za razne poprave, izboljšanje in povečanje podjetja. Tu je torej omenjen dobiček samo Swift Co., kakor ga izkazujejo knjige. Družbaf računa za dobiček le, kar so izplačali dividend, drugo pa gre med izdatke; pri tem drutba prav nič ne račune, da se je $25,-000,000 pp rabil o za povečanje in izboljšanje njenega podjftja, kar zopet pomeni, da je poskočila vrednost delnic, kar je navsezadnje tudi profit. Vlada je prevzela kotnrolo nad ameriškim železniškim sistemom zato, da ga izpopolni, da bo odgovarjal sedanjim vojnim razmeram. Železniški sistem je postajal bolj ln bolj dborganiziran, zato je morala vlada zavzeti energične korake. Tega ae ne more reči o mesarski industriji, kajti ta, je perfektno organisirana, toda pri nji so druge tefave. Prva jq o-gromen profit, katerega črpa mesarski trust is vojne situacije, kejU on zalaga z mesom Ameriko, zaveznike in tudi nevtralne države. Meso pošilje ls Zedlnjenih držav, Argentlnlje, Brazilije ln drugih manjših republik južne Amerike. Swlftovo mesarsko podjetje v Argentiniji j« kapitali-zireno s $£>,000,000. Pet ameriških tgrsarsklh drušb kontrolira polovico mesnega izvoze Iz Argentinije, Drezilije irt Uruguayja. Svoja podjetja imajo posamezno in skupno tudi v Kanadi, Avstraliji, kekor tudi po-druinice v Veliki Britenijl, Pran-ciji, Italiji ne Denskem, v Pop-guayju in tpdl v Nemčiji. To je vellkenaka koncentracija, inter-nacloenelna po evojem značaju, kl neee milijone dobičke. Truat je orgeniziren ze dobiček In ne vaek i priliki, da pokažejo s tem neomejen patrijotizem. Toda, ko ee je šlo ze povišanje plače in skrajšanje delovnih ur, je ta petri jotizem Izginil in bržkotne bi stalo delavetvo velike in težke hoje, predno bi dosegli svoje zahteve, de ni prišla na pomoč delavstvu vlada aama potom posredovalen določila izboljšanja za delavstvo. Grajanje mesarskega sindikata valed profitolovstva je neumestno, kajti ko bi ne bilo profita, bi danes ne imeli mesarske industrije koncentrirane in izpopolnjene tako, kekor je. Toda ljudstvo se lz teke organizacije lahko marsikaj nauči. Izprevidelo bi lahko, da to ogromno delo ni produkt petih mesarskih kraljev, nego stotieoče delavcev, ki so ga pomagali zgraditi do te višine— ne v korist sebi, nego petim ameriškim finančnikom. Sevede he smemo reči, da so pri organiziranju meearske veleinduetrlje nje nI peteri laotniki brez vsakih zaslug. Napeli so vse sile, da so u ničili neodvisna mesarska podjetja, da so upeljali najmodernejši način klanja živine, moderne hladilne shrambe itd. Vendar je vae to napravilo delavstvo. Kako gromne koristi bi imelo ljudstvo-od takih podjetij, če bi se uprav ljele v korist vsega ljudstva, ne pa aamo peterih ljudi. Toda gro-t& pri vsem tem za ljudstvo je da hi podržavljenje mesarske industrije pomenilo velikanski korak k "državnemu socijaliz mu". Soeijalizem pa je beseda pri kateri se je treba prekrižat kadar jo slišite. Ameriški kapita listični listi vedo to, pa straši jp ljudstvo z državnim socijaliz-mom, kot bi že sama beseda "so eijalizem" pomenila za ljudstvo nekaj groznega, nekaj, kar prine se nesrečo ljudstvu. Nesreča za ljudstvo pa obstoji res v tem, da jih je še stotisoče, ki smatrajo vse za čisto resnico, kar jim na-tvezijo listi, ki so glasila finančnih kraljev. Zato pa ima ameriška vlada težave, ker ima pri namerah, kadar se gre za dobiti kontrolo nad takimi podjetji, veliko nasprotnikov med ljudstvom samim, ker je to ljudstvo mnenja, da so v nevarnosti njegovi Interesi. Ameriški soeijallsti ao i-meli takoj od začetka te vojne krasne prilike voditi propagando* za podržavljanje industrije, meato, da sp le kričali proti vojni, kot da se jo da s kričanjem ustaviti. Vendar je pa v ameriški socialistični stranki mnogo ljudi, bržkotne velike večine, ki se zaveda zgrešene taktike strankine politike v tej vojni, pa zahteva dan ze dnem revizijo strankinega stališče s ozirom na etlouiško resolucijo. V časih, kskoršni so sedej, je treba računati z razmerami, kakoršne eo in pridobiti za ljudstvo toliko, kolikor se sploh de. S kričanjem proti vojni se pa pomaga kajzerjevi militaristični mašini toliko časa, dokler nc bo ljudstvo v Nemčiji pokazalo resne volje demokratizirati nemški državni red v smislu demokreci- ■ i. ■ stauje aanje strojarskih delavcev. Samo delavstvo obojega spo-la, zepoeljeno v steojeraki'industriji, ee lehko udeleži tege zboro-vanje, ki bo mogoče zadnje pred pričetkom pogajanj z družbami glede naših zahtev. Delavci in delavke, ako še niste pristopile k uniji, pristopite taco j; če pa ne vidite potrebe pri-etopiti v unijo ,tedaj pridite na sejo, kajti etelo va« ne bo nič, iač pa vam lahko mnogo koristi, fožje in žene, ki ste zaposljem v trojarnah, pridite na to sejo vsi do zadnjega. Tlačeni emo bili dovplj času in ;ie že Čas zavesti ae, da emo tudi mi ljudje. Tudi mi imamo pravi eo do dostojnega Življenja, kakor tisti, re danes i (3.50 na dan zadostuje ga živi jen ake potrebščine družine, ki šteje 4 do 7 glav? In polovica delavatva v tej naselbini ne prejema niti te plaže. Družne eo se poslužile že vseh sredstev, da bi že v kali zatrle našo organizacijo. Najprvo ž* pričele z grožnjami. £Jamen se jim ui posrečil. Pričele so s taktiko razširjan jp laži o nelojalnosti de-avetva. Bogate lastnike tovarn bi bilo umestno vprašati, kdo jc perentuelno kupil več obveznic svobode, oni ali delavstvo, kedo več vojnovarčevalnih znamk. Pfle pričan sem, Če bi Izračunali do hodke delavcev ln lastnikov tovarn, bi iz njih videli, da ao po odstotkih delavci daleč naprej s per centuelno svoto kupljenih bondov svobode in vojnovarčevalnih znamk. Šli so celo tako daleč, da so nekaj delavcev zaprli. Potem $10.00. Družba S. N. Doma povoljj uo napreduje. Dramatično društvo Soča se j, pričelo pripravljati za ziui^o * zono. ; ,, Pričakujemo, da nas k malt rezveeele s kako fino predstav. Tu vleda veliko ■zanimanje u gibanje "Slovenskega republičan-skega združenja". Rojaki razume-jo položaj in radi priepevajn ? ko-rist te organizacije. Na zadnji redni aeji smo i/vot li delegatom za konvencijo SKZ. od tukajšnje lokalne organizacije brata Frank Jakšeta in Justin Zajce. Redne mesečne seje lokalne ni. . 4 m.A bganizaeije SKZf se vrše vsako h trt0 >°;v me8C(u 4 p^i-' * trdit/> daplača$.ido dne y s N Domu V nedeljo 1. septembra 'jch» imeli v prostorih S. K. I), razne teftme v korist S. R. Z. Kegljitfe j io Igralo glavno vlogo, zato naj kegljavei ne zamude te prilik*. 0 Na Delavaki dan 2. septen.br* priredi društvo "Triglav", st. 2, SNPJ., veliko veselico v S. N. D. Društvo bo namreč ta dan obhajalo slavnost petnajstletnice. Po. vabilo je vsa bratska sosedna dni-i it ve na sodelovanje pri paradi po mestu. Do seda j no se temu poziva odzvala sledeča društva: Sokol,it. 98, SNPJ.-, Od Boja do Zmage, it. 22, SDPZ. in samostojno društvo I" Edinost". Trobila in zagovorniki S. N. Z. veduo povdarjajo, kako jim je ljuba odkritosrčnost. Ali je to rent Well, ljudje imajo svoje skušnje, pa trdijo nasprotno. Tajnik društva "Danica", štev. 124, J8KJ., je pofital newyorškemu slovenskemu dnevniku poročilo o delovanju društva, kot glasilu njihove oragnizaeije. Med drugim je tudi omenil, da je društvo kupilo za $25 vojnovarčevalnih znamk in s tem po svojih močeh pomagalo meso ksj gs čaka, če ne pride mir. Avtokratična banda v Ber- «d truete po visokih cenah. Ame-linu grozi, da bo zastrupila civilno" ljudstvo v obrežnih mestih. To je zadnji izrodek hudičevih možganov. Avtokratični gospodje v Berlinu, naj bodo uverjeni, du taka strašila vzbujajo vprav nasprotne misli v Američanih, kot jih pričakujejo v Berlinu. Taki hudodelski čini prepričajo najhitreje Američane da se z avtokrati v, { „ v,Ukl rijo(J, kl „ Berlinu tn na Dunaju ne more govoriti p miru. dokler noiodevejo v ameriiko sestavo ob riške vojne uprava je truat u le večkrat očitala, da je pošiljal v naročilih se ermedo izprijeno ineeo. Truat je take obdolšitve rani kal. toda fakt je eetal, da je prišlo v taborišča tone izprijeno-ge meaa ln masti. Ameriški vele- Dolžnost demokratičnega ljudstva v Ameriki je, da stoji na atrani vladi v njenih prisadeva-njih braniti ljudske pravice in jih raalirjati na račun kapitalističnih carjev. Vsaka male pridobitev nas privede korak bližje nešemu cilju. Sfcebojgan, Wis. — Lokelns u nlje strojerekih delsveev. Štev 77, kl spede v področje "Ameri-ike delevske federacije" (A. F of L.), sklicuje za nedeljo IS. avguata ob 2. popoldne mino sojo v Delavako dvorano, vogal S. ce-ete in Newyorške ulice (dvorana je nad Thomaeovo lekarno). Na tem zborovanju Imdo nest .f.ill slovenski in kngleškl govorniki o Kdor ke ni delničar, naj nc odla-vaftnoetl te orgeniseelje se tabolj-ila, nego kupi vsaj eno delui*o za pa sd pričele s pomočjo svojih a-gentov, med kateri™' tudi par neznačajnih slovenskih kreat&r, razširjati grožnjo, da bodo zaprti vsi tisti, ki ne bodo odstopili od unije. No, delavstvo se ni da\o vjeti v nastavljeno past, kajti* o no ve, da se ni v nobenem oziru pregrešilo proti zakonom te republike. Delavstvo je bilo tudi raveeti, da ni nameravalo ničesar, kar bi bilo v nesoglasju s sedanjo politiko vlade Zedlnjenih držav Ker niso uspeli, so -vse izpustili na proeto. Zadnje sredstvo, kate-ga so se poelužili, ;'e odpuščanje delavcev iz službe, kljub temu, da so bili proti takemu početju t>o zvarjeni od strani oblgsti. Upa mo, tla bodo v kratkem uprevi deli, Ja niso oprevičeni odpuščat i delavcev aamo zato, ker so člani unije. , - Kljub vsem Šikanam unij/i ved no bolj napreduje. Rojaki, lo ta ko naprej na polju strokovne de lavske zavesti, pa četudi tovarnar jeni in njihovim agentom popoka jo ŽolcL Celo naš Tone se jezi čez unijo in pravi, da nimamo pravice do organizacije. Tone, ali ti ni prav nič znano stališče vlade in delavskega vojnega odbora, ki je izjavil: De lovstvo ima popolno pravico do organizacije v strokovnih unijah in do kolektivnega pogajanja po od unij izvoljenih zastopnikih za njihove interese. Teh pravic naj delodajalci ne ovirajo ali prikraj šujejo na noben način. ("'e delodajalci nimajo pravice ovirati delavstva pri organiziranju svojih moči za izboljšanje svojega stanja, jo ima toliko manj kakšen Starieh. Naredba vojnega odbora je tudi, da se mora ženskim .delavkam, ki so zaposljene pri delih, katere so preje opravljali molki, plačati isto plačo, ki so jo dobivali prejšnji delavci. Nadalje, da ae ne sme vpouliti ženskih pri delih, ki zma gujejo njihove fizično moči. Dosedaj sc naši delodajalci še niso pričeli ravnati po teh na vodi lih. Skrbeli pa bomo, da bodo veljali zakoni tudi zanje, pa če sc Starichi postavijo na glavo. Nale geslo je: Vaakemu svoje! Zato bomo ml zahtevali, kar nem gre.| Končno poživljam šc enkrat tukajšnje delavstvo, zaposljeno v atrojarnah, nej ne zamudi zborovanje v nedeljo Tfi. avgusta ob 2. opoldne v delavaki dvnrani. Delavec. La Salle, Dl. — Družba Slovenaki narodni dom priredi zadnji izlet v tem letu v nedeljo, <\ne 18. avguste opoldne na proetore severno ze bolnišnico, kjer amo nevedno prirejeli tudi druge izlete. Vstopnine prnate. Rojekl, podpl rajte domeča podjetja. e Dne 25. avguata se vrli redna seja delničarjev Slov. nar. dima. do izbijanja staromodnih kron, ki ao predstaviteljice avtokracije. Toda list tega ni priobčil. Tajnik omenjenega društva je tijdi poročal, da se društvo popolnoma strinja z idejami in cilji "Slov. republičanakega združenja", kar je uredništvo tudi cenzuriralo iz poročila. Tako je članstvo in društva JSKJ. izročeno t cenzuri svojega gasila. Premogarji uposljeni pri družbi Matthlesscn & Hogeler so se pričeli organizirati. Organizacijsko gibanje je v polnem tiru in se ho završilo s povoljnrm uspehom. Ko je prillo na njihovi seji vpra • sanje: kdor jc za unijo, naj stopi na ;itran, jih je bilo 78. Na biMedes K'or je proti uniji, naj stapi na drugo slran, se je Izreklo p;oti liniji 41 premogarjev, med njimi Ramo edeiT fc.ovenec, tajnik ae« srečnega "K'v društva. Poročevalec j PRETEP V HRVATSKEM SA LUNTJ. Chicago, 111. — V gostilno An-to Piščana na 1907 S. Racine ave, je prišlo osem pijanih Hrvatov, ki m> zahtevali pijačo. Gostilničsr jim ni hotel dati pijače in podH Jih je iz gostilne. Pijanci so hoteli pasti po njem in eden iz med njih je stegnil roke, da ga potegne izza točajske mize! Piščan je t ailobranu segel po samokres in ml del en strel, ki jo zadel John Kolaka v roko. Kmalu js bila policija na licu mesta in je odpeljala Kolaka v bridwllsko bol-Inico. USODA ELEKTElfiAEJA. Roswell, H. M. — S. II. ford, električar pri tukajšnji lo-kelni družbi za plinsko in električno razsvetljavo, je popravljal vodilne lice, ki so trpele škodo, ko je vanje udarila strela. Skala 1 je prerezati vodilno Žico, p« kateri je krožilo 650 voltov električne sile, ne de bi neteknil gu-mljaste rokevioe. Komaj se jc dotaknil vodilne žice, ga ie električni tok ubil. RUDARJA OPEOSOENA VOJAŠKE SLUŽBE Pittsburgh, Pa. — Rudarje Aa-sreln Mermzini iz Brbcetons. P*-in Frank Bildhaner is Optična, Pe., ste bile oproščene voješV« slulbe po lokalnem nabornem <*** I»oru Itev. « ze okraj Alleghenv Odpotovati sta hneia v Tamp Wadaworth, Kpertaneburg. S. C. Rudarje sopet deleta v rudnike poslaništva v Wasl\jngtonu pravi, da j« konzul llaaba, pošten človek in da ni isvršll nič napečne- Slffinska Narodna Oataaevljeaa S. aprila lakorp. IT. fsaija Hhc 190*. v AHL IlUaota. ' OLIVNI BTANi MftT-U 00. LAWNDALB AVE, CMKUOO, tt.l.INOlB. UPBAVN1ODBOBt Prodsodalki Jsks Vogri«, bos MO, U Balla, OL L Podprodaodalki J. Bvatkovil, B. P. D. 4, baa M, Otrard, Kaaa IL Podptodaedalkt Jolof Kabolj, NM Bwiag Avo., Bo. Okleago, UL Tajaik i Joka Vordarber, 1701 Bo. Lavradale Ava^ Cktoago, BL Blagajniki Aston J. Tarbovoa, P. O. Bos 1, GUoto, IU. NEZOODA NA 0B8TNI ŽELEZ NIOI. Youngitown, Ohio.—Na NVilso-novi uliei Je udaril voa ulične železnice v avtoomnikua. Posledici treska je ena oseba ubita in tri ranjene. NADSOBtfi OWf Jala Asakroliš, boa Nl, OaaosSbarg, Pa. PMl Bsigar, ttl-lst Bt., La BaOa, OL B. Taatkor, gl Abaap Ava, BssfcfHif, Wfa. POBOTTTI ODUBBi Aatoa Hrast, Bok 140, Oaaoasbarg, Pa. ■loie Badllak, bos «11, Baniht os, Pa. Badotf Ptotorlok, boi iM, BridgovlUo, Pa. / Jakob MlklavMI, U Boa B, Wttlo«k, Pa. M. Pot rov tek, 14*10 Hala Ava., OoBtatoMŠ, a UBBDN1K PBOBVBTBi JsAe Bsvortalk. W k VBHOVNIEBBAVNIKi P. J. Kara, II. D., 6MI Bt Otair Ave^ Oavalaad, Oble. VBB DENARNIC ZADEVE Ol BTVABI, M aa tlšaja gL apravaaga odbora ia B. Ur P. J. aa) ss pollljajo aa aaaiovi JOHN VBBDBBBAB, 166?—M Bo. Lmlik Ava, Oblaago, IU. PRITOŽBE OI.EDE OENBBALNROA POBLOVAHJA aa paUlJajo aa saslov JOiB AMBBOtlO, bes Ml, aseeaabeig, Va, Pritoftbo prepirljiva vaablaa, U ata jik rašUl prva |a draga Uštassa, as politjsje aa aaaiovi ANTON HRAST, baa 140, Oasosabarg, P* VBI DOPIHI, napravo, Vsaki, aamaaUa ML aa »Piaavsks" sa pošiljaj« sa naslovi UBBDNiiTVO "PBOBVDTB", SlflT—M Ba. Uwaiala Avs., Obtaage, IH VB«, iTPBAVNlftRR BTVABI, aavašataa, oglasi, ia pošiljajo aa aaaiovi (TP«A VNlftTVO "PBOBVBTB", HIMt Bo. Levadalo Ava, Oktaago, DI. V kor»apoadaaal S tajalltvo« B. H. P. J, aredaištvo« la eprnvalltvo* "ProaveU*" as rabita lasa uradnikov, »arvel aaplUto aaalev, M jo M savadaa, ake ftoBte. da bo vsaka atvav bltve rolaaa. NAZNANILO 8L0VENCEM. Kupil aotn gostilno* na 221)4 Blue Islr.nd Ave., In se uljudno priporočam slovenskemu občinstvu, da me posctlju, dajal boni lavratno ln točno postrežbo vsem sa suha In Žejna grla, ter dubro aniodke. Toplo se priporoča v obisk. John Bavino, 3294 Blue Islan t, Avo., Ohioago, IU. ANGLIJA PRIZNALA ČEŠKO StOVAfiKO DRŽAVO. za moje tri prijateljice po iinaulh: Antonija Roth, Mary Parlčnik tn Julija Kos. Prvi dve ata bivali avoječasuo uekjc v Chieagu, 111., zadnja pa nekje v mestu New York, N. V. Cenjena čitatelje pro-slin, če kdo ve za njih naslove, du ml ji)i naznani, za kar bom zelo hvaležna, ako pa same čltajo ta oglas, naj se ml prijavijo na moj naslov: Karolina Stegovop, 4:i »t. Clair Ava., N. K., Clevtland, Ohio. ■rttihh M K THUhb fjut-t >uUuJ« vaš* aošiavss a sotevoi NA PRODAJ FARMA. Proda se BO akrov obsegajoča farma, 24 akrov je izčlščenega, izorano, posejano in drugo je poraščeno z velikim drevje min vse lepo ograjeno. Zemlja leži 4 milje od mesta ln zraven je lepa co sta, obdelanega ja dovolj lesa za hišo In hlav v velikosti 24*«H.» A Muli baron Robert ne jr te dni bolj skrival Kakor drugikrat-ti. Ifodil je vedno zamišljen K Skeuovskiin pn je še prihajal Ks kor prej vsak pred poldan. Tu Je pozdravil mater in hčer, a se ta ko | ropet poslovil, \ i de«', da se vm hladno vedejo proti njemu. \ /lasii pa je pn jezilo, da *c Olga I it K o I,lini in potajujc. Zakaj ve del je dobro, da se ona nalnač delu, kakor dn Iti jo bolela gln\n Vogrin in Kober t ne pa.sploh te dni \ idi la iti*ln Tak.. nI a bili Olga in mati sko ro \edno same heklna jc \ teli dneh marsikatero solzo pretila l*reinis!je\ala je vedno le o \ <• yrino\cm falnatneni hI n 11 j ti o s\o ii nesrečni Ijiiberni, ki je ne do v«.le nikdar /aJelenrga smo it.. Vtposled je pn začel* ubo/i ■ « ' tisliil na »\<'|o ir '.»rej udsla nemili naodi l'o i |,«ls je bn/."nin« Nič je ni več mikalo, in dejala j« vedno proti materi: "Storite z menoj, jee poslovil od njih, to pa vendar kar hočete. Vi gtariii imate o sie- ni šlo gospe Skenovski v glavo, ui določevati!" /.utorej ga poprosi, naj pride v Le kadar je Vogrina zagleda nedeljo zvečer k njint v goste, ls, zasvetil ji je nadepoln! iarek pravzaprav na "valete". Tudi vse oživljajočega solnes. Čutila Huberta in dr. Sirnika povabi na *c je zopet srečno iu zadovoljno Tedaj ni mislila ns očetove besede niti tui zvezo z Robertom. Njena duša, njene misli in njeno srce, vse je bilo pri Milku, Ce sc je ps on približal ter dalje govoril / njo, tedaj se je pa Olga nehote zopet spomnila, da ne ame in ne more imenovati Milka nikdar svojega. Stopile so ji pred oči o-četove besede donel ji je po uše-tih Robertov gin*, v srci pa ji jr pofttajnln neskftnčno težko: in tedaj je rekla, ds jo boli glava . . n Vogrin ae jc po takih opazkah vselej krvavečega srca poslovil ml ti jc Vae to je Milko težko prenašal, nežnajoč aevedn tolmačiti si OJ. ginegn vedenja. Mislil si je pa vsekako, dn ua ona menda ne mara, « tudi sicer je čutil, da se je prijaznost njene matere iapre-menila proti njemu Zatorej na« ' naiii gospe Skcnnvaki In Olgi v Miliutn ve^er, pr tšedši z Rlhar ta večer, ki ji oba olrfjubitn, da prideta. V nedeljo bilo je deževno vreme. V jutro je ie začelo deževati iti ni hc zvedrilo do šestih popoldne. Ali zdnj so se oblaki hitro razpršili, in aolnce je še poteni prijazno sijalo. Ooatje so se žc jeli ob sedmih zbirati pri Skcnovskih. Najzad-nji došel je danea Vogrin. Kaj pa je bilo temu uzrok, ni vedel nihče l/govarjai se je a tem, da jc dobil danes več pisem, na katera je moral tskoj odgovoriti. "Malo je manjkalo, da bi ne bil prišel," rekel je naposled "A opustil sem rajši več važnih piaanj, dn bi se le mogel nocojš-njeua večera \ tej gostoljubni hiši udeležili " Tem besedam so vai \erjeli, če so bile tudi prazen izgovor Resnice je bilo Ir toliko na tem. da je bil Vogrin danes predpoldnem lom r lov s. da odkle v pondeljek prrjrl piamo. Vsled tega pa je že na/aj V Helo h grofu Konarake mn. Ts Izjava je (»Igo hudo pretresla, n materi bita je se\eda po vo-Iji. ha bi ae ps Vogiin kakor tu mislil v istini od piaati gospe Ske nov ski, da ne pride v goate, kar hi bilo seveda boljše zanj, a ni «e mogel vrdrfatl Njegov notranji čut ga je gnal, njegova goreča ljubezen do Olge Nilila ga je na vso moč, da se poslovi od svoje prijateljice. Povedati ji hoče, da je dobil danes od grofa Konar-skega poročilo, da so mu na Dunaju njegovo prošnjo — odbili. Naravno je torej, da je bil Vogrin ves dno potrt iu otožen. Kaj hoče zdaj početi, ko se mu je porušil zadnji in edini steber, na katerega je zidal zlate gradove svoje sreče? Kaj mu basni ljubezen, kaj ljubeče srce, ako ne more uresničiti svojih iel j, ako ne more stopiti pfed Olgi nega očeta ter gn prosili njene roke? i— On je uničen, je brez upa in pomoči! Tak žnluslcn položaj ui scvedu vabil Vogriua, da bl šel v veselo družbo, iu to k Skenovskim, od ksterih m« mors nocoj posloviti za vselej. A vendar se jc odločil, pogumno prenašati nemilo oaodo in zatajevati v druščini svoj no. tranjl boj. Nocojšnja družim pri Skenov-akih bila je celo majhna Obstajala le r domačimi vred le iz šest trseb, a zal »a ve bilo je mnogo. Ni «e poznalo, da bi vladale hnde slutnje in temne miali v po jedincih našega omizja. Izmed vaeh je le Vogrin kazal neki notranji nemir, a tudi tega je izgubil, kn je slato vlnee rasvedrllo gostom glava. Tudi 01 gs se je do- bro premagovala in še precej rada govorila, a v svojih pogovorih kazala jc veliko resignacijo, trde, da ji nič prav ne zanima. Mnogo se je nocoj ugibalo o berolinskera kongresu in o zasedanju Bosne; kajti tedaj, dne 30. junija, bilo je že znano, da je prejela nafti država mandat, zasesti Bosno *in Hercegovino. Prva mobilizacija bila se je že pred 14 dnevi razglasila, in eden del vojske stal je Žc na nogah. Celo naravno je tedaj, da so govorili nocoj v naši drufcbl o vojski, saj sta bila dva častnika, Ro-bert in Vogrin, navzoča. Čudno nasprotje si pa mogel opazovati v teh pogovorih. Nad-poročnik baron Bcnda, ki se jc sicer vedno s svojo hrabrostjo ponašal, ni nič kaj kazal, da bl sedaj rud imel vojsko. A to lahko vsak razume, kdor pomisli, da je Robert ravno ienil. Najbolj ga je bilo skrb, da se poroči z Olgo v jesen, sicer je izgubljeno njegovo posestvo! "Ni se nam bati, da bi imeli kakšne težave v Bosni in lleree-govini," trdil je Robert. "Jaz bi pa prav rad vojsko i-melf" odvrne nato rezervni nik Vogrin. "Zakaj še imam nekaj časa služiti in rad bi skusil, kako je kaj tam, kjer puške pokajo in boben poje." (Dalje.) VaMlo ia Veliko slavaostno otvoritev -— Andrej Špolarfeve gostilne v v aoboto, dne 17. augusta, t. 1. Djadno vabim vse slovensko občinstvo, da me na ta dan obiščejo v mojih novih prostorih, kjer bo-dem vsem izvrstno postregel. Pndi te svoji k svojim. Uljudno «e priporičam vsem; Andrej Spnlar. 1834 So. Ashland Aveone !■ I* Pl. Chicago, UL Pamagajte z vsemi sredstvi do zmage. Contributed by "Prosveta". Ne selite se iz kraja v kraj brez važnih razlogov.